ZA IZBOLJŠANJE USTA Vate Mn valje. Vi ■m priporočate "G I a • N i r • d a" ali C« pridvMIc ta uaiWnlU, Van bo bvmle-ker al« umi odprli pot k tam lepccuu !■ taalaivHDu ttivu. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. POZOR, NAROCNKI,.. Naročnikom naznanjam«, da vel ae poH-Uamo potrdil za poslano naročnino. Zadostuje potrdilo poleg naslova na listu— Ho katerega dne, meaeea in leta je naročnina plačana. U p r a t a. TELEPHONE: CHelsea 3—1242 tiiUred as Second Ojish Matter September 21st, 1903 at the Post Office at New York, N. V., under Act of Congress of March 3rd, 187». ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No. 68. — Stev. 68. NEW YORK, THURSDAY, MARCH 24, ! 938—ČETRTEK, 24. MARCA 1938 Volume XLVI. — Letnik XLVI. NEMŠKI NAZIJI ZAPIRAJO NEZANESLJIVE AVSTRIJCE V Španski republikanci v veliki stiski ZANIKUJEJO VESTI, DA JE VEČ TISOČ AVSTRIJCEV IZVRŠILO SAMOMOR NA DUNAJU DUNAJ, Nemčija, 23. marca. — Odkar je bila Avstrija pridružena k Nemčiji, je bilo aretiranih 3000 političnih "zločincev". Izmed teh jih je 500 v koncentracijskem taborišču. Med njimi so člani najvišjih avstrijskih knežjih družin, ki so vstali ob petih zjutraj in so zajtrkova-li kavo in kruh. Zadnji aristokrat, ki je bil aretiran, je nadvojvoda Josip Ferdinand, poglavar habsburške družine tuskanske veje. Obdolžen je, da je zabavljal čez nazijsko vlado. Nazijski viri zatrjujejo, da se je nepovoljno iz~ lazil proti nazijem vaščanom v Mondsee, kjer se nahaja njegov poglavitni grad in posestvo. Nadvojvoda Josip Ferdinand, ki je star 65 let, je sin nadvojvode Ferdinana IV., tuskanskega in stari stric nadvojvode Otona, ki še vedno čaka na avstrijski prestol. Navzlic številnim aretacijam pa hočejo naziji pridobiti Avstrijce, da v plebiscitu glasujejo Zet zd ruženje Avstrje z Nemčijo, s tem, da bodo zapirali samo one, ki so podpirali dr. Schuschnigga, predno je bila Avstrija anektirana. Protinazijski heimwehr se je skupno s socijalir-nim šucbundom pridružil nazijem. DUNAJ, Avstrija, 23. marca. — Nemške oblasti odločno zanikajo poročila v inozemskih listih, da vlada med avstrisjkim prebivalstvom velika panika. Po vladnem zatrdilu se je na Dunaju od I 2. pa do 22. marca usmrtilo samo 96 ljudi in da je bilo samo 50 samomorcev v zvezi s politično premem bo v Avstriji. Dalje pravi uradno pročilo, da sta pod vojaškim varstvom samo dva ministra dr. Schuschnig-govega kabineta. Schuschnigg, ki je jetnik v svojem stanovanju v palači Belvedere, je močno zastražen. 60 črno-srajčnikov, ki so ,prej stali na straži pred palačo, se je preselilo v majhno hišo v parku. Oblasti »pravijo, da bodo vsi jetniki izpuščeni na svobodo, kada*- bo odstranjena nevarnost za njihovo življenje. LONDON, Anglija 23. marca. — Po dve uri trajajoči seji je angleški kabinet danes odobril ttklep angleške vlade, da se ne bo vmešavala v za-deve Centralne Evrope. S tem je kabinet odobril vnanjo politiko ministrskega predsednika Cham-berlaina, kateri bo jutri nastopil pred poslansko zbornico in ji prečital svoje poročilo. To se pravi, da Anglija ne bo prevzela nobene obveznosti napram Cehoslovaški in napram nobeni državi v Centralni Evropi. Izvzeta je le Francija, kateri bo Anglija pomagala v slučaju, da bi bila napadena. V špansko zadevo se Anglija ne bo vmešavala, in želi, da bi bila čimprej podpisana italijansko-angleška pogodba. Z ozirom na Cehoslovaško zavzema Anglija sledeče stališče: — Na Cehoslovaškem žive različ ni elementi: 6,000,000 Cehov, 3,500,000 Nemcev in 2,000,000 Slovakov. Ako bi Nemčija napadla Cehoslovaško, se ne ve, na čigavi strani bi bile simpatije tega ali onega naroda. Pa t.udi če bi Anglija hotela pomagati, je Cehoslovaška preveč oddaljena in izolirana, da bi ji mogla poslati vojaštvo na pomoč. Angleška vlada upa dobiti vkratkem od Nemčije zagotovilo, da se v Centralni Evropi ne bo več posluževala oborožene sile. PRIJETA KO T VOHUNA Johanna Hoffmann, frizerka na nemškem potniškem parni-•ku 44Dresden" in Clueiitli>r Rumrieh, dezerter iz ameriška armade, >t;i bila |)i'('(l <-ji i i ti mesm-m aretirana pod oh-dolžbo, »In sla prodajala ameriške vojaške tajnosti neki tuji državi. VELIKI IZGREDI V MEHIKI Zaplemba tujih petrolej-skih podjetij je dovedla do izgredov. — Delavci zahtevajo plačilo zao- MKXIOO, Mehika, 22. liiar-— Razlastitev inozemskih pe-trolejskih podjetij po predsedniku Lazaro Canleiiasu je do vedla do prvih izgredov. Po po roeilih iz Tampieo so Edwaru Borrego, ravnatelj Raffinerij Standard Oil Co. of New Jersey in dva mehiška uradnika pri tvrdki ujetniki v 44nekem poslopju'. Delavci zahtevajo plačilo zaostalih plač. Uradniki družbe pa izjavljajo, da o zaostalih plačah ničesar ne veti o, razun ako gre pri tem za mezdo, ki je rpo nekaterih krajih izplačana oh četrtkih, mesto oh petkih ali sobotah. MEXICO, Mehika, 22. marca. — Ker je bilo njihovo življenje v nevarnosti, jt* iz Te-huantepeea iz tamosiijih pet rolo j s ki h naiprav pobegnilo .*>;"> Amerikaneev in .">4 Angležev. Z aeroplani so prišli v mehiško glavno mesto prvi angleški delavci iz Puerto Mexico. Drugi rpa so se s tremi aeroplani pripeljali v Vera Cruz. BIVŠI POSLANIK ZA VOJNO Bivši poslanik v Nemčiji Dodd zahteva vojno. — Združene države naj bi z Rusijo in Francijo napovedale vojno fašističnim državam. BASKIŠKI OTROCI SO SE VRNILI Anglija, 23. marca. — Deset mesecev zatem, ko je nek angleški parnik pripeljal v Southampton .'{800 haskiških otrok, ko so španski fašisti prodirali v haskiško provinco, se je z Victoria železniške postaja odpeljalo 4(H) otrok in so na potu v Bilbao, kjer bodo zopet združeni s svojimi starisi. Angleški odbor za baskiško otroke je naznanil, da bo posla, nih na Špansko 18(H) otrok, o-stalih 2000 otrok pa bo za ne- PRINCEON, X. .J., 23. marca. — Bivši ameriški poslanik v Nemčiji William K. Dodd je rekel, da morejo Združene drža ve, Anglija, Francija in Rusija obdržati status <|Uo samo s tem, nko napovedo Nemčiji, Italiji in Japonski vojno. 4*Nemčija, Italija in .Japonska bodo, ako ImkIo v prihodnji vojni skupaj, predstavljale najmočnejšo vojaško silo izza Napoleona," je rekel Dodd. To izjavo je podal Dodd poročevalcu lista 44l>aily Prince-tonian". "Ako si hočejo Združene države, Francija in sovjetska Rusija zagotoviti >tatus quo, morajo tem trem vojaškim silam napovedati vojno, predno pri dejo tako daleč, da jih ne bo mogoče več -zadržati. 44 Usoda Anglije je seveda ž«? zapečatena; njena zadnja priložnost, da obdrži svoj prestiž, je izgubila tedaj, ko je parlament odklonil, da bi Anglija odločno posegla v abesinsko zadevo." Dodd je rekel, da sta se Hitler in Mussolini že davno dogovorila, da bo Nemčija zavzela Avstrijo. "Prihodnji cilj Nemčije je poljski koridor, ki bo važna zveza meti vzhodno in zapadno Prusijo, v>Ied česar ibo Rusija okusila eelo Hitlerjevo me." ČEŠKI AGRARCI PUSTILI PARLAMENT Agrarci so se pridružili v parlamentu nazijem. — Tudi krščanski socija-listi bodo zaptistili koalicijo. PRAGA, Cehoslovaška, 2:j marca. — Vsled premenjenegu položaja v osrednji Evro-pi in napetih odnošajev med Cehoslovaško in Nemčijo je med nemškimi političnimi strankami, ki so do sedaj podpirale cehoslovaško vlado, nastala kriza. Nemški agrarci so sklenili, da umaknejo svojega zastopnika iz koalicijskega kabineta /Iv. Františka Sipino, ki je bil minister brez portfeja, in >e bodo pridružili nemški sudets k i stranki KonraUa H en litina. ■S ude t ski Nemci so imeli do sedaj v parlamentu 44 svojih zastopnikov, ker se jim je sedaj pridružilo 5 poslancev a-4 grarne stranke, bo nemška sttanku najmočnejša. Agrarna stranka je naznan:. la, da je zato izstopila iz koalicijske vlade, ker ni mogla dose či popolnih pravic za nemške manjšine. Nemški krščanski socijalisti nameravajo storiti isto kot a-grarci in v vladi bo mogoče o stala še nemška socijalistična stranka. PAPE2 POSVARIL GEN. FRANCA FRANCO H0CE ZMACATI, PREDNO ODPOKLIČEJO PROSTOVOLJCE -o-- HENDAYE, Francija, 23. marca. — Vznemirjen vsled poročil, da bodo mogoče angleško-itali janska pogajanja uspešna in bo Italija odpoklica-la svoje "prostovoljce" iz Španske, je gen. Franco pričel veliko ofenzivo na aragonski fronti. Izvoje-vati hoče odločilno zmago, predno bodo Italijani odpoklicani. , Fasšisti trdijo, da so pregnali republikance iz petih močno u. tr jenih zakopov pri Valdeal-gorfu ter >o pričeli prodirati proti Kataloniji in Sredozemskem morju. Fašisti so pričeli ljuto napadati okoli Alcaniza, ki se naha ja okoli 35 milj od morja. Republikanci so imeli baje 2000 izgub. Fašistični viri pravijo, da j.: general Franco že prišel na stopnjo, kjer človeška sila ni več odločilna in da ne bo imel velike škode, ako so Italijani odpoklicani, kar se bo zgodilo, ako pride med Anglijo in Itali-Velikega kanala 19 milj sever- jo do kakega sporazuma v seda-no od Sučova so Kitajci pre- nj||, pogajanjih, gnali Japonce iz Hanč/anga ter BAROEIjONA, Španska, pritiskajo proti Teghsijenu ob Tiencin-Pukov železnici. Ob istem času poroča komunistična osma armada, da je dospela do Fangšana v provinci Hope j. Ko so Kitajci zavzeli lian. čvang, so tudi dobili K! japonskih tankov, ki so obtičali v blatu. 0DVRNJENA NEVARNOST ZA SUCOV Kitajci so zopet zavzeli Hančvang. — Japonce so pregnali proti severu. Vstaško vo jevan je uspešno. HANKOV, Kitajska, 23. marca. — Na severnem bregu marca. — V če raj je general Franco pričel novo veliko ofenzivo iz Huesce. Napade so pričeli aeroplani in artilerija. Republikanska vlada prizna, va, da se je njena armada u-maknila iz Lierte; nekoliko .-e je tudi umaknila blizu Almude-varja. Kot tuli reimblikansko vojno Obe stranki imate velike iz-'ministrstvo, ima general Fran-gube. Dve kitajski diviziji, "ka- co na aragonski fronti okoii terim poveljuje general Čang- <;o,000 italijanskih vojakov in eečung, ste v zadnjih dneh i-" 1 o italijanskih generalov, meli 1000 mrtvih in 2g of above officers* 21% U'EMT 18th STREET NEW YORK, N. V. 45th Year ISSL'ED EVERY DAY EJECFPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Advertisement on Agreement Za <*Io leto relja Hrt ta Ameriko in KannUn ..............$6.00 Za pol U»ta ................$.'{.'m Za New York za celo leto . . $7 0«J Zh jh»i leta ................$3.ro Za Inozemstvo za celo leto .. $7..»i —" *« l« Ul • * (.tAl Z*«rtrtlrta ................Zn M leJa ................^ Cu _Subscription Yearly $6.— 'ULAN NAROMA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMftl NEDEIJ iN PRAZNIKOV "i j LAS NARODA", 216 WEST 18th STREET, NEW YORK, N Y TELEPHONE: CHelsea 3—1*42 IH.pis1 unz iMKipisa in .MrtHUMtl m- ne priobeujejo. Denar za narofnlmi J. M* bl:,f,,r,'U »"-"J«*' I" M«#iiey (tnler. Pri spremembi kraja nam*-I 'LS; "a M1j prehaja p<*J dlanjo Ohamherlainovo vlado v fašMič.J tabor. V.Vraj > angleški kabinet sklenil, da Čehoslovaška In 1H 'Ila ,,rzaVi« vzhodno od Rene ne more računati na angle-*!:o }miiiio«", ako bi bila napadena. A drugimi besedami i: v angleški vnanji politiki ne bo nikako prememljc, kar bi vsa k d > pričakoval 2 ozirom na to, da je .Nemčija anektirala Avstrijo. Anglija bo še dalje skušala "pomirjati" Evropo. Naj-piej se hoče pobotati z Italijo, pozneje pa Je z Nemčijo. Ai-"ja misli, da bo odvrnila vojno, ako dstrani prave, ali pa samo namišljene spore. \ tej svoji politiki Anglija ne bo imela nikake zveze z 'demokrateko fronto", ki bi hotela zadrževati Nemčijo, da ne * >n mogla korakati skozi osrednjo ali južnovzhodno Evropo. Anglija je >amo obvezana p nana ga t i Franciji, toda le v lučaju, ako bi bila napadena. Ako Francija prekorači Reno, da pomaga Cehoslovaški. bo Anglija ostala doina. Chamlierlain in njegovi ministri bodo samo "opazovali ' in se bodo umikali preti diktatorji. Včeraj je bila ministrska seja, na kateri so odobrili vnaajo politiko. Nekateri ministri se sicer ne strinjajo popolnoma .s Chamberlalnovo vnanjo politiko, toda to -e bo Je ]m> ravnalo, predno bo Chamberlain v četrtek v parlamentu pojasnil svojo politiko. Tako bo mogel Chamberlain govoriti v imenu celega kabineta. Pa to se ni vse. Chamberlain bo mogel tudi podati svo-jo izjavo v imenu vseli angleških dominijev, kajti zadnje tedne »■ je zelo posvetoval z vladami dominijev. In kot trdi Cham-l;a,n> vsi dominiji proti temu, da bi se Anglija Je kaj bolj vmešavala v zadeve kontinentalne Evrope. Kakor glede Cehoslovaško, kateri preti velika nevarnost od nazijsko Nemčije, se bo Anglija držala v ozadju tudi glede drugih evropskih držav. Chamberlain pa bo izjavil, da bo Anglija se vedno ostala v ozki zvezi s Francijo, toda dvomljivo je, ako bo Je obdržal obveznost ' uglije, da pomaga Franciji za slučaj, da bi bi I a na pa« lena. (jled. \ inije bo Anglija obdržala svojo "nevmeševal-no" politiko, ne glede na to, ali general Franco zmaga in bi bila s tem Francija od vseli strani obkoljena s fašističnimi državami. Anglija se ne zmeni niti za to, da bi v slučaju zmage generala Franca bila ogrožena njena zveza s kolonijami po Sredozemskem morju. Jasno je, da se je Chamberlain popolnoma nagnil na fašistično stran in proti demokratskim državam. Ako pa je njegova politika prava, bo pokazala bližnja bodočnost. Angleški narod je prvi med demokratskimi narodi if: slednjič ima tudi narod kaj odločevati v politiki. SMRTNA NESREČA DEČKA. Štiriletni Riehard Pungerčar v »Sheboygan, Wis., slovenski deček, je pred nekaj dnevi izgubil življenje z dvema drugima dečkoma vred, ko so se vsi trije "vozili" na ploči ledu po reki. Ploča se je udrla in vsi trije so izginili v mzli vodi. Ko so jib potegnili na suho, so bili že nkrtvi. Ponesrečeni deček je »bil sin roja'ka Jos. Pungerčar ja. EDINA SLOVENSKA POGREBNIKA V NEW YOBKII IN OKOLICI PETER JAREMA Mme. JULUA JAREMA vetil vse svoje moči ;n sile ze Industrija je obetala, dolgo vrsto let, da nadomesti vse, kar je na kmetiji slabega. Najemala je ljudi, plačevala jih na gotove čase in ti so jemali od k-iuet i je vso. kar >0 potrebovali za v farmer ne more dobiti iz pridelkov, če -ga delavec ne more zaslužiti s tem. kar zna — je kriza. V dobi on< ga samega čfovo- llill .1 v« 1 • • . pomagale do ložjega življenja*'kcVideli lake Dajale so mil mleko, meso, jih niti no pojmi- i'i«lolmo' 0 1 Vf,deli namreč, kaj , bi našli tudi kako /o, kar nun .10 vso prav prišlo Z tfkrotitvijo živali jo nastalo drugo vprašanje: preskrba živali. Za letom pride zima in žival si ne more več dobiti svoje lira ne. Ni mu kazalo drugega, kakor poprijeti se čiščenja narave: podrl je drevje, požgal štore in začel pridelovati krmo. Od začetka jo sicer delal tako, da je s svojo živino hodil od kraja v kraj. A kmalu je naletel na svoje sosede, ki '-;o imeli enak problem. Ni kazalo drugega, kakor: vzeti in dati. Vzeti od živali, kar daje in dati živali, kar no najde. Človek se je preživljal v naravi z vsem, kar mu je .dajala. V letnem in jesenskem času je bilo več divjih sadežev, ki jili je človek nabiral in shranjeval. A ko je svet narastel, je začelo primanjkovati tudi teh. Ni bilo drugega izhoda, kakor da si človek shrani sadeže in jih vse-je ali vsadi tako. da mu bodo na (malem prostoru dajali toliko in več, kakor je poprej dobival v velikem delokrogu. Razvilo se jo poljedelstvo, ki se jo zdelo, da je konečna rešitev vseh človeških problemov. Slo je primeroma tako vse do zadnjega časa. C* lov« 'k je obdeloval polje in gledal, da jo vselej pridelal vsaj toliko, da je bilo dovolj zanj in za živali do bodočega leta. Poglejmo na farmo danes. Kaj vidimo? Človek dela in pridela, a vendar ne more živeti. Kadar je slaba letina, ni, kadar je dobra, so cene take, da se skoro ne izplača obdelovati. Iznajdbe, stroji in splošen napredek je povzročil, da tista enota, ki ji pravimo družina, enostavno ne shaja več. Ni ,5 tem seveda rečeno, da ne pridela toliko, kolikor rabijo dama. Ampak človek se dane pomoč. Tako pa tavamo in čakamo od dne do dne, upajoč na neke zakone In sil«*, ki pridejo kar sani«1 e.l sebe in reši jo vse probleme. Ni dolgo tega, ko je brnela po javno-ti fraza: kmet jo steber države in človeške druž-1 • sploh, tn človeku sn z*l.i, kakor bi bilo vT-eraj, k«) je šumelo po javnosti: dolavec — industrijtalni namreč — je vse. Hrez delavca ni produkcije, brez produkcijo ni blaga — iz-kratka: farma je dodelala s svojo vlogo in industri jah)? delavec je na površju. Tako je bilo. !V dunes pogledamo od blizu ta dva velika razreda človeška, pa moramo priti do enega samega zaključka: kmet je problem in delavec je problem. Oba problema je treba rešiti, ni kdo pa n*> ve. kako. S farmo poizkušajo nekakšna pravila, kaj se bo pridelalo in koliko. Z industri-jalnnn delavstvom gre nekoliko slabše. Pod krinko nekakega uradnega, državnega "vbo-i u. a i me'' mu si morete misliti red, ki bi na-dorroestoval družino? In vendar pada danes poleg številnega drugega tudi to, kar imenujemo začetek in konec, konec vsega — to je družina. Dokler je bil človek v svojem najstarejšem poklicu, 10 je na kmetiji, je bila družina tako nekaj naravnega, kakor sta noč in dan. Kmetija je rabila gospodarja, ki je vodil in gledal, da je bilo vse v redu. kar je bilo na polju, v hlevu ali gozdu. .Te rabila gospodinjo, ki je bila na polju, posebno pa doma steher družinskega življenja. Zato no pravi zastonj naš pregovor, da .dobra gospodinja tri vogle podpira. I11 otroci? Rili so tako nekaj na rtv nega in potrebnega, kakor kla- na polju. Lopo vas prosim: tukaj je dom — dan za dnevom teče not da <0 ga obdrži, da se izboljša. da napreduje. Auipak človek ni večen. P'i vsem tnidn in dolu je pred njim plavala vidika misel: delam in žrtvujem «. . «la bodo imeli ti^ti. ki I>1 ideje, za mano. hi otrok? Kakorhitro je iz-b 2el iz plenice, je bil žp za nekaj pri hisi. f-uval je mlajše sostrioo in lirato, pomagal som in t jo okoli hišo, kasneje pa.sel živino in se polagoma poprijel vseli takih del. ki jih je zmogel. Z vsakim dnem je postajal boljša pomoč pri hiši. V-«* to je bilo dokaj naravno bivališče za človeka. Bilo jo v skladu z vsem: življenjem človeškim, naravo in družabnim rodom. Po pripadanju kmetijstva je prišla na vrsto industrija, f'lo-vek je nadaljeval s tistim, kai je znal: družina je bila takore-ko<" večna. Ni 'bilo sicer tist» ga zdravega, naravnega razvoja za človeka, zakaj mi spada 1110 med naravo, ker smo del naravo sam«1. Vse jo nekako šlo — dokler .je Šlo. Danes ne gre v« č. Vzrok je enostaven: družina ji* bila za kmeti jo potreba, kakor soln. ee in dež — za indwdrijalnega delavca je pa — problem. On jo odvisen od zaslužka, svojih rok — in čr tega ni, kaj potem? Kaj potem? To kar imamo danes. Na stotine milijonov človeštva, katero pijo. fv hodi na dcloj-em čital to dni naslednjo izja-erlen, pripleza druga stranka j vo nekega italijanskega be-— ako je lepo vreme — ven.'gunca: • • postaja pred zgradbo, gobezda 1 s sosrdo in zopet izgine za zidov jI. V današnjih časih ^e dostikrat vidi. da dela žena. mož pa izgubljeno gleda po svr. tu na jvečkrat v obleki, ki je videla boljšo f-a-e. Najtežji iz vs»-h problemov — ki so danes -e nekaj strašnega kakor rak, in to je fašizem. Predobro vem, kaj govorim, kajti fa-izem me je imel v kremplji h, ko som bil v Italiji. Posrečilo se mi je pobegniti v Ameiiko. Tukaj se me je lotit rak, pa sem vesel in srečen, ker -em v Združenih državah. Poleti -o bosta menda zop«-t -popazila zajnort-f Louis in W-t»it-«- "Max &ebmeling. Tudi »Slovenec Adamiek iz države Aliehi- ^tega ^.sa rodi dosti besed ki ^^ "hot*' XVkilU'ri I »ostajajo vsak dan malo nižj . ?mar^,M|.° ,,,'',lP>>- Prepir Je v hiši. J M*- risti, ki se zanimajo za ro- To ni redek pojav ampak ta- kl>1wr,K*. bofl" niar^ikaj zani-ko nekaj navadnega, da vidi-|miv"°^H v'MoW in ho<}v ~ hniVl' nto ill slHimo vsi. posebno lia j"' lovai.in«' bodisi razočaram, mladina. Ali naj gre zdaj po! j;> j«> tukob. pogrnntal-. stopnjah svojih tsarišev ali so- ne govori, a vendar je to pro-1 : 'i T" ■-7' ! hlem, ki ga nosi vsak človek la ejo itela s tiho „ . ^ ..... - i- t »v ^eni. ( etudi iniaio skoro vse zeljo v srcu, da jih kmalu po- j . . ,v'1 1 . • 1 ^ ■■ i- države na svetu prepoved, da bere privatna tndu!*trija ali pal . 1 . J -e ne =;nie omejevati števila po- ; rodov, >. vendar to godi po vrag, same da bodo spoti. To ima tako dah ko.-ežue po-1celem -vetu. Notranji instinkt slediee na človeka in njegov I pripoveduje človebu, naj ne tiadicijonalen rod, da si skoro I ustvarja novega življenja, ki ne moremo predstavljati. Kar ne more biti ničesar drugega, je bilo včeraj >amo po sebi ra-j kakor problem st.-wisem in dru-zumljivo, to je danes problem, žhi. A ne samo. da se je svet pred katerim sloji človek. Tak j začel ogibati otrok — gre še problem, da si ne upa niti načeti ga, kaj in kako bi, pa najde za odgovor tako praznoto 11a vseh straneh, da ga je kar j da love fante z Rolls Roysi — Strah. j ki so najdražje kare na isvetu. Vzemimo za primer družino. del j. Bral sem nedavno notico, da so danes taki časi za dekleta, ki bi so rade 111 oži le. Kaj je družina? Najstarejša, Kako .daleč sega propad dni- J«? tako revno in slabotno, kadar ne zavija več v-živalske kože, £ ™!fno' ^ vzame leta in le ne lega z mrakom k počitku in ne vstaja z zoro. Modorno življenje je prineslo moderne potrebe. In teh potreb ne pridela doma, ampak jih mora kupiti. Kupuje se pa z denarjem Denar -se dobi. če se spravi na trg tiste pridelke, ki jih ne rabi hiša zase. In če pridelki nimajo cone? Č*e so stroški za pridelovanje večji, kakor dobiš za gotovo blago, je kriza tukaj. V zadnjih petdesetih letih je prišla 11a pomoč človeku industrija. Iz posameznih rokodelcev, ki so včai-ih izdelovali v vasi, trgu ali mestu le to, kar je bilo naročeno, so se razvile (tovarne in velika podjetja. Te sopremenile ves red. Mesto da bi bil človek naročeval in ča- najbolj naravna in najpopolnej- ^ ViYl !z <"**? š>a država, človeško bitje je kl J,h današnja mladina sama. Oe stavijo re- eimo v zavodu, ki vzgaja dečke, vprašanje, kaj mislijo glede družine in otrok, dobimo presenetljive odgovore. Velika večina jih pravi tako: če bi bile razmere in okoliščine, kakor niso — bj, nič ne rekli. So ta nege, oskrbe in vsega mogočega, predno se spravi toliko na noge. da si more pomagati samo. Že to dejstvo samo na sebi je prisililo človeka na neko življenjsko vez, ki je imela . ^ T svoje korenine v ljubezni ^» zenrtev. In nedavno je vpra- . . . . . sni onaLr 11 iot/I/I .>o JnL-Irtn k' J«1 največja izmed vseh no- sedov in si nakoplje vse t i-t" pro'bleme. kakor jih imajo oni ? (V je človek sam. ima pravico stradati i 11 trpeti, b ža?j raz meram v druge kraje, pt,ma vati >i tako, kakrir v*1 in 7.11a. <"e ima dnižino, u> se pravi: če j** oženje 11, je privezan. Moral bi skrbeti zase in za druge —i a če je brez d. la Svet ni več danes 11-1 i, ka ! kor je bil nekda j,»ko j«- bil slom; središče vse zabave, razvrdri la in zadovoljnosti. Napredovali smo na vseh koneeh in kra jih. Življenje nudi dan s toli ko udobnosti, razvedrila in za bave izven doma. tlrugo«! — da s-e človek pri bese li: družina nehote zave. da rnu bo s tem korakom odklon k a lo vse. Prri-s'tost ni muka. ki ji* včasih davila in morila razne tete in strict. ki so po čudnem naključju ostali sami. brez družine n > svetni — nak. Prostost in svoboda — to je tako nekaj drago ceni 2ra. da jo globoko v srcu vsakega človeka več. kakor vse d ni go skupaj. Kam gremo — iaz ne vem. Veni pa. da >»» podira starci, ki je bilo .s človekom lisočb tja in I da ni tega ne bomo rešIJi. Za stonj ^o vse pridige f>«l deve tako: karkoli je na svetu izginilo, j* pripravilo s tem prostor novemu, ki je bilo vselej boljše od starega. Se ne bojte. da bo konec sveta zastran tega, kar pada vse staro. Bas na sprotno: prepričan sem. da ves ta propad ne pomenja drugega, kakor zač» tek boljšega, lepšega in popolnejšega — ki čaka. če že nas ne, pa tiste, ki pridejo za nami. tranjih pojavov, kar jih ima človek. Iz nje izhaja takore-koč vse drugo. šal enako zavod za dekleta po veliki večini so bila proti družini in možitvi sploh. Ne j ljubijo tega, kar imenujemo Idoau, še manj dela, ki jih je Ta enota, ki ji pravimo dm-1 nekdaj opravljala gospodinja, žina, je bila od nekdaj, je in bo <*> bi bilo tako — vsega dosti začeti k in konec urejenega člo- in vse na razpolago — bi ne bi-veškegia življenja. Brez dniži- le proti možitvi — anVpak brez ne ?i ne -moremo misliti ne re-,otrok. Zakaj otrok je veriga. da, ne tiste Iskupine, ki ji pravimo narod, država. Oe brišete to — kaj si morete misliti na ti božji zemlji drugt ga, drugačnega? Ali najdete kje kak 'ki preprečuje, da ne more iti ženska, kamor bi šla rada. Ustavim se včapih na sprehodu pred tem ali onim velikim apartimentom. ki jih je v odgovor, kje kako rešitev? Ali New Yorku vsepolno. Pri vho- iiiititif|..|(iiiiiiii||..1)|tiiiiii|||.]jiiiiiiii|||.||iiii umu!" ,!»!imiii»» '»iiiKiiini^iiJimnii.niin;, GLAS NARODA * 0 I pošiljamo v staro do- J ^ movino. Kdor ga ho* j ^ če naročiti za svoje p I sorodnike ali pri jate- j| « Ije, to lahko atori. — 4 ^ Naročnina za s t a r i ^ S kraj stane $7. — V 3 Italijo lista ne posi-| Ijamo IIIHM|^h,i||tlllll^illllH|||||.d||lhlia. Jjilll nitiute^i.anniM^^nitn^^rnfiinf^Hip, Najv«'t" gledabt-v bi pa imela rokoborba med Hitlerjem in Afns^olinijem. Vršila ria j hi >« v Moskvi. Razsodnik naj bi hi! hi ..si angleški vnanji inini*tei Anthony Kden, sodnika pa Židov-ki ntbinoo Wi-o j m bivši al>esinski cesar Haile Selassie; francoski mini-tr-ki )>retlt let: — Moj •ree in mati sta najboljša človeka. Vse vesta in vse znata. Ko je star še-tnaj-t let: — Moj oče in mati pa nista tako pametna koi -eni včasi mislil, la sta. Ko je star devetnajst let : — Ootiftli moj oče in mati mislita, da vedno pravo uganeta, so z menoj no moreta primerjati. Nikdar ne bosta znala toliko kot znam jaz. Ko mu je dvaindvajset lei. pravi: — Moj oče in uiati ne poznata mladih ljudi. Nikda--e ne bosta uživela v mlado g»-ne racijo. S tridesetimi leti spoznava. — Moj oče in mati >ta imel i večkrat prav v marsikaterem o zim. Ko jo -tai petdeset let, pa večkrat solznih oči vzdilme: -Ta, moj oče in mati. Bila sta pametna in razsodna človeka. Vse sta prav ukrenila. Le zakaj ju ni>em bolj ubogal in po slnšal. .Ja, moj oče in mati... Prehitro -ta s«, ločila od tegt sveta... - Noben človek nima tak" dobrega spomina, da bi mogel vedno uspešno lagati, — iv kol Abraham Lincoln. Na ameriških univerzah je dosti znanosti. Nekaj je prinesejo s seboj inladi študentje, stari študentje je pa nič s seboj ne vzamejo. c^p Število mater, ki bi same dojile svoje otroke, je od leta do leta manjše. Moderna mati da otroku mleka v steklenici in gre po svojih opravkih. In nazadnje je prav tako. Oe bi dojila, bi imel otrok vedno oči polne eiga ret nega pepela. Prijatelj, moraš pač pamet. če nisi izobražen, uporabljati svoj«: Neko poročilo pravi, da so začeli v Nemčiji iz kave izdelovati žajfo. Slicen proees je ž,e dolgo v ve!javi po nekaterih re-stavrantib. Razlika je le ta, da kuhajo kavo iz žajfe. EX 8 NARODA" — New Tort Thursday, March* 24, 193$ THE LAB6EST SLOVENE DAILY IN U. fl. A. Vesele in žalostne vesti iz slovenskih naselbin DETROITSKI DROBIŽ Piše Frank Gaber. Z naglico ameriškega avtomobila nam leti čas naprej ter I»odira in ru«i od prejšnjih let /.ar rta n program, ("'asi, dobri ali plahi, ne izpremene te hitrosti, in tako nam vedno osta-ja samo up. Laiiijk o leto, decembra meseca, je padlo zagrinjalo v tukajšnjem avto kraljestvu. Kar v par tednih so odslovili petdeset. <]o petinsedemdeset procentov Jjiyli, fii to brez ttlinič-nih vzrokov. Vse je živelo v nadi, da se bo začelo delati po praznikih s polno paro na novih modelih, a do danes smo še ravno tam, kjer smo bili meseca decembra. Kdor dela, se šteje za srečnega in še ti?^ti delajo samo nekaj dni na teden ter polovico prejšnjih ur na dan. Ljudstvo je zbegano, ker pri. zadet je pač vsak. Torej ne hodite do Detroit za d« lom, ker ga ni! Veliko teh odslovi jenih delavcev avto industrije prosi pomoči, državne po« I pore, ali reliefa in WPA. Zadnjo jesen novo izvoljeni župan Reading je zavzel proti zgoraj omenjenim zelo ostre korake. Mož ima oddelek tako zvane tajne policije ali invest i-gatorje, ki preiščejo imetje vsakega prosilca. V slučaju, da pronajdejo, da ima kaj imetja, mu odklonijo podporo. Ljudje si pomagajo na vse načine. Niso redki slučaji, da se spravita skupaj med seboj nepoznana, peči ar in jiečlarica ter v okvirju, da sta poročena, zaprosit«i za relif. Rocelične raketirstvo je .danes vse povsoar tednih. Kot za nalašč, o-koli poldne se je pa vsula nrrzki ploha in razgnala kramarje, parado in gledalce na vse strani. Kje tu je logika: Ko nima delavec denarja za vsakdanje potrebščine, kako naj -km|>i karo? Samo pretirana reklama. Pei dni po tem sem bil na več second hand kar lotih in se informiral o biznisu po paradi. Prvi in drugi sta mi povedali, da že dva meseca nista nobene kare prodali. Teh second hand kar je .danes še v dobrem stanju starih od enega do pet let po praznih lotih, garažah in ulicah na milijone in to po vseh koncih in krajih Združenih držav. No, ker tudi ta reklama ni Vlekla, ker ni imela od kje, so iznašli novo metodo. Na tukajšnji svetovno znani otok med Kanado in Detroitom — Belle Isle Park — so navlekli več teh starih kar, naložili na kopico, polili s 'keresinom in 10. marca ob S. zvečer so dali detroitskemn županu čaist, da je to zav.gal. No, lepa reč. To delo bi lahko opravil petletni otrok. Kaj so si vendar mislil naši sosedje v Kanadi, kot Mr. Kos in drugi Slovenci, ki tam v bližini farma jo? Menda ni v Ameriki kres, saj tukaj še nismo nič orali. No, živimo v času, ko ni nobene stvari škoda, škoda je pa dati delavcu pošten in primeren zaslužek. V nekako enem blocku razdalje od moje hiše je osem ta-kozvanih Beer garjdenov, ali salonov. iZadnja proisperi teta, ki je dosegla vrh par mesecev nazaj, seveda s podprocentno vsebino so se prodajali brez vprašanja in znanja gostom v velikih množinah. Povečini mladi pari so prepeli in preple-sali cele noči in nam v bližini živesčkm z vpitjem delali velike preglavice. Parkrat smo protestirali, pa ni nič zaleglo, ker rrtrstni očetje iso gotovo delali roko v roki. No, so si mislili. SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO PODPORNO DRUŠTVO » greater New York in okolico, ink. »»Jakov ali rojakinj fee ni flan tega društva naj vpra-te tvojega prijatelja ali prijateljico ali pa caeca izmed odbornikov pojaanila. V nesretf ae ftele spozna, kaj pomeni biti lian društva. To drufetvo Jo alter najmlajfie, toda najmočnejše bodisi v premo ienju ali Haiutvu. Drufetvo Je v tem kratkem času svojega obstanka Izplačalo ie akoro 14 tisoč bolniške in nad šest tisoč smrtne podpore ter ima v blagajni skoro $17,000.04» - ODBOR ZA LETO 1S38 - I*TMt«MMlnik: PETER CERAR *"3«< Palmetto St., Hruoldyn, N. Y. Pt»4l|»r«>diMf!nik: MIHAEL PHEK *2 W«-irT|«rkl Strmet Brooklyn. N. T. Tajnik: JOSEPH POGACHNIK M« Liberty Avenue WilUmon Park, L. I. Blagajnik: ANTHONY CVETKOVICH 983 Seneca Avenue Brooklyn. N. Y. Zapisnikar: FRANK MEKINC 1065 Greene Avenuo Brooklyn, n. Y. Arhivar: JOSEPH POGACHNIK Nadzorniki: 1. PRED VELEPEC • || ANTON KORIRNIK Jf. ~ *7lh MuC' 101J1 — 85th (toad Olendaie. L Richmond Hill, L. I. III. ANDREW IVANftEK WW Harmon Street Brooklyn, N. Y. uja vaafca Catrto aahota v svojih društvenih prostorih v mawaalaa Auditorium, CU Irvln« Ava., Brooklyn. N. Y. toliko časa, dokler bo neslo je pae vse skupaj raket irstvo. Sedaj smo pa v miru, ko ni denarja za ponočevanje. Tako ima vsaka stvar začetek in 'konec. Po šest letni administraciji naše vlade smo se -napiti in napi esali, zadolžili smo se čez 20 bilijonov* dolarjev, v -deželi je okoli 12 milijonov brezposelnih, ki so odvisni od državne podpore — Wall Street je pograbil in spravil denar. Podobni smo mali ladji sredi razburkanega morja. Ni za vse dela in ne biznisa. Polnili smo toliko prašičev, da smo preostalim držali ceno navzgor. Bogatejši fanner j i dobijo toliko od akna zemlje, da je ne preorjejo in posejejo pšenice, korruze in drugih življenskih potrebščin. A poleg tega je pa ravno v tej deželi največjega bogastva veliko ljudi lačnih. Stari Egiipčani so rekli, da po isedmih dobrih leti'li pride vedno sedem slabih — mi smo bolj skromno navajeni.. Vieliki peščeni viharji po srednjem zapadu in še par takih nepril/ik, pa bomo vsi bolj pozorni. Zimo smo imeli i nil o, skoro brez snega. Mesec februar se je obnašal kot druga leta, marec izgleda, da bo pripeljal spomlad. l^ed se topi. Še par solnč-nih dni, pa ilKHiio začeli regrat nabirati. On nosi prvenstvo vseh ral-tlin v naši okolici. Junija meseca cvete. Iz teh cvetlic se dobro vino narodi. Za časa prohibicije je bilo jako vpoštevano. Pili smo kar smo le imeli. Tz Cleveland a me je prišel obiskjut moj prijatelj še iz otroških let. Prva beseda za hello še no. vratih je bila, če imam kaj za piti. No, ga imam. Nosil sem liter za litrom, bilo je sladko in zelo pitno. Pogovarjala sva se o naši Vrhniki poten o v noč. Kar naenkrat so mu ostale besede, jaz ga gledam. Bil je bel v obraz kot apno. Bill sem se, da bo treba klicati ambulanc. Vpognem mu naprej glavo na mizo in hitiim nanj z mrzlimi obklad.ki. Uro nato sem ga zvlekel na posteljo. Mož je nato nepremično spal šestnajst ur. Ker ravno takrat ko se je prebudil, ni bilo nobenega doma, se je kar po francosko poslovil in odšel. Par tednov za tem sem dobil od njega kartico. Zahvalil se mi je za postrežbo in naznanil, da še vedno po regratu smrdi. Drugo leto grem tudi na počitnice, ne pa v Detroit! Igra 44Vražja vdova" v Slovenskem Delavskem Domo na zapadni .strani viprizorjena po S. W. O. 27. februarja, je lepo uspela. Pevsko društvo "Svoboda" je imelo koncert 13. (marca v istih prostorih in mladinsko pevsko društvo priredi prvi koncert z obširnim programom v istifh prostorih. O Veliki noči 17. aprila nas posetijo pevci in dramatiki dr. "Zarja" iz Cleveland z opero "Zrinski". Pričakuje se velike udeležbe Slovencev in Hrvatov. Dobrodošli! Mrs. Mary Perušek je padla v domu svoje hčere po stopnicah. Prebila, si je lobanjo. 11 dni je že, pa je Še vedno v nezavesti v Highland Park bolnišnici. No, ker sem zašel na žalostne novice, naj zadostuje za danes. Pa prihodnjič kaj bolj veselega. Ob 40-Letnici Jugoslovanska Katoliška Jednota V Ameriki beleži in nudi v obeh oddelkih: IMOVINA — $2,254,385.93 , ČLANSTVO — 22,954 NAPREDEK v zadnjem letu 2593 članov ŠTEVILO društev 187 PRAVILA — Sodobna in moderna POSLOVANJE — V soglasju zadovoljstva KAMPANJA: V marcu, aprilu in maju ZAVAROVANJE: Sest različnih certifikatov KONČNO: Ce niste še dovolj zavarovani, pristopite k najboljši, svobodni in bratski organizaciji v Ameriki. GLAVNI STAN IN LASTNI DOM: ELY, MINNESOTA PROGRAM SLIK Z\ FOREST CITY. PA. Na željo odbora v Forest City, ki se zanima za slikovno predstavo, podajani" seznam slik, katere nameravam tam pokazati. Predstava se ima vršiti v šolskem auditoriuniu. Takole mislim urediti slike za kazanje. Prvo moranio razveseliti mlade in odrasle s sliko roko-borbe. Ta slika je zelo intere-santna, vzame pol ure časa in je za smeh. Zatem moramo videti nekaj lepo pobarvanih Slik h Clevelanda: kulturnega viffa in pa iz Jezerske razstave. Naj bo za to tudi pol ure za kazanje. Zatem moramo v Ljubljano, da vidimo tam važne slike Evh. kongresa in pa še druge, vsaj del tega moramo videti. Pol ure časa v Ljubljani. Kako bi mogli, da ne bi videli Bleda in Brezi j, vsaj pol wre za Gorenjsko in če na vržemo š<- Kamnik in Kranj. Ja, seveda da bomo videli Moravče z sejmom in ob žegnanju. Videli prav tako tudi Devico Marijo v Polju. To bo kar zopet pol ure vzelo, kar je dosti za videti Menda ja, ne bomo preskočili Žužemberka z okolico z birmo-vanjem in z sejmom. Vsaj pol ure časa z;a Žužemberk. Kje je pa »Stična, vsaj je to najboljša slika. Ako pa k tej prte 11-jem o še Noao Štifto in pa vso Ribniško dolino z suho robo skn-jpaj, bo vzelo kar eno uro časa za vse in vse bodo O. T\. Prav tetlrko pa vsem tem slikam dodamo še druge posam-ezne o-kraje: Novo mesto z Koščako- OBISK V CONNECTICUT NaŠa zastopnica za Cleve-, land in okolico Mrs. FRANCES PATIA nabira nove naročnike za "Glas Naroda". Rojake prosimo, naj ji bodo pri tem delu naklonjeni. Uprava. Celih pet le soiik se pripravljal, da obiščem z družino nam drage prijatelje v South in Kast Nor walk, Conn. To so družine: Alex Preinru, John Prtniru, Victor Pregelj ter družina Ogrinc. To se nam je posrečilo pretečeno nedeljo 20. marca. Poslužili smo se te nedelje še posebno zaOi, 'ker smo imeli priliko obhajati godove naših Jožetov in Jožic. Mrs. Prt niru je Jožica, v moji družini sta pa dve, namreč moja žena in hčerka. Seveda smo mami Premrlovi, kakor jo mi zovemo, napravili z našim Obiskom nekakšni "surprise". Seveda gre vsa zasluga tega Mrs. Alex Premtau, s katero smo se v tem oziru pismeno dogovorili. To družino smo tudi naj-prvo obiskali, kjer smo bil zelo dobro pos trezen i, zakar prav iskrena hvala. Iskrena livada tudi za poslani avto na postajo. Hvala vašim zelo postrežljivim sinom. Zares prav krepka fanta sta, posebno še zato, ker tako lepo slovenščino govorica ter sta, kakor seim uvidel, ponosna na to, tf«r da sta sinova slovenskih starišev. Lepa hvala tudi vaši hčerki Mar v, ki se je tako trudila, da bi nam postregla kar najbolj mogoče v vseh ozi-rih. Uvidel 'sem takoj, da je pri tej hiši zelo vzoren gospodar, zakar ti čast, dragi Alex. V tem oziru si vreden posnemanja. Vesel sem, da sem za-mogel s teboj piti kozarec rajnega «y znak najine bratovščine. Zato ti ponovno kličem: Bog te živi mnoga leta! Nato smo obiskali popoldne družine Preniru in Pregelj, kjer sano najprvo voščili vse najl>oljše Mrs. Josephine Premini (mamici Premrlovi). Žal nam je bilo, da je bila reviea še vedno v postelji, veseli pa nas prav zelo. d« se ji obrača, hvala Bogu, na boljše. Želimo ji skorajšnjega popolnega okrevanja. Culi smo bili pred par tedni namreč, da je bila boleh-na, vendar nismo veleli, da je biVa bolezen tako resna. Gin jena je bila do sol«, ko nas je ugledala, ker moram priznati, da gojimo medseboj nekako posebno prijateljstvo od. prvega dne, ko smo se spoznali, kar je "že čez 10 let. Bili smo tudi tu deležni najboljše postrežbe v vseh oz i rili, zakar prav iskrena hvala, posebno hčerki, sedaj Mrs. Pregelj. Pred povratkom na postajo pa smo obiskali še družino našega vedno čilega korenjaka Johna Ogrinca, kateri nas je tudi prav dobro postregel, posebno z dobro kapljico. Prav lepa hvala za vse. John, kot nekdaj, je vedno poln humorja, s katerim nas je takoj spravil v najboljše razpoloženje. Da pa pri tem tiudi petja ni manjkalo, mi skoraj ni potrebno o-menjati. Torej še enkrat prav iskrena hvala za vse vsem skupaj. Na-damo se, da nas boste po mož nosti tudi vi obiskali v bližnji bodočnosti. Ob tisti priliki se bomlo skušali po možnosti re-vanžirati. Naj še -omenim, da pri drugi priliki bomo skušali obiskati tudi John Pirnata in seveda tudi g. žutpnika Rev. Goloba, v Bridgeport, Conn. Nas prav vedeli, da je sedaj popolnoma okreval. , S prijateljskim pozdravom, Antihonv Svet in družina. vim vinogradom. Če hočemo še videti ]>otem cvetno .nedeljo, butare iu pa veliko soboto kako nosijo kolače že^nati, nats vzame dobre pol ure za gledanje. Celo v zvonik 1k>iuo šli in gledali ter poslušali zvonove potrkavati. Za primanjkljaj imamo na razpolago še pogrebe iz domovine in pa to kako delajo po polju, pol ure časa je treba za #b'danje važnih poljskih del. Krasna slika je tudi na razpolago h Poljske dežele. Ako bo pa mladina sitna, ji pokažem še Miki Mouse t.a nameček. Zelo zanimiva je slika Vinske ifr-gatve iz Dalmacije, ki je nova in slika Splita. (Sejmi in ]>a procesije so v teh slikah vštete. Preserje, Borovnica in nekaj Notranjske tudi. Tz teh navedenih slik naj odbor izbere po vrsti za oba večera najbolje . Glavna od vseh pa je slika "Pasijonn,** ki je bila še vedno povsod najbolj odobnavana in je za ta čas naj-bolja. Samo ta slika je vredna enega večera, vzame pa eno uro časa za kazanje. Za vsako spremembo odbor lahko sam izbira. Na veselo svidenje! Anton Grdina. ROJAK NAlPAiDEN TN OROPAN. Jack ISStlaudlohar, trgovec s perutnino v So. Chicago, je bil pred nekaj dnevi napaden in oropan za precejšnjo v-oto denarja. OPERA V NEW YORK HIPPODROME New York Hippodrome Opera Company vprizarja opere skoro vsak dan v Hippodrome na 43rd St. in 6tli Ave., po ljudskih cenah od 50c do $1. Prihodnje predstave bodo: Cavalleria Rusticana, 25. marca Carmen, 26. marca La Traviata, 27. marca Faust, 1. aprila Madame Butterfly, 2. aprila (popoldne) Othello, 3. aprila Velikonočne pošiljat ve Nikdar ni spomin na domovino iu na svojce tako jasen in svetal kot v velikonočnem času. Pa tudi naši domači o Velikinoei nestrpno čakajo pisma iz Amerike. Veseli so pozdravov in voščil, najbolj jili pa razveseli denarna pošiljatev. Pošljite velikonočna darila v obliki de. name nakaznice s posredovanjem Slovenic Publishing Company Travel Bureau 216 West 18th Street New York, N. Y. NAZNANILO Generalna direkcija državnih železnic Kraljevine Jugoslavije odobrila je, na predlog ministrstva socijalncpolitike in narodnega zdravja, vsean jugo-lovanskim izseljencem, bi-li da so jugoslovanski državljani ali tuji državljani, znižanje na polovično ceno za potovanje na vseh progah jugoslovanskih državnih železnic za dobo 6 mesecev v letu 1938, in to počertsi od dneva vstopa izseljenca v Jugoslavijo. To znižanje za-morejo izseljenci izkoristiti samo ako v njihovem potnem listu u prše jo kozulame oblasti sledečo pripon Jbo: "Na podlagi rešen ja G. O. No 12061-38 važi za nakup voznega listka na polovično normalno ceno za vsa potovanja na progah jugoslovanskih državnih železnic. Znižanje je DEPOKTjACIJA ROJAKA. Dne 3. marca je policija iz OglesJby, III., odvedla Vincent a Zupančiča, kateri bo deportiran v Jugoslavijo. Zupančič je že prestal 12 lelt) zapora zaradi nmora svoje žene in bil je izpuščen pogojno, ker pa se ni obnašal po volji oblasti, so ga zdaj ponovno prijeli in pošljejo ga v stari kraj. Doma je iz Spodnje Štajerske in v Ameriki je bil čez 30 let. Tu ima sina in hčer, ki sta že odrasla. ADVERTISE IN GLAS NARODA' veljavno v koledarskem letu 1938 za dobo 6 mesecev, ml dneva vstopa v Jugoslavijo." O gornjem se obveščajo izseljenci radi znanja in upravljanja. "GLAS NARODA" — New York Tkurtoday, MarcH 24, 1938 i'- THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. A. Iz slovenskih naselbin KANADSKI FARMER O RAZMERAH Piše Prank Kern, Frenchman Butte, Sask. Cital seui že »par dopisov v (ilasu Naroda o kanadskih Slovencih, zatorej sem pse odločil, da napišem nekoliko o tukajšnji okolici. Tukaj nas je kakih petnajst slovenskih farmerjev. Prvi naseljenci so prišli leta 1012 iz Združenih držav. Delali so v minnesot&ih rudnikih. Takrat se je še dobila prosta zemlja v Kanadi, tako imenovan hrmpstead. Dohil je vsak 160 akrov. To je ena farma. Ti Slovenci so si želeli boljše bodočnosti in po se oprijeli poljedelstva. Danes jim ni žal. saj imajo že vsak po .'t, 4 do 6 farm. dobro urejenih. Kar nas je pa začelo kmeto-vati pozneje, še nioiamo tako ure j« nili fawn. ali v par letih upamo, da bomo vse izboljšali in povečali. Tukajšnji Slovenci nimamo nobene svoje ongauinacije ali diustva. Zavarovani so skoraj vsi pri angleških društvih. Kar je tukaj prvih naseljencev, so različnega mišljenja. Nekateri < trdno prepričani, da je bila za Slov« nce bivša Avstrija najhUjšn drugi zo|>et povaii-•rujejo tisto ošaibno Nemčijo, kakor bi bila njih rojstna va». hi še celo izražajo se. da so Ni ttiei. Ttfko vidite, da Slovenci sami sebe teptajo v blati . Zakaj bi ne odgovoril, ako ga kdo vpraša, kake narodnosti je. da je Slovenec? Nobeli ltm strahu ni treba, saj ti ni-kdo n«> Jmi dal nič zastonj. Zakaj bi se sramoval jezika svoje lastne matere, iz čije ust je tako milo in tolažiIno zvenela sir. ven ska beseda ? Morali bi biti Slovenci pono-mi na svoj narod. Saj smo vendar na visoki kulturni stopnji. Tn lepota slovenskih krajev prt kaša mai »ikatero drugo državo. Ne more nas nikdo prekositi v tem oziru. Jaz in moj brat sva sedaj 5 let na farmi. Prej sva bila v Saskatoon. Imela sva karpen-t a rs k o obrt. Ko pa je vrišli v Združene države in J Kanado, bi danes lahko imeli več zemlje kot jo ima tam cela Slovenija. pre boga te. Poznajo nas samo takrat, kadar vidijo da imajo lepe dobičke od nas, drugič smo jim pa deveta briga. Saj bi nas marsikdo najrajši izbrisal iz seznama narodov, če bi nas mogel. Slovenci ostanemo zvesti svojemu narodu. Spomnimo se na detinska lota. Kako veselo je bilo doma pri naši ljubi materi, ki nas je učila slo-venlske pesmi in molitve. In ko se se nismo zavedali v zibelki. je nas poljubovala mati v goreči ljubezni in želela, da bi nas vzgojila dobre in zavedne slovenske sinove in hčere. Naša slovenska domovina je vsa obdana od sovražnikov. Ti jastrebi trgajo kos za kosom nalšo prelepo slovensko zemlio. Gled am o vse to z žalotstjo in obuipom, pa ne moremo pomagati. .Smo prešibki. Edina pomoč je, če se zd ni žimo vsi Slovani. Potem nam je zajamčena moč, da na nt neanore škodovati nobeden naš sovražnik nikdar več. V slogi je moč. Omeniti moram tudi, da mi zelo ugajajo članki gospoda Keržeta. On piše tako natančno in poučno, da ga lahko vsak razume, t'i tal sem že več slovenskih listov, pa še v nobenem nisem čital tako mojshrkega dela kot je Ker/.e'tovo. (Sisti-tam mm. Želim, da bi še dolgo pisal. Pin pričan sem, da so zadovoljni ž njim vi-i naročniki Glasa Naroda. Več mojih prijateljev iz Združenih držav so je že pohvalno izrazilo o njegovem pisanju. Imeli smo precej milo zimo, le februar je bil mrzel. Bilo je okrog 40 pod ničlo. Šnega smo imeli tudi Čez dva čevlja f - ? • HRVAŠKI VODJA TOŽI ZAJEDNTCO. Anton G. Zmbak, bivši vodja v Sharon, Pa.t je zadnje dni vložil tožbo proti Hrvatski bratski zajednici. zahtevajoč. $50,000 odškodnine iz razloga, da je bil nepravilno odstavljen kot presednik krajevnega društva. Znbak zahteva $25,000 od zajednice, $10,000 od predsednika Johna Butkoviča, $10,-000 od tajnika Boža Joniea in $5,000 od Antona Gregoriča, drugega uradnika HBZ. Takoj v Kanadi se je dobilo in je redek slučaj, da bi ga pred tridesetimi leti še dosti zemlje zastonj. Bile so cele planjave še proste. Dobi se je še danes, ali bolj na severa. Je pa tudi dosti km«etij naprodaj tukaj v bližini, da se lahko kupijo poceni in na lahko odplačilo. Ljudje se vodno selijo. Eni sredo v mesto, ko so stari in nimajo svojih ljudi. Drugi zopet v stari kraj. Tako se lahko kupi kmetija vsak čafc. Veseli me, da se kanadski Slovenci vedno bolj oglašajo z dopisi v Glasu Naroda. Saj ravno z dopisi se moremo bolj spoznati in koliko nas je, k*r smo tako raztreseni po tej širni Kanadi. -T" Kot piše g. Rnčigaj o društvenih zadevah, bi bilo res lepo. ako bi se Slovenci malo bolj zavedali in podpirali slovenske Jednote, ne pa tujih narodov Pošljite nam || in mi vam bomo pošiljali 2 meseca "Glas Naroda" in prepričani mdo, da boste potem »talni naročnik. padlo kaj dosti v »Saskatchewan provinci. Vremenski preroki nam obetajo dobro letino, prepričani bomo pa šele takrat, ko bomo imeli pšenico zmlačeno. Vsem Slovencem v Ameriki in Kanadi pa priporočam list Glas Naroda, ker je najboljši časopis v Ameriki. Pozdravljam vse Slovence po ameriškem kontinentu! IZ ST&4HU PEED ZOBOZDRAVNIKOM. Nek 1 pojjski železničar je imel had zbbobol. Tovariši so mu svetovali, naj gre k zobozdravniku, pa bo takoj dobro. Toda mož se je strašno bal zobozdravnika in hodil je okrog njegovega dom« kakor mačka okrog vrele kaše. Slednjič se je junaško odločil, naj železnica ^nadomesti zobozdravnik«. Vzel je težko, a močno vrvico, privezal en konec, za svoj gnili zorb, drugi pa na odbijač zadnjega vlaka tik pred odhodom istega. Vlak je odpeljal, a v zadnjem trenutku se je železničar zopet zba). Razmišljal je: če bom tekel nekaj časa za vlakom, me ne bo tako bolelo, ko mi indere zob. Tn tako se je pognal za vlakom. Vrvica se je pa pretrgala. Mož se je »podtaknil in pad to razodene. Med toni časom jeziku. V moje presenečen ,e mi 'novanje eno hišo nižje. tso mi Pnbliza že na kakih dvaj je pa predstavila nadebudno Kako se Ti kaj ugaja na- .nla ienko Tonino v slovenščini, jša okolica, — me vpraša. Mislil sem, da ise je sestra] — O precej prijazno je, >a pomotila, ko je pa spoznala, da.mo lovaršijc nimam. 'set korakov. I sem \ nejasnem položaju, mi j3 na takoj pomagala, češ, da so Toninini starši Slovenci ter da Tonina dobro obvladuje slovenščino. — Nadvse sem ve d, da Vas poznam, gospodična Tonina, — sem nekako zjeeljal, se ji priklonil. In ker mi je podala roko, -eni jo ikrepko stisnil tei Pri takih srečanjih sa nava-Idno vselej njena liea nekoliko Ako hoč'.lš iti popoldne do Zardela in božanstveni nasmeh Georges Ohnet: Zadnja Ljubezen M tl>ant JakumoV greš lahko 7. menoj, jaz holim tja v "bute-50*' mi pravi. — Ob kalkem Času ? — Ob dveh popoldne. — Hvala Tonina, zelo bi me je odseval na njenem obrazu kot jutraje pomladansko sobice. A danes—dane-* zre nekako mirno proti se, kod bi ne opazila, sploh rie jioznala. Sedaj ja zrja v zidno ograjo, na levo, ter 1 mi je prigovarjal, naj grem; jo za par trenutkov držal v svo a, če<, da bom imel lahko bolj-1 bodočnost. - Pa naj velja, mu rečem. veselilo iti s Teboj v mesto, zopet obrnila pogled v plotove Kje naj te pa počakam? in cirkuške slike na njih. — Tukaj gori pri prvi hiši.) —Kam neki je to dekle za- — Hvala in 11 as viden je. (mišljeno? Saj me niti ne vidi! Že je poleg mene in nikako 73- - ..... ...........- ' Vedno isto. Živim iz dneva v dan, draga grofica, 1o je vse, kar morem delati. Pogledala ga je smeje: — Kaj pa srce.' — Srce se pa brani, — je odgovoril miruo. Grofica bi bila rada izkoristi 1 i eas pred Armando vim prihodom in vprašala je: — Kaj pa globoka žalost pred tedni ' Ali je že utihnila1 minah. Tu je bila sprejeta zelo toplo in njen odhod diši nekam po nehvaležnosti, če ni ti: m'orda kaj drugega, kar jo je napotilo od vas. Obmolknil je v napetem pričakovanju, kaj i>«» zgodilo, kakor da'pričakuje potrdila svojega prepriča na ja o Lucii. In njegovo vprašanje j<-bilo za-tavijeno tako. >ia j«- bilo izključeno i>a-liti ga brez odgovora, ne da bi pi i tem trpelo Baron je stisnil ustnice in odgovoril trpko- ^ ^ n> razimio|u h, Jirj|v spremembe. V meni se pojavi nekako ču- ji toki. i —--- — Tudi jaz sem vesela, — mi j Cc.-ta od Via Poneriana reče, — da poznam od France-: vije proti Sv. Jakobu nekako V nedeljo popoldne, ko misliš'ske brata. I poikrog-u, ter je približno pol dno presenečenje jeza—-sko- IjMitovati, pojdem tudi jaz s' Tonina je bila prav čedno de | ure hoda. Poleg tega polkroga j raj me preneha biti srce. Srdi 4boj. jkle. Njena vitka, a dovolj moč- iina pa še male ovinke. Na eni to jo pograbim za roko ter jo Precej ožjih prijateljev sva no razvita rast, kostanjevi Ja- «trani jo obdaja nekak zid, ali' v polkrogu obrnem proti sebi. pred odhodom obiskala in'sje. rudečiea na licih, jc jam-]kamnita ograda, na drugi stra ! — Kaj neki pa je s teboj, darn -t isnihi desnice v slovo. Ko čilo, da jo sloven-kekr^^^ pa tu in tam precej visoki Ines, e je zbu -Idi Tonina je včasilh odgovorih druge znane "napitriice" so odmevale od ozidja in plotov, ila nekaka žalostna misel: — mesto mene. Vse to meni tujo ■■!nhega namena. Saj jaz nimam nikakegaikot !>i tisti ljubeči peeled ju aj treba tega e.-tre, ozire-na destra predstavila vsem odraslim. Jaz ieer stiskal desnice, sestra je pa mesto mene govorila, jim tolmačila in pripovedovala, menda koliko seiw star, kako mi je ime in bog-i ga vedi Že vse njem poslušal, — moje misli so mama pravi, da -cm še premla pa ]jlavale domov v rojstno vas la govoriti s fanti, med prijatelje. To je menda o-i Med takimi pogovori sva po pazila tudi Tonina, ter me v!časi korakala proti Sv. .Tako-nresjedkih večkrat kaj vpra-ša bu v "butego". — Tonina, ali imaš še kako -ostro? — jo vprašam. — l)a, imam jo. — Pri tem je nekoliko zardela v obraz in njen nasmeh mi je bil uganka. Se li sramuje svoje -estrf ? Zakaj! — Ali je Tvoja sestra doma i — zopet vprašam. — Ne. — .Teli omožona? — Ne. Ker so bili odgovori kratki, -em si mi-lil da jo nadlegujem z mojimi vprašanji. — Moja sestra služi v mestu, — mi sama pojasni. — Tef pri-jde le redko kedaj domov na I obisk. Tako po dvakrat v letu. Ja. — Andreo, nekako izamišljen -i, — mi praviv — gotovo Ti je dolgčas po prijateljih in prijateljicah, ki >i jih doma ■zapustil. — ha, Tonina, — ji odgovorim. — Toda upam, da sem na- Vam tir vi n* (tajajo. pjjle VHi*rj«»o ki nsira ietod^w U«U» še 47 Iz VaK-ga al-mtrtna ho iaffetUa nabran.- atrapr. TM |wrt««t k IrnjMMM^I in milo brr% W-l«n> «11 dracib nrrMealh manj. Pri VaiM lekarnarju all aararnnrt od JoMpfa Triner Corpi, ChkmfO. EL Drugi dan na vse zgodaj se j Na P°vratku Ponchia- odločim. da si nekoliko ogle- inam mi Je Povpdala, da gre po dam okolico in kar največ mo-itrikrat 113 v "^tego" k '•oče mesta .Sant- .Takumo, in ako jo hočem 'spremljati, da sem dobro došel. Sestra mi je naročila, naj si To mi je bilo zelo všeč. Prvifc dobro zapomnim ce*te, po ka- Sem ni tudi noge odj>ovedale. Sedem se na bližnji kamen. Čelo si podprem z obema rokama te premišljam, jeli je to vse resnica, ali se mi sanja. Koliko časa sem sedel ne vem, saj me je memla za hipno Zapustii razum. Vstancm ter se naslonim na zid, nato brcnem v zid kod bi se hotel otresti prahu. Grem preko eeste, udarim po plotu, tudi la jekne zamolkli glas od sebe. Sanja se mi ne, temu sem bigot o v. Sem li znorel t V tem slučaju bi menda niti ne vedel, kje se nahajam In ne kam domov. Na misel mi pride: Kaj pa, ako je punčara prišla ob pamet ? Pri iej misli sem postal zel« žalosten. Srce mi je močno u fripalo. Nesigurnih korakov sem se podal, skoraj boječe nazaj proti domu, da potožim ta! žalostni dogodljaj svoji dobri | sestri. Ko sem dospel domov, sem Ojpaall tudi na mojem sestrinem obrazu, da se je nekaj zgodilo. Nisem pa mogel razumeti zakaj ji sili nekak zadržani smeh v obraz. Saj to je menda nadvse žalostno, ako gre taki brhki mladenki ob pamet. — Sestra! — ji rečem. — rojemu bratrancu, ki je k a 1 o^trmel, videč ga tako izpremenjenega. Bil ;t«-suh in bled, oči je imel globoko udrte. n-inice bolestno stisnjene. Vse njegovo obličje je kazr. 10 globoko zamišljenost. — Kaj si bolan? — je vprašal Paul — Kaj še? Zdrav sem, — ji odgovoril groi Baron je navezal pogovor tam. kjer ga j-- bil* prekinil pred Armandovim prihodom. — .Jaz sem imel smolo, ti si pa menda za rani tega trrpel... Pri teh besedah je Armand dvignil glavo in senca mr. je legla na čelo. Paul >0 ;e delal kakor, da tega sploh opazil ni in na laljeval je: — Kako to, da ne vidim tu svojega dražest-nega krvnika? Mislil sem, da pride gospodična AmTrimontova zopet k vam, čim se znebi moje navzočnosti. In samo zato sem vaju tudi zapn-sil v Deauville. ^a bi čim bolj skrajšal čas ničnega izgnan>tva. Zdaj pa vidim, da se menda sploh ni vrnila. hote>:i priti stvari do dna je vendar smatrala za potrebno pojasniti baronu položaj. — Toda, dragi moj Paul. kaj j»- va> pa pri vedlo ua mist I, da je nastal med nami in Lucio 'azi.ior? Ona je samo odpotovala od na> za 111-!;aj časa. Kaj je na tem posebnega? Mar je <■■!- od na-.' Vrnila s<- bo, o tem >te lalik»t prepričani in zopet jo bo-ti- videli... Rana vašega samoobljubja bo zaceljena in z' pet se boste lahki ;»ri"števali med njene prijatelje. — Zelo rad, č ^ mi bit dana prilika. Toda to j.-nalo verjetno, ker je oni dan tbuna poveda-a •lekomu. da se ne misli več vrniti v 1*' ranči jo. — Kaj, in* misli več vrniti v Francijo? — ic vprašal Armand z izpremenjenim glasom. -To vendar ne odgovarja vašim vestem, grofica. Mina je imela ua -umu Cravanta. tla iii rr 1 -pravil iz nje re-nico z zvijačo in boter prepričati se o tem, .ua je . prašala: — Kjt* je srečal Lneio vas prijatelj, ki je vam to povedal ? — Va Škotskem blizu jezera Lochne-s, kjer e mudi pri pastorju GritTithu, očetu njene dr*:-aluiiee. Sami vidite, dri -eni Incii.i obvrsčen. Mar je in za va* novost ' — N«*. grid'ica, meni je prav dubio znaiu> vse. kar sc tiče Lucie. — No, potem pa morate tudi vedeti, zakaj t * izginila in zakaj dela pokorit v tej pu<-avi. ie nadaljeval Oravant ogorčen nad hladnokrvnostjo, s katero je spremljala njegovi* napade. Morda jo je pa napotila tja zadušena strast. Kdo ve? Morda pa prepovedana ljubezen? Pri teh besedah j«1 Armand vstal, -topil k baronu ill dejal grozeče: Ne niorrin pozabiti, da je Lucie Andri-montova moja sorodnica. da je bila še nedavm i pod mojo zaščito in da ne dovolim, da bi k h> tn-Aniiand in Mina sta ostala ledeno hladno. \ ^vorji vprič>- mene n nii. Baron se pa zato ni zmenil in nadaljeval je- j — Zdi se mi nekoliko muhasta v svojih sk«» (Dalje prihodnjič.) ill^liiii .iiri'-^iiuitiitf" l*l^lt^^|iii»-l!^^:^l^^»^'• ''iHtnoH* ^litiji..««- •t,-,.ili;nn-'»'iii ini»"'"imHi"!",im Vračal domov. Po nekaj ur «pi*ehoda po bli žnjili ulicah, sem se vrnil domov. Kot bi mi bilo narejeno, mesto da bi prišel -domov, >em odprl vrata ravno pri sosedovih, eno hišo previsoko. Niti potrka! nisem, temveč kar odprl duri. Name-to svoji sestri sem -tal Toirfni nasproti in jo nemo gledal. Sramežljivo sem se opravičeval, da sem se poftiotiL, domina i je pa zatrjevala, da ni nič , da se tak iftlČAj vetr- na.p nem prvem sestanku in ji razodenem čut srca do nje. me po M Kakor pomladno solnce oživi! *,e Preis*al ter ji mogoč, iravo, in ji da novih moči, ta- P«magai. «.o je tndi v meni nekaj pospe ; ~ m tjiko hndo, — šilo čuvstva in me okorajžilo,!*013^^™- da sklenem, da se ojunačim pri aj že veš? — hitro vprašam. — Da, Tonina in njena mati te žele videti, pojdi tja, taoae Nekega popoldne se podam pa pr^Pr1av5m ve^rJ°" proti Sv. Jakobu z namenom," v 7" Kako »rem v tem slada obišeom mojega tovariša v eaja ko llKsem nikdar P° Čevljarski trgovini. Ta dan ni^ bT]1 nJih? hodila Tonina v trgovino. —I "".Jj vseeno dobro, kar o- J^e nisem bil polovica pota, ko|ko™JZ' se ia ie zagledam prihajati iz me*tu 7jdel° sc mi ^ da v meni ^ proti meni. « (Nadaljevanje na ft. str.) "Naši Kraji" VSAK hi rad šel s svojo družino na obisk v staro domovino in jim razkazal lepote svoje rojstne dežele. Seveda, ta srečna priložnost ni vsakemu dana, pač tukaj je prilika, da prinesete te lepote, ki je vaša dedščina. v vaš dom. Sleherni, ki je imel to knjigo v roki, jc bil ginjen. Z radostjo in ponosom jo boste pokazali vašim sosedam. Slike so v bakrotisku, tiskane na do ber papir in samo na eni strani, v velikosti 5 x 7*4 inčev. Ta krasna knjiga vsebujoča 87 slik vas stane samo S A MOČITE PHl: Narcise pod Golico KNJIGARNI "GLAS NAROD AT 216 WLa C 18 th ST., NEW YORK "GLAS NlRODi'»-Ie» Tort Thursday, March 24,1^38 TEM LAHGEST SLOVENE DAILY IN U. 1.1 KRJANGEK IZ 2IVLJEUA B ZA "fiUSMMWT nUttM: I.N. Rfii ■ p Iz slovenskih naselbin Gninnar je . strani. i "•( * t. gori, kljub temu, da sem čut;' mrzlo pot na obrazu. Pa naj žc bode. — Vsega ne more biti konec si mislim in odidem. Dasi smo si bili* sosedje, se mi je zdela pot neskončno dolga. V moji glavi so se vrtele stotere misli. Saj me še zapro, kljub temu, da nimajo »povoda. AH me prav pošteno okarajoT Ali bogsigavedi kaj. Pripravljen sem bil tudi na najhujše. Ko pridem do sosedovega stanovanja, narahlo in boječe potrkam na vežna vrata. Vse je bilo nekako tiho. Že sem misli'« v drugo potrkati, ko se počasi začno odpirati vežna vrata. Že sem v duhu videl Tonino,.kako se bpri za življenje in smrt. V pošiljatve DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V AIUOSUVUO Ca % S Ji —--Dta. 1M t SJM____Dta. M • 1M_____Dta IM •11 J» ¥ ITALIJO $ IU • Itfl $ tŠJS4 • ST Ji flltM •l«l J« Ur IM Ur Ml Ur M Ur im Ur Ur CEH 8S CEN K SEDAJ HITKO MENJAJO HO NAVEDENE t'ENtf PODVRŽENE SPREMEMBI (MIKI ALI DOLI »■I voCJtfc »Mkn M ipri| w Hnh imikiiM ta taljta pogoj*. Izplačila v apieriških dolarjih Pnjcnalk doki « iu NAftUILA tSVI kraju IspUčUo » doUrJIb ro CAULS UKTTStt 14 »WO g L— SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY "CU* N r o «u n. %. meni je vse otrpenelo. Tema se mi je delala pre*l očmi. Z rutico si obrišem potno čelo, i.i hočem vstopiti. K-a-a-a-aj? Ali se mi meša/ Ali prav vidim? Pred menoj stojita dve Toni. ni—za las enaki. Z rutico si zakrijem oči. V glavi se mi je zavrtelo. Skoraj, da sem izgrešil predvežne stopnice. Dasi sem čul glasove za seboj: —Andreo, pojdi sem, pojdi k nam! — Amino viene indietro! — sem odšel negotovih, toda urnih korakov nazaj domov, se z obrazom nevzdol vlegel na divan in držal za glii-vo z obema rokama kot hi ne hotel slišati gla>ov klicajočih me tako očarljivo — pojdi nazaj. Moja sestra še sedaj ni bil i zadovoljna. — No, ali si bil pri sosedovih/ — me vpraša. — Da, Franeesca, — ji rečem. — Prosim Te. Pošlij po zdravnika. Toda ne za Tonino, temveč čutim, da ga jaz potrebujem. Rotim se in Ti prisegam, da sem videl dve Tonini mesto ene. Sele sedaj zmaga sestro smeb. Poleg nje so bile tudi dve njeni prijateljici. Vse tri so se počele neusmiljeno smejati. Meni je pa šumelo po glavi, da so tudi te tri izgubile prisotnost duha. — Da, da, pravi naposled moja sestra. — Tonina ima se. stro-dvojko, ki ji je na las podobna. To si na Ponehiani srečal in seveda nisi vedel o nji, ter je nisi poznal kot tudi ona ne Tebe . . . In smeh je trajal še dolgo, dolgo . . . T>| So Kij:ijlit* "Soliun.- Plov Im*". vsrlHijiHv vst- luisrlmt- iz-iM.riit- prtMlnoKti Južne Prog-* z n.-|T.k..slJi\imi prustori n« HluiUt s\et«.vrw»hi vnili itali-junskiti ladij Cilianjr na pi»»-sti-ni ali počitek na solni-nih krovih, vas |nživi in vum tla UilobnoDt. «f \r-aelje prekooe»»anwke vuinj« Prostori turi.sti<"-ri«-ga in Tretjega razrt-tla na vseh parni-kili vam nutlijo velike moderne kabine, veličastne »bednih, raikuAne javne prostore, ne nadkriljivo hrano In nrpreko-M>jivo služU«. VULCANU SATURNU Naravnost v Jugoslavijo: 9. aprila; 7. nrjja: 21. maja; 25. junija; 9. julija REX G.D SAV0IA ROMA 1'reko Oennva: 2. apr.; 16. apr 22. aprila; 30. aprila; 14. maja Za pojasnila vpraftajte poob-laš<"en»«a »Renta aJi pri Italian Line, 624 Cth Ave., N.Y.C IM ITALIAN LINE Važno za potovanje tm p^tbU v Kari kraj ali dobiti k*f> J« v v Meh Htvareh. V«led aak Mf«- ■iriBi dat! naJkoljAa pojaiuilla in tudi vm la Je ptUvuJ« oMbM la kitic, m » u na ^jannha. ------- iaa, Mlil proAnjf mm povratna dovoljenja, Hat«, vlsoja In oplnh m, kar Je ta fwtavaaje »»trdba« v MtUm tem. ii kar J« glavno, ta oajaunjfe atroJkt. Nedriarljaal naj m odlaAaJo d« cadnjesa trenutka, ker pitfct * "" *----- povratno dovoljenj«. U KNTKY HUUV. Ptiite torej takoj aa kreaplatea navodila la lacetavlJaaM Vaaa. da k—to poceni In ndakno potovati. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street ---- New York, N. Y. KRETAJNJE PARN1KOV SHIPPING NEWS tuarca: itex v lienoa He de Frauce v Havre .'til. tuarca: Nurinaiulie v Havre Aquilauia v Cherbourg 1. aprila : Itrt-iueu v llreuieo 2. mirila: Cuute di Savuia v tJenoa 6. aprila : Queen Mary v Cbfrbuurjt l'aris v Havre 9. aprila: Saluruia v Trat 14. aprita: Kuropa v Bremen 16. aprila: Uex v Genoa 2J. aprila: LaTayette v Havre A«|uitania v Chobourg 22. aprila : Bremen v Bremen Koma v Genoa 27. aprila : Queen Mary v Cherbourg lie tie Frame v Havre 30. aprila: Paris v Havre Conte dl Haroia v Genoa 2. maja : Kuropu v Bremen 4. maja: Norma m lie v Havre New York v Hatuhurg 6. maja: Yulcnnia v Trst 10. maja: Bremen v Bremen 11. maja: Queen Mary v Cherbourg 11 ansa v Hamburg 12. muja : Chauiplaiu v Havre 14. unija : Hex v Genoa 15. maja: Norinuntlie v Havre Kuropa v Bremen 21. maja: Sat um i a v Trst 23. maja : Queen Mary v Cherbourg 27. maja: I.aafyette v Havre Bremen v Bremeu 28. maja : Con te Ji Karoia v Genoa 1. junija: New York v Hamburg Aquitauia v Cherbourg Normandie v Havre junija: Euriqm v Bremen 4. juulja: Koma r Genoa 7. junija: He de France v Havre 8. junija: Queen Mary v Cherbourg Hansa v Hamburg 11. junija: Kex v Genoa Columbus v Bremen Cliamplain v Havre 15. junija: Normau«lie v Havre Aquitania v Cherbourg Bremen v Bremen la Junija: Norma ml ie v Havre .. Bremen v Bremen IN. junija: Con te d i Sa tola v Genoa Aquitania v Cherbourg 21. Junija: Lafayette v Havre Kurofie v Bremen 22. junija : Queen Mary v Cherbourg lie de France r Havre 25. junija: Yu lea nia v Trst 29. junija: New York v Hamburg Norma ndte v Havre Aquitania v Cherbourg 2. julija: Bremen v Bremen Champlatn v Havre Kei v Genoa