Za poduk in kratek čas. Odkod nečednost in hudodelstva? (Konec.) 3. Tretji uzrok v s e h družbinakih zlegov je skrunjenje Bogu posvečenih dni: nedelj in praznikov. — Bog je na vestno posvečevanje nedelj in praznikov navezal posebnih milosti za duso in telo, za čas ino večnost. Milost božja kaže se v tem, da ima vse, kar človek med tjednom opravlja, blagoslov in tek. Posvečevalcu Bogu poavečenih dni se gladu in nagote bati ni. Največa milost je pa, da se duša navdaja nadzemeljskega, nebeškega duha ter se človek ne zgubi v posvetne stvari kakor ubogi čvv, ki vedno v zemljo rije in se v prahu valja. Nasproti pa skušnja uči, da ljudje, ki za božjo službo ne marajo, po nedeljah in praznikih delajo in po svojih poavetnih poslih hodijo, sčasoma cel6 zdivja.jo. Navzeti posv.tnega duba živ6 brez krščanskega poduka, brez milosti nekrvave daritve, ter nemajo več pojma o vzviaenem namenu, ki je človeku postavljen. Zatopljeni v posv-tuo gonjenje zalezujo eni svoje sebične, kramarske koristi, drugi se pa udajo požrešnosti iii zapravljanju. Naeledki pa so: dokmetovanja, uboštvo, bolezni, tatvine, ropi, poboji! Le poglejte deaešnji svet. Nikdar se ae Bogu posvečeni dnevi tako drzno in grdo skrunjevali niso kot v sedanjem čaau; nikol še pa tudi toliko zlegov, toliko revšine na svetu ni bilo kakor zdaj. Posv.tno nema teka; več ko pridobimo in zaslužimo, manj itnamo — tožijo ljudje. In zakaj? Ker Ijudem božjega blagoslova manjka ter so zgrešili pot modrega življenja! Ko je alo 1. 1872. ua Angleškem za to, da se sklene postava, ki bi pijančevanju branila ter omejevala pravice krčmarstva in krčmarjev, je rekel minister notranjib zadev, Bruce, ki je po pravici proti temu enoatranskemu predlogu govoril in ga tudi podrl, med drugim te-le tehtne besede: ,,Vzreja v najširšem pomenu besede je edino pravi pomoček zoper pijan.evanje!" — Taka je! Vzreja v najširsem pomenu pa obsega v prvi vrsti krščanako vzrejo. Domača kakor šolska vzreja brez Boga, brez spoznanja krščanskib dolžnosti in milosti, je telo brez duše, peč po zimi brez ognja. Človek sicer podučen, pa brez vere, je le tim veči cigan. Iz tega pa sledi, kako silno potrebno da je, da ae ljudstvo, mlado in 8taro, prav pridno in vestno udeležuje krščanskega poduka v cerkvi ia službe božje, ki daje poduku pravo posvečenje in nebeški blagoslov. — Utegne nam kdo ugovarjati, češ, da tudi tiati, ki v cerkev k božji alužbi hodijo nič boljai niao. — Pa kaj pomaga k božji alužbi hoditi, če ae pa tam Bogu ue služi. Kakor se namreč po mnogo krajih mladi avet v cerkvi ali prav za prav med vrati in zunaj cerkve obnaša, je to bolj podobno razžaljenju kakor pa čeačenju Boga. Ker so premnogi leta dni in še dalje v pregrešnih mrežah in budih razvadah zapleteni, je pri njih tudi poduk v cerkvi bob v steno; drugim se mrzi poslusati krščanski poduk, kar je žalostuo znamnje, da so — od Boga zapuščeni. Taka božja alužba ne donasa blagoslova, marveč nezgode vnemarnežem, da postauejo ae bolj trmaati. Tu imate toraj trojni uzrok vseb napak iu hudodelstev, ki razdevajo svet in domovino 8 pregrehami in nesrečatni napolnjujo: p i j a n č e v a n j e, kriva vzreja otrokin zanemarjanje službe božje. Ta tedaj pomagajte, ki Ijubite naiod, da ae ljudstvo reai teh napak, in pospešili boste najbolj blagor naioda!