Praktična slovensko-nemška gramatika. (Glej tečaj III.) XXII. Stopnjevanje prilogov. Pristopimo pa kar k opombam, ker od zgledov tukaj ni kaj posebnega omeniti. Lastnosti reči se le v primeri z Iastnostmi drugih reči dajo staviti se na višjo ali nižjo stopnjo, n. p: V domači vasi mi je bila naša cerkev naj lepša cerkev na celem svetu, ker druge nisem poznal; mislil sem, da na celem svetu ni večje hiše, kakor Urbanova, in preštevaje hiše po vasi, rekel sem: Francetova hiša je za Urbanovo naj lepša v celi vasi. Kerčmar v vasi, ki je imel kakih tisuč forintov premoženja, bil mi je naj bogatejši mož na celem svetu Tako tedaj lastaosti reči se Ie z ozirom na druge reči stavijo v drugo ali tretjo stopnjo. Poprimem se tukaj še druge prilike. Vol je velika žival, koza je velika žival, ovca je velika žival. Primeriino pa te troje reči med sabo, bodemo rekli: Vol je naj večji zined teh treh žival, ovca pa naj manjša; primeri pa ovco, mačko, zajca, —rekel bodeš: Ovca je naj večja žival; ali primeri vola z velbljudom inslonom, pa porečeš: vol je naj inanjša žival. Cvirn ^za vezanje) je tanek. Ovirn (za šivanje) je tudi tanek. Svilna nit je naj tanjša med temi tremi rečmi. Primerimo pa: cvirnato nit, špago, vozno verv, — vidimo, da je cvirnata nit naj tanjša med terai tremi. Kako se nareja druga in tretja stopnja pri prilogih, pove nam gramatika v dotičnih opombah. 6. točka pravi: Pri primerjanji dveb oseb ali reči v ravni stopnji rabinio besedi so (ebenso), als (tako) kakor; v drugi stopnji pa sauio als — kakor (kot) .... Tedaj dvoje besed kakor ali kot. Kteroje bolje? ali je vse jedno, če rečem: naša hiša je lepša, kakor vaša ... ali: naša hiša jelepša, kot vaša. Xemogoče, da bi bilo to vse jedno, eni še celri stavijo ko, kar je pa (po mojih mislih) napčno. Razloga med temi tremi besedami je bistvena, čemu tri besedice, ako so vse jedno. Zeleti bi bilo, da bi se kteri naših veljavnih jezikoslovcev oglasil in nam razložil natanjčni pomen teh besedic. Kar sem o teh besedah pozvedil ali po raznih spisih najdel, bilo bi to le: 1. Prav dostikrat je beseda kot germanizem ... Je postavljen kot vradnik (tedaj ni vradnik). Boljši pisatelji se ogibujejo teh germanizmov, n. p. : Kako bi jaz dalje vredoval (^scilicet) list, jaz zvest deržavljan, verin kristijan in katolišk duhoven, ker.... QEinspieler). 2. Ko je temporale ali vez v hipotetičnih stavkih, in se ne sme rabiti v primerjavnih stavkih. 3. a) Kot se rabi pri imenih in je vez subjektivna, n. p.: Bolje vem, kot ti. Če dobro storiš, si mi tako ljub, kot tvoj brat ; b) kakor se rabi, kedar se primerja povedek ali celi stavek z drugim, n.p.: Bolje bere, kakor pise. Več si upa, kakor premore. Podoben je bolj divji zveri, kakor človeku, kedar.... Po mojih mislib bi bilo pravilnejse, da bi pisali kod, kakor kot; ali se ne da kod izpeljati iz kdo? — Vidi se tudi, da nekteri pišejo kod. Omeniti še raoram, da si mi vez (tako — kakor) vse preveč nemška zdi. ,,XTaprej" je pisal z drugačnimi bolj slovanskimi vezniki; le škoda, da ne beremo več njegovih krasno pisanili sostavkov. V nekterih spisih rabijo v drugi (sodnji stopnji) pri prilogih sklanjavo po spolu, tedaj: lepša obleka. Toda od tega nas je podučil ,,Tovarš* preteč. I. stran 16. — Želeti bi bilo, da bi nam tudi zastran primerjavnih besedic kdo zmed učenih jezikoznancev pravo povedal. (D.ije Prih.)