Glasilo Območne obrtno-podjetniške zbornice Idrija Lapajnetova 19, 5280 Idrija Poštnina plačana pri pošti 5270 Ajdovščina tel: (05) 37 34 750 fax: (05) 37 34 754 OBVESTILA NOVEMBER 2022 SLAVNOSTNA SKUPŠČINA S PODELITVIJO JUBILEJNIH PRIZNANJ VABILO Vabimo vas na slavnostno skupščino Območne obrtno-podjetniške zbornice Idrija s podelitvijo jubilejnih priznanj obrtnikom in podjetnikom za obletnico opravljanja dejavnosti četrtek, 17. novembra 2022 ob 19.uri v Glasbeni šoli Idrija BOLNIŠKA ODSOTNOST ZARADI IZOLACIJE V BREME DELODAJALCA OZS in druge delodajalske organizacije uspele spremeniti predlog zakona V času epidemije COVID-19 je bilo veliko odsotnosti od dela zaradi okužb z virusom SARS-CoV-2. Bolniška odsotnost z oznako izolacija je bila od prvega dne dalje v breme ZZZS. Predlog Zakon o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženja posledic nalezljive bolezni COVID-19 na področju zdravstva, v 17. členu določa spremembo Zakona o zdravstvenem varstvu, po katerem je izolacija zaradi potrjene okužbe z virusom SARS-CoV2 od prvega dne zadržanosti od dela v breme delodajalca. Zahteva Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) in drugih delodajalskih organizacij, da je v zaostrenih gospodarskih razmerah nedopustno prevaliti dodatne stroške povezane z odsotnostjo od dela zaradi izolacije na delodajalca je bila uspešna, saj ve vlada popravila predlog zakona. V novem predlogu zakona bo določeno, da se odsotnost od dela zaradi izolacije do 31. marca 2023 financira iz proračuna Republike Slovenije in ne iz sredstev delodajalca. ZAKONODAJA POMOČ GOSPODARSTVU ZARADI VISOKIH CEN ENERGIJE Do 15. novembra je potrebno oddati vlogo za pomoč gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina Od 1. 11. 2022 je na spletni strani SPIRIT možna oddaja e-vlog za pridobitev nepovratnih sredstev zaradi visokih povišanj cen energentov. Začasni ukrep pomoči je določen v Zakonu o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina ( Ur.list št. 117/2022 z dne 9. 9. 2022) in predvideva tri vrste pomoči za gospodarstvo: − enostavna pomoč, pri kateri je najvišja skupna pomoč na upravičenca omejena na 500.000 € (oziroma 62.000 € na podjetje, dejavno v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov, in 75.000 € na podjetje, dejavno v sektorjih ribištva in akvakulture); − posebna pomoč, pri kateri je najvišja skupna pomoč na upravičenca omejena na 2 milijona €; − pomoč za energetsko intenzivna podjetja Mali poslovni odjemalci Mali poslovni odjemalci so do pomoči po tem zakonu upravičeni samo za obdobje junij – avgust 2022. Od septembra dalje do pomoči niso upravičeni mali poslovni odjemalci, katerih povprečna letna poraba plina ne presega 100 MWh oziroma je njihova priključna moč enaka ali manjša od 43 kW in skupna priključna moč vseh merilnih mest električne energije enaka ali manjša od 86 kW. Zanje velja Uredba o določitvi cene električne energije (Uradni list RS, št. 95/22 in 98/22), ki določa najvišjo dovoljeno drobnoprodajno ceno električne energije in Uredba o določitvi cen zemeljskega plina iz plinskega sistema (Uradni list RS, št. 98/22). Upravičeni stroški in višina financiranja Upravičeni stroški so stroški nakupa elektrike in zemeljskega plina. Upravičeno obdobje za dodelitev pomoči je od 1. junija 2022 do 31. decembra 2022. Pri enostavni pomoči se bo povrnilo do 50 % upravičenih stroškov, pri posebni največ 30 % upravičenih stroškov, energetsko intenzivnim podjetjem pa največ 70 % upravičenih stroškov. Upravičen strošek za posamezni mesec v upravičenem obdobju se izračuna po naslednji formuli: US = (p(t) – p(ref) x 2) x q(t), pri čemer je: US = q= p= t= ref = p(ref) = upravičen strošek v danem mesecu v upravičenem obdobju (v eurih) porabljena količina, to je število enot električne energije oziroma zemeljskega plina, ki jih je upravičenec nabavil pri zunanjih dobaviteljih kot končni odjemalec (v MWh) cena na enoto električne energije oziroma zemeljskega plina, ki jo je plačal upravičenec (v eurih/MWh) in ne vključuje vračil davkov in dajatev dani mesec v upravičenem obdobju referenčno obdobje od vključno 1. januarja 2021 do vključno 31. decembra 2021 cena na enoto električne energije oziroma zemeljskega plina, ki jo je upravičenec plačal v povprečju v referenčnem obdobju od vključno 1. januarja 2021 do vključno 31. decembra 2021 (v eurih/MWh) in ne vključuje vračil davkov in dajatev. Izplačilo nepovratne pomoči Za izplačilo nepovratne pomoči bo pomembno, da je vloga oddana v roku, torej do 15. 11. 2022, do 12. ure, in da so k njej priložene vse potrebne izjave in dokazila ter da je vloga podpisana s kvalificiranim digitalnim pooblastilom zakonitega zastopnika. Podjetja bodo prejela pomoč v dveh izplačilnih obdobjih. Za upravičene stroške v obdobju junij 2022 - september 2022 bodo sredstva izplačana do 31. 12. 2022, za upravičene stroške v obdobju oktober december 2022 pa do 15. 3. 2023. Pomembno je tudi, da podjetja za izplačilo drugega dela, vnesejo dejanske podatke o ceni in količini od 15. 1. 2023 do 31. 1. 2023, za kar bodo dobila elektronsko sporočilo. OZS opozarja na neprimeren pogoj Podjetja, ki bodo oddala vloge, se morajo med drugim zavezati, da cen svojih proizvodov ne bodo zvišala za več kot 10 %, kar je po mnenju OZS neprimeren pogoj. Stroški surovin in ostali stroški poslovanja se dvigujejo in morda bo potrebno proizvod podražiti več kot 10 %. Zaradi tega pogoja, ki smo ga imeli v času ukrepov PKP, imajo podjetja slabe izkušnje in bodo raje odpustila del zaposlenih, kot pa sprejemala pomoč, ki jo bo potrebno zaradi nedoseganja tega pogoja potem vračati. Oddaja vloge Povezava na aplikacijo: e-vlogo se odda preko spletne aplikacije https://jrp.spiritslovenia.si/. Opozorilo: upravičenci v vlogi oddajo podatke v megavatnih urah (MWh) in ne kilovatnih urah (KWh). Ceno na enoto vpišejo v €/MWh, porabo pa v MWh. Podporni klicni center Agencija SPIRIT je vzpostavila podporni klicni center za tehnično pomoč pri registraciji in prijavi v aplikacijo, izpolnjevanju e-vloge ter pomoč pri podpisovanju dokumentov (vsak delovnik od 9. do 17. ure in ob sobotah od 9. do 13. ure). Za vsebinska vprašanja bo na voljo e-mail naslov: energenti@spiritslovenia.si. Na posamezna vprašanja bodo odgovori uvrščeni v rubriko Odgovori na vprašanja. Rok za oddajo vloge: od 1. do 15.11.202 INFORMACIJE OZS NASPROTUJE IZREDNI USKLADITVI MINIMALNE PLAČE Obrtno - podjetniška zbornica Slovenije (OZS) in druge delodajalske organizacije dosegle, da izredne uskladitve minimalne plače ne bo Vlada je za januar 2023 predlagala izredno uskladitev bruto minimalne plače v višini 4,5 %. Vlada je izredno uskladitev predlagala na osnovi novega zneska minimalnih življenjskih stroškov v višini 669,83 €, ki določa višino minimalne plače. Zakon o minimalni plači pri tem določa, da se višina minimalne plače določi v višini zneska minimalnih življenjskih stroškov, povečanim za 20 % do 40 %. Po tem izračunu bi bila minimalna plača najmanj 803,80 in največ 937,76 €. Izredni uskladitvi minimalne plače nasprotujejo OZS in druge delodajalske organizacije, saj ni predvidena v zakonu o minimalni plači in predstavlja odstop od načela predvidljivosti poslovnega okolja. V obrazložitvi delodajalske organizacije navajajo, da nov izračun minimalnih življenjskih stroškov že vključuje uskladitev z rastjo indeksa cen življenjskih potrebščin. Zakon o minimalni plači (ZminP) namreč določa, da se minimalna plača z novim izračunom minimalnih življenjskih stroškov s sklepom ministra uskladi v roku treh mesecev. Ta rok bo potekel v januarju 2023 in se pokriva z obdobjem, ko se redno uskladi minimalna plača glede na podatek o medletni rasti cen življenjskih potrebščin decembra preteklega leta glede na december predpreteklega leta. Delodajalske organizacije so pozvale vlado, da se glede na prekrivanje obeh datumov, višina minimalne plače za leto 2023 določi v januarju 2023, pri čemer se upošteva dejstvo, da nov izračun minimalnih življenjskih stroškov že vključuje uskladitev z rastjo indeksa cen življenjskih potrebščin. Izredna uskladitev bruto minimalne plače v višini 4,5% je za reprezentativne delodajalske organizacije mogoča le v primeru, da bo celotno breme nastalih višjih stroškov dela pokrila država iz državnega proračuna. OZS je skupaj z drugimi delodajalskimi organizacijami dosegla, da je vlada ponovno odločala o minimalni plači in potrdila, da izredne uskladitve minimalne plače do konca leta 2022 ne bo. Konec oktobra je na seji sprejela, da bo v skladu z Zakonom o minimalni plači in na osnovi novega izračuna minimalnih življenjskih stroškov in predvideno višino inflacije, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v okviru zakonskih možnosti socialnim partnerjem v novembru 2022 predlagal določitev zneska minimalne plače v višini 120 % izračunanih minimalnih življenjskih stroškov v bruto znesku 1.133,37 € (rast 5,49%) in ocenjenem netu znesku 803,80 € in uskladitev tega zneska v januarju leta 2023. POGODBE O DOBAVI ELEKTRIČNE ENERGIJE IN ZEMELJSKEGA PLINA Pojasnila v zvezi s sklepanjem pogodb o dobavi električne energije in zemeljskega plina Na področju sklepanja pogodb o dobavi energije (elektrike in plina) s končnimi odjemalci Agencija za energijo in Tržni inšpektorat v zadnjem času prejemata veliko vprašanj v zvezi z obveznostjo dobaviteljev, da se odzovejo na povpraševanje končnih odjemalcev. Agencija za energijo zato pojasnjuje, da veljavna zakonodaja dobaviteljem neposredno ne nalaga obveznosti, da se na povpraševanja končnih odjemalcev za pridobivanje ponudb odzovejo v določenem času, vendar je iz do sedaj uveljavljenih poslovnih praks dobaviteljev razvidno, da se na povpraševanja končnih odjemalcev odzivajo v roku od 14 do 21 dni. Zaradi trenutnega stanja na trgu in velikega povpraševanja po pridobivanju ponudb so ti roki trenutno lahko tudi daljši. Sprejeti Uredba o določitvi cen električne energije in Uredba o določitvi cen zemeljskega plina iz plinskega sistema določata (4.člen), da dobavitelji, ki dobavljajo energijo: − gospodinjskim odjemalcem, − malim poslovnim odjemalcem, − odjemu skupne porabe električne energije v večstanovanjskih stavbah in v mešanih večstanovanjsko-poslovnih stavbah, − odjemu končnih odjemalcev plina, ki oskrbujejo s toploto več gospodinjstev preko skupne kurilne naprave v lasti ali solasti teh gospodinjstev ter za − osnovne socialne službe ne smejo prenehati z dobavo tem kategorijam odjemalcev. Prav tako ne smejo odkloniti sklenitve pogodbe o dobavi z novimi odjemalci. Agencija končnim odjemalcem zato predlaga, da pred potekom pogodb o dobavi od obstoječega ali novega dobavitelja zahtevajo sklenitev nove oziroma podaljšanje obstoječe pogodbe o dobavi. Na tako zahtevo so se dobavitelji dolžni odzvati v skladu z zgoraj navedenima uredbama. V primeru, da dobavitelj kljub pozivu končnega odjemalca, po sklenitvi pogodbe o dobavi ne odreagira oziroma zavrne sklenitev pogodbe o dobavi oziroma, da bi obstoječi dobavitelj prenehal dobavljati plin ali elektriko zgoraj navedenim zaščitenim odjemalcem, se naj kočni odjemalci obrnejo na Tržni inšpektorat, ki je pristojen za nadzor nad izvrševanjem zgoraj navedenih uredb. Pri tem pa agencija predlaga, da zahtevo za sklenitev pogodbe o dobavi z energijo končni odjemalci zahtevajo le od enega dobavitelja (in ne morebiti večih). Končni odjemalci naj ne čakajo na iztek obstoječe pogodbe o dobavi, temveč pristopijo k aktivnostim za sklenitev pogodbe o dobavi z obstoječim ali novim dobaviteljem energije vsaj mesec pred potekom obstoječe pogodbe za gospodinjske odjemalce oziroma še prej za preostale končne odjemalce, saj je v primeru sklenitve pogodbe o dobavi z novim dobaviteljem treba upoštevati tudi zakonske roke za izvedbo postopka menjave dobavitelja. Celoten postopek menjave je po korakih predstavljen na spletnih straneh agencije, pri izbiri dobavitelja pa si lahko odjemalci pomagajo z informacijami iz primerjalnika stroškov oskrbe na agencijskih spletnih straneh in z informacijami na spletnih straneh posameznih dobaviteljev, kjer so objavljene tudi okvirne cene za dobavljeno energijo. Postopek menjave je za odjemalca brezplačen in enostaven, saj ga lahko v imenu odjemalca opravi tudi novi izbrani dobavitelj. Vir: Tržni inšpektorat RS PREDLAGANI UKREPI VLADE Predlogi ukrepov na področju skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo Zaradi naraščajočih stroškov energentov in upada naročil bodo delodajalci prisiljeni v popolno ali delno zaustavljanje proizvodnih procesov, kar pomeni odpuščanje delavcev in celo zapiranje podjetij. Največje stiske občutijo tista podjetja, ki so odvisna od naročil avstrijskih in nemških podjetij. Krizne razmere terjajo takojšnje odločitve in ukrepe. Cilj vseh nas pa mora biti, da ohranimo podjetja in delovna mesta. Na pobudo Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije je v pripravi interventni zakon o skrajšanem delovnem času. Ministrstvo za delo je izvedlo anketo s pomočjo katere želi ugotoviti mnenje delodajalcev glede uvedbe skrajšanega delovnega časa za ohranitev delovnih mest ( ukrep, ki je že bil v veljavi med epidemijo). Na predlog OZS, da je nujno že letos uvesti tudi ukrep čakanja na delo, da bi v negotovih gospodarskih razmerah delodajalci uspeli ohraniti delovna mesta, se je minister odzval, vendar je ukrep predviden šele od 1. januarja dalje, veljal pa bi do 1. aprila 2023. SPODBUDE ZA ZAPOSLOVANJE INVALIDOV Tudi samozaposlenemu invalidu pripada spodbuda Področje spodbujanja zaposlovanja invalidov in ohranjanja delovnih mest zanje urejajo Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, Uredba o določitvi kvote, ki sta temeljna predpisa, ter drugi veljavni predpisi. Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije z nadzorom nad izpolnjevanjem kvote zaposlenih invalidov in s finančnimi vzpodbudami za zaposlovanje invalidov spodbuja zaposlovanje invalidov in ohranjanje njihovih delovnih mest. Zakonodaja določa: − kvoto (dolžnost zaposlovanja invalidov, način izpolnitve in obveznosti v primeru neizpolnitve kvote) in − vzpodbude (pravice iz naslova zaposlovanja invalidov). Sklad nadzira izvajanje kvotnega sistema in odloča o pravicah in obveznostih invalidov in delodajalcev v skladu z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI), izvaja pa tudi določene naloge v skladu z Zakonom o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI) z namenom: − spodbujanja zaposlovanja invalidov, − ohranjanja delovnih mest zanje in − vodenja postopkov zoper dolžnike iz naslova kvote. Portal za pomoč delodajalcem Pri uveljavljanju posameznih vzpodbud, oddaji vlog in zahtevkov za izplačilo nagrad zaradi preseganja kvote, oprostitve plačila prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaposlenih invalidov, uveljavljanju zahtevka za izplačilo subvencije plače invalidov in uveljavljanju nadomestne izpolnitve kvote, je delodajalcem v pomoč elektronsko poslovanje preko portala SVZI.net. Preko portala delodajalci tako uveljavljajo določene vzpodbude, spremljajo dogajanje v postopku, imajo vpogled v obračun kvote in prispevka za spodbujanje zaposlovanja invalidov, omogoča pa tudi enostavno poročanje Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti o prejetih državnih pomočeh. Kvotni sistem Kvota določa delež invalidov, ki jih mora zaposliti delodajalec, zavezanec za kvoto, glede na število vseh pri njem zaposlenih delavcev in glavno dejavnost. Kvota znaša od 2 do 6 odstotkov. Vsi delodajalci, ki zaposlujejo najmanj 20 delavcev (razen zakonsko določenih izjem), so zavezanci za kvoto. Sklad izvaja mesečne obračune kvote in nadzira njeno izpolnjevanje na podlagi podatkov ZZZS o vseh zaposlenih in zaposlenih invalidih pri delodajalcu na zadnji dan v mesecu za pretekli mesec ter podatkov Ajpesa o registriranih pravnih osebah in njihovih registriranih glavnih dejavnostih. Kako delodajalec izpolni kvoto? 1. Z zaposlovanjem predpisanega števila invalidov za najmanj 20 ur tedensko, ki jih je delodajalec prijavil kot invalide na ZZZS. 2. S plačilom prispevka za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov v višini 70 odstotkov minimalne plače za vsakega invalida, ki bi ga bil delodajalec dolžan zaposliti za izpolnitev predpisane kvote. Plačilo zapade na zadnji dan v mesecu za pretekli mesec. 3. Z nadomestno izpolnitvijo kvote tako, da sklene pogodbo o ustreznem poslovnem sodelovanju z invalidskim podjetjem ali zaposlitvenim centrom, po kateri se priznajo stroški dela v višini najmanj 15 minimalnih plač letno za vsakega invalida, ki bi ga moral delodajalec zaposliti v okviru predpisane kvote. Vzpodbude za zaposlovanje invalidov Za spodbujanje zaposlovanja invalidov in ohranjanje delovnih mest za invalide so v Sloveniji zakonsko predpisane finančne vzpodbude. O njih odloča sklad in jih tudi izplačuje. Te so: − nagrada za preseganje kvote, − oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaposlenih invalidov, − subvencije plač invalidom, − plačilo stroškov prilagoditve delovnega mesta in sredstev za delo, − plačilo stroškov storitev v podpornem zaposlovanju. Nagrada za preseganje kvote Nagrada za preseganje kvote pripada delodajalcu, ki presega kvoto, in delodajalcu, ki ni zavezanec za kvoto, ima pa zaposlene invalide, katerih invalidnost ni nastala zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri tem delodajalcu. Nagrada znaša 20 odstotkov minimalne plače za vsakega invalida nad predpisano kvoto za mesece preseganja kvote. Pravica se prizna za največ en mesec pred vložitvijo vloge, velja pa največ 12 zaporednih mesecev. Po izteku pravice se lahko vlogo spet odda. Na podlagi izdane odločbe o priznani pravici se vloži zahtevek za izplačilo, in sicer najpozneje dva meseca od izteka zadnjega dne meseca, za katerega se plačilo uveljavlja. Delodajalec vloži vlogo za priznanje pravice in zahtevek za izplačilo na podlagi priznane pravice do nagrade prek spletnega mesta za elektronsko izmenjavo podatkov SVZI.net Oprostitev plačila prispevka Oprostitev plačila prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pripada delodajalcu, ki presega kvoto, in delodajalcu, ki ni zavezanec za kvoto, ima pa zaposlene invalide, katerih invalidnost ni nastala zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri tem delodajalcu. Ta oprostitev velja za vsakega invalida, z zaposlitvijo katerega delodajalec presega predpisano kvoto. Prizna se za največ en mesec pred vložitvijo vloge, velja pa za ves čas preseganja kvote. Povračilo že plačanih prispevkov za obdobje priznane pravice delodajalec uveljavlja pri Fursu. Delodajalec vloži vlogo za oprostitev prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje prek spletnega mesta za elektronsko izmenjavo podatkov SVZI.net. Subvencije plač invalidom Invalid, ki je zaposlen na zaščitenem delovnem mestu, v podporni zaposlitvi ali v invalidskem podjetju in dosega nižje delovne rezultate, ki so posledica invalidnosti, ima pravico do subvencije plače. Osnova za izračun višine subvencije je minimalna plača, višina pa je odvisna od doseganja delovnih rezultatov in v zaščitni zaposlitvi znaša od 40 do 70 odstotkov minimalne plače, v podporni zaposlitvi ali invalidskem podjetju pa od 10 do 30 odstotkov minimalne plače. Vlogo vloži invalid, pravica pa mu pripada prvi naslednji mesec po vložitvi vloge. Zahtevek za plačilo subvencij plače vloži delodajalec najpozneje v 30 dneh od dneva izplačila plač prek spletnega mesta za elektronsko izmenjavo podatkov SVZI.net. Plačilo stroškov prilagoditve delovnega mesta in sredstev za delo Delodajalec lahko zaprosi za plačilo primerne prilagoditve delovnega mesta in sredstev za delo na podlagi izdelanega individualnega načrta prilagoditve, iz katerega je razvidno, da se invalid zaradi invalidnosti lahko zaposli le na zanj prilagojenem delovnem mestu ali da za opravljanje delovnih nalog potrebuje prilagojena sredstva za delo. Vlogo za plačilo stroškov prilagoditve delovnega mesta in sredstev za delo lahko vloži delodajalec za že zaposlenega ali za brezposelnega invalida, s katerim sklene pogodbo o zaposlitvi za najmanj 12 mesecev, če ni drugega zavezanca za plačilo stroškov prilagoditve. Izjemoma lahko vlogo vloži tudi izvajalec zaposlitvene rehabilitacije (med njenim trajanjem), če njeno izvajanje brez prilagoditve ni mogoče, kar mora biti razvidno z rehabilitacijskega načrta. Sklad delodajalcu povrne upravičene stroške. Upravičeni stroški so tisti, ki jih je treba dodati stroškom, ki bi pri delodajalcu nastali, če bi zaposloval delavce, ki niso invalidi. Plačilo stroškov podpornih storitev Delodajalec, ki ima z invalidom sklenjeno pogodbo o podporni zaposlitvi in izdelan načrt podpornih storitev, ki jih invalid potrebuje, lahko zaprosi za plačilo stroškov podpornih storitev do največ 30 ur mesečno. Ta pravica pripada od prvega dne naslednjega meseca po oddani vlogi. Podporne storitve lahko izvajajo zaposleni pri delodajalcu ali druge osebe, ki izpolnjujejo pogoje. Na podlagi priznane pravice se vloži zahtevek za plačilo podpornih storitev skupaj s poročilom o opravljenih podpornih storitvah v preteklem mesecu. Plačilo stroškov prilagoditve vozil Zaposleni ali samozaposleni invalidi so upravičeni do kritja stroškov prilagoditve vozila. Sklad te stroške poravna na podlagi odločbe o pravici do prilagoditve vozila, ki jo izda upravna enota, ustrezne dokumentacije in vloženega zahtevka. Informacije dobite na: tel. 01 23 09 480 in 01 23 09 483, e-naslovu: srsvzi-info@jps-rs.si, spletni strani: www.jpi-sklad.si NADZOR NAD BOLNIŠKO ODSOTNOSTJO Nadzor delodajalca pri bolniški odsotnosti delavca Odsotnost zaposlenega z dela predstavlja za zaposlovalca težavo, saj mora odsotnega sodelavca nadomestiti. To je tudi razlog, da se vse več delodajalcev odloči za nadzor zaposlenega, kadar sumijo, da zaposleni ne upošteva navodil pristojnega zdravnika. Nekateri delodajalci celo ugotavljajo, da zaposleni v času svoje (bolniške) odsotnosti opravljajo pridobitno dejavnost ali pa odpotujejo iz kraja bivanja. Obveznosti zaposlenega ob bolniški odsotnosti Delodajalec bolniški list prevzame preko sistema eBol v elektronski obliki ali pa ga delavec ob koncu meseca prinese delodajalcu. Bolniški list oziroma obrazec Potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela - obr. BOL, vsebuje podatke o razlogu zadržanosti (bolezen, poškodba…), kar delodajalec potrebuje za obračun nadomestila plače med začasno zadržanostjo. Če je delavec odsoten več kot 20 dni, njegovo odsotnost presoja komisija, ki jo imenuje ZZZS. Komisija delavcu izda odločbo, v kateri je poleg podatka o razlogu in datuma izteka nadomestila, naveden tudi režim gibanja delavca v času odsotnosti. Nadzor delodajalca Delodajalec ima kontrolo bolniške odsotnosti do 20 dni običajno opredeljeno v internih pravilnikih, ki mu omogočajo, da ukrepa pri pogostejših izostankih z dela. Če delodajalec sumi, da zaposleni izkoriščajo bolniško odsotnost za druge namene, se lahko odloči za izvedbo nadzora. V tem primeru je priporočeno, da najame detektiva, ki nadzoruje gibanje osebe, ki je bolniško odsotna. Detektivi izvajajo nadzor in zbirajo informacije skladno z Zakonom o detektivski dejavnosti in smejo ob sumu zlorabe od pristojnega zdravnika pridobiti le podatke o obstoju in času trajanja bolniške odsotnosti ter podatke o dovoljenem režimu gibanja, ne smejo pa pridobiti podatkov o režimu zdravljenja. Nadzor ZZZS Kadar je delavec odsoten več kot 20 dni, gre nadomestilo v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki ga izvaja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ( ZZZS) in tudi nadzor ali se oseba v bolniškem staležu ravna po navodilih osebnega zdravnika, izvaja ZZZS. Veliko je zdravstvenih stanj, ki onemogočajo redno delo, vendar pa ne zahtevajo zgolj ležanja, zato se mora bolnik pogovoriti z zdravnikom o režimu zdravljenja. Ali so dovoljeni sprehodi, je smiselno bivanje v toplicah ali na morju,… mora biti zapisano in utemeljeno in je sestavni del rehabilitacije. Le v takem primeru lahko oseba zapusti stanovanje ali kraj bivanja. Kontrola je v določenih primerih potrebna zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. Zakon o delovnih razmerjih (8. alineja 110. člena) določa, da lahko delodajalec delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika ali zdravstvene komisije. Enako velja tudi, če oseba v tem času opravlja pridobitno delo ali če brez odobritve pristojnega zdravnika ali zdravstvene komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja. Odsotnost z doma je namreč načeloma mogoča le ob odhodu na zdravniški pregled, terapijo in na napotene preglede, podatki o tem pa so razvidni iz zdravstvenega kartona. Nadomestilo za bolniško odsotnost Plačilo bolniške odsotnosti do 20 dni gre v breme delodajalca, nad 20 dni pa v breme ZZZS. Vsakemu zaposlenemu pripada tudi nadomestilo plače za bolniško odsotnost, višina nadomestila pa je odvisna od trajanja bolniške odsotnosti. Višina nadomestila v breme ZZZS je odvisna od dolžine trajanja bolniške odsotnosti (Zakon za uravnoteženje javnih financ) in od razloga zadržanosti od dela. Višina nadomestila glede na razlog zadržanosti do 90 dni je: − 100 % osnove ob zadržanosti z dela zaradi poklicne bolezni, poškodbe pri delu, darovanja krvi. Poškodba na poti in z dela se od leta 2013 ne šteje za poškodbo pri delu, razen v primeru, ko prevoz organizira delodajalec. − 80 % osnove ob zadržanosti z dela zaradi bolezni, nege družinskega člana in usposabljanja otroka za rehabilitacijo. − 70 % osnove ob zadržanosti z dela zaradi poškodb izven dela, spremstva, ki ga odredi zdravnik, in poškodba izven dela po tretji osebi (npr. prometna nesreča, katere povzročitelj je tretja oseba). V primeru odsotnosti nad 90 dni se odstotek bolniškega nadomestila zviša za 10 %. Podatki o bolniški odsotnosti v Sloveniji Iz poročila NIJZ ( Nacionalni inštitut za javno zdravje) za leto 2021 izhaja, da se je bolniška odsotnosti povišala. Z dela je bilo zaradi bolniškega dopusta, glede na leto 2020, odsotnih več zaposlenih, ki so bili odsotni tudi večkrat v letu, vendar pa je posamezna odsotnost trajala krajši čas (epidemija COVID-19). Zaradi bolniške odsotnosti je bilo izgubljenih 17.844.331 koledarskih dni, kar predstavlja 5 % bolniško odsotnost zaposlenih v letu 2021. Povprečno trajanje ene odsotnosti z dela je bilo različno glede na starostno skupino. V skupini od 15 44 let je bolniška odsotnost trajala povprečno 10 dni. Zaposleni, stari med 45 in 84 let, pa so bili na bolniškem dopustu povprečno 27 dni. Najpogostejši vzrok za odsotnost v starostni skupini od 15 - 44 let so bile infekcijske in parazitarne bolezni. Zaradi bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva pa so najpogosteje obolevali v starostni skupini od 20 do 44 let in od 45 do 64 let. ELEKTRONSKA OSEBNA IZKAZNICA Aktivacijo nove elektronske osebne izkaznice Osebe, ki so po 28. marcu 2022 pridobile novo osebno izkaznico, so po pošti prejele začetna gesla za aktivacijo elektronske osebne izkaznice in nastavitev kode PIN, s čimer bodo elektronsko osebno izkaznico lahko pričeli uporabljati tudi za prijavo v elektronske storitve in elektronsko podpisovanje. V prvi polovici leta 2023 bo nova osebna izkaznica nadomestila kartico zdravstvenega zavarovanja. . Za to uporabo aktivacija elektronske osebne izkaznice ni potrebna. Vsak, ki bo naročil novo osebno izkaznico, bo začetno geslo prejel po pošti nekaj dni po prejemu osebne izkaznice oziroma skupaj z osebno izkaznico, če jo bo dvignil na upravni enoti. Postopek aktivacije Za prijavo v elektronske storitve in elektronsko podpisovanje je osebno izkaznico potrebno aktivirati. Aktivacija se opravi le enkrat. Zanjo potrebujemo enkratno geslo, ki ga prejmemo po pošti oziroma prevzamemo na upravni enoti. Ko osebno izkaznico aktiviramo, začetnega gesla ne potrebujemo več. Za redno uporabo si v postopku aktivacije nastavimo svojo kodo PIN. Kodo PIN bo potrebna pri prijavi v elektronske storitve in pri elektronskem podpisovanju. Uporaba je možna z uporabo čitalnika pametnih kartic in programske opreme IDProtect Client na operacijskih sistemih Windows in Mac. V kratkem bo na voljo tudi mobilna aplikacija na pametnih telefonih, ki bo služila kot čitalnik elektronske osebne izkaznice ter orodje za upravljanje in uporabo elektronske osebne izkaznice. Osebno izkaznico aktiviramo z naslednjimi koraki: − namestimo programsko opremo eOIActivator; − vstavimo osebno izkaznico v čitalnik; − vnesemo začetno geslo, ki smo ga dobili v ovojnici; − vnesemo kodo CAN (6 števk, ki so navpično natisnjene ob desnem robu na sprednji strani osebne izkaznice); − nastavimo svojo kodo PIN. Uporaba elektronske osebne izkaznice za prijavo v e-storitev: − namestimo programsko opremo IDProtect Client; − vstavimo osebno izkaznico v čitalnik; − prijavimo se v e-storitev, ki omogoča prijavo z elektronsko osebno izkaznico (če storitev to zahteva, vnesemo svojo kodo PIN). − v programu, kjer oblikujemo elektronski podpis (na primer bralnik dokumentov PDF ali podpisna komponenta), izberemo kvalificirano potrdilo za epodpis in vnesemo svojo kodo PIN. Če uporabnik pred aktivacijo izgubi začetno geslo, lahko elektronsko osebno izkaznico aktivira s kodo PUK, za katero mora dati zahtevek na upravni enoti. Uporaba elektronske osebne izkaznice za elektronski podpis: − namestimo programsko opremo IDProtect Client; − vstavimo osebno izkaznico v čitalnik; Informacije o elektronski osebni izkaznici in programska oprema so dostopni na spletni strani Državnega centra za storitve zaupanja. SEKCIJE GOSTINCI 14. Strokovno srečanje gostincev Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije organizira tradicionalno 14. Strokovno srečanje gostincev, ki bo v ponedeljek, 14.11.2022 v Kongresnem centru Thermana Laško. Program: − Okrogla miza: »Gostinci – zaslužimo si več! Kaj lahko naredimo več zase in za zaposlene? − Davčna obravnava napitnin − Gostinstvo in turizem na poti v zeleno prihodnost − Podelitev priznanj za kakovost gostinske ponudbe in jubileje v poslovanju − Ogled Pivovarne Laško − Večerja in druženje v Pivovarni Laško (chef Marko Pavčnik) – stoječa večerja, Kreativne jedi s pivom in pivska spremljava Osrednji del srečanja bo OKROGLA MIZA z naslovom »Gostinci – zaslužimo si več! Kaj lahko naredimo več zase in za zaposlene?« Udeleženci okrogle mize se bodo dotaknili pereče teme, kako z modernimi pristopi naše gostinstvo narediti bolj privlačno za nove generacije in posledično sposobno ustvarjati večjo dodano vrednost ter hkrati zagotoviti njegovo trajnostno privlačnost tako za goste kot tudi za gostince in njihove zaposlene. Spregovorili bodo o možnih načinih racionalizacije in izboljšanja poslovanja in delovnih pogojev. Srečanje bo potekalo v okviru Dnevov Slovenskega turizma 2022, Z naslednjim programom − 69. Gostinsko turistični zbor − Moja dežela - lepa in gostoljubna in Srečanje turističnih društev − Svečana podelitev najvišjih priznanj s področja turizma: − Strokovne delavnice − IT-TOUR - na poti k digitalni preobrazbi turizma Spletna prijava: Srečanje gostincev PRISPEVKI IN DAVKI PLAČILO AKONTACIJE Z eRAČUNOM Od junija 2022 so v poenostavitev plačevanja obveznih dajatev vključene tudi obveznosti obračunane akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti (DohDej) in davka od dohodka pravnih oseb (DDPO). Prijava na prejem e-računa Prijavo na prejem e-računa se odda v spletni banki. FURS je v registru izdajateljev e-računov vpisan z naslednjimi podatki: Ministrstvo za finance Finančna uprava Republike Slovenije, davčna številka 77695771. Prijavo na prejem e-računa se lahko odda kadarkoli. Če je prijava oddana do konca meseca, bo prvi eračun izdan že za plačilo obveznosti, ki zapadejo v naslednjem mesecu. E-račun je v spletno banko zavezanca poslan praviloma najkasneje tri dni pred iztekom roka za plačilo obveznosti. Za izvršitev plačila je v spletni banki potrebno še potrditi plačilni nalog. Če so obveznosti navedene na e-računu pred prejemom e-računa že poravnane, se e-račun zavrne v spletni banki. Prednosti plačevanja z e-računom Z e-računom za plačilo obveznih dajatev z enim plačilom plačate vse obvezne dajatve obračunane z različnimi obračuni davka, ki so oddani v istem dnevu, zapadejo v plačilo istočasno in so prihodek različnih blagajn javnega financiranja. PLAČEVANJE PRISPEVKOV Pri plačilu davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatvah zavezanci z referenco na plačilnem nalogu določijo vrsto dajatve ali pa izberejo način plačila s katerim poravnajo več vrst dajatev, in sicer tako da, združijo obveznosti, ki pripadajo isti javnofinančni blagajni oziroma istemu IBAN računu. Uporabljena referenca pri plačilu vpliva na način zapiranja terjatev s plačili v davčnem knjigovodstvu. 1. Primer: plačilo z referenco na izbrano dajatev ali izvršilni naslov (npr. SI19 DŠ-45004; pri čemer DŠ pomeni davčno številko zavezanca in šifra dajatve 45004 za prispevke za zdravstveno varstvo) zapre zapadle in nezapadle terjatve za izbrano vrsto dajatve. 2. Zapiranje s plačilom s splošno referenco (SI19 DŠ99996; oznaka 99996 določa, da se plačilo uporabi za vse dajatve na podračunu) pa se izvede šele, ko terjatve dospejo v plačilo in sicer znotraj prehodnega davčnega podračuna na katerega je prispelo. Pri uporabi splošne reference se prednostno zapirajo terjatve, ki so prej dospele v plačilo. 3. Z enim plačilom se lahko plača več vrst dajatev z združitvijo obveznosti, ki pripadajo isti javnofinančni blagajni, istemu IBAN računu: IBAN Referenca SI19 SI56 01100-8881000030 DŠ-99996 SI56 01100-8882000003 DŠ-99996 SI56 01100-8883000073 DŠ-99996 namen akontacija davka, prispevki (st. varstvo, zaposlovanje) Prispevki PIZ Prispevki ZZ Pravilno izpolnjen plačilni nalog je pogoj za pravilno evidentiranje prejetega plačila v knjigovodsko evidenco. V primeru pomote pri vpisovanju se lahko plačilo knjiži na napačnega zavezanca ali zapira napačno odprto postavko. V primeru odprte terjatve in obveznosti, lahko predlagate pobot, v primeru preveč ali napačno plačane dajatve lahko predlagate vračilo ali preknjižbo. Plačilo prispevkov z enim e-računom Družbeniki in samozaposlene osebe lahko prispevke plačujejo poenostavljeno, z enim plačilom vseh štirih prispevkov (PIZ, ZZ, prispevke za starševsko varstvo in prispevke za primer brezposelnosti) na podlagi eračuna. Zavezanec se pri svoji spletni banki prijavi na prejem e-računa FURS, davčna številka 77695771. V prijavi se za »Referenčno oznako izdajatelja eračuna« vpiše davčna številka zavezanca, ki prijavo oddaja. FURS bo zavezancu na podlagi obračuna dajatev pripravil t.i. zbirni plačilni nalog, ki bo vseboval podatke o javnofinančnih blagajnah, vrstah in višini dajatev. FURS bo zbirni plačilni nalog poslal zavezancu preko njegove banke v obliki e-računa. Zavezanec bo predizpolnjen plačilni nalog potrdil in s tem neposredno poravnal znesek obveznosti. Izdaja in plačilo e-računa sta neposredno vezana na predložitev obračuna prispevkov za socialno varnost in plačilo te obveznosti. Obračune je treba preko eDavkov predložiti do 15. v mesecu, zneske pa poravnati najpozneje do 20. v mesecu za pretekli mesec. E-račun bo izdan po predložitvi obračuna. PRISPEVKI SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA Zavarovalna osnova za plačilo prispevkov Mesečna zavarovalna osnova je zavezancu določena glede na dosežen dobiček. Zavezanci, ki nimajo plač, plačujejo prispevke od osnove, od katere plačujejo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, do 20. dne v mesecu za pretekli mesec. Do 15. dne v mesecu je potrebno preko sistema eDavki davčnemu organu predložiti obračun prispevkov na predpisanem obrazcu (OPSVZ), oziroma se obračun šteje za predložen na osnovi predizpolnjenega obrazca POPSV, ki ga pripravi FURS. Minimalna osnove za plačilo prispevkov Od leta 2018 dalje je osnova za prispevke za socialno varnost 60 % povprečne plače za preteklo leto. Povprečna letna plača za leto 2021 je 1.969,59€, najnižja osnova za plačilo prispevkov je 1.181,75€ (60% x 1.969,59€), najvišja pa 6.893,57€ (3,5 kratnik PP 2021 = 3,5 x 1.969,59€). Najnižji prispevki, ki jih samostojni podjetnik plačuje od februarja 2022 dalje so v višini 451,41€, najvišji pa 2.633,34€. Če želi samozaposleni zavezanec plačevati prispevke od višje zavarovalne osnove, kot je tista, ki mu je določena na podlagi doseženega dobička, v obračunu prispevkov – OPSVZ obrazcu, v polju 110 vpiše znesek zavarovalne osnove, od katere želi prispevke plačevati. Posebno obvestilo davčnega organa o zvišanju zavarovalne osnove ni potrebno. Zasebniki plačajo prispevke na prehodni račun: − akontacijo dohodnine do 10. v mesecu, − prispevke do 20. v mesecu za pretekli mesec, − dajatve za zaposlene na dan izplačila plač Obrazec obračun prispevkov Davčni organ sestavi predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost (POPSV) in ga najpozneje do 10. dne v mesecu za pretekli mesec vroči zavezancu elektronsko prek portala eDavki. Če podatki v POPSV niso pravilni in/ali popolni, ali če POPSV ni bil odložen, mora zavezanec v sistem eDavki sam predložiti OPSVZ najpozneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec. PRISPEVKI SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA - POPOLDANCI Pavšalni prispevki za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje za popoldanski s.p. Osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic (popoldanci), morajo biti obvezno zavarovani za invalidnost, telesno okvaro ali smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri opravljanju navedene dejavnosti (PIZ) in za poškodbo pri delu in poklicno bolezen (ZZ). Popoldanci plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicno bolezen in pavšalni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. 1. Od 1.1.2021 je višina pavšalnega prispevka za zdravstveno zavarovanje v višini 40,00€ in sicer 10,00€ (povprečna plača oktober 2021 = 1.886,48€ x 0,53%) in dodaten prispevek v višini 30,00€ (25% povprečne plače oktober 2021 = 25% X 1.886,48€ x 6,36%). Zavezanci plačajo prispevek za ZZ ne glede na število dni opravljanja dejavnosti v posameznem mesecu. 2. Od 1.4.2022 do 31.3.2023 je pavšalni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 41,04€ (doslej 38,68€). Prispevek se določi s Sklepom o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja (Ur.l.38/2022 z dne 18.3.2022) in velja za obdobje od aprila tekočega koledarskega dela do marca naslednjega koledarskega leta. V primeru, da zavezanec v posameznem mesecu začne na novo opravljati dejavnost ali preneha opravljati dejavnosti in jo opravlja dejavnost manj kot 15 dni, plača polovičen znesek prispevka PIZ. Skupni pavšalni prispevki do 31.3.2022 so 81,04€ (40,00€ + 41,04€), ki se jih plača na prehodni račun do 20. v mesecu za pretekli mesec. Primer plačila – 1. Način (obrtniki popoldanci): Namen Prejemnik: TRR: Sklic: Znesek: Prispevki PIZ DPD - ZPIZ 0110 0888 2000 003 SI19 VAŠA DAVČNA ŠTEVILKA - 44008 41,04€ do 31.3.2023 Namen Prejemnik: TRR: Sklic: Znesek: Prispevki ZZV DPD - ZZZS 0110 0888 3000 073 SI19 VAŠA DAVČNA ŠTEVILKA - 45004 40,00€ od 1.1.2022 Namen Prejemnik: TRR: Sklic: Znesek: Akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti DPD 0110 0888 1000 030 SI19 VAŠA DAVČNA ŠTEVILKA - 40002 X,XX € Primer plačila – 2. Način (obrtniki popoldanci): Namen Prejemnik: TRR: Sklic: Znesek : Prispevki PIZ DPD 0110 0888 2000 003 SI19 VAŠA DAVČNA ŠTEVILKA -99996 41,04€ do 31.3.2023 Namen Prejemnik: TRR: Sklic: Znesek : Prispevek ZZV DPD 0110 0888 3000 073 SI19 VAŠA DAVČNA ŠTEVILKA -99996 40,00€ od 1.1.2022 Obračun prispevkov – oddaja obrazca v eDavke Obračun prispevkov za socialno varnost za osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, so morali zavezanci (popoldanci) prvič oddati za januar 2018. Zavezanec mora oddati obračun do 15. v mesecu za pretekli mesec, če FURS do 10. v mesecu v sistem eDavkov ne odloži predizpolnjenega obračuna oz. je ta obračun napačen. PRISPEVKI DRUŽBENIKA – POSLOVODNE OSEBE Zavarovalna osnova za plačilo prispevkov Najnižja osnova za obračun prispevkov za socialno varnost za družbenike, ki so poslovodne osebe (zavarovalna podlaga 040) je od januarja 2020 90% povprečne letne plače za preteklo leto. Od februarja 2022 dalje je najnižja zavarovalna osnova 1.772,63€ (90% povprečne letne plače za leto 2021, ki je 1.969,59€), najvišja pa 6.893,57€ (3,5 kratnik PP 2021 = 3,5 x 1.969,57€). Zavezanec plača prispevke za socialno varnost najpozneje do 20. v mesecu za pretekli mesec in sicer najmanj v višini 677,13€ in največ v višini 2.633,34€. Davčni organ sestavi predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost (POPSV) in ga najpozneje do 10. dne v mesecu za pretekli mesec vročil zavezancu elektronsko prek portala eDavki. Če podatki v POPSV niso pravilni in/ali popolni, ali če POPSV ni bil odložen, mora zavezanec v sistem eDavki sam predložiti OPSVL najpozneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec. PRISPEVKI ZA ZAPOSLENE OSEBE Zavarovalna osnova za plačilo prispevkov Od leta 2015 dalje so najnižje osnove za plačilo prispevkov za socialno varnost za zavarovance iz delovnega razmerja vezane na znesek zadnje znane povprečne letne plače v RS, preračunane na mesec. Za izplačila od 1. 1. do vključno 28. 2. se za izračun minimalne osnove za zavarovance iz delovnega razmerja uporablja znesek povprečne plače predpreteklega leta, za izplačila od 1. 3. dalje pa znesek povprečne plače preteklega leta. Najnižja osnova za obračun prispevkov za delavce v delovnem razmerju je 60 % zadnje znane povprečne letne plače v Sloveniji, preračunane na mesec (144.člen ZPIZ-2). Če je izplačana plača oziroma nadomestilo plače nižje od minimalne osnove, se od razlike do minimalne osnove obračunajo in plačajo vsi prispevki. Ta razlika vpliva le na obračunavanje in plačevanje prispevkov. To pomeni, da delodajalcem razlike do najnižje osnove ni treba prišteti k bruto plači v enakem smislu kot to velja za dodatke, torej se zaradi te razlike delavčeva bruto plača ne spremeni. Zaradi obračunanih prispevkov pa ta razlika posredno vpliva na delavčevo neto plačo. Za izplačila od 1. 1. 2022 do 28. 2. 2022 je najnižja osnova za obračun prispevkov za socialno varnost za osebe v delovnem razmerju 1.113,72 € (60 % povprečne bruto plače za leto 2020, ki je bila 1.856,20€). Za izplačila od 1.3.2022 do 28.2.2023 je najnižja osnova za obračun prispevkov za socialno varnost za osebe v delovnem razmerju v višini 1.181,75 € (60% povprečne bruto plače za leto 2021, ki je 1.969,59 €. Minimalna plača 2022 za delo s polnim delovnim časom, opravljeno od 1. januarja 2022, je 1.074,43 €. PRISPEVEK KRATKOTRAJNO DELO Kratkotrajno delo je brezplačno opravljanje dela v mikrodružbi ali zavodu z najmanj enim in največ desetimi zaposlenimi ali pri samozaposleni osebi z največ desetimi zaposlenimi. Opravlja ga lahko zakonec ali zunajzakonski partner, starši ali otroci lastnika mikrodružbe ali samozaposlene osebe, ki lahko opravljajo pomoč v podjetju največ 40 ur mesečno in za to ne prejmejo plačila. Delodajalec mora voditi evidenco o opravljenem kratkotrajnem delu (ime, naslov in davčno številko osebe, ki opravlja kratkotrajno delo, uro začetka in zaključka opravljanja kratkotrajnega dela, skupno mesečno število ur opravljenega kratkotrajnega dela). Delodajalec mora osebo, ki opravlja kratkotrajno delo, zavarovati za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni (obrazec M12) in za čas opravljanja dela preko eDavkov oddajati REK-2 (vrsti dohodka 1509). Znesek za zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni je od 1. 1. 2022 v višini 5,66€ (0,30% PP za oktober 2021 = 0,3% x 1.886,48€) in se plača na TRR: SI56 0110 0888 3000 073, sklic: SI19 davčna številka 45004. MINIMALNA URNA POSTAVKA ZA ŠTUDENTSKO DELO Odredba o uskladitvi najnižje bruto urne postavke za opravljeno uro začasnih in občasnih del (Ur.l.6/2022 z dne 14.1.2022) določa od 15. januarja 2022 minimalno bruto urno postavko za študentsko delo v višini 6,17 € ( doslej 5,89€). Začasno in občasno delo dijakov in študentov je vključeno v pokojninsko in invalidsko zavarovanje (pokojninska doba) in zdravstveno zavarovanje. Od zneska na študentski napotnici se plačujejo prispevki za PIZ v višini 15,5%. Delodajalec na znesek na napotnici plača prispevek za PIZ v višini 8,85%, prispevek za zdravstveno zavarovanje 6,36%, prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni v višini 0,53%, koncesijsko dajatev v višini 16% in dodatno koncesijsko dajatev v višini 2%. MINIMALNA URNA POSTAVKA ZA DELO UPOKOJENCEV ZUTD določa, da začasno ali občasno delo lahko upokojenec opravlja v obsegu največ 60 ur v koledarskem mesecu, pri čemer neizkoriščenih ur ni mogoče prenašati v naslednji koledarski mesec. Ne glede na navedeno lahko upokojenec opravlja začasno ali občasno delo tudi največ 90 ur v koledarskem mesecu, vendar največ trikrat v koledarskem letu, pri čemer seštevek ur opravljenega začasnega in občasnega dela v koledarskem letu ne sme preseči 720 ur. Zakon o interventnih ukrepih za podporo trgu dela (ZIUPTD1), Ur.l. 29/2022 z dne 4.3.2022 rešuje posledice obsežne bolniške odsotnosti zaposlenih ter odsotnosti zaradi odrejenih karanten. Zakon določa, da se pomanjkanje delovne sile začasno omili s povečanim obsegom občasnega in začasnega dela upokojencev. Z Zakonom o interventnih ukrepih za podporo trgu dela (ZIUPTD1) pa se upokojencem dovoli, da v koledarskem mesecu opravijo največ 90 ur začasnega ali občasnega dela oziroma tudi največ 120 ur v koledarskem mesecu, vendar največ trikrat v koledarskem letu, pri čemer seštevek ur opravljenega začasnega ali občasnega dela v koledarskem letu ne sme preseči 1080 ur. Ukrep velja do 31. decembra 2022. Sprememba Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-G), Ur.l.54/2022 z dne 20.4.2022 je določila, da bruto urna postavka upravičenca za opravljeno uro začasnega ali občasnega dela ne sme biti nižja od zneska minimalne plače, preračunanega na uro dela povprečne mesečne delovne obveznosti za polni delovni čas, tako, da se upošteva, da povprečna mesečna delovna obveznost za polni delovni čas znaša 174 ur. Od 5. maja 2022 bruto dohodek za opravljeno začasno in občasno delo v seštevku v koledarskem letu ne sme presegati 9.237,96 € ( do 4.maja 2022 je ta znesek 8.639,07€). Višina bruto urne postavke in višina bruto dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo se usklajujeta z rastjo minimalne plače v Republiki Sloveniji, kot jo določa zakon, ki ureja minimalno plačo, ter ju enkrat letno določi minister, pristojen za delo, in objavi v Uradnem listu Republike Slovenije najpozneje do konca februarja v koledarskem letu. Višina bruto urne postavke bo na osnovi spremembe zakona veljala od marca tekočega koledarskega leta do vključno februarja naslednjega koledarskega leta. Do objave nove odredbe o višini urne postavke in višini dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo upokojencev velja, da od 1.marca 2022 do 13. maja 2022 urna postavke upravičenca za opravljeno uro začasnega ali občasnega dela ne sme biti nižja od 5,77€, od 14.maja 2022 do 28.2.2023 pa ne nižja od 6,17 €. PODATKI O PLAČAH Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo v Sloveniji za avgust 2022 je znašala 2.007,94€, neto plača pa 1.312,06€. Povprečna mesečna bruto plača za obdobje januar avgust 2022 je znašala 1.983,65€, neto 1.288,70€. Povprečna mesečna bruto plača za obdobje junij avgust 2022 je znašala 2.005,94€, neto 1.307,89€. UGODNOSTI ZA ČLANE OOZ IDRIJA DAVČNO IN RAČUNOVODSKO SVETOVANJE Člani Območne obrtno-podjetniške zbornice Idrija lahko koristijo članske ugodnosti - svetovanje na davčnem, knjigovodskem, računovodskem področju, gospodarsko pravnem in delovno pravnem področju (davek od dobička pravnih oseb, davčni postopek, dohodnina, DDV,…). Ob prijavi na svetovanje boste predstavili svoje vprašanje ali problem, s katerim se ukvarjate. Ugodnost za člane: prvo svetovanje (do ene ure) je za člane brezplačno. Prijave: OOZ Idrija, tel. (05) 37 34 750, E-pošta: ivica.podgornik@ozs.si PRAVNO SVETOVANJE Območna obrtno-podjetniška zbornica Idrija svojim članom nudi možnost pridobitve pravnih nasvetov odvetnika. Naročilnico za svetovanje dobite na zbornici, kjer boste dobili tudi termin glede dneva in ure storitve. Ugodnost za člane: prvo svetovanje (do ene ure) je za člane brezplačno. Prijave: OOZ Idrija, tel. (05)37 34 750, E-pošta: ivica.podgornik@ozs.si MOZAIK PODJETNIH ČLANI SE PREDSTAVIJO Podjetje VREČKE.NET d.o.o. izdeluje polietilenske vrečke. Ponuja različne vrste vreč za smeti, gospodinjstvo, industrijo, nosilne vrečke, vrečke v bloku, vrečke z zadrgo, folije (strech), izdelava tudi po naročilu. VREČKE.NET, proizvodnja polietilenskih vrečk in folij, d.o.o., Šebrelje 12, 5282 Cerkno Kartica Mozaik podjetnih, kartica tisočerih ugodnosti za člane OZS. S kartico Mozaik podjetnih zlahka prihranite letno članarino. Uporabite svojo kartico Mozaik podjetnih in prihranite! Preverite aktualni seznam. partnerjev in njihovih ugodnosti, ki ga ki ga članom OZS, imetnikom kartice Mozaik podjetnih nudijo partnerji projekta. MOJ OBRTNIK Članom Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, portal Moj Obrtnik nudi: brezplačno spletno predstavitev vašega podjetja, 90 dnevno brezplačno prejemanje povpraševanj, ugodnejši prejem povpraševanj, brezplačen prejem SOS povpraševanj. https://www.mojobrtnik.com/ IZ URADNEGA LISTA 128 128 128 128 128 128 130 130 130 130 130 7.10. 7.10. 7.10. 7.10. 7.10. 7.10. 11.10. 11.10. 11.10. 11.10. 11.10. 133 28.10. 135 135 135 135 137 21.10. 21.10. 21.10. 21.10. 28.10. CERKNO - Odlok o nalogah in financiranju krajevnih skupnosti Občine Cerkno CERKNO - Spremembi Odloka o proračunu Občine Cerkno za leto 2022 CERKNO - Pravilnik o organiziranju šolskih prevozov in povračilu stroškov prevoza v Občini Cerkno CERKNO - Pravilnik o sofinanciranju programov na področju socialno humanitarnih dejavnosti v Občini Cerkno CERKNO - Sklep o lokacijski preveritvi LP 03 na območju enote urejanja prostora KE09/A9 CERKNO - Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1) Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-2) Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1) Sprememba Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-I) Sprememba Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP-A) Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina (ZPGVCEP-A) IDRIJA - Sklep o začasnem prenehanju delovanja podružnične šole Zavratec IDRIJA - Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena IDRIJA - Sklep o prenehanju statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena IDRIJA - Sklep o spremembi Sklepa o imenovanju Občinske volilne komisije Občine Idrija Poročilo o gibanju plač za avgust 2022 PRISPEVKI - OBVEZNOSTI OKTOBER 2022 PRISPEVKI ZASEBNIKA in DRUŽBENIKA prispevek PIZ ZZ Starš. var. Zaposl. Bruto zavarovalna osnova v EUR TRR SI56 SI56 SI56 SI56 0110 0110 0110 0110 stopnja 0888 0888 0888 0888 2000 003 3000 073 1000 030 1000 030 24,35% 13,45% 0,20% 0,20% referenca SI19 SI19 SI19 SI19 DŠ-44008 DŠ-45004 DŠ-43001 DŠ-42005 najnižji ZASEBNIK najnižji DRUŽBENIK najvišji 1.181,75€ 1.772,63€ 6.893,57€ (60% PP 2021=60% X 1.969,59 €) (90% PP 2021=90% X 1.969,59€) (3,5 kratnik PP 2021) 431,64 238,41 3,54 3,54 677,13 1.678,58 927,19 13,78 13,79 2.633,34 287,75 158,94 1,19 2,36 2,36 451,41 PRISPEVKI SKUPAJ DOLOČITEV ZAVAROVALNE OSNOVE - individualno osnova 1. ZASEBNIK: Najnižja osnova za prispevke je 60% PP za leto 2021 (PP je 1.969,59€), prispevki skupaj 451,41€ 1.181,75 € 2. ZASEBNIK: Osnova za prispevke = dobiček, povečan za obračunane prispevke, preračunan na mesec in znižan za 25%, vendar najmanj do višine 60% PP za leto 2021 (60% x 1.969,59€= 1.181,75€) 3. DRUŽBENIK: Najnižja osnova za prispevke družbenika = 90% PP za leto 2021 (PP za 2021 je 1.969,59), prispevki skupaj: 677,13€ 4. ZASEBNIK IN DRUŽBENIK: Najvišja zavarovalna osnova = 3,5 x povprečna letna plača 2021 (3,5 x 1.969,59 €), prispevki skupaj: 2.633,34€ OLAJŠAVE 1. Splošna olajšava - letni dohodek do 13.716,33 € (mesečni do 1.143,03 €) PODATKI O PLAČAH Povprečna plača AVGUST 2022 Povprečna plača JANUAR - AVGUST 2022 Povprečna plača JUNIJ - AVGUST 2022 Povprečna bruto plača (PP) 2021 Povprečna bruto plača (PP) 2020 Minimalna plača od 1.1.2022 Minimalna plača od 1.1.2021 375,00 + (1.605,12-1,40427 x bruto dohodek) 4.500,00 + (19.261,43 -1,40427 x skupni dohodek) 375,00 209,17 227,39 379,26 291,67 4.500,00 2.510,17 2.728,72 4.551,10 3.500,00 2.903,66 Če delojemalec ne želi, da se mu upošteva povečana splošna olajšava, se davčna osnova zmanjša za 375,00€ 375,00 STOPNJE PRISPEVKOV neto € 1.312,06 1.288,70 1.307,89 1.270,30 1.208,65 PRISPEVEK DELAVEC sklic akontacija davka na dejavnost SI56 0110 0888 1000 030 SI19 DŠ 40002 PIZ nesreče pri delu SI56 0110 0888 2000 003 SI19 DŠ 44008 ZZV pavšalni prispevek SI56 0110 0888 3000 073 SI19 DŠ 45004 SKUPAJ Znesek € 8,85% SI19 DŠ-44008 6,36% 6,56% + 0,53% SI19 DŠ-45004 Starševsko varstvo 0,10% 0,10% SI19 DŠ-43001 Zaposlovanje, starševsko varstvo SKUPAJ: 0,14% 0,06% SI19 DŠ-42005 22,10% 16,10% LESTVICA SI19 DŠ-40002 DEJANSKI PRAZNIKI 20 160 1 8 DELOVNI DNEVI OKTOBER 2022 OBRAČUN UR 41,04 40,00 SKUPAJ 21 168 81,04 POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM Vrsta izplačila Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja Neobdavčeni znesek za prehrano (na dan prisotnosti, najmanj 4 ure dela), prisotnost na delu nad 10 ur - za vsako dopolnjeno uro nad 8 ur + 0,99€ (od 1.9.2022 dalje, Ur.l.87/2022) Terenski dodatek Prevoz na delo neobdavčeno po Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja od 1.7.2022 ( Ur.l.87/2022) po Uredbi o višini povračil stroškov v zvezi z delom Ur.l.114/2021 od 1.9.2021 Kilometrina za službeno potovanje - od 1.7.2022 neobdavčeno po Uredbi Ur.l.87/2022 Regres za letni dopust Najvišji znesek od katerega se ne obračuna prispevke je povprečna plača za predpretekli mesec 6-8 ur Dnevnice za službeno pot v Sloveniji 8-12 ur nad 12 ur LETNI OBRAČUN AKONTACIJE neto davčna neto davčna znesek DOHODNINE osnova nad osnova do € dohodnine € € 8.755,00 25.750,00 50.000,00 74.160,00 KONTO 15,50% DELOVNI DNEVI prehodni račun DELODAJALEC Pokojninsko in invalidsko zavarovanje Zdravstveno zavarovanje Dohodnina OBRTNIKI - POPOLDANCI namen 6.893,57 € letna olajšava € 375,00 + (1.605,12-1,40427 x bruto dohodek) bruto € 2.007,94 1.983,65 2.005,94 1.979,59 1.856,20 1.074,43 1.024,24 1.772,63€ mesečna olajšava € - letni dohodek nad 13.716,33 € (mesečni nad 1.143,03€) 2. Posebna olajšava: 1. otrok 2. otrok 3. otrok 3. za rezidenta, ki se izobražuje (dijaka ali študenta) 4. za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje 5. za dohodke iz delovnega razmerja: - mesečni bruto dohodek do 1.143,03€ - mesečni bruto dohodek nad 1.143,03€ individualno 8.755,00 25.750,00 51.500,00 74.160,00 1.400,80 5.819,50 14.317,00 23.154,40 SKUPAJ 16 % + 26 % nad 8.755,00 + 33 % nad 25.750,00 + 39 % nad 51.500,00 + 45 % nad 74.160,00 7,94 € + 0,99 € 4,49 € 0,21 € 140 € mesečno 0,43 € 2.007,94€ 7,45 € 10,68 € 21,39 € MESEČNI OBRAČUN AKONTACIJE neto davčna neto davčna znesek DOHODNINE osnova nad € osnova do € dohodnine € 729,58 2.145,83 4.291,67 6.180,00 729,58 2.145,83 4.291,67 6.180,00 116,73 484,96 1.193,08 1.929,53 SKUPAJ + 26 % + 33 % + 39 % + 45 % 16 % nad 729,58 nad 2.145,83 nad 4.291,67 nad 6.180,00 VSEBINA SLAVNOSTNA SKUPŠČINA S PODELITVIJO JUBILEJNIH PRIZNANJ .................................................................................... 1 BOLNIŠKA ODSOTNOST ZARADI IZOLACIJE V BREME DELODAJALCA ................................................................................ 2 ZAKONODAJA........................................................................................................................................................................ 2 POMOČ GOSPODARSTVU ZARADI VISOKIH CEN ENERGIJE ............................................................................................... 2 INFORMACIJE ....................................................................................................................................................................... 3 OZS NASPROTUJE IZREDNI USKLADITVI MINIMALNE PLAČE ............................................................................................ 3 POGODBE O DOBAVI ELEKTRIČNE ENERGIJE IN ZEMELJSKEGA PLINA .............................................................................. 4 PREDLAGANI UKREPI VLADE ........................................................................................................................................... 4 SPODBUDE ZA ZAPOSLOVANJE INVALIDOV ..................................................................................................................... 4 NADZOR NAD BOLNIŠKO ODSOTNOSTJO ........................................................................................................................ 6 ELEKTRONSKA OSEBNA IZKAZNICA ................................................................................................................................. 7 SEKCIJE ................................................................................................................................................................................ 8 GOSTINCI ...................................................................................................................................................................... 8 PRISPEVKI IN DAVKI ............................................................................................................................................................ 8 PLAČILO AKONTACIJE Z e-RAČUNOM .............................................................................................................................. 8 PLAČEVANJE PRISPEVKOV .............................................................................................................................................. 8 PRISPEVKI SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA ....................................................................................................................... 9 PRISPEVKI SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA - POPOLDANCI ................................................................................................ 9 PRISPEVKI DRUŽBENIKA – POSLOVODNE OSEBE ........................................................................................................... 10 PRISPEVKI ZA ZAPOSLENE OSEBE ................................................................................................................................. 10 PRISPEVEK KRATKOTRAJNO DELO ................................................................................................................................ 10 MINIMALNA URNA POSTAVKA ZA ŠTUDENTSKO DELO ................................................................................................... 11 MINIMALNA URNA POSTAVKA ZA DELO UPOKOJENCEV .................................................................................................. 11 PODATKI O PLAČAH ..................................................................................................................................................... 11 UGODNOSTI ZA ČLANE OOZ IDRIJA .................................................................................................................................. 11 DAVČNO IN RAČUNOVODSKO SVETOVANJE ................................................................................................................... 11 PRAVNO SVETOVANJE .................................................................................................................................................. 12 MOZAIK PODJETNIH ..................................................................................................................................................... 12 MOJ OBRTNIK .............................................................................................................................................................. 12 ČLANI SE PREDSTAVIJO ............................................................................................................................................... 12 IZ URADNEGA LISTA .......................................................................................................................................................... 12 PRISPEVKI - OBVEZNOSTI OKTOBER 2022 ....................................................................................................................... 13