Leto LXVIi!	Poštnina plačana v gotovini
V Ljubljani, v četrtek, dne 4. januarja 1940
flev. 2 a
Cena 2 din
Naročnina mesečno 23 Din, z« inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi uL 6/111
SLOVENEC
Čekovni račnn. Ljubljana številka 10.650 in 10.349 za interate.
Uprava:
Kopitarjeva ulica itevilka
telefoni nrednittva ta a prave: 404)1. 40-02. 4043, 40-04, 40-05 — ls
azen ponedeljka ta dneva po praznika
Za našo neodvisno si
Naš voditelj je imel zelo upravičen razlog, da je v svoji novoletni izjavi svaril pred tujimi agenti, ki so kakor v drugih nevtralnih deželah tudi v naši državi na delu, da bi izzvali zmedo pojmov in tako podprli namene in koristi držav tega ali onega evropskega tabora. To svarilo je bilo potrebno, ker se vedno najdejo nepoučeni ali pa v sedanji svetovni borbi enostransko usmerjeni ljudje, ki tujcem in njihovim tendenčnim novicam nasedejo ali pa se dajo od svojih pristranskih simpatij zapeljati, da skušajo motiti edino našim državnim interesom odgovarjajoče stališče, ki ga zavzemajo odgovorni činitelji. So pa žnl tudi taki elementi, ki iz čisto strankarskih razlogov sedanji mednarodni položaj izrabljajo v to, da s pomočjo spretno pristriženih informacij tuje propagande, ki jih nndujejo še s svojo lastno bujno domišljijo, skušajo nevtralitetni politiki naše vlade in teh, ki jo podpirajo, podtakniti neprave namene, češ da'je v službi te 'ali one tuje strani.
Vsi pametni ljudje, ki znajo soditi z lastno glavo in jim je edino mar vrhovnega interesa naše države, kateremu znajo zapostaviti svoje lastne ideološke ali osebne simpatije kot manj ali nič važne, soglašajo v tem, da so krmarji Jugoslavije v sedanji svetovni razpravi izbrali edino pravo smer in pot. To ne samo zaradi tega, da prihranijo ljudstvu, željnemu miru in mirnega gospodarskega in kulturnega napredka, strahotne žrtve dragocenih življenj in razdejanja, s katerim bi morali plačati katerikoli naš nepremišljen poseg v vojno — poseg, ki bi ga zato ne mogli zagovarjati v nobenem primeru, kakor edinole v tem, če bi kdo z namenom dejanskega napada ali na kakšen drug diplomatski način skušal dogodkom dati tako smer, da bi bila v nevarnosti naša državna in narodna neodvisnost in celost našega državnega ozemlja in nacionalnega prostora, oblikovanega po prirodi in zgodovini. Nevtralitetna politika Jugoslavije je bila izbrana tudi zato, ker pozitivno najbolj odgovarja našim interesom v svetu, našemu ugledu in moči, ki more po tem našem stališču le pridobiti in nas ne samo varuje pred katastrofami kakšne pristranosti sedaj, ampak bo tudi v nadaljnem poteku stvari dolgo, ako ne do konca, mogla naš državni položaj le okrepljati in nam bo zagotovila važno besedo, ko se bo ustanavljal nov mednarodni red. Govoričenje, da s tako politiko naša država hote ali nehote prihaja v vode, v katerih jo vleče za seboj kakšna tuja sila iz vojskujočih se taborov ali iz onih, ki stoje čakajoče ob strani, je prazno domnevanje ljudi, ki nimajo nobenega drugega resnega tlela ali bi si radi s pomočjo tokega modrovanja zaslužili spričevalo za notranjepolitično kariero z opozicijskega zaletišča, ali pa so to ' prikriti sovražniki Jugoslavije, ki ji ne želijo dobro. Naj ve vsak: naša nevtralitetna politika se je začela in se nadaljuje v najvišjem interesu moči, ugleda in srečne bodočnosti Jugoslavije v samostojni inciativi, narekovani in podprti po zdravem narodnem instinktu, ki si je izbral najboljše, in zato niti ne more priti v korist komu drugemu, kateri bi nas mogel potegniti v valove svojega političnega interesa in računov, niti jo bo kdo v svoji naivnosti zapeljal v kak krog tujih želja in hotenj.
Vsi se zavedamo, da postajajo tla okoli nas čedalje bolj vroča in -da se Balkan čedalje bolj izpreminja v važno diplomatsko bojišče, kjer si oba evropska tabora in druge velesile, ki so na tem skrajno interesirane, iščejo zaveznikov. Bilo bi najidealneje, če bi Balkan bil ali sklenil biti enotna zveza z istimi političnimi cilji in enakim pogledom na sedanji svetovni spor, tako da bi se kot resnična velesila^ (o kateri s? je toliko sanjalo!) mogel uspešno ubraniti kakšnega koli tujega sebičnega vpliva in bi mogel v miru skrbeti za svoje skupne interese ter imeti od sedanjega hrušča in trušča in kar še pride, svojo korist. Zal pa ni tako in se na tem ne da nič izpremeniti: interesi držav na Balkanu se žal ne vjemajo docela in se križajo ter dajo priložnosti in prostora za igro tujih sil; odtod naraščajoče vznemirjenje na balkanskem prostoru. Tembolj je treba ohraniti trezno pamet in hladno kri ter podvojiti napore, da ne bo Jugoslavija po nepotrebnem zavlečena v eno ali drugo igro velikih sil, ki trenja na Balkanu, izvirajoča iz napak preteklosti, pa posledice krivih položajev, ki so jih bile svoj čas ustvarile velesile same, skušajo sebi v korist uporabiti kot pomožno silo v njihovi borbi za prvenstvo. Privlačnih gesel za to, da bi balkanske države šle po kostanj v žerjavico za koristi te in one tuje sile in vpliva,' seveda ne manjka, toda zato mora biti pozornost tistih, ki nimajo prav nobene lastne koristi od tega, tem večja in budnejša. Ljudje, pa, ki hočejo veljati za pametne, ne smejo nasedati vestem, kakor smo eno tako nedavno brali v zelo uglednem inozemskem listu, češ da v Jugoslaviji vladajo zelo različne in čisto nasprotujoče si smeri v pogledu zunanje politike pa da eni sledijo tujim tendencam, da bi se ubranili boljševizma, drugi pa v nasprotni smeri podpirajo nasprotno stališče in interese itd. Te vesti že po svoji obliki izdajajo tako zelo očitne namene, da bi se namreč oslabil ugled naše države in njene politike, ki noče biti priprega nobeni tuji sili, naj nam je po konstelaciji časa in razmer ter delnih interesov še tako blizu, da je noben pravi rodoljub in nacionalen človek ne bi smel sprejeti kot kaj drugega, kakor kot laž ali kot fantastično snmoprevaro v namene tujih koristi v sedanjem svetovnem sporu.
Uvnžujmo tedaj opomin našega voditelja, da se ne bomo dali begati od nobene ustne nli pisane propagande in da bo vsak, ki ljubi državo, s svojim polnim zaupanjem podpiral njeno stališče v tej usodni uri: da naša nevtralnost ni v nobeno tujo korist niti hoče to biti, da nas tudi najboljši prijatelji s tega stališča ne bodo premaknili, da nas nobeno še tako vabljivo geslo od tega ne bo oddaljilo, da brez koristi za državo ne homn prinašali žrtev Za druge in za nikogar, ampak da bomo • svojo močno in hrabro armado znali zmago-
Za potresom - še poplave
Reke v Turčiji so zaradi potresa spremenile tok in pustošijo cela naselja — Več tisoč ljudi utonilo
V Erzingjanu so izkopali ie 12.000 trupel
Ankara, 3. jan. t. Reuter. Predsednik Turčije general Izmet Ineni se je vrnil iz potresnega ozemlja nazaj v Ankaro. V Erzingjanu so začeli s pomočjo vojske razkopavati razvaline. Na nekaterih mestih 6e je iz zemlje začel dvigati strupeni plin, ko so odkopali razvaline. Do sedaj so samo v Erzingjanu že našteli 12.000 človeških trupel, toda smrtnih žrtev bo še mnogo več, ker še polovice mesta «1160 razkopali.
Nov močan potres je opustošil pokrajino Jpsgsta in pokrajino vzhodno od Erz^ng-jana. Potres se je začel ob 14.45. V devetih vaseh se je zrušilo 97 hiš, 67 pa jih je bilo poškodovanih. Človeških žrtev ni bilo. Ob 16.20 so čutili močan potres tudi v Čankerevu. Podrobnosti še ni, vendar se smatra, da ni bilo človeških žrtev.
Carigrad, 3. jan. AA. DNB: Posebni dopisnik »Džunhurijeta« objavlja podrobnosti o katastrofal-
nih poplavah v zahodni Anatoliji. V mestu Mu-stala Kemal, ki ima 16.000 prebivalcev je reka Simal uničila 5 mestnih okrajev, pri čemer je našlo simrt tisoč ljudi. V okoliških vaseh je utonilo veliko ljudi in živine. Materialna škoda je zelo velika. Zaradi prekinitve zvez je bilo doslej težko ugotoviti točno število žrtev in škode. Zaradi neprestanega deževja je reka Simal stopila iz korita ter deloma spremenila svoj tok. Namesto v Marmorno morje teče sedaj v jezero Ako lini jo pri Brusi., Tako je prestopilo bregove tudi to jezero in grozi nova katastrofa. Vojaške čete ®o bile poslane na pomoč nesrečnemu prebivalstvu.
Znane so še naslednje podrobnosti o povodniji v Turičji:
Reka Milufer in nekatere druge vode so preplavile pokrajino Bruse in Balikesira. Ti dve pokrajini sta opustošeni. V mestu Mustafa
Kemal paša, ki leži med jezerom Apolonius in Ma-nias blizu Marmorskega morja, so se ljudje morali zateči pred povodnijo na strehe svojih hiš. 300 ljudi je utonilo ali pa za njimi ni nobenih sledi. V pokrajini Bruse, ki ie znana kot važno središče svilene industrije, je voda s koreninami vred iz-ruvala veliko število dreves.
Severovzhodno od tod je reka S ak ari d a prestopila bregove in poplavila velik del mesta Satandža V teh krajih so bile poslane na pomoč prebivalstvu male ladje in čolni, predvsem motorne ladje.
Tudi reka Jesil Irmak je prestopila bregove in preplavila nekatere okraje mesta Amasija. To mesto ie že prej bilo hudo prizadeto po potresu. Položaj v teh krajih je zelo resen Razen tega so včeraj ob 14.45 6Pet čutili potres v Koz-gatu.
Finci so dosedaj uničili že 400 tankov in 150 letal
Sovjetska vlada zapovedaia, »da ne smejo varčevati z ljudmi...« Rimski radio o bojih Viharji v Kareliji
Helsinki, 3. jan. t. Na severnem bojišču pri odseku fronte pri Roivanni traja sovjetski beg proti Petsamo neprestano dalje.
V	bitki pri Suomisalmi so Sovjeti izgubili na mrtvih, ranjenih in ujetih 18.000 mož.
Po nepotrjenih poročilih je bila sovjetska k r i i ar k a , ki je bombardirala finsko pristanišče Kovisto, torpedirana in se je potopila.
Po poročilih, ki jih je razširila angleška agencija Reuter, so Finci od začetka vojne s Sovjetijo razbili in zajeli skupno 400 sovjetskih tanko v in 150 letal.
Po poročilih nemškega poročevalnega urada , (DNB) iz Moskve so Sovjeti poklicali spet nekaj letnikov pod orožje, tako da bodo razpolagali z 2 in pol milijona vojakov, ki jih hočejo vreči proti Finski.
V	Leningradu so izbruhnili neredi zaradi pomanjkanja živeža. Tajna policija je veliko število nezadovoljnežev zaprla.
Velika bitka na vzhodni meji
London, 3. jan. AA. Reuter. Poročila iz Stock-holma in Kodanja trdijo, da se je včeraj začela velika bitka na finski vzhodni meji. Neko poročilo iz Kodanja poudarja, da so Sovjeti poslali v boj vse svoje sile' da bi prodrli Mannerheimove utrdbe, da pa so vsi njihovi napori ostali brez uspeha. Finska vojska daje ogorčen odpor. Finci se poslužujejo nove taktike ter se njihova vojska razdeli v male skupine, ki se izmikajo večjim sovjetskim napadom. Neka visoka osebnost v Helsin-kiju je Reuterjevemu dopisniku izjavila: Tu bodo Sovjeti doživeli svoj drugi Suomisalmi.
Nekateri sovjetski vojaki pripovedujejo, da so jih iz Leningrada privedli naravnost na bojišče, kjer so se udeležili bitke. Finski ogledni oddelki so ugotovili, da so sovjetski vojaki, ki leže pobiti pred finskimi bojnimi črtami, mnogo bolje opremljeni, kakor pa so bile dosedanje njihove čete.
Napovedovalec rimske radijske postaje je davi sporočil vest iz Stockholnia, da je bilo iz Kremlja dano povelje poveljniku sovjetskih čet, da ne sme varčevati z ljudmi niti ne z materialom in morajo storili vse, da zlomijo finski odpor. Napovedovalec je pripomnil, da se potrjujejo vesti, ki pravijo, da je sovjetski general Stem, poveljnik let rui tem odseku, odpoklican in da bo proti njemu uveden sodni postopek v Moskvi. Posebni dopisnik »Daily Telegraphac poroča iz Tolvajaervija, da je finska zmaga v bitki pri jezeru Tolva pomenila težek poraz za boljševike. Dopisnik smatra, da so Finci uničili celo sovjetsko divizijo, ki je štela 15 do 18 tisoč mož. Zdi se, da Sovjeti smatrajo svoje vojake samo kot hrano za topove.
Helsinki, 3. jan. A A. Štefani. Potrjujejo poročila, da je levo krilo finske vojske, ki operira na severu, začelo ofenzivo na vsem področju od Naustja do Petsama.
Finski „smrtni bataljoni" na defu
Kopenhagen, 3. jan. t. Reuter. »National Ti-dendet objavlja poročilo o veliki železniški nesreči, ki se je pripetila na murmanski železnici. Iztiril je namreč vojaški vlak in je bilo mnogo mrtvih in ranjenih. Ker ni bilo nobene zdravniške oskrbe, je veliko ranjencev zmrznilo, število žrtev, ki gre v več stotin, ni objavljeno. Prav tako ni znano, če je železniško nesrečo povzročila sabotaža na sovjetski strani ali pa če so jo povzročili tako imenovani finski »smrtni bataljoni*, ki na smučeh prodirajo daleč v notranjost sovjetske Karelije.
vito odbiti od nas vsak napad na ljubljeno domovino. Jugoslavija edino in nad vse, Jugoslavija, ki ne sme podleči kot začarana n n !tp n p t« i; tujemu vplivu, da bi se pogub-ljala za druge: to je oznaka naše nevtralitetne politike v tem burnem razdobju zgodovine.
London, 3. jan. AA. Reuterjev posebni dopisnik je poročal snoči iz Viborga, da vlada na Ka-relijski ožini velik vihar, ki onemogoča vsako vojskovanje. Ofenziva, ki so jo začele sovjetske čete proti Mannerheimovi črti, je bila že v nedeljo ustavljena. Včeraj ni bilo videti ničesar nad bojiščem. Sovjetska letala -so bila prisiljena ležati v hangarjih, ker je bilo letenje nemogoče. Finski častniki so snoči trdili, da morajo po njihovem tnnenju Sovjeti za sedaj opustiti vsako upanje grodreti Mannerheimovo črto.
Francoska pomoč
Pariz, 3. jan. t. Havas. Francoska vlada je na vprašanje tajništva Zveze narodov, če se bo udeležila pobude za pomoč Finski, kot je bilo sklenjeno pri zadnjem zasedanju ZN, odgovorila, da bo storila svojo dolžnost v polnem obsegu in da je pripravljena sodelovati z vsako drugo državo, ki se bo pridružila naporom Zveze narodov, da priskoči na pomoč napadeni Finski.
Nemški častniki na pomoč - Stalinu
London, 3. jan. b. Amsterdamski dopisnik »New Chroniclac pcioča, da je nemška vojna misija odšla v Lening-ad kot svetovalka sovjetskemu vojnemu vodstvu v operacijah proti Finski. V tej misiji so častniki, ki so svoječasno na strani generala Mannerheima sodelovab v osvobodilni vojni leta 1918.
Nemški opomin švedski
Stoclcholm, 3. jan. t. Reuter. Prihodnji ponedeljek bo švedski parlament razpravljal o opominu nemške vlade, da Nemčija ne bi mogla mirno gledati, ako bi Švedska dovolila Franciji in Angliji, da bi pošiljale vojni material na Finsko skozi švedsko ozemlje. Časopisi nič ne povedo, kakšno stališče bo zavzel parlament o tem važnem vprašanju.
Stockhulm, 3. Jan. b. Na Finsko sta bila odposlana dva transporta prostovoljcev, med katerimi je mnogo častnikov in delavcev iz Švedske.
Rdeča poročila
Moskva, 3. jan. AA. Sporočilo generalnega slaba ljeningrajskega vojnega okrožja se glasi: V toku 2. januarja ni bilo na finskem bojišču važnejših dogodkov. Zaradi slabega vremena so sovjetske letalske sile izvršile samo nekaj izvid-niških poletov.
Na zahodu • bitke v zraku
London, 3. jan. t. Reuter: Angleško letalsko ministrstvo sporoča, da se je danes popoldne nad Severnim morjem blizu nemške obale razvila huda zračna borba. Trije angleški boir.bniki 6o naleteli na zračno eskadro dvanajstih velikih nemških letal tipa »Messerschmidt«. Takoj se je vnela srdita bitka. Angleži so sestrelili eno nemško letalo, katero se je v plamenu zrušilo v morje. Nato sta se spustili še dve nemški letali na morje. Videti je bilo, da 6ta bila tudi ta dva izgubljena. Nemci 60 uničili eno angleško letalo, eno pa je priletelo v svoje oporišče nepoškodovano. Tretje angleško letalo še pogrešajo.
Na morju
Stockholm, 3. januarja. AA. Havas: Moštvo švedske ladje »Lars Magnus Troseli« iz Norketin-ga, ki se je potopila pred tremi dnevi ob zapadni angleški obali, je rešila neka obakka ladja. Rešenih je bilo 15 ljudi. To je 11. švedska ladja, ki se je potopila v toku meseca decembra v teh vodah. Skupna izguba švedske tonaže znaša 17.500 ton.
»Ajaz« slovesno sprejeta v Montevideu
Montevideo, 3. jan. AA. Reuter: Davi je priplula v tukajšnje pristanišče angleška kri-žarka »A j a Kakor smo poročali včeraj, je poveljnik križarke »Ajaxc zaprosil in dobil od urugvajskih oblasti dovoljenje, da sme ostati v urugvajskih vodah 24 ur, da se preskrbi z gorivom in hrano. Na »Ajaxu< je kontreadmiral sir llenry Ilenvood, ki je poveljeval angleškim ladjam v nedavni pomorski bitki pred izlivom reke La Pilite. Kontreadmiral sir llenry ller-wood je bil danes sprejet v avdienco pri ge- , neralu Baldomirju, predsedniku urugvajske republike. Tukajšnji listi objavljajo dolgo člnn-e, v katerih se bavijo z bivanjem angleške križarke »Ajax< v Montevideu.
Na suhem
Berlin, 3. januarja. AA. DNB: Vrhovno poveljstvo poroča: Na zahodnem bojišču neznatno artilerijsko in ogledniško udejstvovanje ter obmejni in ogledniški letalski poleti. Trije britanski bombniki najmodernejšega tipa »Vickers Wellington«, ki so poskušali leteti nad nemškim zalivom, so naleteli na uspejen odpor. Nemška letala vrste »Mc6-serschmidt« so sestrelila te tri britanske bombnike, na nemški strani pa ni bilo nobenih izgub.
Pariz, 3. januarja: AA. Havas: Vojno poročilo od 3. 'anuans zjutrni d 1 .i A i • Nič nnveda.
Amsterdam, 3. jan b. Dopisnik »New Chro-nicla« poroča, da na Nizozemskem računajo, da bo
l
imela Nemčija spomladi pod orožjem 5 milijonov izvežbanih mož, to je armado 240 divizij in rezervo od 2 do 3 milijonov mož, ki jih bo lahko V6ak trenutek poklicala pod orožje in jih poslala na ogrožene točke. Okrog 50 divizij bo 6talno na straži na nemških mejah in pa za službo v pokrajinah, ki jih je Nemčija v zadnjih letih zasedla. V 6ami Poljski bo v ta namen 40 divizij, ker je pričakovati spomladi živahnejšega delovanja četnikov. Nemčija bo imela torej spomladi dvakrat močnejšo vojsko kakor v začetku vojne, v katero je stopila z 2,900.(X)0 izvežbanimi možmi.
Nevtralni opazovalci v Berlinu so prepričani, da Nemčija pripravlja za spomladi veliko ofenzivo na zahodnem bojišču. V pretekli svetovni vojni je Nemčija mobilizirala vsega 6kupaj 13 milijonov ljudi.
Spomladi — letalska ofenziva proti Angliji
New York, 3. jan. b. Berlinska dopisnika obeh velikih listov »Newyork Herald Tribune« in »New-york Herald Times« sta sporočila svojim listom, da bo Nemčija meseca marca intenzivno posegla v vojno, ker se vodijo vse tozadevne priprave že sedaj. Nemška ofenziva pa se bo v glavnem omejila na letalske napade proti Angliji. Pri teh napadih bodo Nemci zaradi težavnega prenašanja težjih bomb uporabljali predvsem »jajčne zažigal-ne bombe«, katerih lahko prepelje vsako letalo zelo mnogo na cilj v višini do 10.000 metrov. Te jajčne bombe bodo glavno orožje v nemški letalski ofenzivi.
Amerika bo do junija zgradila Sest 35.000 tonskih križark
Po poročilih iz zanesljivega vira bodo splo-vili nove 35.000 tonske križarke, ki jjli zdaj grade šest in ki so tipa >N o r t C a r o 1 i n a< že v začetku junija 1040. Te nove križarke bodo imele 9 topov po 16 palcev. Stroški a* gradnjo vsake križarke bodo znašali 60.000 d(. 70.000 dolarjev. Kri/arko >\Vasliingtnnc, ki bo zgrajena prav tnko kot križarka »Nort Caro-lina« in ki jo grade v ladjedelnici v Filadolfiji, bodo verjetno spustili v morje letos mescca septembra.
Zemun, 3. jan A A. Vremenska napoved za 4. januar: V severnih krajih se bo pooblačilo in bo ponekod snežilo. Delno oblačno na južni polovici države. Temperatura .»p bo dvignila.
Zagrebška vremenska napoved: Stalno, toplejo in vetrovno.
Matica Hrvatska ]e imela občni zbor
Dne 2. t. m. je »Malic« Hrvatska« imela svoj letni občni zbor. V svojeim govoru je predsednik jJ Lukas naglašal, da je »Matica Hrvatska« organi, racija, ki je leta 1874 zavrgla svoje prvotno ilirsko ime. Svojemu hrvatskemu imenu je ostala vedno zvesta, ni pa se nikdar pečata s politiko. Po dnevnem redu je najstarejši delovni "ilan dr. Ni-kola Andrič predlagal, naj se z občnega zbora pošlje brzojavni pozdrav dr. Mačku. Zoper ta predlog je nastopil dr. Mintas, ki je de(al, da take navade doslej nikdar ni bilo in je biti ne sme. Pri glasovanju je izmed 90 navzočnih članov 36 glasovalo za Andričev predjog. Predsednik je hotel dati zdaj na glasovanje še Mintasov predlog, česar pa ta ni pustil, češ da je že prvo glasovanje dovolj pokazalo, kako občni zbor misli. Nato je nastala dolga debata ter je bila seja prekinjena. Nazadnje je predsednik saim predlagal, naj se odbor pooblasti, da pošlje brzojavni pozdrav dr. Mačku, kar je bilo soglasno sprejeto. O tem občnem zboru piše tudi »Hrvatski Dnevnik«, ki med drugim praviš »Na včerajšnji seji je bilo sklenjeno poslati brzojavni pozdrav predsedniku dr. Mačku. Ko bi se pa bilo vedelo, da bo o tem kaika debata, bi bili nasprotniki brzojavnega pozdrava ostali v neznatni manjšini. Ti so včeraj doživeli svoj poraz. Vendar pri tem ne srne ostati. »Matica Hrvatska« je tako važna narodna ustanova, da mora dihati isti duh, ki ga diha hrvatski narod ter njeni sklepi ne smejo biti odvisni od nekaj posameznikov, ki so večkrat brez vsakršnih književnih zaslug dobili pravico soodločevati o njenem ravnanju.«
Srbski kulturni klub v Subotici
Dne 2. januarja je bila v prostorih Srpskega narodnega doma v Subotici seja akcijskega odbora Srpskega kulturnega kluba v Subotici. Na sejo so prišli zastopniki Srbov iz vseh krajev severne Bačke. Na seji je govoril o namenu tega sestanka odvetnik dr. Dragomir Diinitrijevič, ki je, kakor poročajo listi, takole govoril: »Neposredni povod za organizacijo Srbov v teh krajih je bil govor, ki ga je nedavno imel g. Josip Vukovič, senator HSS iz Subotice. V tem govoru je po svoji vrnitvi iz Zagreba po senatorskih volitvah takole rekel: Tu smo in ostanemo Hrvati. Ti kraji, kakor hitro bomo pri prvih volitvah manifestirali svojo hrvatsko moč, bodo takoj priključeni banovini Hrvatski. Da si zagotovimo zmago, se moramo takoj lotiti organiziranja meščanske in seljačke zaščite, ki jo bomo oborožili z vsemi sredstvi. — To je, je nadaljeval dr. Diinitrijevič — dejstvo, da smo se zbrali in začeli organizirati. Razcepljene sile srb-stva v teh krajih se morajo združiti. Na severu Bačke se mora ustanoviti močna srbska organizacija, ki bo v teh usodnih dneh mogla reči svojo srbsko besedo.« Govorilo je še nekaj govornikov, nakar je bilo soglasno sklenjeno, da se bodo po vseh krajih severne Bačke takoj ustanovile podružnice kulturnega kluba v Subotici. (To smo posneli po novosadskem Danu.)
Obzorov poletni pregled
Zagrebški »Obzor« prinaša v novoletni številki pregled političnih dogodkov lanskega leta ter med drugim pravi: »Priznanje treh narodnih samobitnosti kot temelj za ureditev odnosov med Hrvati, Srbi in Slovenci je nakazalo pot, ki je po njej treba iti. Po tej poti bi bilo treba kreniti takoj po prevratu, kakor so zahtevali zastopniki velike večine Hrvatov in Slovencev. Vendar srbski politiki niso hoteli na to pot. Šele danes po 20 letnih skušnjah posamezni srbski politiki, kakor na primer dr. Mihajlo llič, priznavajo, da federalizem ni nobeno strašilo, marveč da je najbolj primerna oblika državne ureditve za dobro ureditev odnosov med Hrvati, Srbi in Slovenci. Vsekakor so dogodki pokazali, da je bil stvarnosti najbližji predlog Hrvatske zajednice, pozneje Hrvatske federalistične stranke, torej organizacije, ki je nekdaj bila v njej zbrana večina hrvatske inteligence in hrvatskega meščanstva. Temu stališču sta takrat bila najbližja na slovenski strani dr. Korošec, na srbski strani pa rajni Stojan Protič.c
Bosanski muslimani enotni
»Muslimanska Svijest« prinaša članek za sodelovanje bosanskih muslimanov s HSS ter pravi, da se je muslimanska stranka stvarno povrnila na stari program ter da dr. Maček in dr. Kulenovič zdaj v vladi enotno nastopata.
Razburjen)e med bosanskimi muslimani
Kakor smo že poročali, je svoj čas belgrajsko »Vreme« poročalo, da je bilo več muslimanov v Nišu sprejetih v pravoslavno vero. Toda tista številka »Vremena« baje ni bila poslana v Bosno. Zaradi tega je med bosanskimi muslimani nastalo veliko razburjenje ter je zdaj list »Muslimanska Svijest« prinesel izjavo vrhovnega muslimanskega poglavarja reis-ul-uleme gospoda Fehima ef. Spa-he, ki je med drugim o tej stvari takole dejal: »V »Vremenu r od 17. decembra je o krščevanju muslimanov v Nišu bilo izrečenih toliko težkih žalitev islama, ki ga nazivljejo »brezverstvo«. Toda islam je priznan v naši državi kot vera, ki je pravoslavni enakopravna. Vendar pa ni državni pravnik zaplenil »Vremena«. Tisto številko »Vremena« sem šele zdaj dobil v roke ter zahteval od državnega pravdnika v Belgradu, naj preganja »Vreme« zaradi žalitev islama. Muslimani morajo pa sami varovati svojo mladino pred tako propa gando. Niso pa takile svečeniki.« — Nato navaja, da je tudi srbska književna elita taka, ki dela prozelite. Navaja Srpski književni glasnik, ki prinaša na uvodnem mestu povest, polno žalitev za islam.
Zdrav|e g. Ace Stanojeviča |e dobro
Na časnikarska poročila, češ da jc zdravje šefa radikalne stranke g. Ace Stanojeviča »labo, je odgovoril g. Miša Trifunovič, ki je t« dni obiskal g. Stanojeviča v Nišu ter dejal: »G. Stano-jevič ima težave v želodcu, zaradi česar mu je bila potrebna dijeta. Še ko smo pred 10 dnevi bili pri njemu, nam je povedal, da poide v Niš k dr. Pet.koviču, da tukaj opravi svojo dijeto in pa tudi za to, da bi mi iz Belgrada lažje hodili k njemu. Morda bo g. Stanojevič v Nišu ostal kaj več časa. To je vsa resnica. Poročila o njegovi bolezni pa SMO resnična.«
Srbski odpor zoper SDS na Hrvatskem
Politični položaj v znamenju političnih zakonov
Belgrad, 3. jan. m. V Belgrad se je vrnil iz Zagreba podpredsednik vlade dr. Maček. Z njim je prišel tudi ban banovine Hrvatske dr. Šubašič. Na
postaji so jih pričakovali že v Belgradu nahajajoči se hrvaški ministri, s katerimi je dr. Maček imel dolg razgovor o vseh vprašanjih, ki se tičejo banovine Hrvatske. Nato se je dr. Maček podal h predsedniku vlade Dragiši Cvetkoviču ter imel z njim konferenco od 9 do 11.
Dr. Maček je imel krajši razgovor tudi z ministrom dr. Konstantinovičem. Vsebina njunega razgovora se je gotovo nanašala na vprašanje prenosa poslov s še preostalih resorov na banovino Hrvatsko, kakor tudi na vprašanje politične zakonodaje. Dr. Konstantinovič je namreč zadnji čas napravil varianto v svojem načrtu volivnega zakona, kjer med drugim uvaja nosilstvo okrožnih list ter povečuje število okrožij za državno listo. Dr, Maček je
Nemški list zoper nacistični rasizem
Glasilo katoliških Nemcev v Jugoslaviji Die Donau prinaša članek pod naslovom »Povsod po isteln receptu«. V članku govori o madžarskih nacistih, ki zahtevajo, naj bi se na Madžarskem v šolah odpravil verouk. Zoper to zahtevo madžarskih nacistov in rasistov je moral javno nastopiti sam madžarski primas dr. Seredy. Nemški list, ki to prinaša, naglaša na koncu, da nacizem povsod skuša uvesti novo poganstvo. — Na drugem mestu list pobija nacistični rasizem ter pravi: »Odločno pobijamo vsakršno oboževanje rasizma, čeprav sicer spoštujemo narodnost, kateri pripadamo, ter jo negujemo. Za nas narodnost ni nekaj takega, kar bi nas ločilo od drugih ljudi. Mimo vseh človeških in narodnih razlik moramo vendarle težiti k skupnosti vsega človeštva. To pa preprečuje rasizem, katerega oznanja nacizem.«
Belgrajske novice
Belgrad, 3. jan. m. Finančni minister je podpisal načelno odobritev za zidanje carinskega skladišča v Prevaljah.
Belgrad, 3. jan. V Belgradu je bila ustanovljena Britanska Novinarska Agencija (Bri-tanova), ki bo odslej vsak dan v srbo-hrvašpini izdajala poročila o Angliji ter članke angleških časnikarjev. Novo časnikarsko agencijo vodi časnikar G. Kozomarič. Nahaja se na Presto-lonaslednikovem trgu 31.
Belgrad, 3. jan. AA. Patrijarh Gavrilo je obiskal včeraj popoldne pravosodnega ministra dr. Lazarja Markoviča. V razgovoru, ki je trajal celo uro, sta razpravljala o aktualnih verskih in cerkvenih vprašanjih. (Iz kabineta pravosodnega ministrstva.)
Belgrad, 3. jan. A A. Podpredsednik ministrskega sveta dr. Vladko Maček je poslal Nj. kr.
imel tudi z dr. Budisavljevičem krajši posvet.
Vodstvo samostojne demokratske stranke prav nič ne simpatizira s pokrepljeno akcijo JRZ v srbskih krajih banovine Hrvatske, ker bi SDS rada imela nekak monopol nad prečanskimi Srbi. Pravosodni minister dr. Markovič je v svojem glasilu nastopil proti temu, da bi med prečanskimi Srbi nastopali samo samostojni demokrati. Rešitev tega vprašanja si dr. Markovič zamišlja v združitvi vseh radikalov tudi na področju banovine Hrvatske, kjer je svoječasno imela ta stranka med tamošnjimi Srbi največ pristašev.
Popoldne ob 5 je bila napovedana seja gospodarskega odbora ministrov, kjer je bilo sprejetih več sklepov gospodarskega in finančnega značaja. Ob 6 se je sešel politični odbor ministrov ter nadaljeval razpravo o načrtih volivnega zakona. Jutri bo seja ministrskega sveta-
Vis. kneginji Olgi, predsednici zimske pomoči, vsoto 50.000 dinarjev kot svoj prispevek za zimsko pomoč.
Belgrad, 3. jan. m. Uredba o dopolnitvi uredbe za ustanovitev rezerv in o delnem vlaganju teh rezerv in rezervnih skladov v državne vrednostne papirje je objavljena v današnjih »Službenih no-vinah« in je s tem dobila obvezno moč.
Osebne novice
Belgrad, 3. jan. m. Pravosodni minister je podpisal odlok, s katerim so postavljeni na predlog ministra za gozdove in rudnike za častne sodnike pri okrožnem sodišču v Ljubljani za leto 1940: inž. Igor Pehani, inž. Ernest Cuček, rudarski glavar iz Ljubljane, inž. Leopold Zarič, ravnatelj državnega rudnika v Velenju.
Belgrad, 8. jan. m. Premeščeni so: na pošto Maribor II Josipina Makuc s pošte Maribor I, na pošto Brezno Ferdo Nadrah s pošte Ljubljana II, na pošto Mežica Rafael Trampuš s pošte Ljubljana II, na pošto Trbovlje I Elizabeta Zolšek s pošte Črna pri Prevaljah.
— Na Glasbeni akademiji v LJubljani se imenovani za redne profesorje v 3/1 msgr. Stanko Premeri, ravnatelj stolnega kora in honorarni učitelj konservatorija, Julij Betettto, ravnatelj konser-vatoriia, in prof. Anton Trost. Za upravnega ravnatelja Glasbene akademije je imenovan eikonom Narodnega gledališča Karel Mahkota.
Drobne novice
Ankara, 3. jan. b. V diplomatskih krogih se širijo govorice, da bo sedanji nemški poslanik von Papen premeščen iz Ankare v Rim.
Pariz, 3. jan. A A. Ilavas: Pariški nadškof kardinal msgr. Verdier bo imel jutri ob 19.45 po radiu predavanje o moralnih pogledih na vprašanje oboroževanja.
En mesec vojne na Finskem
Helsinki, 3. ian. AA. Havas. Po enomesečnih hudih borbah se lahko smatra, da so finske čete v Karelijski ožini povsod ohranile svoje postojanke na črtah, ki gredo od rečice Voksi preko več jezer na zapad Karelijske ožine. Na tej črti so sovjetske čete poskusile z najhujšimi napadi. Računajo, da so Sovjeti na tem odseku Karelijske ožine poslali v boj okrog tisoč tankov. V tednu pred božičem je sovražnik izvršil najhujši naskok. Sovjetsko poveljstvo je večkrat vrglo v boj sveže čete, vendar pa so bili vsi napadi odbiti s hudimi izgubami. Finska taktika se je pokazala za odlično zlasti v borbi proti motoriziranim in blindiranim četam. Do sedaj je bilo na raznih bojiščih uničenih ali pa od Fincev zaplenjenih več kot 400 tankov. Večina teh tankov je bila ujetih v Karelijski ožini. Finci menijo, da bodo prav gotovo še naprej mogli nuditi uspešen odpor tudi v primeru, da bi sovražnik napadal brez prenehanja in čeprav bi sovjetske čete še vnaprej streljale s topovi venomer. V Karelijski ožini se je vodila pozicijska vojna, pri čemer je sovražnik poskušal predvsem najti zatočišče. Nasprotno pa je bila na ostalih bojiščih manevrska vojna.. Na vsej zahodni meji, začenši od Ladoškega jezera, je sovražnik napredoval po cestah s številnimi četami, katere so podpirali tanki in topništvo. V začetku so se Finci omejevali na povzročanje težav in izgub s tem, da so rušili ceste in s tem otežkočali Sovjetom napredovanje. Finci so se umikali in zavzemali postojanke, ki so bile vnaprej pripravljene. Šele iz teh vnaprej pripravljenih postojank so začeli s protinapadom, ki je bil uspešen, saj so ponovno zavzeli večino izgubljenega terena.
Prvi U6peh so Finci dosegli pri Tolvajerviju, kjer je bil sovražnik prisiljen umakniti se 30 km do AgHajervija, kjer so bile sovjetske čete uničene konec preteklega leta. Tedaj so Finci dobili v roke veliko plena. Druga odločilna operacija je bila borba pri Suomusalmiju, kjer so Sovjeti vrgli močne oddelke v borbo, da bi prerezali Finsko na njenem najožjem delu. Suomusalmi so Finci najprej zapustili, nato ga pa ponovno zavzeli. Rusi so bili potisnjeni V6e do okolice Kijantaijervija. Neka sovjetska divizija je bila do zadnjega moža uničena. Sovjetske čete so pustile na tisoče mrtvih in veliko količino vojnega materiala. Ostanki sovjetske divizije 6o se razpršiJi po gozdovih, katere pa Finci sedaij čistijo. Na odseku Salla kakor tudi pri Pet-samu je bil sovrainik pri6ilj.cn na umik. Sicer pa v teh pokrajinah laponska zima v pretežni meri zmanjšuje možnosti za akcijo. Končno so finski uspehi izpopolnjeni z akcijo finskih čet pri Kuh-mo in Leksa, kjer so bile sovjetske čete odbite in vržene na sovjetsko ozemlje. Vse 6ovjetsk« ofenzive in vsi sovjetski poskusi v prvem mesecu vojne so torej popolnoma propadli. Na morju pa obalno topništvo, ki je silnega pomena za Finsko, stalno drži v šahu sovjetsko mornarico in ji preprečuje, da bi 6e približala obali
Možnost sovjetske akcije na morju je silno majhna tudi zaradi ledu. V karelijski ožini je finsko topništvo v veliki meri premočno napram Sovjetom zaradi temeljitega poznanja terena. Tako se je finskemu topništvu nedavno posrečilo prisiliti k molku sovjetske daljnometne topove. Sovjetsko letalstvo, ki je očividno nameravalo demobilizirati finsko prebivalstvo, ie izvršilo več bombardiranj mest in vasi v zaledju. Sedaj Je jasno, da ta cilj ni bil dosežen. Vselej se je sovjetskemu letalstvu posrečilo bombardirati vojaške objekte le iz velike višine, zaradi česar ni moglo povzročiti dosti škode. Uspehi finske protiletalske obrambe presegajo vse pričakovanje. Finsko lovsko letalstvo, ki je skromno po svojem številu in po brzini aparatov, je povzročilo težke
'••i' ' «. . izgube Sovjetom. Računajo, da je bilo z!bitih 150 eovjet. letal, delno od strani protiletalskega topništva, delno pa od strani finskih letal, neupo-števajo pri tem sovjetska letala, ki so padla v gozdove in katerih ostanke bodo morebiti odkrili šele dosti kasneje. Na samem bojišču operira sovjetsko letalstvo posebno v velikem številu in iz velike višine. Finska letala uspešno operirajo v sovjetskem zaledju, kjer hudo ovirajo preskrbo-vanje s strelivom in hrano ter onemogočajo nagel dovoz ojačenj.
Zvita komunistična propaganda
Ker smo pod tem naslovom dvakrat opozorili javnost na pisanje »Slov. Naroda«, so v 'Knafljevi ulici postali nervozni in se trudijo dokazati, da so tudi drugi listi tako poročali kakor »Slov. Narod«, a razen zagrebškega »Jutranjega lista« niso dobili nikogar, ki bi razširjal tako bedaste ali pa zlobne vesti kakor »Sjov. Narod«. V Knafljevi ulici so te druščine očitno zelo veseli, čeprav je ravno »Jutranji list« tisti, ki se je pri zadnjih komunističnih izgredih na zagrebški univerzi postavil popolnoma na stran komunističnih razgrajačev, kar je izzvalo kritiko v vsem zagrebškem tisku.
Toliko je torej ta bratovščina »Slov. Naroda« značilna. Resnica, ki je hčerka božja in na katero se naenkrat sedaj sklicujeta »Narod« in »Jutro« mora tudi to ugotovitev prenesti. Poza preganjane nedolžnosti, v katero bi se rada postavila »Narod« in »Jutro«, učinkuje torej kaj smešno. V ostalem pa se »Jutro« moti, če misli, da imamo interes tudi po krivem označevati oba liberalna dnevnika za filokomuni-stična. Nasprotno, ugotovili smo še enkrat, da nas bo iskreno veselilo, če bo v tem pogledu nastopil preobrat v tako zvanem »naprednem« tisku, a ne le pri listih, ampak tudi pri obeh revijah »Sodobnost« in »Ljubljanski Zvon«, ki sta še vedno izrazito levičarsko usmerjeni. Povemo pa, da ne bomo zamudili opozoriti na vsako, tudi še tako zvito prikrito filokomuni-stično propagando, pa naj fci bilo to gosp.dom še bolj neprijetno.
Novi šef tiskovn. urada
Kakor smo že poročali, je bil za šefa osrednjega tiskovnega urada imenovan g. Predrag Mi« lojevič, ki je svojo službo že nastopil.
Novi šef našega tiskovnega urada je uradniški sin iz Belgrada, rojen leta 1901. Gimnazijo jo dovršil v Belgradu ter se potem posvetil filozofiji na belgrajskl univerzi, nakar je šel študirat v Berlin. Takoj po študijah se je posvetil časnikarstvu ter je sodeloval spočetka pri Belgrajskem »Novem listu«, nato pa pri »Beogradskih Novostih«. Kot sposoben časnikar, zlasti dober kozer, je prišel nato k belgrajski Politiki, kjer je razvil svoje talente v polni meri. Njegova reporterska rubrika v Politiki je bila zelo mikavna in privlačna. Kmalu pa je prešel v politični del lista, kjer je pisal jasna in bistra politična poročila in članke. Zato mu je Po'itika odrejala važne naloge. Pošiljala ga je v Sofijo, Pešto, Atene, Rim, Dunaj, odkoder je pošiljal svojemu listu zanimive politične članke in pisma. Poslan je bil tudi ▼ Afriko, odkoder je pošiljal listu napete potopise. Pred 10 leti ga je Politika poslala v Berlin, kjer je bil njen stalni dopisnik. Iz Berlina so ga poslali v London, kjer je do sedaj deloval. Tukaj je ostal do svojega imenovanja za šefa našega osrednjega tiskovnega urada.
0 zagrebški Delavski zbornici
Mačkovo glasilo »Hrvatski Dnevnik« piše: »Že "fe?"let ni bilo volitev v delavske zbortilce. Delavski krogi so mislili, da se volitev izogibljejo zato, ker ljudje, ki so ves čas diktature vodili( delavske zbornice, nimajo zaslombe v delavskih vrstah, na ' drugi strani pa se jih izogibljejo zato, da bi nova uprava ne pregledala finančnega stanja teh ustanov. Ko so zastopniki hrvatskega delavstva prevzeli to ustanovo, so začeli natančno pregledovati njeno poslovanje. Zato je predaja trajala delj časa. Ker pa so v delovanju zagrebške delavske zbornice bile ugotovljene nepravilnosti, je bil dosedanji tajnik zagrebške delavske zbornice Vladimir Pfeiffer odpuščen iz službe brez odpovednega roka.«
BOH
Francoska , f Rumena knjiga
Kjuseivanov je že pred enim letom napovedal zvezo med Nemčijo in Sovjeftjo!
Bi
Anglija in Nemčija sta že izdali svoje uradne podatke o vzrokih, ki so pripeljali do vojne. Anglija Je o tem izdala svojo »Modro knjigo«, Nemčija pa je izdala dve »Beli knjigi«. O obeh, ki vsebujeta izčrpne posnetke diplo-matičnih listin, ki se nanašajo na zgodovino let 1938 in 1939, smo v »Slovencu« že obravnavali. Sedaj ie izdala tudi francoska vlada takšno zbirko pomembnih diplomatičnih listin, ki osvetljujejo dobo enega leta pred izbruhom sedanje vojne. V naslednjem podajamo kratek posnetek te objave.
Francoska »Rumena knjiga«, ki Je najbolj obsežna med vsemi, je izšla v knjigi velikega okta-va-oblike na 359 straneh. Uvodno je na 40 straneh podana izčrpna vsebina vseh objavljenih diplomatičnih listin, ki jih knjiga objavlja kar 370.
Uvod »Rumene knjige« nosi naslov »Častne besede« in prinaša dobesedno vsebino 11 listin, ki se tičejo zagotovil, ki so jih nemški državniki dali češkoslovaški vladi glede varnosti češkoslovaške države, kakor tudi izjav avstrijski vladi glede varnosti Avstrije. Te listine so zanimivo branje.
Prvo poglavje je posvečeno monakovski konferenci od dne 29. oktobra do 4. novembra 1938 (pet zanimivih diplomatičnih listin).
Drugo poglavje je posvečeno zgodovini francosko-nemške izjave od dne 6. decembra 1938, ko sta obe državi sklenili, da bosta medsebojne spore mirno poravnali. To zanimivo poglavje razsvetljuje 19 listin, med njimi tudi čudoviti opis Hitlerjevega »orlovskega gnezda« nad Obersalzber-gom izpod peresa francoskega poslanika Fran?ois Ponceta, ki ga je Hitler kot prvega tamkaj sprejel v poslovilni avdienci. Tamkaj Je tudi ponatisnjena brzojavka francoskega poslanika v Sofiji, ki mu je bolgarski ministrski predsednik dne 16. decembra 1938 namignil, da Nemčija pripravlja svežo • Sovjetsko Rusijo in četrto delitev Poljska.
Tretje poglavje je posvečeno »izbrisanju češkoslovaške države« (47 listin) Iz tega poglavja je še razvidna prava vsebina češkoslovaške krize in prizadevanje velesil, da bi jo preprečila. Tukaj so tudi objavljeni nekateri zanimivi pogledi poljskega zunanjega ministra Becka na usodo Češkoslovaške takrat, ko še slutil ni, kaj se za njegovo državo pripravlja.
Četrto poglavja načenja nemško-poljsko krizo, ki jo opisuje 43 listin. Poglavje velja razdobju od dne 27. marca do 9. majnika 1939, Ico j« bila diplomacija ž« v mrzličnem delu okrog poljske
krize, ki se v javnosti niti pojavila ni v tistem času.
Peto poglavje obravnava gdanski spor, in sicer v dobi od 15. marca dalje do 19. avgusta. 73 listin osvetljuje to razdobje, v katerem posveča posebno pozornost oborožitvi Gdanska po Nemčiji, propagandnemu in agitacijskemu delovanju Ncmcev v Gdansku, kakor tudi tiskovnemu dvoboju med Nemčijo in Poljsko. Poročila francoskih poslanikov v Berlinu in v Varšavi so zgoščena in nabita z dejstvi, ki napovedujejo bližajoči se vihar. Poročila so dnevna, včasih dvakrat na dan, ter sproti slikajo razvoj napetosti.
Šesto poglavje nosi naslov »mednarodna kriza« ter že prikazuje, kako se je poljsko-nemški spor razvil v mednarodno stisko, ker so zahodne velesile prisiljene neposredno poseči v ta spor kot zaveznice Poljske. 168 listin je temu poglavju posvečenih in obravnavajo kratko dobo od 20. avgusta do 3. septembra, ko je vojna izbruhnila. To je bilo najbolj usodno poglavje predvojne zgodovine. Prvi oddelek je posvečen dokazovanju, da je Nemčijo poljsko državo hotela napasti, drugi oddelek obravnava Chamberlainovo pismo Hitlerju in odgovor slednjega, kakor tudi vso diplomatično debato, ki se je okrog teh pisem razvila. Tretji oddelek se peča z Daladierovim pismom in odgovorom nanj ter z vsemi posledicami, ki jih je izmenjava teh pisem s Hitlerjem imela na diplomatičnem polju. Četrti oddelek prinaša okoliščine, v katerih je Hitler sprejel neposredna pogajanja s Poljsko. Peti oddelek pojasnjuje posredovanje Italije za sklicanje nove konference štirih velesil. Šesti oddelek pa prinaša vse listine, ki so v zvezi z objavo vojnega stanja med Nemčijo, Poljsko, Francijo in Anglijo. Obsežno se je »Rumena knjiga« v tem oddelku razpisala o okoliščinah francosko-angleškega zadnjega in brezuspešnega posredovanja v Berlinu. Knjiga končuje z angleško in francosko objavo vojne Nemčiji in s pozivom Daladiera na francoski narod.
Dodatno objavlja »Rumena knjiga« še do-slovna besedila francosko-poliske zavezniške pogodbe iz 1. 1921 in 1925, dalje izvleček iz govora francoskega zunanjega ministra Bonneta dne 26. januarja 1939, ko je razlagal pomen francosko-nemške izjave o mirnem poravnavanju medsebojnih sporov, ter končno besedilo telefonskih razgovorov istega državnika v dneh od 1. in 2. septembra 1939 tik pred izbruhom vojne, s francoskimi poslaniki t Varšavi, Berlinu in Londonu.
Poslaniki Anglije, Francije in Italije zapuščajo Moskvo
Moskva, 3. januarja. AA. (Reuter.) Angleški veleposlanik sir William Seeds je odpotoval v toku noči z vlakom iz Moskve v Bukarešto, odkoder bo nadaljeval svojo pot v Anglijo. Na postaji so se poslovili od njega njegovi prijatelji ter veliko število članov diplomatskega zbora.
Moskva, 3. januarja, i. {Radio Roma.) Francoski veleposlanik. Paul Naggiard je dobil od svoje vlade dopust in bo .te dni odpotoval iz Sovjetske Rusije. Kako dolgo ostane na dopustu, nt znano. Poslaništvo, bo vodil odpravnik poslov.
Moskva, 3. januarja.. AA. (Havas.) Italijanski veleposlanik Augusto R o s s o odpotuje danes iz Moskve v Italijo, kamor ga je poklicala vlada. Sovjetska vlada je, kakor-zrrano, odpoklicala že skoraj pred enim mesecem svojega poslanika v Rimu Gorelkina.
Zanimivi pogledi Italijanskega tiska o odnošajih Italije do Sovjetske Rusije
Za pravilno presojo sedanjega zunanjepolitičnega položaja v Podonavjij in na Balkanu priobču-jemo posnetke iz' dveh italijanskih polslužbenih listov, ki pišeta o stališču Italije do Sovjetske Rusije.
»Relazioni International!«:
»Italija ne bo nikoli dovolila, da bi Sovjeti prekoračili Karpate proti jugu«
Glasilo zunanjega ministrstva »Relazioni International i« objavlja pod naslovom »Politika Italije« uvodni članek, ki je v mednarodnih krogih vzbudil največje zanimanje. Uvodno razlaga članek še enkrat tisti del govora zunanjega ministra grofa Ciana, ki se nanaša na nemško-sovjetsko prijateljstvo, in pravi:
»Italijanska vlada je nemški vladi svetovala politiko, ki bi napetost s Sovjetsko Rusijo nekoliko zmanjšala. Spričo nasprotij, ki vladajo med narodnim socializmom in boljševizmom na ideološkem polju, italijanska vlada ni mogla naprej videti, da bi mogla takšna politika iti čez navedeni cilj.«
Nato razpravlja pisec o nadaljnih možnostih sovjetske politike v Podonavju in na Balkanu, ter pravi:
»da se motijo tisti, ki mislijo, da se bo Sovje-tija po svojih vojaških neuspehih na Finskem dala odvrniti od izvedbe svojih drugih načrtov. Sovjetija je za enkrat zamotana v dolgotrajno in negotovo vojaško borbo na Finskem. Toda na jugovzhodu Evrope traja boljševiška propaganda dalje, kar napoveduje, da utegnejo nadaljni sovjetski načrti veljati Podonavju in Balkanu. Vsakomur mora biti jasno, da takšni načrti Italije ne morejo pustiti brezbrižne. Vsi trije sredozemski polotoki (Španija, Italija, Balkan) so po skupni sredozemski omiki med seboj usodno povezani. Ako bi se moglo zgoditi, da se na enem ali drugem teh polotokov vgnezdi boljševizem, bi to prizadelo vse Sredozemlje. »Sovjetske armade so prodrle do vrh Karpatov. Toda Italija ne bo nikoli do volila, da bi tudi samo poskusili prekoračiti jih proti jugu.«
»Stampa«:
»Stalinove sanje, da bi ob strani opazoval evropsko vojno in nastopil kot razsodnik, se razblinjajo v nič«
Turinska »Stampa«, ki velja tudi za pol-službeno glasilo italijanske vlade, pa obravnava sovjetsko vprašanje. List trdi, da se je Sovjetska Rusija naslonila na Nemčijo bolj iz strahu in občutka manjvrednosti. Sovjetija je spričo bliskovitih uspehov nemške vojske na Poljskem sprejela nemško prijateljstvo, ker je Stalin spoznal, da se ne bi mogel zoperstaviti nemškemu napadu.
Samo spominjati se je treba neštetih ponižanj, ki jih je morala Sovjetija požreti na Daljnem vzhodu od Japoncev samo zato, da bi se ji ne bilo treba boriti. Toda Sovjetija je mislila, da je dovolj močna, da napade malo Finsko in da potem s pomočjo lahko pridobljenih lavorik nadaljuje svoje izsiljevanje drugod. Toda ta račun ni bil točen. Sovjetska armada se je izkazala za mnogo manj vredno, kot so o njej
mislili najbolj črnogledi kritiki. Po enem mesecu brezuspešnih bojev bo Sovjetija skušala sedaj doseči kakšen uspeh s pomočjo mnoie-stvenega napada z ogromnimi množicami vojaštva. Toda če bi se je tudi posrečilo — kar nikakor ni gotovo — da bi s tem Finsko porazili, so dosedanje izkušnje jasno povedale, da je sovjetska armada ničvredna. In te obsodbe nikdo ne bo mogel spremeniti. Vse ostalo leži danes še zavito v temo.
0 notranjepolitičnih posledicah za Sovje-tijo samo nočemo govoriti. Na zunanjepolitičnem polju pa nastaja vprašanje, če bo zaradi neuspehov na Finskem sovjetski pritisk na Črno morje odnehal in če morda Japonska sedaj svojega sporazuma s Sovjetijo ne bo rajši zavlekla.
Mnogo bolj važna so vprašanja, kakšne posledice bodo finski dogodki imeli za nadaljni razvoj nemško-sovjetskih odnošajev. Do sedaj namreč angleška vlada še ni opustila upanja, da se ji bo posrečilo Sovjetijo odtrgati proč od Nemčije. Vojaški porazi na Finskem pa so Sovjetijo postavili v tako slabo luč, da si Anglija čedalje manj želi kakšnega zavezništva ž njo in da le rajše vidi, da bi se Sovjetija čim bolj zapletla v skupno usodo z Nemčijo. Porazi na Finskem potiskajo Sovjetijo vedno bolj v naročje Nemčije. Lahko pa si predstavljamo, kaj bi na vojaškem in gospodarskem področju pomenila nemško-sovjetska skupnost, ako bi prišla popolnoma pod nemško vodstvo.
Vprašanje, kako se bi Italija v primeru takšnega razvoja zadržala napram Nemčiji, je prenevarno, da bi ga že sedaj postavljali. Eno pa je gotovo:
»Stalinove sanje, da bi od strani opazoval evropski boj in potem nastopil kot razsodnik, se razblinjajo v nič. Stalin je hotel samo malo pobrskati v to borbo, toda stroj ga je že pograbil za roko in ga bo morda že jutri vsega potegnil v svoje kolesje.«
»Nemčija bo zasedla Ukrajino, da prepreči, da je ne bi prej zasedli Anglija in Francija«
V naslednji izdaji objavlja »Stampa« nov uvodnik, v katerem z neverjetno odkritosrčnostjo obravnava vprašanje Sovjetske Rusije v bližnji bodočnosti. List ponovno izjavlja, da se
»Anglija spričo sovjetskih neuspehov na Finskem vedno bolj nagiblje k temu, da bi Sovjetijo popolnoma vrgla v naročje Nemčije, jo napadla v Črnem morju in na Kavkazu ter ž njo obračunala.«
»Toda važno je pri tem« — nadaljuje »Stampa« _ >kaj bi v tem primeru storila Nemčija. Ali ne bi Nemčija ob prvih znamenjih, da Anglija pripravlja veliki napad na Sovjetijo takoj zasedla vso sovjetsko Ukrajino do Dona in do Črnega morja da s tem prepreči, da je ne bi zasedli Anglija in Francija?« List pravi, da bi Nemčija s tem di>: segla to, kar je vedno želela, da si namreč osvoji vso Ukrajino in dobi v svoje roke njena iltna in rudniška bogastva ter industrijske naprave na Dnjepru. Nemčija bi se na ta način lahko osamosvojila v gospodarskem oziru, kajti gospodarsko organizacijo bi vzeli v svoje roke nemški gospo darski strokovnjaki.«
»Stampa« pristavlja, da je Nemčija za izvedbo
v . v ___;_____/lq rd^img nn
V tej zvezi poudarjajo na poučenih
mestih, da so govorice o tem, da bi moglo
Fritl do personalne unije med 11 a-i j o in Madžarsko, gola izmišljotina. Izmišljeno je torej tudi poročilo neke tuje agencije, da se ho madžarski državnik v Italiji pogajal za izvedbo personalne unije, ki bi vladarja Italije postavila istočasno za vladarja Madžarske.
Po Rimu tudi mnogo govore o tem, da bo sedanji nemški poslanik v Ankari baron von Papen premeščen za poslanika v Rim.
Bolgarsko-sovjetska pogodba pred podpisom
Sofija, 3. januarja. A A. Štefani. Pogajanja med Sovjetsko Rusijo in Bolgarsko za sklenitev trgovinske in plovne pogodbe tečejo v Moskvi normalno. Pogodba bo v kratkem podpisana.
Odnošaji med Italijo in Turčijo - boljši
Rim, 3. januarja, b. Odnosi med Italijo in Turčijo so se znatno zboljšali ter je z obeli strani prišla pobuda za ureditev trgovinskih in gospodarskih odnosov na novih temeljili. Pričakovati je sklenitev novega italijansko-turškega trgovinskega sporazuma ter se liodo pogajanja v najkrajšem času pričela. Turška trgovinska delegacija odpotuje že nocoj v Rim.
Carigrad, 3. januarja. AA. (Reuter.) Danes je odpotovalo v Rim turško gospodarsko zastopstvo, v katerem je veliko število uglednih osebnosti. Člani tega zastopstva se bodo pogajali z merodaj-ninii italijanskimi osebnostmi za novo turško— italijansko trgovinsko pogodbo, ki naj bi odprla nove večje možnosti za nadaljnji razvoj trgovinske zamenjave med Italijo in Turčijo. Na čelu turškega gospodarskega zastopstva je turški veleposlanik v Rimu Husein Ragif. Razen tega so v zastopstvu še vodilni zastopniki zunanjega ministrstva, ministrstva za trgovino in industrijo in ministrstva za narodno gospodarstvo, kakor tudi predstavniki turške osrednje vlade. Zastopnikom so pridali še večje število izvedencev.
Pri tej priliki je treba poudariti, da je pred nedavnim Italija naročila v Turčiji 20.000 ton bombaža in večje količine žita, konzerviranih rib in raznih surovin.S turške strani trdijo, da so bile o priliki teh naročil desežene zelo ugodne cene.
Na »proletarskem« parniku »Stalin« so — 4 razredi
Amsterdam, 3. jan. A A. Havas: Ladja »Stalin«, ki jo je zgradila neka nizozemska ladjedelnica po načrtih, ki jih je izdelal sovjetski trust »Sovkomflot«, daje verno sliko »sovjetske družbe brez stanovskih razlik«. Ladja Jožef Stalin, ki ima 8950 ton je namenjena za služlnj, med Vladivostokom in Petropavlovskom, torej za izključno sovjetski promet. Navzlic temu ima ladja i razrede, ki kažejo med seboj glede ureditve največje razlike. Na eni strani razkošne kabine, obložene z dragocenim lesom in z vsemi mogočimi udobnostmi, na drugi strani pa so prostori za potnike najnižjega razreda,
•	• v	i pa so prostori za potnike najnižjega razreoa,
takšnega načrta ze P»Pr^na in	kjer ni niti umivalnikov. Za 500 potnikov je
tem mnogo na ruske emigrante, ki di jin J	„mi„0i„il.„„ n» t„dii i* veliko šte-
tem mnogo —----- _ . .. „.„m
organizirala v prostovoljske oddelke ter jim potem pod svojim nadzorstvom izročila politično upravo osvojene Ukrajine. V nemški Galiciji se nahajata že bivša ruska generala Skoropatski m Popov.
Na koncu pravi list, da bi moglo kmalu priti do konca med prijateljstvom med Nemčijo in Sovjetijo. Nadaljna misel, da bi se. v tem pnmeru Italija spet lahko s polno močjo postavila ob bok Nemčije proti Sovjetski Rusiji, se sama po sebi vsiljuje, a je list ne izraža.
Csaki v (talilo
Neresnične govorice o personalni uniji med Italijo in Madžarsko
Rim, 3. jan. t. Reuter. Tukaj neslužbeno potrjujejo poročila, da bo madžarski zunanji minister grof Csaki v kratkem prišel v Italijo, kakor so namignili že madžarski listi, Ki so pisali o ministrovem potovanju v — tujino. Grof Csaki bo šel ali v San Remo ali v Santo
komaj 20 umivalnikov. Na ladji je veliko število radijskih zvočnikov, ki jih pa ni mogoče izključiti ali vključiti po želji potnikov. Mehanika in častniki imajo svojo jedilnico in svoj klub, ki je popolnoma ločen od prostorov ostale posadke. Razkošni prostori so napravljeni tako, da sploh ni nobenih zveznih vrst s prostori najnižjega razreda. Noben tehnični strokovnjak ali sovjetski mornar, ki so prispeli že pred tedni v Amsterdam, da bi bili poučeni o gradnji ladje, ne more nikoli sam iti v mesto, ker ga vedno spremljajo člani GPU, ki vodi mornarje na skupne sprehode.
Kmetje so sužnji v Sovjetski Rusiji
Komunistična propaganda je zadnje Jase posebno rada širila vesti o tem, kako lep«
je bilo v Sovjetski Rusiji urejeno vprašanje kmečkega stanu, ko so nasilno nagnali ruske kmete v kolhoze, kjer sedaj trpe tako kot ni ruski kmečki stan trpel tudi v najhujših časih fevdalstva in carskega absolutizma. Sreča sovjetskega kmečkega kolhoznika mora biti takti velika, d« se sedaj s takim »veseljem« bori za rdečega carja Stalina in da se tako »trudi?, da bi tudi finskega kmeta nagnal v isto suženjstvo, v katerem že zdaj živi po sovjetskih kolhozih.
Komunistična propaganda širi ponekod slike o kolhozih in oznanja, da se bo po kolhozih kmečko življenje čisto moderniziralo, industrializiralo in posplošilo tako, da bo povsod za vse enako. Zgradili so celo dve, tri ogromne kasarne, kmečke kolhoze. Te slike so poslali na zapad, kjer naj bi se razni moderni arhitekti navduševali nad načinom bivanja v poslopjih, kamor bi bilo mogoče vtakniti kar na stotine družin. Toda notranjost teh kolhozov je čisto drugačna. Kmete so v razne pristave in nn hitro zgrajene barake nngnali tako brez načrta, da v posameznih sobah ne živi samo ena kmečka družina, ampak pogosto celo po tri družine. V večjih sobah živi 20 do 30 oseb, Oprema je slaba, posode so skupne za vse; še ležišča nima nikdo stalnega, ampak se mora sproti boriti zanj. Hrana je skupna za vse, slaba in nezdrnva.
Nekateri kmetje v kolhozih imajo še lastne hišice in majhno samostojno gospodarstvo. Toda njihov zaslužek je tak, da nima zadostnih sredstev niti za najnujnejše potrebščine. Tega malega posestva v okviru kolhoza ne more prodati, pa tudi preseliti se ne more nikamor, ker ga je državnn oblast poslala na to posestvo. Državnega delodajalca pa nikdo v Sovjetski Rusiji ne more nekaznovan menjati. Edina rešitev za tega kmečkega reveža je, da vodstvo kolhoza zahteva, da naj podre svoje dosedanje bivališče in se preseli drugam; njegov dosedanji bedni dom mora zginiti s površja, ker to zahtevajo koristi kolhoza.
Hrana po kolhozih je slaba. Najbolj pogosto se kuha krompir, ki si ga lahko za pri-boljšek samo malo osolijo. Redkdo kdaj se prigodi, da pride pošiljka rib in tedaj je v kolhozu že velik praznik. Meso pride na krožnik samo ob najslovesnejših priložnostih. Leta 1934 je vladala na kolhozu -100 km od Moskve taka lakota, da so se kmetje hranili z drevesnimi skorjami, z mahom in slamo. Nasilna uvedba .kolhozov v letih 1932-1933 je spravila 3 milijonov kmetov ob življenje. To grozno številko svojih morij je Molotov sam priznal v svojem govoru na XIV. kongresu komunistične stranke in dodal k temu priznanju o svojih po-koljih kmečkega prebivalstva, >da je bil to šele začetek«. Poslej so komunisti to besedo seveda držali.
Boljševiki so se hvalili s tem, da so kolhoze industrializirali in izdelali toliko in toliko vlačilcev, raznih poljedelskih strojev in modernih shramb. Toda velika večina teh strojev je bila izdelana tako pomanjkljivo, da so morali takoj nazaj v popravilo. Stroje so razne petletke še lahko izdelovanje, živi jen jski_ pogoji kmetov po kolhozih pa se niso spremenili. Petletka je bila za kmete-ljudi tako porazna, da je bil stroj kmalu manj vreden kot pa staro kmečko orodje po bivših kmečkih domovih. Petletke niso preobrazile ruskega kmeta.
Sedanji sovjetski kmečki kolhozi so prava koncetracijska taborišča in delo v njih je mili-tarizirano. Po številnih kolhozih morajo kmetje delati 16 do 18 ur na dan. Kmetje morajo na delo v skupinah, njihovo delo pa nadzira komunistični miličnik, ki je oborožen, zapisuje delo vsakogar posebej in lahko vsakogar kaznuje po svoji volji, ne da bi o tem moral komu poročati. Kakor v najhujših koncentracijskih taboriščih.
Kmet, ki živi v kolhozu, ne more več nikamor brez »potnega lista«, ki pa mu ga vodja ali nadzornik kolhoza skoraj nikdar ne da. Tak sovjetski državljan sploh ni več svoboden človek, ampak suženj in življenje v kolhozih suženjstvo, ki še v starem veku ni bilo tako strašno, kakor je danes v komunističnem peklu.
Lebrun - kralj Jurij
Čestitke
ob novem letu
Pariz, 3. januarja, t. Havas. Francoski predsednik republike in angleški kralj Jurij sta ob priliki novega leta izmenjala dolge pozdravne »rzojave.
Angleški kralj Jurij pravi v svoji čestitki: Francoski in angleški narod sta tesno
Margarito. Potovanje madžarskega	I povezana "drug z drugim v tej ponovni in do-ministra je na zunaj zasebno, toda nobenega £	surovim silam, ki brezumno
dvoma ni, da bo govoril tudi z italijansKimi	i	_ . .	.....
vodilnimi državniki.
H
Na afganistanski meji ni nobenega zbirania čet"
Odločno zanikanje angleške vlade
napadajo. Š polnim zaupanjem že vidim prihajati zmago, ki bo našima narodoma dala možnost, da bosta za dolgo dobo v miru vživala svojo svobodo, ki je nobene grožnje in nobena nasilja od strani tistih, ki so tako otipljivo napram svojim sosedom pokazali, da razven miru, ki ga daje podvrženost in suženjstvo, nobenega p-:-M ne marajo.
Predsednik francoske republike Lebrun je odgovoril, da »tipa, da bosta oba naroda v novem letu dosegla popolen in dokončen uspeh, ki ga zaslužijo tolikšne žrtve, ki so bile žrtvovane za najbolj pravični namen. Oba naroda sta bila prisiljena v vojno ker imata isto pojmovanje o časti in o človečanskem dostojanstvu, isto naziranje tudi o vrednosti dane he-sene, ter enako ljubezen do svobode. Francija. Anglija in njeni dominioni so enako odločeni, da bodo enkrat za vselej napravili konec zločinskim napadanjem, ki so tolike nedolžne narode pahnila v nesrečo in v suženjstvo. Prepričan sem. da bodo skupni napori Evropi prinesli mirno in svobodno bodočnost.
Velikopotezni
nemški načrti
»Evrazija« — ali zveza med Nemčijo, Italijo, Sovjetijo in Japonsko proti Angliji, Franciji in Ameriki
London, 3. januarja, t. (Reuter.) Na mero-dajnem mestu so danes objavili uradno sporočilo, da v londonskih političnih krogih ne polagajo nobene važnosti na različna poročila, ki so zadnje čase krožila o nekem zbiranju sovjetskih čet na meji Afganistana. Angleški politični krogi da so se informirali na vseh poučenih mestih in so prišli do zaključka, da so ta poročila plod propagande, ki nima nobene stvarne podlage. Prav tako so prišla od strani afganistanske vlade verodostojna sporočila, da afganistanska vlada v zadnjem času ni odrejala nobene mobilizacije. Prav tako ie iranska (perzijska) vlada izjavila, da jim tamkaj ni nič znanega o kakšni mobilizaciji. Vsa ta poročila imajo isti izvor in služijo samo
propagandnim namenom, cijo in jo zmehčala, da bi
da bi strahovala Turčijo in jo zmencaia, aa di se ločila od Anglije in Francije ter iz strahu pred sovjetskim napadom zaprla Dardanele za zavezniška brodovja. V Londonu so to službeno sporočilo na vseh inozemskih diplomatičnih mestih sprejeli z velikim zanimanjem.
Diplomatični sotrudnik nemške »B 5 s e n z e i t u n g« razglablja o nujnostih japonske politike ter prihaja do zaključka, da se japonski interesi ujemajo z nemškimi, italijanskimi in sovjetskimi. Potem takem bi bilo treba ustanoviti med temi državami zavezniško skupnost »Evrazijo«, ki bi šla v borbo proti zahodnim velesilam, to je proti Angliji Franciji in Združenim državam Severne Amerike. Japonska je po mnenju lista že zdavnaj spoznala, da ji v njenih prizadevanjih nič ne pomaga, dokler se gospodarsko ni osamosvojila od zahod, velesil. Japonsko torej ogrožajo iste nevarnosti kakor Nemčijo, Italijo in Sovjetsko Rusijo. Na drugi strani pa bi skupna borba prinesla velike koristi vsaki izmed njih na odgovarjajočem »življenjskem prostoru«, ki ga jim vsem enako zanikajo »kapitalistične zahodne velesile«. Razumevanje za takšno zvezo raste, pravi pisec, kljub oviram, ki še obstojajo,-
Amerika še 180 milijard v obrambne namene
London, 3. januarja, t. Reuter: Iz Washing-tona sporočajo, da se je danes sestal ameriški kongres na redno zasedanje, nu katerem bo glasoval za odobritev nadal jnih kreditov za narodno obrambo. Izvedelo se je, da bo Roose-velt predlagal vsoto 3 milijarde dolarjev (180 milijard din), ki bodo porabljeni za nabavke orožja in za obnovo mornarice. Roosevelt namerava tudi zmanjšati druge izdatke v korist stroškov za obrambene namene. Veliko zanimanje vlada tudi za imena kandidatov za novo predsedniško mesto. Sam |>redsednik Roosevelt pa ne daje nikakršnih izjav glede svoje tretie kandidature.
Roosevelt proslavlja demokracijo
Washlngton, 3. januarja, t. (Reuter.) Na seji kongresa je imel predsednik Roosevelt govor, v katerem je utemeljil svoje zahteve za kritje 3 milijard dolarjev (180 milijard din), ki jih potrebuje za i/oorožitev na suhem, na morju m v zraku. Opisal je svetovni položaj v »luči ognja, k!
ga je zažgala nova vojna'. Nato je pozval ameriški narod, naj bo složen, s sledečimi besedami: »Kot en sam združeni narod moramo skrbno varovati plamen človeških svoboščin, ki so osnova demokratičnega življenja. Naj ho leto 1940 takšno, da bo dokazalo vsem poznejšim rodovom, da je to bila doba. ko je demokratična misel dobila svoj" polno opravičilo kot najboljši način vladanja zn vse ljudi in za vse narode.«
Sprejemi pri sv. očetu
Vatikan, 3. januarja. AA. Štefani: Sv. oče Pij XII. je začel danes dopoldne s sprejemanjem. Med drugimi je sprejel v avdienco 850 mladih novoporočencev, 1500 usmiljenih sester, učiteljic, ki obiskujejo v Rimu pripravljalni tečaj ter skupino 800 romarjev iz tujine. Nato je sv. oče sprejel v avdienco msgr. Valerin, apostolskega nuncija v Parizu, ter senatorja Rcnc Bcnarda, komisarja francoske sekcije pri svetovni rimski razstavi, ki bo leta 1942.

Dr. Ciril Žcbot:
Pred uredbo o nadzorstvu nad cenami
Uredba o pobijanju draginje z dne 20. septembra 1939 je v svojem 9. členu pooblastila ministra za trgovino in industrijo ter ministra za socialno politiko in narodno zdravje, da moreta sporazumno izdati uredbo o nadzorstvu nad cenami življenjskih potrebščin in drugega blaga. Javnost je bila obveščena ,da je državni odbor za pobijanje draginje že sestavil osnutek predvidene uredbe. V smislu tega osnutka bi bile nadzorstvu podvržene cene vsega blaga, razen cene kmetijskih pridelkov in obrtniških proizvodov v neposredni in zadružni kmečki oz. obrtniški (ako gre za obrtnika z enim pomočnikom), prodaji. Izhodišče za izvrševanje nadzorstva bi naj bila ugotovljena ravan cen z dne 1. septembra 1. 1, torej pred nastopom neposrednih vojno-gospodarskih in vojno-psiholoških okoliščin. Razlog za dovoljeno zvišanje konkretne cene nad osnovno ravan bi bil v smislu omenjenega osnutka »narast režijskih stroškov proizvodnje in sestavin normalne prodajne kalkulacije«.
Osnutek uredbe predvideva za izvrševanje nadzorstva po označenih soailih posebne nadzorne organe s širokimi pristojnostmi.
Na vrhu t? nove birokracije bi bil poseben »vrhovni komisar za cene« z brezprizivno pristojnostjo. Samo ministrstvo za socialno politiko bi imelo pravno možnost, da naknadno sproži revizijo določenega nadzorstvenega postopka. Za pokrajinska področja bi vršili opravilo nadzorstva nad cenami posebni »Oblastni komisarji za cene«, ki bi imeli ob strani posebne »Odbore za nadzorstvo nad cenami« kot zgolj posvetovalne organe oblastnih komisarjev in upravičence do zahtevka po reviziji določenega nadzorstvenega postopka na Vrhovnega komisarja. Na spodnji stopnji so predvideni posebni «Nadzorniki za cene«, ki bi jih postavljal Vrhovni komisar.
Da bi označeni nadzorstveni aparat mogel svoje kočljivo opravilo čim uspešnejše izvrševati, mu daje osnutek predvidene uredbe pravno možnost do vpogleda v celotno podjetniško knjigovodstvo, prostore, zaloge itd.
Na prvi pogled izstopa iz tega osnutka dvoje stvari:
1.	Raztezna opredelitev opravičilnih razlogov za dovoljeno povišanje cen nad ravnijo z dne 1. septembra 1939. Obrazec »narast režijskih stroškov proizvodnje in sestavin normalne prodajne kalkulacije« ni ravno najbolj precizen in ne preveč gospodarsko formuliran. »Stroški proizvodnje« so raznovrstni, večina njih sestavin pomeni zopet ravno toliko »cen« in te imajo za seboj zopet vsaka svoj kompleks »proizvajalnih stroškov« itd. Podrobnejša razčlenitev in precizna opredelitev resnično opravičilnih sestavin bi bila pri tako važnem pomenu, ki ga imajo opravičilni razlogi za zvišanje cen nad osnovno ravnijo, vsekakor potrebna. Pa o tem bi bilo treba posebnega članka. Tu o tem ne moremo obširneje razpravljati.
2.	Trenutno nas zanima predvsem vprašanje nadzorstvenih organov. V smislu omenjenega osnutka predvidene uredbe so ti organi poedinsko-bj-rokratični z brezprizivnimi pooblastili. Ne glede na to, kaki organi bi bili za opravliarije nadzorstva nad cenami, ki je vsaj po svoji tehnični strani iz? razito narodno-gospodarsko opravilo, najbolj primerni, moremo takoj pristaviti utemeljen dvom, ali so poedinski (v nasprotju z zbornimi) birokratični, izven neposrednega narodno gospodarskega dogajanja stoječi organi za to nad vse kočljivo gospo-darsko-urejevalno nalogo poklicani. Pojav cen je najbolj bistveni izraz sodobnega menjalnega gospo-
darstva in tržni mehanizem je funkcionelni princip in regulator gospodarske dejavnosti v sodobnem menjalnem gospodarstvu na temeljih zasebne lastnine in pobude. Kako naj potem poedinski birokratični organi brez škode in brez nevarnosti brezprizivno vposegajo v samo bistveno osredje gospodarskega življenja? Ne. To je primer enostavne
brahialne etatizacije, ki ne more dobro končati!
*
Kakor poroča »Jugoslovanski kurir«, te je vršila v četrtek dne 28. decembra 1939 v Belgradu konferenca centrale industrijskih korporacij, ki je razpravljala o omenjenem osnutku uredbe o nadzorstvu nad cenami. Konferenca je sklenila, da bo ožji odbor sestavil posebno spomenico, v kateri bo točno opredelil stališče industrijcev do omenjenega osnutka in izrazil njihove predloge za uredbo.
Konferenca sama pa je v zvezi z nameravano uredbo ugotovila naslednje:
1.	Nadzorstvo nad cenami je opravilo izrazito narodno-gospodarskega značaja, ne pa zgolj funkcija socialnega skrbstva. Zaradi tega naj bo vrhovna pristojnost v tem vprašanju pridržana ministru za trgovino in industrijo (ne pa ministru za socialno politiko!), ki naj bi izvajanje nadzorstva izvedel sporazumno z ostalimi gospodarskimi ministrstvi, z ministrstvom za socialno politiko ter z inšpekcijo za državno obrambo.
2.	Ker gre za izrazito gospodarsko-tehnično vposeganje v samo bistvo sodobnega menjalnega gospodarstva, zato morejo opravilo nadzorstva nad cenami izvrševati samo taki organi, ki popolnoma obvladajo vse »skrivnosti« gospodarskega mehanizma, funkcionalno povezanost vseh stopenj gospodarskega procesa, vseh odsekov narodnega gospodarstva in vezi našega gospodarstva s svetovnim gospodarstvom.
3.	Zato so industrijski krogi mnenja, naj bodo nadzorstveni organi korporativno zgrajeni, t. j. sestavljeni skupno iz predstavnikov proizvajalnih kategorij, tehničnih strokovnjakov in predstavnikov vrhovne gospodarsko-politične in socialno-politične uprave. Industrijski krogi so odločno nasprotni temu, da bi bil nadzorstveni organ biro-kratičen, njegov nosilec poedinec in njegova pristojnost brezprizivna.
*
2e v članku v »Slovencu« z dne 7. decembra 1939 smo razložili in poudarili potrebno, da je organizem za nadzorstvo nad cenami korporativno zgrajen. Zato smo hoteli slovensko javnost opo-> zoriti na mnenje industrijcev, ki je v načelu tudi za korporativno solucijo. Kako si industrijci konkretno predstavljajo sestavo nadzorstvenega orga« na, sodilo in postopek za izvrševanje nadzorstva nad cenami, bomo videli, ko bo objavljena obljubljena spomenica. Pripomnimo pa že sedaj, da je bistvo korporativne zamisli v enakostni udeleženosti obeh živih činiteljev gospodarskega življenja na narodno-gospodarskem (ne podjetniškem) uravnavanju, podjetništva in delavstva. Neorganir zirana množica potrošnikov pa mora biti posebej zaščitena po političnih činiteljih kot varuhih skupnega dobra.
Zdi se tudi, da bi vojno-gospodarske in vojno-psihološke okolnosti, ki so povzročile draginjski val, zahtevale organično nadzorstvo nad cenami že mnogo prej. Potem bi izostalo precej nesoglasij in prilagojanje mezd na rtovo ravan cen bi bilo znatno olajšano in poenostavljeno.
za 221.74 milij. din). Gibanj« nove in povečanje delniške glavnice nam kaže naslednja tabela:
povečanja glavnice št. družb milij. din
Radi ogromnega zaniman!a, ki vlada le dni po Ljubljani za nadvse veceli in zabavni film, pri katerem se občijstvo nasmeje od srca za kar Vam jamčita najboljša svetovna komika
Dva šaljivca na planinah ™
predvajamo to zabavno film. burko danes nepreklicno zadnjikrat ob 16., 19. in 2t. uri
fidor tega filma Se nI videl, naj pohiti še danes v kino slogo. tel. 27-30 In ne bo mu Zal!
mmmmmaammBmmmmmmmmmmmmmm
Pogodba s Francijo podpisana Kontingenti za industrijske proizvode
Belgrad, 3. januarja. AA, Danes so bili v ka-
ometu ministrstva za trgovino in industrijo pod- | pisani trgovinski sporazumi in sporazum o plačevanju med našo državo in Francijo. Pri podpisovanju so bili navzočni od naše strani trgovinski minister dr. Ivan Andres, njegov pomočnik dr. Sava Obradovič, svetnik zunanjega ministrstva Mi-livoje Naumovič, zatem člani delegacije dr. Slobo-dan Karič in tajnik dr. Dragan Nikolič. Od francoske strani pa so bili navzočni francoski poslanik na našem dvoru Reymond Brugere, svetnik poslaništva baron Koch in pomočnik trgovinskega atašeja Paseny.
Pri tej priliki je trgovinski minister dr. Ivan Andres obljubil časnikarjem, da jih bo v najkrajšem času seznanil s potekom pogajanj in vsebino, nato pa dejal med drugim: S tem sporazumom se zamenjuje dosedanja trgovinska in plačilna pogodba med našo državo in Francijo od 10. februarja preteklega leta Novi sporazum bo trajal do konca 1940.
Francoski poslanik na našem dvoru, Brugere, pa je dejal: Ti sporazumi, ki smo jih danes podpisali, ustrezajo potrebam obeh držav, ter se nadejam, da bodo koristno služili trgovinski zamenjavi med obema državama.
*
Novi trgovinski sporazum s Francijo vsebuje po vesteh iz Belgrada tri dele. Prvi del se nanaša na blagovni promet, drugi del vsebuje določila o plačilnem prometu, tretji del pa določila o finančnih plačilih naše države na račun francoskih upnikov.
Ves izvoz naših proizvodov v Francijo je razdeljen v štiri sektorje: 1. živina in proizvodi, 2. les, 3. rude in konventrati in 4. ostali naši izvozni proizvodi. Področje industrijskih proizvodov je razdeljeno tako kot je znašalo v prejšnjem sporazumu.
Nova lista kontingentov za izvoz naših industrijskih proizvodov v Francijo je naslednja: ribje konzerve 250 met. stotov četrtletno, 11.000 kg me-tilnega alkohola (prečiščenega) na tri mesece, 702.48 met. stotov acetona na tri mesece, konzervirani paradižniki 180 met. stotov na tri mesece in cement 25.040 ton letno (od tega 20% v 1. četrtletju, po 30% v 2. in 3. četrtletju in 20% v zad-nifim četrtletju), keramično blago za tlakovanje v onobarvnem prahu 7.5 met. stota tromesečno, fini porcelan brez okraskov 7.9 met. stotov, ženske
obleke 1000kg, strojene kože: kravje in telečje 500 kg, kozje in jarčje 855 kg, kose in srpi 2.45 met. stotov, predmeti za gospodinjstvo 150 met. stotov, pohištvo iz upognjenega lesa 60 met. stotov na tromesečje. Nadalje nam bodo doprti naslednji dopolnilni kontingenti: paradižnikove konzerve 195 met. stotov tromesečno, klej 200 met. stotov, steklo za gospodinjstvo 100 met. stotov, konfekeionirana obleka za žene iz tkanin razen svile 750 kg, strojene svinjske kože 2000 kg, copate 1500 parov, kose in srpi 5 met. stotov, etnajlirana' posoda 150 met. stotov, zvonovi 74 kg, neizgotov-ljeni klobuki 2000 komadov, dogotovljenl klobuki 240 komadov, vse na tromesečje.
Nadalje še poročajo iz Belgrada, da nam bodo Francozi naknadno odgovorili na naše zahteve glede povečanja uvoza cementa, lesenih žebljev in drugih proizvodov.
Naš uvoz iz Francije se bo gibal na lanski višini. Ne bodo nam pa Francozi dobavljali starega železa in antracita, še nadalje pa nam bodo dobavljali surove fosfate.
Zavarovanje valute pri izvozu
Kakor smo že včeraj na kratko poročali, je minister za finance izdal odlok, po katerem se mora izvršiti zavarovanje valute tudi za izvoz v vrednosti nad 50 din. Sedaj je objavljeno točno besedilo te naredbe, s katero se spreminja tekst odstavka 1. čl. 6 pravilnika o reguliranju prometa z devizami in valutami.
Ta odstavek se je gladil doslej takole: Pri izvozu blaga iz države, za vrednost večjo kot 1000 dinarjev, se mora vršiti zavarovanje valute in izvoz vršiti samo s potrdilom enega od pooblaščenih denarnih zavodov. Novi tekst je pa naslednji: Pri izvozu blaga iz države za vrednost večjo kot 50 din, odn. po teži nad 1 kg, se mora vršiti zavarovanje valute in se more izvoz vršiti samo s potrdilom, izdanim po Narodni banki ali enem pooblaščenem denarnem zavodu.
To je sedaj uradno sporočil bančnovalutni oddelek ministrstva financ pod št. 72.970-VIII z dne 30. decembra 1939.
Naše delniške družbe
Po podatkih »Jugoslovanskega kurirja« je bilo lani v vse: državi ustanovljenih 58 novih delniških družb z glavnico 136.1 miilj. din. Leta 1938 (e bilo ustanovljenih 59 družb z glavnico 1.065.4 milij. din (od tega dve veliki z glavnico 820 milij. din,) leta 1937 pa je bilo ustanovljenih 47 družb z glavnico 130.0 milij. din. fovečani|e glavnice pa je iani izvedlo 31 družb za 114.1 milij. din (1938 38 družb
nove	družbe št. družb milij. din
1935	35	49.65	19	120.75
1936	44	152.90	34	202.85
1937	47	130,—	29	162.20
1938	59	1.065.40	38	221.74
1939	58	1 36.10	31	114.10
Od novoustanovljenih druib so bile lani: 2 denarna zavoda, 1 zavarovalnica, 2 brodarski družbi, 18 trgovinskih podjetij, 3 gradbene industrije, 9 rudnikov, 1 izdajateljsko podjetje, 6 tekstilnih industrij, 1 kemična industrija, 1 za industrijo gume, 1 lesna industrija, 5 hraniliiih industrij in 8 kovinskih industrij.
V teku lanskega leta je 22 delniških družb zmanjšalo svojo glavnico za 36.5 milij. din (prejšnja glavnica je znašala 93 1 milij. din). Čisto povišanje delniške glavnice za lansko leto znaša 213.7 milij. din, 1. 1938 219.0 milij, din. Tako je skupna delniška glavnica naših delniških družb lani narasla na 7.447 milij. din ali v teku enega leta za 2.87%.
Stanje naših kliringov
Po poročilu Narodne banke je bilo stanje naših kliringov dne 81. decembra naslednje (v oklepajih razlika v primeri s stanjem za 22. dec.):
Aktivni kliringi: Nemčija 7.658.000 (—788 tisoč mark, Ceško-moravski protektorat 48 milij. 152.000 (+ 5.060.000) kron, Bolgarija 289.CC0 (+ 167.000) din in Španija 2.935.000 pezet.
Pasivni kliring: Italija 68.082.000 (— 10 milij. 508.000) din, Madžarska 34.181.000 (+ 2.752.000) din, Romunija 24.9S9.000 (- 7.381.000) din, Turčija 4.759.000 (+ 127.000) din, Belgija 1.416.000 (_ 9.00O) helg, Slovaška 819.000 (+ 780.000) kron in Poljska 26.896.000 din.
Izkaže znatno povečanje naših terjatev v Češko-nioravskem protektoratu, dočim so se naše terjatve v Nemčiji zmanjšale. Med pasivnimi kliringi navajamo, da se je zmanjšal naš dolg Italiji in Romuniji, povečal pa se je naš dolg Madžarski.
*
Regulacija Drave. Za 5. febr. je razpisana prva licitacija za regulacijska dela na Dravi v odseku Ptuj—Budina (med km 27.Č420—6.650). Proračunska vsota znaša 2,925.573.88 din.
Nekaj nemških kovancev. Belgrad, 3. januarja. AA. Številni naši državljani se obračajo na bančni in valutni oddelek finančnega ministrstva a prošnjo za posredovanje pri pooblaščenih zavodih ali menjalnicah, naj jim odkupijo efektivne nemške marke v papirju ali kovane, ki so jih prinesli iz Nemčije. Z ozirom na to bančni in valutni oddelek finančnega ministrstva obvešča zainteresirane, da je tako izvoz kakor tudi uvoz papirnatih nemških mark iz Nemčije prepovedan. Potniki smejo prinesti iz Nemčije največ 10 mark kovanega denarja in samo toliko smejo nesti tudi v Nemčijo. Izjema so naši sezonski delavci, ki smejo o priliki vrnitve v našo državo iz Nemčije prinesti največ do 10 efektivnih nemških mark v papirju ali kovanih, toda ne v kovancih po 10 nemških mark. Za odkup teh mark od sezonskih delavcev sta pooblaščeni podružnici društva Putnik na Jesenicah in v Mariboru, ki izplačujeta po 13.30 din za nemško kovano marko ali papirnato. (Iz bančnega in Valutnega oddelka finančnega ministrstva.)
Tobak za pipo. Belgrad, 3. januarja. AA. S 4. januarjem b(J uprava državnih monopolov dala v prodajo poseben tobak za pipe pod imenom »Ekstra duvan za lulu«. Prodajali ga bodo v pločevinastih škatljicah po 50 gramov in za 15 din. Za njegovo izdelovanje se uporablja surovi tobak, v glavnem tujega izvora, izdelan in aromatiziran pa je po zgledu zahodnih držav, kjer tak tobak dosti bolj kade kot pri nas. Da se ne bi izgubil vonja, ga bodo prodajali v pločevinastih škatlicah, razen tega pa bo še ovit z voščenim in aluminijastim papirjem.
Deputaclje pri ministru za socialno politiko.
Belgrad, 3. jan. AA. Dopoldne je minister za socialno politiko in ljudsko zdravje dr. Srdjan Budi-savljevič sprejel v svojem kabinetu zastopstvo uprave Zveze nabavljalnih zadrug. Zastopstvo je razložilo ministru razmere in stanje ter potrebo po ureditvi cen in onemogočenju špekulacije z življenjskimi potrebščinami. Kot zastopnica najmočnejše konsumne organizacije v državi je delegacija izročila ministru tudi grafikone o gibanju cen življenjskih potrebščin v zadnjih treh mesecih. V njih se vidi, da so življenjske potrebščine v tem času neupravičeno poskočile od 30 do 100%, Zaradi tega je zastopstvo zaprosilo ministra, da na eni strani po zakonski poti prepreči nadaljnje dviganje cen, na drugi strani pa povzroči, da Zveza nabavljalnih zadrug dobi od ravnateljstva za prehrano potrebna denarna sredstva za zbiranje rezervnih živil s tem, da se te zaloge dele preko konsumnih zadrug ter na ta način učinkovito prepreči dviganje draginje kakor tudi špekulacijo. Minister dr. Budisav-ljevič je pazljivo poslušal izvajanja tega zastopstva in obljubil, da bo šel na roko resničnim ljudskim potrebam. — Minister Budisavljevič je sprejel tudi zastopstvo zdravnikov in uslužbencev socialnega zavarovanja, Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, boln. blagajne, trgovske mladine in borze dela. To zastopstvo je razložilo svoje stanovske razmere in zaprosilo ministra za posredovanje, da se zvišajo plače zaradi sedanje draginje. Obenem je zastopstvo prosilo ministra za posredovanje, naj se najstrožje izvajajo zakonske določbe glede brezvestne špekulacije.
Delo odbora za revizijo kartelnih frporesumov. Belgrad, 3. jan. AA. V ministrstvu za trgovino in industrijo je bila pod predsedništvom Save Obrado-viča, pomočnika trgovinskega ministra, prva seja odbora za revizijo kartelnih sporazumov. Na seji so bili navzočni pomočnik trgovinskega ministra Sava Obradovič, ravnatelj direkcije za proučevanje in organizacijo kmetijstva glede prehrane Čišič Dra-gomir, načelnik ravnateljstva za proučevanje in organizacijo kmetijstva glede prehrane Terzan Josip, tajnik banske uprave banovine Hrvatske Josip Ka-bas, pristav trgovinskega ministrstva Josip fcorac in uradniški pripravnik ministrstva za trgovino in industrijo Stevan Kukoleca.
Na tej seji je odbor določil način svojega dela, razpravljal o kartelni politiki ministrstva za trgovino in industrijo ter sprejel tudi smernice za nadaljnje delovanje Na isti seji so govorili tudi o posameznih primerih povišanja kartelnih cen ter je bilo sklenjeno, da se predlaga trgovinskemu ministru na| začne preiskovalni postopek med kartell zaradi njihovega zadnjega zvišanja cen. Istočasno je odbor sklenil zaprositi trgovinskega ministra in banovino Hrvatsko, naj nadaljujeta in čimprej končata preiskovalni postopek nad cementnimi kartell.
Split d. d. za rement-portland, Split. Glavnica 90. bilančna vsota 113.97 (192.4), brutto donos 10.95 (8.86), Čisti dobiček 1.9 (0.65) milij. din. Družba že od leta 1934 ni delila dividende! Divi-denda za 1938 znaša 15 din brutto (na imensko vrednost delnice 200 din.
»Adir« in raziskovanje rudnih polj. Belsrad. Za ravnatelja družbe je imenovan član upravheea sveta družbe g. Dragan Tomljenovič.
Borze
Dne 3. januarja.
Denar
Nemika marka I4.T0—I4.90
Ameriški dolar 55.-
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 4.291.575 din, na belgrajski pa 7.6 milij. din. V efektivih je bilo prometa na belgrajski borzi 660.000 din.
Liubliana — uradni tečaji
London 1 funt.......174.70— 177.90
Pariz 100 frankov ...... 98.75— 101.05
Newyork 100 dolarjev .... 4424.37—4484.37
Ženeva 100 frankov ..... 995.00—1006.00
Amsterdam 100 dolg. .... 2858.50—2391.50
Bruselj 100 belg....... 741.00—756.00
Liubliana — svobodno	tržišče
London 1 funt........215.83— 219.03
Pariz 100 frankov..........122.06— 124.36
Newyork 100 dolarjev ....	5480.00—5520.00
Ženeva 100 frankov..........1228.35—1238.35
Amsterdam 100 gold..........2907.12—2945.12
Bruselj 100 belg ......	919.01— 981.01
Liubliana — zasebni kiiring
Berlin 1 marka ....... 14.70— 14.90
Zagreb — zasebni klirine
Solun 100 drahem ...... 84.50 blago
Belgrad — zasebni klirine
Solun 100 drahem...... 32.70— 38.40
Curih. Belgrad 10.—, Pariz 9.9925, London 17.62, Newyork 445.9375, Bruselj 75.—, Milan 22.50, Amsterdam 237.25, Berlin 178.50, Stockhohn 106.20, Oslo 101.37, Kopenhagen 86.10, Sofija 5.30, Budimpešta 79.—, Atene 3.35, Carigrad 3.50, Bukarešta 8.80, Buenos Aires 100.
Vrednostni papirji Vojna škoda:
v Ljubljani 425—428 v Zagrebu 423—427 v Belgradu 420—421
Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 98—99, agrarji 49 denar, vojna škoda proinptna 425—428, begleške obveznice 69—75, dalm. agrarji 70—72, 8% Blerovo posojilo 95—97, 7% Blerovo posojilo 86 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 99—100, 7% stab. posojilo 93 denar. — Delnice: Narodna banka 7800—7875, Trboveljska 250—258.
Zagreb. Drž. papirji: voj. šk. pr. 423—427, begi. obv. 76 blago, dalm. agr. 71 blago, 4% sev. agr. 51—52 (52), 6% šum. obv. 70.50 blago, 8% Bler. pos. 97.50 blago, 7% Bler. pos. 87.50 blago. — Delnice: Nar. banka 7.700 denar, Priv. agr. banka 195 blago, Trboveljska 282.50—237.50, Gut-mann 55 blago, Sladk. tov. Osijek 110 denar, Osj. livarna 167.50 blago.
Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 98 denar, voj. šk. pr. 420—421 (420). begi. obv. 74—74.50 (75, 74.60), dalm. agr. 68—69 (69), 4% sev. agr. jO—51 (51), 6% šum. obv. 68—69 (69), 8% Bler. pos. 95—96, 7% Bler. pos. 86—86.75 (86.60). — Delnice: Priv. agr. banka 193-195 (195).
Žitni trg
Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Promet slab.
Cerie kmetijskim pridelkom
V Trbovljah dne 23. decembra 1339. Bela pšenična moka 8.50, črna pšenična moka 8, govedina 10—12, teletina 14—20, svinjina 12—18, ovčje meso 8—10, svinjska mast 22, sveža slanina 18— 19, prekajena slanina 22, krompir 1.75 din kg. Mleko 2.25 din liter, jajca 13—14 din 10 komadov.
Posestne izpremembe v Ljubljani in okolici
Samo v dveh dneh, od 28. do 30. decembra, je bilo zemljiškopronietni komisiji prijavljenih 27 kupnih pogodb, ki predstavljajo kupno vrednost 2,296.320 din. Komisija je drugače lani zaznamovala točno 1827 poslovnih zadev. V zemljiški knjigi so bile zadnji čas zaznamovane naslednje kupčije:
Dr. Heribert Wurzbach, Ljubljana, Gradišče št. 1 in Kongresni trg št. 16, je prodal Ivanu Pezdirju, trgovcu v Gradišču št. 3, in njegovi ge. soprogi Angeli roj. Petrovčič, hišo št. 3 v Gradišču, spadajočo pod vložno št. 469 k. o. Gradiško predmestje za 600.000 din.
Lavrič Jakobina roj. Mandl, trgovka v Ljubljani, Pod trančo št. 2, je prodala Združenju trg. v Ljubljani, odsek za zgradbo zavetišča, parceli št. 13/10 'n št. 13/14 k. o. Karlovsko predmestje v skupni izmeri 1212 m» za 157 560 din.
Kovič Janko, posestnik, Ljubljana, Majke Ju-govičev ulica št. 6, je prodai Alojziju Stare in njegovi ženi Minki, Kresnice št. 818, pare. štev. 305/8 k. o Petersko predmestje v izmeri 1120 m2 za 21.000 din.
Klopčaver Waly, Ljubljana. Tyrševa c. 166, je prodala Eli MavčevI, Ljubljana, Kržičeva ul. št. 6, pare. št. 226/6 k. o. Brinje (Se nedozidana hiša) v izmeri 645 m" za 86.000 din.
Matjan Josip, posestnik in gostilničar, Viž-marje Št. 81, je prodal Ivanu Kočcvarju, šoferju banske uprave, Ljubljana, Blei\veisova c. žt. 10, in njegovi ženi Olgi, pare. št. 188/4 k. o. Vižmarjo v izmeri 800 m2 za 16.000 din. Isti prodajalec je prodal Lovru Cimpermanu, posestniku in pekovskemu mojstru v Ljubljani, Smartinska c. št. 18, in njegovi ženi Mariji, del pare. št. 497 in 498 k. o. Vižmarje v izmeri 5000 m» za 50.000 din.
Košak Emilija roj. Ocepek in njena sestra Zorislava Ocepek sta prodali gdč Štefaniji Boj-fevi učiteljici v Petrovoah pri Celju, pare. šlev. 191/3 k. o. Spodnja Šiška v izmeri 692 m» za 48.440 din.
Zakotnik Ivana, dijakinja, Zakotnik Pavla, zasebnica, in Zakotnik Ivana, vse stanujoče na Podutiški cesti št. 41, ter France Štrukelj, posestnik od ravnotam Št 89, so prodali Albini Ahačič, učiteljici v Novem mestu, tri parcele, spadajoče pod k. o. Zgornja ŠiSka v skupnem obsegu 10.950 kv metrov za 75.600 din. Parcele nosijo številke 547.7 , 547-8 in 545-3 omenjene k. o.
Glavna gve*a gospodarskih zadrug je prenesla svoj aedež iz Sremske Mitrovice v Belgrad.
Rudnik »Kostolar« Djordjn Vajfcrta je prenesel «voj sedež iz Kostolca v Belgrad.
Alatini Mineš. Litd., Skoplje. *Za prokurist« sta imenovana G. C. Morgan in Oskar Ridl.
Narod naš dokaze hrani
Pravne starine so najlepši dokaz naše narodne samobitnosti
Pred nedavnim je pod okriljem Prosvetne zveze predaval prof. dr. Josip Žontar o slovenskih pravnih starinah, ki so prav gotovo eden najbolj značilnih in lepih dokazov naše narodne samobitnosti. Hkrati številne pravne starine, ki so se še ohranile med ljudstvom, najlepše pričajo o naši preteklosti in o življenju naših prednikov. Predavatelj se je lotil težke naloge, ko je skušal zbrati še ohranjene pravne starine in je zaoral novo brazdo v doslej zanemarjeno ledino. Težave zbiranja je nekoliko olajšala Prosvetna zveza, ki je v septembru poslala vsem prosvetnim društvom posebna navodila za zbiranje pravnih starin, ("'lani posameznih društev so se i veliko ljubeznijo lotili dane jim naloge in zbrali bogato gradivo. Tudi nekateri srednješolski seminarji so pri tem delu pomagali.
Stare lipe
Po Sloveniji stoji še vse polno starih lip, o katerih se da ali po ustnem izročilu ali pa po pisanih virih ugotoviti, da so bila znamenja za zbirališča, na katerih je srenja razpravljala o raznih skupnih zadevah. Pod lipami so se urejala pravna razmerja in razsojale pravde. Ena najstarejših in najbolj mogočnih lip stoji še nad Črno pri Prc-valjah. Obseg debla znaša skoraj 12 m, čeprav je lipa visoka le 28 m. V višini kakih 15 m od tal pa raste na močni stranski veji smreka, ki je visoka približno 1 m. Koliko je siara ta lipa, seveda ni mogoče ugotoviti, da pa je vzdržala stoletja, najlepše dokazuje velika zvezdata votlina v njenem deblu. Ta votlina ima skoraj 2 m v premeru.
Vaške lipe stoje sredi vasi ali na odprtem prostoru, včasih tudi v soseščini cerkve. Po legi značilne so dalje tudi lipe zasajene na vzpetinah ali majhnih gričkih, večinoma tudi v bližini cerkve in končno lipe pri gradovih. Mnoge od njih so še posebej označene. Tako imajo nekatere v svoji senci postavljene velike kamnite mize. Drugod najdemo le še ostanke miz ali pa tudi le velike kamne, ki so bili najbrž kamniti sedeži. — Kamnite mize — sodne mize — so se še največ ohranile pod lipami v Beneški SloVeniji. Tam so celo ob koncu 19. stoletja zborovali za kamnito mizo gospodarji soseske, ki jih je sklical župan. Razpravljali so o upravnih zadevah, zlasti o popravilu občinskih potov, o mejnih sporih, o užitku skupnih pašnikov in podobnem. Župan je vodil zborovanje in držal kot znak svoje oblasti v rokah palico. Kadar so glasovali, je zarezoval glasove: na enem koncu palice je zarezoval glasove z *da«, na drugem pa glasove proti. Ta palica je bila roš ali rovaš.
Lipa s kmečkimi kamni pa je ohranjena v Prešernovem rojstnem kraju v Vrbi. Pod lipo sicer ni kamnite mize, pač pa cela vrsta velikih kamnov, ki so razpostavljeni po trati okrog lipe. Zemljišče, na katerem stoji lipa, je občinsko. Se sedaj je ohranjenih osem takih kamnitih sedežev, drugih osem pa so žal zazidali pred nekaj leti v
vaškem mlinu, ki stoji v bližini. Ta lipa s kmečkimi kamni je najbrž še edini ohranjeni primer v Sloveniji.
Ker je bilo pod starimi lipami nekakšno vaško sodišče, so ponekod lipe tudi same imele znake, ki naj bi pojasnjevale pomembnost kraja. Kljub vestnim preiskovanjem sta bila najdena le dva primera, v katerih je bilo na deblu lipe pritrjeno železje ali del verige. Prav verjetno je, da je bila s tem lipa označena za nekakšen sramotilni steber, kamor so privezovali vse tiste, ki jih je vaško sodišče obsodilo.
Sramotilni stebri
Sledovi sramotilnih stebrov eo bili ugotovljeni v trinajstih krajih v Sloveniji, in sicer v Krškem, Lembergu, Loki pri Zidanem mostu, Motniku, Pil-štajnu, 1'odsredi, Ptuju, Ptujski gori, Rajhenburgu, Raki, Rečici ob Savinji, Sv. Petru pod Sv. Gorami in Št. Lenartu v Slov. goricah. Iz listin pa je mogoče ugotoviti, da sta bila tudi v Ljubljani dva sramotilna stebra, in eden v Kranju. Poznamo seveda različne oblike sramotilnih stebrov. Osnova pa je vedno želeije za vklepanje vratu, pritrjeno na kratko verigo. Navadno je bilo to železje pritrjeno .k zidu rotovža, včasih pa tudi k sodni lipi. Drugod je bilo železje pritrjeno k lesenemu kolu ali h kamnitemu stebru, ki je bil posebej v ta namen postavljen. Drug način kaznovanja pa je bil ta, da so izpostavljeno osebo zaprli za mrežo iz železnih palic in jo vtaknili torej v nekakšno sramotilno kletko. Včasih je bila kletka celo tako velika, da je šlo vanjo celo več oseb. Tako kletko najdemo na Valvazorjevi sliki ljubljanskega rotovža poleg sramotilnega stebra. V tako kletko so zapirali ose.be, ki so vzbujale javno zgražanje, na primer nočne razgrajače, pijance, tatove itd. Nekatere kletke so bile zgrajene celo tako, da so se dale vrteti. Ljudje, ki so hodili mimo, so se lahko zabavali s tem, da so »ujetega tiča« v kletki vrtili.
Pekovske košare v Ljubljani
Zmanjšana oblika take kletke privede do košare iz lesenih lat. V tako košaro so bili postavljeni v Ljubljani svoj čas tisti peki, ki so prodajali kruh preslabe mere ali teže. V kletko zaprtega peka so za kazen potapljali pod Tranfo v Ljubljanico. Kletka s pekom je bila pritrjena na vzvodu, ki je bil vrtljivo pritrjen na stebru. Ce so vzvod pritisnili na eni strani navzdol, je kletka na drugi strani šla kvišku. Ko so vzvod spustili, pa je telebnila košara kakor gugalniea navzdol naravnost v vodo. Še preden se je pek napil vode, so ga seveda zopet počasi dvignili in nato zopet ponavljali prav gotovo učinkovito kazen potapljanja. Škoda je, da nobena od takih košar ni ohranjena, • ker so bile vse zgrajene iz lesa in zato niso vzdr-» žale zoba časa.
Bogata tradicija cehov
V izpraznjenem Strassburgu se golobom najbolj toži po prebivalcih. Francoski orožnik jih sam
krmi na praznem trgu.
Posebno skupino pravnih starin pa tvorijo Številni dokazi udejstvovanja cehov pri nas. Znane so stare gostilne, na katerih so še danes ohranjene slike, ki simbolično prikazujejo naloge gostinstva. Največ ostankov cehovskega življenja pa se je ohranilo v Škofji Loki. Tam je jiraznoval ceh kovačev, ključavničarjev in kleparTev praznik svetega Eligija 25. junija. Čevljarji pa so praznovali sv. Krišpina 25. oktobra. Na te praznike so obrtniki slovesno odkrili cehovsko skrinjo, pregledali staro listine svoboščin in volili novo upravo. Manjkalo tudi ni dobre vinske kapljice, ki so jo točili iz mogočnega cehovskega vrča. Od lepe tradicije škofjeloških cehov je marsikaj ohranjenega. Obrtniki spremljajo umrlega člana še sedaj z debelimi cehovskimi svečami v rokah na zadnji poti. Kovaški ceh še danes nosi krsto umrlega kapucina v Loki, ker so kapucini opravljali nekdaj dušno pastirstvo v tem cehu.
Samo ta skromen drobec iz pisanih ostankov slovenskih pravnih starin najlepše priča o bogatem življenju naših prednikov, ki so vedno izrazili v svojih navadah lepe misli in globoke življenjske nazore. Hkrati pozabi otete pravne starine najlepše dokazujejo, kako nujno potrebna je bila misel zbrati vse te ostanke in jih ohraniti zanamcem, ki se bodo še mnogo bolj kakor mi potopili v pridobitvah civilizacije in izgubili zveze z življenjem naših prednikov.
Albanija je dobila nove znamke s slikami alban skih pokrajin in liktorskim svežnjem ob strani.
— Vsi, ki mnogo jedo in stalno sede in trpe zaradi tega prav pogosto na trdi stolici, naj pijejo vsak dan čašo naravne »Franz-Joselove« grenke vode, ki se mora poprej segreti Davno preizkušena in pri znana »Franz-Josefova« voda se odlikuje po svojem sigurnem učinku in prijetni porabi.
Reg po min. soc. pol. in n. zdr. S-br. 15.485. 25. V. 35
Podaljšek Maginoiove črte
od Ardenov do Rokavskega preliva
Od začetka vojne — pa tudi že prej — se je silno veliko pisalo o Maginotovi črti, ki kot strnjen betonski pas teče vzdolž meje med Francijo in Nemčijo. Manj pa je javnosti znano, da je med vojno nastal podaljšek te utrjene črte, ki teče po meji med Francijo in Bel-
gijo.
V severovzhodnem kotu Francije, v bližini luksemburške meje, še za veliko lotarinško industrijsko dolino, se Maginotova črta konča. Od tega kota teče najprej meja med Francijo in Luksemburgom, nato med Francijo in Belgijo skoro v ravni črti proti zahodu, do Rokavskega preliva, kjer pride do morja. Tu je industrijsko središče severne Francije, rodovitne doline in rahlo valovit svet, ki se slednjič izgublja v vedno sanjavo in vlažno flamsko nižino. Ta meja je dolga tristo kilometrov in je danes že po vsej dolžini dobro utrjena, čejjrav ni po/rla toliko betona in jekla kot Maginotova črta.
Pomembnost tega na videz nebogljenega sveta je francoski vojski odkril že Vauban, najduhovitejši francoski graditelj utrdb, ki je pred več kot tristo leti sam prejezdil vse te pokrajine in na svoj preprosti zemljevid začrtal vsak griček, vsak ovinek rahle doline, vsak most, gozdove in vse, kar je njegovo vešče oko na pokrajini opazilo takega, da bi moglo služiti v obrambne namene. On je zasnoval — za takratnega »sončnega kralja« — ves obrambni sistem, ki je stoletja obvladoval arden-ske gozdove in flamsko nižino. In nova utrjena črta teče točno po sledovih Vaubanovega dela, tako mojstrsko je on znal izrabiti vsako gubo ozemlja. Le izpopolnjena je z modernimi topniškimi in opazovalnimi napravami, ki so razsejane po vsej njeni dolžini.
Tako je v nekaj zadnjih letih, precejšen del pa že po izbruhu sovražnosti med Nemčijo in Francijo, nastal ta podaljšek Maginotove črte. Loči pa se od nje po tem. da tu ni ena sama podzemska trdnjava iz samega betona, s hodniki, dvigali, dvoranami in skladišči, ampak je raztresena veriga samostojnih, med seboj nič povezanih utrjenih postojank, ki jim Francozi z nemško besedo pravijo »Blockhaus«. Vse postojanke so tako razvrščene, da vsaka s svojimi topovi in ostalimi obrambnimi napravami obvlada vse ozemlje do svoje sosednje postojanke — torej podoben sistem kakor na belgijski vzhodni meji, takoimenovana Deveze-črta. Po ozemlju, ki je najlažje prehodno, kakor po dolini reke Maas ali v flandrski nižini, so naprave podvojene ali celo potrojene. Poleg tega tu utrdbe spretno izrabljajo tok rek; kakor je zasnoval že Vauban: utrjene postojanke spremljajo bregove po obeh straneh, varu-
jejo mostove, poslužujejo se prekopov po flam-skem polju. Odkar je izbruhnila vojna, so dodali še običajne ovire: strelske jarke, podzemeljska zaklonišča, žične ovire in skrite jame zoper tanke. Ponekod se ta utrjeni pas približa prav industrijskim središčem, in delavci, ki hodijo v tovarne, se sreču jejo z vojaki, ki stoje na straži ob dostopih do postojank.
Pri mestu Dunkerque, ki je važno pristanišče v pomorskem prometu med Francijo, Anglijo in Belgijo in tudi velikega strateškega pomena, pride ta utrjena črta do morja. Od začetka v Ardenih j>a do tu je dolga tristo kilometrov.
Zaneslilve clanhali hapsuk
stiihnin in vse ostale strupe za li=ice, vse sveže v
drofterlll CREGORlt dr. z o. z., Llubllena
Prešernova ulica 5.
Vila »Zirio« v San Remu, ki jo je lastnica v Tu rinu živeča gospa Martha Selve iz Hamburga po darila Hitlerju. Hitler je darilo sprejel in vilo namenil za okrevališče nemških vojnih invalidov, lastnici pa je podelil odlikovanje.
Mati
Jakob je bil že zdavnaj v tistih letih, ko mati izgubi jKunembnost otroških let, a še zdavnaj ni bil v tistih letih, ki v njih postane mati iznova in za zmeraj važna oseba. Vsak dan sta bila skupaj, skupaj sta jedla, govorila drug z drugim in vendar jo tako rekoč pozabil, da ima mater.
Tedaj je nekega večera ali nekega poznega popoldneva prišel domov in je nenadoma opazil, da je ni bilo, da ni delovala njena skrb. njena vedrost, njena zanesljiva marljivost. Še preden .je stopil v kuhinjo, je vedel, da je prazna In ko se je nato iz kamre staršev, ki je bila nad kuhinjo, oglasil njen glas. ni moglo biti pač drugače, kot da je bil bolj slaboten kot sicer, brez vsakršne radosti in skora) kot ječanje.
Stopil je k njej. Odkar ni bil več otrok, je bilo zdaj nemara prvikrat, da je stopil v kamro svojih staršev. In potem je videl, da je v postelji, ki je bila že od mnogih desetletij obrabljena, ležala stara žena. ki ni hotela biti več dosti starejša. Boječe in v zadregi jo je pozdravil. Tedaj se je 7. naporom dvignila in je rekla: »Jakob, ni mi prav dobro. Mogoče si boš sam pogrel kavo in si vzel kruh s presnim maslom iz omare. Vem, da si ves utrujen od dela, in jako mi je žal, a noge me niso hotele nič več ubogati <
" Jakob je jedel, ker je to pač spadalo k dnevu tako kakor sončni vzhod in zahod. Vendar ni jedel tako s tpkom kot sicer in se je potem vrnil v ozko, zatohlo kamro, in ie obstal ob vznožju postelje. Samo ta postelja je bila tu. ki je bila široka in visoka.	...
Potegnil je odejo čez materine noge in jih je tesno zavil, ko da jih mora obvarovati, da je ne bo zeblo vanje, čeprav je bil dan vroč in je bilo soparno v sobici. A pri tej kretnji nerodne in tudi tako odvišne skrbljivosti, je epreletel srečen smehliaj to trdo. izgarano lice žene, ki je bila prej kmetica in je postala poleni zena delavca. V tridesetih ieiih njenega zakona se je zg.^i.o prvi-
krat, da se je dvignila kaka roka zato, da je zanjo poskrbela. In da se je to zgodilo še zdaj, to je tako trdo delo!
Doslej ni ničesar pogrešala pri svojih redkobesednih in po svoje okornih otrocih. Saj_ je bila laka narava tudi njena in je ta narava živela v vseh takih družinah in je bila prav taka pač tudi [K>trebna, da so mogli biti kos življenju. A zdaj je nenadoma začutila, kako je bila utrujena.^Njena utrujenost je dosegla tisti mir neskončne žalosti, ki more človeka iz nje rešiti satno prav globoko spanje In prav v vso to svojo utrujenost je začutila, da jo je ta njen veliki fant imel rad in da je bil dober z njo. — Kakor mimohiteči poletni oblaček ji je prav nalahno prišel spomin na dneve, ko je bila nevesta, ko je prvikrat v življenju nekaj pomenila.
Plaho je rekla: »Ali se hočeš malo usesti?« in je pokazala na stol, ki je stal zraven po 6telje, in na katerega je bila položila svojo obleko, sivo krilo, sivo kočemajko in rdečkasto sj>odnje krilo, kakor so bile oblečene revne ženske v tistih letih. A koj je nadaljevala in se pri tem klavrno smehljala: »Pa seveda, kaj bi pri meni posedal! Le kar lejjo malo skozi vas pojdi, jaz bom pa zaspala. Saj nisem nič več bolna, samo tako trudna sem.<
Toda Jakob se je usedel k nje-j in je varno položil materino ohleko na zraven stoječo mizico. Začel je govoriti o dnevu in o delu, o trdovratnem kamenju, o norčavi jeznoritosti ravnatelja — in je tako v pol uri povedal več kot sicer v polovici meseca.
A potem se mu je dihanje matere zazdelo tako čudno, in njen pogled mu je bil videti tako težak in žalosten. Ko ji je odel noge, jo je vprašal, ali naj ji prinese še skodelico kave ali kozarec vode ali kaj drugega? A ko je le odmajala z glavo, se je kar neprilično spomnil, kako sta oče in mati ob nedeljah hodila v gostilno in kako se je to v jioslednjih letih vedno redkeje dogajalo, dasi ni jx>vsem izostalo. Jecljaie io je vprašal: »Ali bi šel po kozarec piva ali nožtrek vina?
Nemara bi vam dobro storilo.« Nato 6e je v zadregi odkašljal.
Tedajci je žarka rdečica spreletela obraz žene. Dejala je, prav hudo težko je to izgovorila: »To je pa res lepo od tebe, Jakob, vendar zares ničesar ne potrebujem. In — kajne, ti si 6e zdajle spomnil, kako sva šla z očetom ob nedeljah v gostilno? Ah, veš, malokdaj sem srknila kaj pijače pri tem, le kako kapljico iz očetovega kozarca. Pa sem zraven kaj prigriznila. Če sem bila pri njem, ni bil tak revež med drugimi, ki imajo hišo in kravo in nekaj njiv. Ker sem se ga držala in sem šla tudi z njim v krčmo, po enkrat na teden, so ljudje vedeli, da je pošten mož, takšen, s kakršnim je žena lahko zadovoljna in ki more biti nanj zmeraj ponosna. Pa je bil zato tudi sam ponosen in vesel; tega je bil pa potreben, prav to ga je držalo. — Nemara ni prav. da s teN>j takole govorim o tvojem očetu. Pa saj je vse v dobrem! Še zmeraj ga imam jako rada. Ti pa tudi ne misli nič slabega o svoji materi, ko bo že mrtva.«
Tedaj je njen veliki fant povesil glavo nizko na prsi in je tiho dejal: »Oh, nikan mi ne govorite o smrti, mati. saj ste še mladi. In kar ste dejali o krčmi, oh, mati. kdo je pa o vas kaj narobe mislil, čeprav smo bili preneumni, da bi vse pravilno razumeli!«
Pet in petdesetletna žena, ki je kakor starka ležala pod pisano prešito odejo, vsa sivolasa in upadlih lic, ie segla po roki svojega fanta, po tej težki roki, ki se je je še držala vrtna prst, in je spregovorila 7. globokim vzdihom: ».lakoh, ni ga skoraj človeka, ki bi kaj dosti vedel o tistem človeku, ki zraven njega hodi. Mora že biti tako. Zato človek kar ne more biti zadosti dober, ker nikoli ne veš, koliko je tega kdo potreben A tega se pozno naučiš, in ko že veš. tega ne moreš povedati, vsaj mi, kar na« je, mislim. Gosposki ljudje znajo vse bolje povedati. A naše vrste človek, če on lahko kaj takega pove, potem mora nemara že umreti.«
Jakob ie dolgo molčal in ie rekel nato •
tresočim se glasom: »Mati, mi smo vas Imeli zmeraj vsi radi, in nikar ne recite nobene o umiranju. Tega jaz ne morem slišati.«
Žena je čutila, kako je smrt grabila po njenem srcu. Zaželela si je duhovnika in svete poslednje popotnice. A komaj je mogla to povedati temu svojemu velikemu otroku, ker ga ni hotela prestrašiti in razžalostiti Ko jo je njena dušna stiska vendarle prisilila to storiti, je fioslal skoraj surov, le da bi se ubranil s tem te divje grozote, ki ga je nenadoma napadla. A ko je že to izustila, je pri tem tudi vztrajala. Nato je poklical eno od žensk, ki so v isti hiši stanovale, sani pa je divjal skozi noč f>o duhovnjka
Ko je vse izpolnila, kar je bila Bogu dolžna je spokojno ležala v postelji, ki je bila zdaj lepo belo prestlana. Njen obraz je bil obraz jako pridne ženske, ki je zanjo napočil sobotni večer po dnevih vročega in nuikepolnega tedna, sobotni večer 7. očejeno hišo in zvonjen.jem zvono*
in z rožami, ki ima'jo duh jn> velikih praznikih *
Mož je bil na pot i s starejšim sinom. Vsak je moral peljati voz, ki je spadal h koči, in šele drug dan se bosta povrnila domov. Hčeri pa sta bili že več let jx>ročeni; ena v sosednji vasi in
druga daleč tam ob meji.
*
Iti tako se je žena, ki je morala umreti, še enkrat dvignila iznad blazin, pogledala je, ali je soseda že spet odšla in je nato rekla svojemu sinu: »Jakob, povej očetu, ko bo spet prišel, da mu jaz..., oh, ne, sporoči mu samo jiozdrav. rrr mu lahko noč od mene. Drugo pa vse sam ve — Nikolaiu povej, da sem rokavice, kt jih bo nosil, ko se bo zmrazilo, še mogla dokončati. Mislim. da mu volna ne bo preveč raskava; on; druga je bila predraga. — Veronika pa ho moglr imeti zdaj mojo črno ohleko. ki jo je zadnjič hotela.« — Nasmehnila se je- »oh, saj bo zdaj lahko vse dobila, tako sem jiozabilal Da bi jih bilo le kaj več!«
Nato je za večno zaspala. (J. Kirschwrmr.)
aosoce
Koledar
Četrtek, 4. januarja s Tit, fikof j Angela Folir.i-ska, vdova.
Petek, 5. januarja: Telesfor, mučeneci Emilijama, devica.
Novi grobovi
+ V Lužah pri ViSnji j^ori je umrla plemenita krščanska žena gospa Katanna Trontelj, p. d. »Vr-jakova mati«. Doživela je lepo starost 73 let. Rajna je bila daleč naokrog znana po dobrosrčnosti in ljubezni do bližnjega. Naj ji bo Bog bogat plačnik.
-f" V Ljubljani «o umrli; Gospa Roza Hoii-mann roj. Urbas, stara 73 let. Pokopali so jo včeraj popoldne. — Gospa Marija Cukjati roj. Koželj, stara 72 let. Pogreb bo danes ob 2 popoldne izpred mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa na Vidov-danski cesti. — Malka Gobec, dijakinja 2. razreda meščanske šole pri sv. Jakobu. Pogreb bo danes ob štirih popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice,
-f- V Radovljici je v 78. letu življenja mirno v Gospodu zaspala gospa Neža Olip. Pogreb bo danes ob 3 popoldne na župnijsko pokopališče v Radovljici.
Naj jim sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožaljel
Osebne novice
—	Napredoval ije v 2. položajno skupino 1. stopnjo dr. Andrej Gosar, redni profesor tehnične fakultete v Ljubljani. V 5. položajno skupino je napredovala Irena Jan, učiteljica šole za defektno deco.
—	Imenovan je za profesorja verouka v 7. položajni skupini na učiteljski šoli v Ljubljani dr, Marjan Dokler.
= Premešečni so učitelji (ce)i Viktorija Sve-tek od Marije Snežne v Videm pri Krškem, Zofija Vivoda iz Cerkelj pri Kranju v Lesce, Marija Rant iz Velike doline v Šmarje-Sap, Marija Žitko iz Domžal na Bled, Ferdinanda Mrak s Šenturške gore k Sv. Andražu v Slov. goricah, Olga Leštanj od Sv, Trojice (okraj Kamnik) v Kostel, Silvester Černič iz Zaloga v Zgornji Tuhinj, Josip Mrak s Šenturške gore k Sv. Andražu v Slov, goricah, Ivan Resman iz Toplic v Novo mesto, Zivko Tom-šič iz Kostela v Staro cerkev.
—	Upokojen je učitelj Leopold Levstik ▼ Ljubljani,
—	Iz železniške službe. Upokojena sta: pomočnik glavnega ravnatelja drž. žel. v Belgradu, Josip Cugmus, in višji kontrolor žel. favn. v Ljubljani, Senid Kot. Za inšpektorja V. pol. sk. na žel. postaji v Mariboru je imenovan Avgust Lukačič, višji kontrolor v pok. in bivši narodni poslanec.
—	Na Drž. trg. akademiji v Ljubljani je na'
predovnl v (i. pol. skup. prof. inž. Bruno Gombač.
I« carinske sluthn. Nikolaj čerovič, uradniški pripravnik carinarnice v Sarajevu, je premeščen k glavni carinarnici v Mariboru; DragiS Drnškovič, pomožni carinik glavne carinarnice v Belgradu, pa k glavni carinarnici v Ljubljani.
ves dan in v ponedeljek dopoldne pa z vsemi rednimi vlaki.
—	Seionski vlaki. Do 10. t. m. liosta vozila že vpeljana brza vlaka Št. 9 (odhod Iz Ljubljane ob 22.02 in prihod v Belgrad ob 8.40) ter št. 10 (odhod iz Bnlgrada ob 20.58, prihod v Ljubljano oli 7.10, prihod na Jesenice ob 9.22). Ta vlaka sta dobro kurjena in imata vedno dovolj mesta, tako da je potovanje z njima prav priporočljivo. 0.1 sedanje zasedenosti vlakov je tudi odvisno, kdaj se bosta ta vlaka lahko zopet vpeljala kot redna zveza Slovenije z Belgradoin in Zagrebom. Vse naše na tej progi potujoče občinstvo naj bi pri tem sodelovalo Ter dosledno uporabljalo ta dva vlaka, poseb.no pa še na povratku iz Belgra-da, ker prihaja v Ljubljano že ob 7.40.
—	Koncert jugoslovanske klavirske glasbe v Parizu. — Na povabilo vrhovne uprave francoskih radijskih oddaj koncertira v petek, dne 5. t. m. naš klavirski skladatelj in pianist prof. L. M. Skerjanc v Radio—Pariš 6 sporedom, ki obsega klavirske skladbe naših skladateljev Ravnika, La-jovlca, Skenjanca, Papandopula, Plntarlča in Kunca. Spored oddaja Radio-Parie na valu 1648 m in nanj priključene francoske postaije.
—	Šmartno ob Paki. Na mesto venca na grob umrlega tovariša Josipa Terčaka je daroval gospod Fran Zacherl, šol. uprav, v p. v Ljutomeru 100 din za revne učence tukajšnje šole. Iskrena hvailal
—	Članstvu Podpornega druStva državnih in banovinskih uslužbencev dravske banovine sporočamo, da je pristojna oblast odobrila nova društvena pravila, sprejeta na zadnjem izrednem občnem zboru. Društvo 6e 6edaj imenuje »Tovarištvo, podporno društvo finančnih uslužbencev v Ljubljani«. Nova društvena pravila so sedaj dotiskana In se pravkar razpošiljajo članstvu hkratu z novo sprejetimi pravilniki. Oni člani, ki so spremenili in še niso javili društvu svojih novih naslovov bi: vallšč, naj to store nemudoma, da jim bo mogoče poslati nova društvena pravila. Društvena pisama, ki sedaj posluje v hiši nad kavarno Evropo, Tyr* ševa cesta 15-11., se bo začetkom februarja t; 1. preselila v hišo zavarovalnice »Croatia«, Šelenbur-gova ulica 4-1
—	Pri zaprtju, motnji v prebavi, vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Frani-Josef« grenčice.
—	Za Krekov spomenik so darovali v zadnjem času sledeči dobrotniki: Dr. Mirko Božič din 1000, Mašič Franc din 100, inž. Ivo Zobec din 100, Stanko Premrl din 50, Lesar Josip din 50, Hranilnica in posojilnica Stična din 19.50, Šone Šonc Alojzij, din 30, Narodna banka, podružnica Ljubljana, din 10.000, dr. Gradnik Alojzij din 50, dr, Vlado Valenčič, din 50, Valentin Bidovec, din 20, dr. Schrot din 20, inž. Lojze Majce din 50, Križaj Ivan din 10, Kmetijska nabavna in prodajna zadruga Loški potok din 100, dr. Kalan din 50, Hranilnica in posojilnica št. I i j pod Turjakom diu 100, dr. Boječ Anton din 100, dr. Igo šilar din 20, Arko Jože din 15, dr. Filip Orel din 50, inž. Vrhnjak din 10, Remec in Comp din 20, Josip Bergant din 50, Hranilnica in posojilnica v Gorjah din
I
KINO MATICA
Telefon 2124 Ob 16., 19, in 21. url TWTWnHHiMltlHM
Se danes si oglejte moriumentaltio dramo
Za čast in ljubezen
CLARK Q OBLE
v nepozabljivi vlogi, ljubimca, hrabrega borca in patriota
I
—	Službo dobi najlažje, kdor zna stenografijo in strojepisje. Šestmesečni tečaj za ta predmeta se prične po božičnih počitnicah na Trgovskem učili-šču Robida, Ljubljana, Trnovska ul. 15. Pouk po priznani Robidovi metodi, ki prinaša najboljše uspehe.
—	Vzajemnost, društvo duhovnikov ljubljanske škofije, ima v sredo, 10. januarja 1940 popoldne ob pol 3 v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani svoj redni letni občni zbor. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občhe-ga zbora; 2. poročilo predsednika; 3. poročilo blagajnika; 4. poročilo nadzorstva; 5. odobritev letnega računa; 6 volitev odbora; 7. volitev nadzorstva; 8. slučajnosti. Ako bi ta občni zbor zaradi nezadostnega števila navzočih članov ob določeni uri ne bil siklepčen, bo z ozirom na § 8. društvenih pravil pol ure pozneje v istem prostoru in z istim dnevnim redom nov občni zbor, ki more veljavno sklepati brez ozira na število navzočih članov. — Odbor.
—	Režijski tečaj za društva, ki so včlanjena pri Prosvetni zvezi bo 6. in 7. januarja in sicer v risalnici državnega učiteljišča na Resljevi cesti. Tečaj se prične v soboto, 6. januarja ob 9 dopoldne in se bo končal 7. januarja ob 17. Tečajniki naj imajo s 6eboj potrdila svojih društev. Pred pri-četkom tečaja pa kupijo dramo: Vera in nevera v 3. dejanjih, ki stane 5 din, ker bodo to dramo praktično reiirali. Knjižica se bo dobila pri vhodu v risa klico.
—	Radijska postaja v Gradcu daje, kakor smo že poročali, politična poročila tudi v slovenskem jeziku in sicer vsaki dan od 17.45 do 18, od 19 do 19.50 in od 22.45 do 23. _
—	Mraz močno ovira železniški promet. 2e 6edmi dan zaznamuje Slovenija mrzlo in po dnevi jasno vreme. Nekatere dneve je pritisnil prav hud mraz do —25°C po nekaterih krajih. Včeraj je mraz nekoliko odnehal, V Sloveniji se je jutranja temperatura gibala med — 11"C (Rakek) in —20°C (Dravograd). Drugače so nekatere železniške postaje javile naslednjo jutranjo temperaturo: Boh. Bistrica —19, Bled —15, Brežice —19, Celje —16, Dravograd —20, Kranjska gora —18, Kočevje >—16, Ljutomer —12, Novo mesto —16, Rakek —11 in Tržič —12"C. Povsod je bilo čez dan lepo in jasno vreme. Zjutraj ponekod megla. Meteorološki zavod v Ljubljani je včeraj zaznamoval —14.2"C, na glavnem kolo-dvoru smo imeli —12"C in na aerodromu celo —19.8°C, Mraz znatno ovira železniški promet. Mednarodni in drugi brzovlaki od vse smeri prihajajo na glavni kolodvor z velikimi zamudami od 100 do 120 minut. Potniški vlaki v Sloveniji še vozijo dokaj redno in z malimi zamudami,
—	Izletniški vlak. V petek, dne 5. januarja t. 1. vozi na progi Ljubljana—Bi«lrica-Boh, jezero od-nosno Rateče—Planica iiietniški vlak št. 934-8634 z odhodom iz Ljubljane ob 14,35 in • prihodom v B:6trico-Boh. jezero ob 17.04 odnosno * prihodom v Rateče-Planico ob 17.08.
_ Turistični promet na Gorenjsko v potek,
soboto in nedeljo, Znižana povratna karta (posebna karta za turistovski vlnk) velja od petka do nedelje za naslednje vlake: v petek popoldan: ubrznnl posebni vlaki št. 934 z odhodom iz Ljubljane ob 14.35, v soboto zjutraj ob 5.40; za po-vratek pa: v 9ol>oto zvečer s turislovskim vlakom 61. yi9. ki prihaja v Ljubljano ob 22.10, v nedeljo
1000, Silvester Ivan din 100, dr. Faganel Karel din 20, dr. Kržan Franc, din 30, Hranilnica in posojilnica din 50, Kbnzumno društvo Št. Jernej din 100, Jože Jumnik din 10, Hranilnica in posojilnica na Uncu din 200, dr. Pertel Emil din 10, Hranilnica in posojilnica Kozje din 20, Plamen kovinarska zadruga Kropa din 2000, Hranilnica in posojilnica št. Rupeft din 1000, dr. Jože Basaj din 300, inž. Muk din 20, skupuj 15.434.50 din. Preje nabrana vsota znaša din 15.000, tako da je tloslej nabranega 50.434.50 din za spomenik pokojnega dr. Janeza Ev. Kteka. Vsed darovalcem v imenu odbora prisrčna zahvala! Vivant sekventes!
—	Razpisana služba cestarja. Razpisana je pri okrajnem cestnem odboru v Celju službeno mesto banovin6kega cestarja in sicer za progo na banov, cesti II. reda St, 281 Sv. Urban—Lesično—Podsre-da od 0.00 do km 7.739, Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl, 2 uredbe o službenih razmerjih drž, cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Lastnoročne pisane in z banovinskim kolkom za 10 din kolkovane prošnie, opremljene s pravilnimi ki zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krst' ni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluženju kadrovskega roka, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da ni60 bili obsojeni zbog kaz-njivih dejanj iz koristoljublja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti, je vložiti najkasneje do 25. januarja 1939 pri okrajnem cestnem odboru v Celju. — Kraljevska banska uprava draVske banovine.
—	Velika tatvina. V ReteČah pri Škofji Loki je bila tik pred prazniki izvršena zagonetna tat-vinaj ki je močno razburila vso okolico. Neznan tat je odnesel Mariji Bičkovi 4600 din, katere je s trudom prihranila za stara leta. Skrite je imela v kleti, toda tatu so morale biti razmere dobro znane, ker ni nič razbrskal v hiši in čumnati, ampak je šel naravnost v klet in vzel ves denar, nato je zopet odšel, zaklenil vezna vrata in dal ključ tja, kjer ga je prej dobil. Bičkovi so tatvino še tisti večer zapazili in takoj javili orožnikom v Škof j i Loki. Marljivi škofjeloški orožniki so zadevo vzeli zelo resno in šli na delo še tisto noč. Osumljenih je bilo več oseb iz domače vasi, sledile so preiskave, toda vse brez vidnega uspeha. Končno je bila osumljena tudi neka ženska, katero je več vaščanov videlo hoditi tieti večer po vasi. Orožniki so jo začeli zasliševati in so jo končno aretirali. Sedaj je v zaporih škofjeloškega sodišča in čaka nadaljnje usode, vendar trdovratno taji.
—	Dva tatova obsojena. Pred malim kazenskim senatom v Ljubljani je bil obsojen na Reki (Italija) rojeni Silvo BlečiČ, drzen svedrovec, na 2 leti in 7 dni robije, ker je 20. oktobra lani vlomil skupno še z nekim pajdašem v gostilno Dal-matinca Marka Juričeva v Zgošah pri Begunjah na Gorenjskem. Odnesla sta lep plen: 12.420 din gotovine. Plen sta si potem na Blokah delila. Star tat in znanec zaporov je Polde Debeljak, ki je 1. novembra lani zjutraj vdrl v hišo pri Kosovih, La-hovče, okraj Kamnik. Odprl je več omar, ker je računal, da bo dobil čedne denarce, Dobil pa je le I*,tolar za 5 K, pa 1 stari goldinar. Domači hlapec ga je zasačil Debeljak je pobegtui v bližnji
gozd, kjer so ga vaščani prijeli in krepko nabili. Pred senatom je dobil še drugo nagrado 1 leto robije.
—	Stroga kazen aa junaka noža. Mali kazenski senat ljubljanskega okrožnega sodišča je uvedel 6trožje kazni za junake noža. Včeraj je bil sojen pred senatom samski, v Nemčiji rojeni delavec Viktor Presekaf, pristojen v občino Trojane, ker j« med gostilniškim prepirom 7. maja lani v št. Go-tardu navalil z žepnim nožem na gostilničarja Stanka Novaka, ki je skušal besne fante pomiriti. 2 nožem mu je hudo prerezal levo roko v podlehtl, drugo hudo rano pa mu je zadal na de6nl nadlehti. Novak bo trajno hrom na levo roko. Junak noža se je pred sodniki izgovarjal na popolno pijanost in da je bil izzvan. Bil je obsojen na 1 leto in 2 meseca zatočenja Po dajšem premišljevanju je naposled javil sodnikom, da kazen sprejme »Zato-čenje« je nekoliko milejša kazen od robije in strožja od Btrogega Zapora.
—	Nesreča pri delu. Kakor vsako zimo, tako imaio tudi leto6 kmetje v tem času največ dela v gozdovih, saj je 6edaj najlažje spravljati po slabih gozdnih potih les v dolino. Pri tem delu pa je 23-letnega Doeestnikovega sina Franca Jamnika iz Želimelj zadela huda nesreča. Ko je nakladal težak hlod na vez, mu je spodrsnilo, hlod pa mu je padel na desno nogo. Z zmečkano nogo so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
—	Z vagonskih stopnic je padel. Mraz zadnjih dni je povzročil, da so bile stopnice vseh osebnih vlakov zaledenele. Prav zaradi tega je spodrsnilo pri izstopanju iz vlaka 15 letnemu po-sestnikovemu sinu Francu Mikužu z Rakeka Pri padcu je fant priletel tako nesrečno, da je dobil notranje poškodbe in 6e zdravi sedaj v ljubljanski bolnišnici.
pO cUžavi
*	Kavarnar ubil gosfn, ki ni hotel plačati.
63-letni pristaniški čuvaj Mato MudHnič je prišel te dni s svojim tovarišem v neko kavarno v Gružu, kjer sta popila vsak po eno črno kavo. Ko je lastnik kavarne Ivo Glavič zahteval plačilo, so je Mudrinič uprl in ni hotel plačati, nego je odšel ven. Glavič ga je hotel zadržati, toda Mudrinič mu je raztrgal suknjo. Glavič je pohitel za njim na ulico, Mudrinič pa ga je udaril s pestjo po obrazu. Glavič ga je nato z vso silo brcnil v trebuh. Udarec je bil tako hud, da je Mudrinič naslednje jutro zaradi hodih notranjih poškodb umrl. Kavarnarja so zaprli.
*	Pobijanje draginje in brezvestne Špekulacije v Splitu. Izpostava banske oblasti v Splitu je podvzela odločne korake proti navijalcem cen na svojem področju. Samo na področju policijske uprave Split je prijavljenih državnemu tožilstvu 10 prodajalcev drv in premoga, 11 trgovcev z mešanim blagom, 4 trgovci z življenjskimi potrebščinami, ena tvornica testenin in ena tvornica mila.
*	Šibcnik je dobil novo zgradbo Borze dela.
V ponedeljek je bila v Šibeniku slovesrto odprta nova zgradba Javne borze dela. Ob tej priložnosti so razdelili med nezaposlene delavce 500 brezplačnih kosil. Zgradba je veljala 1,775.000 din. Poleg uradov Borze dela je v zgradbi tudi azil za nezaposlene delavce.
*	Potres v Dubrovniku. Predvčerajšnjim ob 10 dopoldne so začutili v Dubrovniku precej močan potresni sunek. Mnogi ljudje bo pod dojmom vesti o strahotni potresni katastrofi v Turčiji v paničnem strahu zbežali iz hiš na prosto, toda ko so videli, da potres ni povzročil nobene škode, so se spet pomirili.
*	Bombo iz lesa in dinamita je v Silvestrovi noči vrgel v hišo svojega sorodnika kmet Janko Ciček v vasi Erjavce v okolici Karlovca. Janko čiček ee je dolgo tožaril s svojim sorodnikom Markom Cičkom zaradi nekega zemljišča. Sled- j njič je pravdo izgubil, kar ga je tako razjezilo, da se je sklenil maščevati nad svojim bivšim pravdnim nasprotnikom. Napravil je primitivno bombo, tako da je izvotlil precej velik kos lesa in v izdolbino nalresel dinamita ter pritrdil vži-galno vrvico. S to bombo se je splazil pred hišo Marka Cička, prižgal vrvico in vrgel bombo skozi okno v spalnico. Čez nekaj hipov se je razlegla močno eksplozija, ki je precej poškodovala stavbo. K steči pa v spalnici ni bilo nikogar, kajti družina Marka čička je bila zbrana še v kuhinji, kjer
so praznovali Silvestrovo. Janka Cička so zaprli in ga že izročili sodišču.
*	Če se rodi otrok točno opolnoči v Silvestrovi noči. V belgrajski porodnišnici je prišel v Silvestrovi noči točno opolnoči na svet krepak deček, ki je prve ure novega leta napolnil s kričanjem. Zdravniki, ki so prisostvovali rojstvu, so se znašli v veliki zadregi, ko so hoteli izstaviti rojstni list. Ko se je dečko rodil, je ura bila ravno dvanajst. Kateri dan, kateri mesec in katero lelo naj navedejo v rojstnem izkazu kot rojstni dan, rojstni mesec in rojstno leto? Ko bo novorojenec dorastel, bo njegov rojstni datum odločilne važnosti glede vpoklica k vojakom. Belgrajski listi, ki poročajo o tem nenavadnem primeru, ne povedo, kako so se zdravniki odločili. — Nobenih preglavic pa ni v tem oziru povzro--čila deklica, ki se je rodila eno minuto po polnoči na Silvestrovo na klinili prof, dr. Barjak-taroviča. Deklica je lahko vesela: ko bo prišla v leta, ko je za žensko nekoliko mučno, navesti številko svojih let, jo bo ta minuta napravila za eno celo leto mlajšo.
*	28 osmošolcev izključenih g trebinjske gimnazije. Te dni je 28 osmošolcev gimnazije v Trebinjti organiziralo enourno stavko pri uri nemščine. Dijaki so hoteli protestirati proti profesorju, ki je bil mendu precej strog, Profesorski zbor je vseh 28 dijakov izključil iz šole. Starši izključenih dijakov so sklenili po- * slati posebno deputacijo k ministru prosvete v Belgrad. ki bo protestiralo proti tej izključitvi in bo soznanila ministra še z raznimi drugimi rečmi, ki se dogajajo na trebilijski gimnaziji.
» 60 letna starka se je napila do smrti. 60 letna Mara Pavlovič iz Lendiča se je na Silvestrovo na vaški zabavi tako napila, da je dobil
a zastrupljen je z alkoholom, rrepeljali so jo v bolnišnico, kjer pa je prav kmalu podlegla. Pavlovičeva je bila že od mladih nog silno vdana pijančevanju. Ko se je v isti vasi pred nekaj meseci neki kmet napil do smrti, je vzkliknila: »O. da bi mi Bog naklonil takšno smrt!« la želja se ji je zdaj izpolnila.
Anekdota
Rajni Pašič je nekega dne, bilo |e to pred svetovno vojno, svojemu znancu tako-Ie razložil tedanjo srbsko politiko: »Znaš, ovaj, šta je naša politika? To ti je, kada treba neka slamka (slamica) da se digne, o ono zapne cela skupščina, kao da je to neki balvan (hlod). A kada ima, ovaj, znaš, neki balvan da se digne, onda, znaš, ostanemo Laza Paču (nekdanji finančni minister srbske kraljevine) i ja da svršimo posao.«
Ljubljana, 4. januarja
Gledališče
Drama: Četrtek, 4. januarja: »Kupčija s smrtjo«. Red A. — Petek, 5. januarja ob 15: »Antigona«. Ljudska predstava po globoko znižanih cenah od 16 din navzdol. — Sobota, 6. januarja ob 15: »Peterčkove poslednje sanje«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20: »Kupčija s smrtjo«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Nedelja, 7. januarja ob 15: »Neopravičena ura«. Izven. Znižane cene od 20 din. Ob 20: »Tri komedije«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Opera: Četrtek, 4. januarja: »Nižava«. Red Četrtek, 4. januarja: »Nižava«. Red Četrtek. — Petek, 5. januarja: »Frasquitu«. Izven. Gostovanje gospe Zlate Gjungjenac.
Rokodelski oder
Igra »PrTa legija« je pri premieri dosegla izredno lep uspeh. Mnogi udeleženo! si žele lepo moderno igro še enkrat videti, drugi 60 bili zadržani, da se prve predstave niso mogli udeležiti. Rokodelski oder hoče V6em ustreči in bo uprizoril »Prvo legijo« kot večerno predstavo v nedeljo, 7. januarja. Pričetek bo točno ob pol 8, konec po 10. Vstopnice se bodo dobivale v predprodaji v nedeljo, 7. januarja od 10 do 12 dopoldne v Rokodelskem domu, Komenskega ulica št. 12. Prosimo, da
si vsakdo oskrbi vstopnico kolikor mogoče že v predprodaji.
Radio Ljubljana
Četrtek, 4. jan.: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Za deželana in meščana (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Radijski šramel — 14 Poročila — 18 Pester spored Radij, orkestra — 18 40 Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 19 20 Nac. ura — 19.40 Objave — 19.50 Deset minut zabave — 20 Narodne pesmi ob spremlj. harmonike (gdč. Poldka Zupanova. A. Stanko) — 20.45 Reproduciran koncert simf. glasbe — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za dob
er konec igra Radij, orkester.
Drugi programi
Četrtek, 4. Junija: Belgrad: 20 Humor — 2l Havajski kvartet — Zagreb: 20 čelo — 20.30 Vok. konc. — 21 Koračnice in plesi — 21.30 Bolgarske pesmi — Bratislava: 20 Ork. konc. — Sofija: 20 Instr. in vok. konc. — Angleške postaje: 20 Ork. in zbor — Beromiinster: 20.45 Simf. konc. — Budimpešta: 20.50 Vojaška godba — Bukarešta: 20.15 Filh. konc. — 22.25 Pia-nino — Rim-Bari: 21 Opera »La Fiamma« — Florenca: 20.30 Opereta — Sottens: 21.15 Violina.
Prireditve in zabave
Poštarji nag vabijo. Kljub svoji naporni službi nam bodo naši poštarji nudili malo predpustne zabave na svoji prireditvi, ki bo v 6oboto, 6. januarja zvečer v dvorani Delavske zbornice. Spored je zelo pester, za dobro jed in pijačo je preskrbljeno. Igrala bo godba na pihala.
V frančiškanski dvorani bo na praznik sv. Treh kraljev, dne 6. t. m. ob 8 zvečer gostovala igralska družina Prosvetnega društva iz Stare Loke pri Škofjl Loki, z dramo Franceta Klinarja: »Plavž«. Marsikoga bo gotovo zanimalo videti sta-rološke fante in dekleta, kaj znajo in koliko zmorejo. Ker je povpraševanje po vstopnicah izredno veliko, si jih preskrbite v predprodaji v trgovini SKIigoj, Frančiškanska ulica, in pa da dan predstave od 10—12 pri blagajni.
»Gledališče mladih«. Ponovitev Georg Biih-nerjeve tragedije v 21. slikah bo v torek, 9. januarja ob 20 v frančiškanski dvorani. Tragedijo je zrežiral in ji oskrbel svojevrstno sceno Zvoniinir Sintič, absolvent praškega konserva-torija. Vstopnice bodo v predprodaji v ponedeljek in torek od 10 do 12 in od 14 do 18 in eno uro pred predstavo.
Klavirski koncert Pine Pitinijeve, ki bo pri-flodnji ponedeljek v mali Filharmonični dvorani, nam prinaša na svojem sporedu dela naslednjih klavirskih mojstrov: Chopina, Rahrnaninova, Bacha, Schumanna, Albeniza, Ferraria, Gianena in Malipiera Koncertni spored je tembolj zanimiv, ker nam prinaša taka dela, katera so pri nas le bolj malo znana. Pina Pitini je odličua pianistka, odlikovana na najrazličnejših glasbenih festivalih v Italijih in Evropi 6ploh,
Sestanki
FO Ljubljana-mesto. Drevi ob 8 bo redni fantovški sestanek s predavanjem v dvorani št. 1 na porti frančiškanskega samostana.
Pevski »bor Glasbene Matice obvešča svoje članstvo, da drevi ne bo vaje, pač pa bodo vaje za moški zbor v nedeljo (7. januarja) ob 10 ter v ponedeljek in torek ob 20; ženski zbor iifta redno vajo v torek ob 20. Moške vaje bo vodil ravnatelj M, Polič, Odbor pevskega zbora Ima drevi ob 20 sejo, — Odbor.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarnei dr. Kmet, Tyr-ševa 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, in mr. Ustar, Selemburgova ul. 7.
Poizvedovanja
Izgubljen je bil 2. januarja proti večeru črn dainski klobuk na Resljevi cesti. Kdor ga je našel, je naprošen, da ga odda naši upravi.
»Ali nI lepa, beln smučarska, obleka, ki **S si jo spletla?«'
TI LJUBLJANA
Dan« utfajikiat! Ob 16., 19. in 21.15 uri — Oglejte si danes edinstveni, prekrasni pevski velefilm
^Tel lili" Jeanette Mat Donald • Serenada ljubezni
Zapihal fe Jug
V ranem jutru včeraj, ko je rdečkasto sonce zastonj sijalo na ivje, ki je leglo na drevje in žice telegrafskih in telefonskih vodov, pač nihče nt mislil, da bomo čer dan doživeli vremenski preobrat. Vendar je že okrog poldneva začel pihati razmeroma gorak južni veter, ki spočetka sicer ni mnogo zalegel. Živo srebro je v vseh termometrih naglo začelo rasti in ko so opoldne mnogi do ušes zaviti odhajali iz pisarn, so presenečeni začutili, da je bila njihova skrb odveč. Se bolj so se začudili tisti, ki so šele ob dveh hiteli iz uradov na kosilo in ki bi si, če ne bi bilo vetra, skoraj odpeli suknje. Da je nastopila močna sprememba, je potrdilo tudi nebo, ki se je popoldne počasi meglilo, tako da je sonce le še nekaj časa prav slabotno prodiralo megleno kopreno, ki je nastajala v ozračju. Ob treh je v vremenski hišici na Kongresnem trgu živo srebro zopet po dolgem času prvič zlezlo nad ničlo. Da je bil to res izreden dogodek, je najlepše potrjevala procesija, ki se je v svoji radovednosti vrstila mimo hišice in strme ogledovala dokaz, da je res postalo skoraj gorko. Na večer 6e je nebo že popolnoma pooblačilo in če stare skušnje ne lažejo, potem se nam obeta zopet porcija snega, ki jo bodo prav gotovo pozdravili vsi smučarji, ki se vesele že na 6»nuko ob zadnjih dvojčkih, namreč 6. in 7. januarja. Snega pa bodo veseli tudi kmetje, saj z zadnjimi pur prsti niso bili zadovoljni in so mu po pravici očitali, da ga je padlo samo toliko, da je lahko nastopil tak mraz. Vremenski preobrat je v zvezi tudi z lunino spremembo, 6aj je luna stopila 2. januarja v zadnji krajec in je tudi Herechel v svoji stoletni
pratiki napovedal sneg in vihar, *
1 Veste kaj! Tolikokrat smo si te dni voščili ln želeli srečno novo letot Malokdo je pozabil pristaviti tudi »mirno« novo leto. To je prav in lepo. Toda, če hočemo ta blagor res imeti in uživati, je treba poleg voščila tudi kaj storiti, poleg molitve kaj žrtvovati. Molitev za mir se ponavlja pri javni službi božji v cerkvah, pri ev. mašah; za mir prosi in moli nedolžna mladina, dobro ženstvo, pošteni možje in fantje. Od vseh, posebno pa od mož in fantov pa pričakuje Kralj miru tudi žrtev, četudi majhnih. Za marsikoga bo že precejšnja žrtev, če se odloči, da se pridruži v novem letu nočnim častilcem, ki bodo v stolnici (letos prvič) od 4. do 5. januarja celo noč (posamezni po eno uro) v skupni in glasni molitvi prebili pred izpostavljenim sv. Reš. Telesom. Kilo izmed možakarjev in fantov se nam hože pridružiti?! Kdo čuti moč za to žrtev? Na noge pred evharističnega Zveličarja, da bo sreča miru in blagoslova ostala trajno med nami. Ce novinci ne upajo izbrati popolnočnih ur, naj pa prevzamejo eno ali drugo večerno uro od devetih dalje, ko je cerkev že precej zasedena. Starejši in pogumnejši stražarji naj se pa pomaknejo za eno ali dve stopnji naprej. Popolnočne ure so — če hočemo biti odkritosrčni — revno in redko obiskane. Treba bo, da jih je več, ki se žrtvujejo po dve ali tri prve jutranje ure, da se tako doseže možnost zborne motitv«. Pridite! Naš Kralj nas čaka in je pripravljen za obilne daroval
1 Nočne častilce presv. Zakramenta vljudno opozarjamo na celonočno češčenje, ki se prične drevi po skupni molitveni url ob 9 v stolnici. Opravljale se bodo vsako nočno uro molitve 22. iti 5. ure: Za praznik rojstva Gospodovega in Cežčenje presv. Imena Jezusovega. Molitvenik »Večna molitev« je v cerkvi na razpolago.
1 Prosvetnega večera ▼ petek, 5. t. m. ne bo, ker še trajajo božične počitnice. Pač pa že sedaj opozarjamo na zanimivo predavanje, ki bo na XI. prosvetnem večeru 12. ianuarja, ko bo predaval dr. Ivo Pire, ravnatelj Higijenskega zavoda o narodni rasti in zdravju družin.
1 Šolsko upraviteljstvo drž. I. dekliške mešč. Inle pri Sv. Jakobu v Ljubljani sporoča, da je umrla učenka II. b razr., Amalija Gobec, in vabi učenke, da se udeleže njenega pogreba, ki bo v četrtek, dne 4. jan. ob 4 popoldne iz splošne bolnišnice v Ljubljani. Molimo za pokojno!
1 Umrl je naš član in odbornik gospod Franc M a v c, železniški zvaničnik v pokoju. Pogreb bo v četrtek, dne 4. januarja 1940 ob 4 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice k Sv. Križu v Ljubljani. Železniški vpokojenci se vljudno vabijo, da se pogreba udeleže, — Društvo železniških upokojencev v Ljubljani.
1 Velikodušen dar. Ga. Rezi Zalaznik, vele-posestnica, Ljubljana, Gajeva 6, je podarila za božičnico revnih otrok Dečjega doma 80 metrov flanele. — Uprava se za plemenit dar prisrčno zahvaljuje.
1 Zahvala. Učiteljstvo šole pri Sv. Petru v Ljubljani je darovalo namesto venca na grob ge. Marije Košce, matere tovarlšice gdč. Ane Košce, za Vincencijevo konferenco Srca Jezusovega v Ljubljani 100 din. V imenu podpirancev: Bog povrnil
1 Narodni obrambni fond — odmera za 1. 1940.
Davčna uprava Ljubljana mesto razglaša. Zaradi pravilne odmere morajo vsi davčni zavezanci, ki
imajo 3 ali več živih zakonskih otrok izpod 21. leta starosti vložiti v času od 1. do 31. januarja 1940 prijavo, v kateri je navesti imena in rojstne podatke otrok. Prijave je treba kolkovati z 10 din. Tiskovine za prijave se dobe pri davčni upravi Ljubljana, Vodnikov trg 5-1. nadstropje, soba št. 3. Prijave, vložene po 31. januarjem, 6e pri rdmeri obrambnega fonda ne bodo upoštevale. V i6tem roku morajo predložiti davčni upravi prijave tudi vsi preko 30 let 6tari moški davčni zavezanci: a) samci, b) oženjeni in vdovci brez otrok Onim davčnim zavezancem, katerim so otroci pomrli in sedaj nimajo nobenega otroka, prijatr ni treba vlagati.
1 Knjigarna Akademske založbe je preselila svojo zalogo iz Seilenburgove ulice št. 4, dvorišče, na Tyrševo cesto št. 2 »Hotel Slon« in posluje 6amo v tem lokalu.
1 Samo še danes »Serenada ljubezni« v kinu Unionu. Vsi, ki še niso videli najnovejšega pevskega filma »kraljice petja« Jearnette MacDonal-dore, naj danes ne zamude zadnje prilike in naj danes pohite v kino Union, da si ogledajo to edinstveno filmsko delo prekrasnega petja in fantastičnega razkošja. »Serenada ljubezni« je sijajna, zabavna ojjereta, katero preveva Jeanettino divno petje, godba, šlagerji, skratka film nudi izreden užitek vsakemu gleJailcu. Nihče naj ne pozabi danes na ta film, kaijti »Serenada ljubezni« je zadnji film Jeanette Mac Donaldove v letošnji sezoni in zato naj se nihče ne odreče edinstvenemu užitku, ki ga bo deležen vsak, ki bo videl to prekrasno filmsko delol
Maribor, 3. januarja.
Ob začetku novega leta se delajo vsepovsod bilance o uspehih v preteklem letu. Gotovo je eden najvažnejših takih pregledov vprašanje gradbene delavnosti. S to bilanco smo lahko v Mariboru zadovoljni. Toliko, kakor se je gradilo v preteklem letu, se v Maril>oru že dolgo ni zidalo. Dasi nismo dobili kakšnih mogočnih palač, se je vendar zidalo na vsah koncih in krajih ter je mesto zopet veliko pridobilo z nekaterimi lepimi in prav impozantnimi stavbami, s katerimi so se izpolnile velike škrbine, ki, žal, še tako zijajo vzdolž mariborskih ulic. Dasi je bila gradbena delavnost v središču mesta bolj pičla, pa je bila zato večja na periferiji, kjer se je mesto znatno razširilo ter je dobilo zaradi novih stavb kar večje število ulic. Vsa ta gradbena delavnost pa gre v pretečenem letu v glavnem na račun zasebne podjetnosti. Zasebniki so proti pričakovanju veliko zidali. Precej so jih k temu nagnali temni oblaki, ki so se začeli zbirati na evropskem obzorju. Danes so vsi zadovoljni, ki so lani gra-gradiii. Zidali so še razmeroma poceni, če bi začeli z zidanjem letos, bi bile stavbe zaradi podražitve materiala najmanj tretjino dražje. Občina se je letos omejila na dograditev nove carinarnice, poleg tega pa je zelo uspešno nadaljevala Svoj cestno gradbeni program ter je tlakovala 1200 m cest v mestnem središču z granitnimi kockami.
Na splošno se gradbena bilanca lanskega leta v Mariboru izrazi s sledečimi številkami: na novo 8e je zgradilo 99 stavb s 317 novimi stanovanji v skupni vrednosti 22,671.727.39 din. Med stavbami je 10 pritličnih, 24 enonadstropnih, 7 dvonadstropnih, 6 trinadstropnih, 1 štirinadstropna, 2 gospodarski, 3 industrijske, 3 lope, 9 avtogaraž, 1 trans-rormatorska postaja, 1 čistilna naprava s kanalizacijo ter 4 nadzidave, 3 prizidave in 18 preureditev. Stanovanj pa je 75 enosobnih, 100 dvosobnih, 39 trisobnih, 2 štirisobni, 1 petsobno, 1 pa ima več kakor 5 sob. Poleg lega je bilo zgrajenih še 50 obrtnih lokalov in pisarn.
Tudi v preteklem letu smo morali ugotoviti, da tekstilna in druga mariborska industrija ne skrbi za nastavitev svojih nameščencev in delavstva. Številne industrije imajo v mestu nakupljene lepe parcele, ki jih še niso zazidale.
Poglavje za sebe so še vedno nezazidane parcele v središču mesta. V strogem centru smo lani dobili eno samo novo stavbo, lepo palačo zavarovalnice »Drava«, vse druge tako lejx> ležeče parcele pa so ostale nezazidane, ker so predrage. Upati je, da bo vprašanje rešil novi regulacijski načrt, ki bo prinesel med drugim tudi predpise za financiranje regulacije.
Še nekaj smo opazili lansko leto, kar moramo javno ožigosati. Pri vseh zgradbah, ki so jih vršila gradbena podjetja, ki niso v slovenskih rokah, ni dobil zaposlitve niti en slovenski obrtnik. Na ta način so se čisto umetno dvignila v Mariboru čisto nova obrtniška podjetja za raznovrstne instalacije. Njihova imena lahko vidimo v oglasih, ki jih prinaša vsak teden v Zagrebu izhajajoče glasilo manjšine na Slovenskem. Ker odločajo
Trbovlje
Mrzla kopelj. Da se pokaže in še zasluži nekaj dinarjev je brezposelni Anžur Ignac vabil občinstvo, naj pride gledat na Silvestrovo dopoldne k Pravdičevem bajerju, kjer bo prebil led in se kopal. Mraza je bilo 16 pod ničlo, ko je Anžur res nastopil in tudi nekaj minut vztrajal v ledu in vodi. Občudovalcev je imel dovolj posebno med mladino, prispevki pa so bili bolj skromni.
Kino Društveni dom v Trbovljah bo predvajal v petek in na praznik v soboto film »Chicago v plamenu«, ki je povzet po potresni nesreči, ki je zadela to velemesto. V nedeljo in ponedeljek pa »Tajna Maginotove črte«, kjer se bijejo sedaj boji.
Ptujska gora
Prosvetno društvo na Ptujski gori je na
Silvestrovo priredilo narodna igro »Divji lovec«. Igrulci so vsi prav lepo poduli svoje vloge; posebno pa sta ugujalu Mujdu in Jnnez. Lejioto igre so posebno povzdignile krasne gorenjske narodne noše. Gledalci, ki so do zadnjega kotička napolnili šolsko dvorano, so z navdušenjem aplavdirali lepi izvedbi igre, in so se po končani igri zadovoljnih obrazov vračali domov. Ker še mnogi želijo videti to lepo igro, zato se bo na splošno željo ponovila na praznik sv. Treh kraljev, 6. januarja. Začetek ob 3 popoldne v šolski dvorani.
predvsem gradbeni podjetniki, kdo bo vršil na novi stavbi razna obrtniška in instalacijska dela, bo treba vso te podjetnike enkrat odločno opomniti, da ne poznamo nobene prikrite pristranosti in da se jim bo to obilno povrnilo tedaj, kadar bodo skušali dobiti v svoje roke večja javna gradbena dela.
*
m Ljudsko gibanje v preteklem letu smo za področje stolne in mestne župnije že objavili. V frančiškanski župniji pa so imeli lani 111 krstov, 197 jiorok in 132 smrtnih slučajev. Zelo se je razgibala lansko leto magdalenska župnija, ki r>o-staja vse bolj naseljena. Rojenih je bilo lani na njenem področju 352 otrok in sicer natančno polovica dečkov in istotoliko deklic, poročenih je bilo 289 parov, smrtnih slučajev pa je bilo 614, od česar pa odpade vec kot polovica na bolnišnico. Med umriijni je bilo 339 moških in 275 žensk.
in Akademska kon^regacija vabi na sestanek, ki se bo vršil v petek ob 20 v kapeli oo. jezuitov.
m Prosvetno društvo v Studencih gostuje v nedeljo 7. januarja v dvorani Zadružne gospodarske banke z igro »Mati«. Predstava prične po[H>ldne ob petih.
m člane-smiičarje F0 Maribor III. obveščamo, da um udeležijo sestanka v Gledališki ulici 3 danes ob 10 dopoldne, da se pogovorimo o podzveznih tekmah v Sv. Lovrencu na Pohorju.
m Obnovite naročnino za Mohorjeve knjige. Po mariborskih župnijskih pisarnah se sedaj obnavlja naročnina zav Mohorjeve knjige. Za 20 dinarjev dobe letos naročniki štiri knjige: koledar za leto 1941. in tri povesti.
m Sadjarska in vrtnarska podružnica za Maribor in okoliš ima redni občni zbor v soboto 6. januarja ob 9 na Vinarski in sadjarski šoli. Na dnevnem redu je tudi predavanje o obrezovanju breskev. Vabljeni člani in nečlani.
m Orkestralni odsek Glasbene Matice pripravlja za 17. januar Dvoržakovo simfonijo »Moja domovina«. Ker je to prvi koncert v letošnji sezoni in zelo skrbno pripravljen, je pričakovali velikega obiska.
m Prosvetno društvo v Krčcvini priredi v nedeljo, 7. januarja ob 14.30 v Prosvetnem domu burko »O jezičnem dohtarju«. Gostuje Ljudski oder iz Maribora. Po igri bo čajanka v domu. Vljudno vabljeni vsi prijatelji krščanske prosvete.
m Carinski dohodki. V mesecu decembru je imela mariborska glavna carinarnica skupno 8,346.371.50 din dohodkov. Od tega odpade na uvoz 8,247.378.50 na izvoz pa 98.893 din. Dohodki pri uvozu so bili za 1,766.673.25 večji kakor v novembru. Na depozitih je carinarnica inkasirala 641.138 dinarjev.
m Davčne zadeve. Davčna uprava za mesto Maribor, poziva davkoplačevalce k vlaganju najx>-vedi za pridobnino, posebni davčni dodatek, davek na samce, splošni in skupni davek na poslovni promet in luksuzni davek pavšalcev. Nadalje poziva k vlaganju davčnih prijav dohodka, ki je navezan rentnini, ter napovedi za odmero redne pri-dobnine in posebnega davčnega dodatka po členu 59-11.	, ,
m Obrtniški učni tečaji. Mariborska poslovalnica zavoda za pospeševanje obrti v Ljubljani namerava prirediti v kratkem v Mariboru sledeče strokovne tečaje: Tečaj za kalkulacijo in sestavo proračunov za ključavničarsko stroko, tečaj za kovinarsko tvarinoznanstvo, mizarski risarski tečaj, tečaj za mizarsko kalkulacijo in sestavo proračunov, tečaj za mizarsko tvarinoznanstvo in tečaj za luženje lesa. Prijaviti se je v pisarni poslovalnice v Vetrinjski ulici med dopoldanskimi urami. Interesenti za Sauerjev krojni tečaj, ki je bil v časopisih že večkrat objavljen, pa se zanj še niso prijavili, naj to store čimprej.
m Ustreljen v sveti noči. V Tomaževem gozdu pri Negovi so našli truplo 18 letnega posestniko-vega sina Antona Ketiša iz Radunc pri Negovi. Ke-tiša so pogrešali že od božično noči. Bil je pri pol-nočnici ter se je potem napotil proti domu, vendar ga doslej še ni bilo. Na pokojnikovem vratu so odkrili strelno rano. Širijo se govorice, da je postal žrtev divjega loven.
m Ribič ujel poštno vrečo. Pred nekaj dnevi je bila ukradena poštna vreča, ki je bila poslana s kolodvorsko pošte v Mariboru na pošto v Studence. Vrečo so zaman iskali orožniki in policija. Včeraj pa jo je v Dravi pod ledom v Pristanu našel monter mestnih podjetij Rudolf Štraus in jo izvlekel na suho. Vreča je bila od vezana In ni bilo v njej razen nekaj fotografij in praznih kuvert ničesar. Vse drugo so zlikovci odnesli.
m Zagrebški veleslepar je imel v Mariboru srečo. Že nekaj časa piše zagrebško časopisje vsak dan o veliki slepariji pri mestni električni centrali, kjer je ravnatelj inž. Marcel Srkulj poneveril okrog 800.000 din ter potem pobegnil. Ta Srkulj je Kij gjn bivšega zagrebškega župana in ministra Štjepana Srkulja. Pobegnil je preko Ohridskega iezera v Albanijo ter manjka dosedai za njim še
vsaka sled. Zanimivo je, da je bil Srkulj že v rokah mariborske policije ter je bil zaprt v uporih hotela (iraf dva dni. Poskušal Je namreč najprej pobegniti čez severno mejo v Nemčijo ter se je trudil, da bi dobil pri mariborski policiji potrebne potne dokumente. Pri tem pa se je tako sumljivo obnašal, da so ga prijeli ln vtaknili v zapor. Policija je j>otem vprašala v Zagreb, kakšen človek je to, pa Je dobila odgovor, da je to ugleden mož, proti kateremu ne obstoja noben pregon. Komaj pa so ga potem izpustili na podlagi tega odgovora, je že prišla za njim iz Zagreba tiralica, ker so med tem odkrili sleparije pri električni centrali.
m Tragična usoda otroka. V bolnišnico so pripeljali iz Delavske ulice na Pobrežju 9 letnega Albina Potočnika, ki je postal žrtev tragičnega dogodka. Mati je poslala pred nekaj dnevi fantka v trgovino, da kupi neko reč ter mu je dala 6 dinarjev. Med potjo pa je fantek denar izgubil. Ker se je bal, da bo doma tepen, se je skril v sosedov llstnjak ter se zakopal v listje. Tam je pre-tičal 4 dni in 4 noči brez vsako hrane. Fantek bi bil najbrže zmrznil, če ga slučajno ne bi bil našel sosed, ko je prišel po listje. Noge je imel docela zmrznjene. Vsega izčrpanega so reveža prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer se zdravniki trudijo, da mu rešijo zmrzle ude.
m Bila je naravna smrt. Včeraj smo poročali, da so pri Sv. Jakobu v Slov. goricah morali odložiti pogreb |>okojne 60 letne posestnice Ivane Oro-vec, ker so se poznali na vratu pokojnico neki znaki, katere je ljudska govorica spravila v zvezo z zločinom. Na podlagi te govorice je bil aretiran nečak pokojnice, državno tožilstvo v Mariboru pa je odredilo sodno obdukcijo trupla. Zdravnik pa je ugotovil, da je pokojna umrla naravne smrti in sicer od kapi, ki jo je zadela jx>noči v jiostelji. Bila fe udana alkoholu, kar je bilo vzrok smrti. Na podlagi tega so njenega nečaka izpustili, pokojnico pa so j>oko|)ali.
m Nesreče zaradi mraza. V mariborsko bolnišnico so prepeljali 18 letnega tkalca Jožefa Pernata iz Zg. Radvanja. Pernat je zaradi slabosti na cesti v hudem mrazu obležal in zaspal. K sreči so ga našli neki pešci, ki so takoj poklicali reševalce. Pernatu so v mrazu zmrznile roke in noge. V bolnišnici imajo tudi nekega 66 letnega kamnoseka Miho Verdirja iz Slov. Bistrice, ki si je roke s snegom tako dolgo masiral, da so uiu zmrznile.
Gledališče
Četrtek, 4. januarja, ob 20: »Zaroka na Jadranu«. Red B.
Petek, 5. januarja, ob 20: »Vse za šalo«. Znižane cene.
Sobota, 6. januarja, ob 15: ^Konto X«. — Ob 20: »Zaroka na Jadranu«.
Celjske novice
c Uradni dan Zbornice ta T01 za Celje in celjsko okolico bo v torek, dne 9. januarja od 8 do 12 dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev v Razlagovi ulici.
c Podružnica »Slovenca* v Celju iSče razna-šalko za dnevno časopisje. Pouudhe je vložiti do 10. januarja v upravi v Celju.
c Terdka Stermecki v Celju je povišala mezde za 20 odstotkov pri izplačilu dne 30. decembra. Povišanje mezde velja od 1. decembra 1939.
c Vva poiara. V Štajngrobu blizu Gornjega Grada je zgorela domača opekarna, last Sotler Marije; opekarno je imel v zakupu Golob Jožef od Sv. Miklavža. Skupna škoda presega 6000 din, dočim je bila opekarna zavarovana za 4000 din. — V Parošu pri Dobrni je zgorela do tal lesena hiša Voršnika Franca. Škoda je precejšna; posebno je prizadeta družina, ker hiša ni bila zavarovana. Družina je sedaj brez vsakih sredstev. Hiša je stala na samotnem kraju in je bila vsaka pomoč nemogoča.
c lz delavskih vrst. Tovarna Jugotanin v Sevnici je povišala mezdo za 50 par na uro. Prav tako je povišala mezdo parna žaga v Sevnici od 25 do 50 par na uro. Tovarna Jugotanin je obenem izplačala vsem delavcem in nameščencem lepe novoletne nagrade. Razveseljivo bi bilo, če bi delavci in javnost brala v časopisju tudi o drugih celjskih tvrdkah, ki doslej še niso povišale delavcem mezd, četudi dobro vedo, da je v Celju življenje veliko dražje kot drugod.
c V 'Žalcu je umrl ustanovni član Prostovoljne gasilske čete in nestor savinjskih gasilcev 80 letni Franc Premik. Včeraj ob 3 popoldne so ga ob veliki udeležbi gasilcev in občinstva pokopali na pokopališču sv. Kancijana. — Naj mu bo ohranjen časten spomin!
c Predavanje o obrambi pred sovražniim napadi iz zraka bo v Žalcu v nedeljo ob pol devetih dopoldne. Predaval bo g. kapetan Franjo Toš iz Celja.
c Celjski iahovski klub Je zaključil svoj splošni turnir pod vodstvom Nika Latinoviča. Prijavilo se Je meseca oktobra 16 igralcev, med tekmo pa so štirje odstopili. Od 12 možnih točk so dosegli 50% naslov zmagalca in pravico udeležbe na glavnem turnirju, ki se prične ta teden, sledeči Igralci: Prvenstvo in prvo nagrado si je priboril g. prof. Tavlar 7. 11 in pol točkami, t. j. 95%. Sledijo g. Joie Reichman — 10 točk, R3%, g. Jože Kroflič ima 9 točk — 75%, g. dr. Jože Cerin 8 in pol »očke — 70%. Zmagovalci brez nagrade so gg. Žigo Vučkovič s točk — 66%, Franjo Eisenbacher in Viktor Lauš s 7 točkami — 58%. Katehet g. Ignacij Feguš iz Št. Jurja je dosegel 66 točk — 50%. Prijave upravičencev za glavni turnir se sprejemajo samo še ta teden v klubovi sobi hotela Evrope.
c Draiba gnoja r mestni klavnici bo dne 9. Januarja ob 9 dopoldne. Dražba bo v pisarni mestne klavnice. Izklicna cena je 4500 in se pod to ceno gnoj ne bo prodal.
c Pevsko dru&tvo Celjski zvon ima drevl ob 8 skupno pevsko vajo.
c Nova grobova. V celjski bolnišnici je umrla 29 letna Klepej Terezija iz Celja, na Cesti na grad pa 10 letna hčerka kovača Osek Ivanka. — Naj v miru počivata!
c Smrtna nesrefa. Pri Sv. Krištofu nad Laškim se je ponesrečil 40 letni posestnik Kačur Vladno. Ko Je peljal voz, je padel pod kolesa, ki so Šla čezenj in mu hudo rnnila lobanjo. Kačurja so pripeljali v celjsko bolnišnico, kjer je včeraj dopoldne umrl. Naj v miru počiva!
c Tujski promet v Celju. Meseca decembra lansko leto je obiskalo Celje 788 tujcev, med temi 722 Jugoslovanov in 61 inozemcev, leta 1938 me-c^flo dccfiiiibrs 918. prod dvciiiu lotom« p« tujcev. Tako vidimo, da je število tujcev v tem letu padlo.
Va:S ameriške vojske v streljanju. Streljajo n posebnimi kroglami, ki se svetijo in tako v nočni temi rišejo" za seboj svojo pot! da vsaj 'vojak lahko vidi, kako je šla krogla iz njegove puške.
Fotograf je s teh vaj ujel gornjo sliko.
Za 22,672.000 din novih zgradb je dobil lani Maribor
99 novih zgradb s 317 stanovanji - Izigravanje slovenskih obrtnikov
KULTURNI OBZORNIK
Doc. dr. Ton Smerdel:
Grivčev Knez Kocelj
Izjemoma prinašamo oceno dr. Tono Smerdela, docenta filozofske fakultete v Skoplju, ki nam jo je poslal o Grivčevi pomembni knjigi, čeprav smo o omenjeni knjigi že govorili. Kritik je namreč iz objektivne daljave opazil tisto pomembnost knjige, ki so jo doma mnogi bolj ali manj prezrli. — Posebno zanimiva je njegova sodba o književni obliki in o slogu knjige, ker je kritik znan kot tankočuten poznavalec lepe književnosti, in pesniškega sloga. (Gl. »Slovenec« 1939 št. 255.)
Grivfevo znanstveno delo o slovenski srednjeveški zgodovini in osebnosti sv. Cirila in Metoda je v sodobnem slovanskem zgodovinopisju dobro znano. Doslej je uspešno rešil mnogo nejasnih vprašanj iz slovanske bizantinologije, tem laže, ker mu je kot teologu in ne samo zgodovinarju marsikaj jasneje. Sodobni znanstveniki se skladajo z njegovimi rezultati o slovanskih apostolih in o knezu Koclju. V tem je značilno, kako je naš slavist R. Nahtigal na podlagi Grivčevega dela označil Kocljevo pomembnost: »Gotovo je velika Kod jeva zasluga v slovanski kulturni zgodovini, da se je zavzel za Metodija in nadaljevanje dela obeh slovanskih apostolov ter tako preprečil, da se ni že v samem začetku prekinilo. Ne more biti dvoma, da pripada njegova osebnost krogu naj-vetjih mož slovanske kulture in politične zgodovine, ako je seveda ne motrimo s tujimi očali* (Slovenski jezik 1939, stran 14).
Koeljev zgodovinski lik je enako pomemben za slovensko narodno zavesi, za pravo narodno rzgoio slovenskega naroda in za slovensko znanost.
Ker je Grivčeva knjiga o Koclju v vsej jugoslovanski zgodovinski književnosti edino delo, posvečeno eni sami veliki osebnosti iz srednjega veka ter obenem razpravlja o važnih slovanskih vprašanjih one dobe in o začetkih slovanske kulturne samobitnosti, sem smatral za potrebno, da to knjigo predstavim hrvatskemu občinstvu (Kranj. Vijesnik 1939, št. 8-9). V kratkem bom napisal še prikaz za srbsko javnost. Naj mi bo po vsem tem dovoljeno, da to svojo sodbo o knjigi predložim tudi slovenskemu občinstvu.
Obširna knjiga o Koclju je pisana v posebnem slogu, dostopnem znanstvenikom in lajikom. To je morda tudi vpliv proučevanja prav tiste pristne stare slovanske književnosti, v kateri je toliko svetopisemske preprostosti (naivnosti). Grivec je zares napisal knjigo, ki ima far srednjeveškega misala. V tem smislu je tudi slikar Pengov dobro razumel Grivčev namen in je knjigo okrasil z ini-cialkami in vinjetami, tako se vse ujema s slogom onega darnega zgodovinskega okolja. Vsa oprema knjige, črke,' inicialke, vinjete, besedilo in vezava
napravljajo vtis, ki nazorno dokazuje, koliko more tudi vnanja oprema povzdigniti bogato in toliko let z ljubeznijo in razumevanjem zbrano vsebino. Bogate opombe na koncu knjige dokazujejo, koliko truda je pisatelj vložil, da je proučil obilno in mnogostransko literaturo o tem predmetu. Cela knjiga je napisana s strokovnim znanjem in z ljubeznijo.
Slog dr. Grivca ima na sebi mnogo one značilne preprostost i svetega pisma in srednjeveških legend. V tej knjigi je dr. Grivec dokazal, da zna tudi v liričnem duliu oživljati temne daljave zgodovinskega dogajanja. Ta lirična ubranost nikakor vi v nasprotju z njegovim znanstvenim stališčem. Ti lirični oddelki razodevajo dr. Grivca kot stilista, književnika (leposloven) in zgodovinarja. Vemo, kako malo je zgodovinarjev, ki bi bili tudi dobri stilisti.
Ta posebni slog, ki daje knjigi vrednost umetniškega dela in jo približuje ljubiteljem leposlovja, se zrcali že v začetku knjige v uvodu in na mnogih mestih naslednjih poglavij. V dosegljivem zgodovinskem okviru si pisec prizadeva, da čim lepše in zvesteje predstavi pomembno osebnost Kocljevo, paralelno pa tudi delo in pomen svetih slovanskih apostolov. Vse znane in neznane peripetije in borbe, kolikor so po zgodovinskih virih pristopne, so v tej knjigi izkoriščene. Ko takočitamo poglavje za poglavjem ali pa kritične opombe na koncu knjige, spoznavamo važnost one dobe in se utrjujemo v prepričanju, da se imajo Slovani za svojo narodno zavest in kulturo zahvaliti notranji moči krščanstva. V tem smislu je ne le lepo, ampak tudi ganljivo poslednje poglavje: Spomin kneza Koclja.
Kogar zanimajo viri in bogata literatura, ta bo s posebnim zadovoljstvom prebiral opombe, ki prinašajo mnogo novega in pojasnjujejo nmoge stvari za prihodnje delo na tem polju. V novejšem jugoslovanskem zgodovinopisju pomeni delo dr. Grivca temeljni kamen za dobo, ki nam jo v lepi obliki, a na znanstveni podlagi približuje. Pa še nekaj! V delu dr. Grivca imamo mnogo odstavkov, ki na nov in prepričevalen način osvetljujejo odnos svetih bratov do Rima in to za našo dobo ni brez pomena. O straneh in vprašanjih, ki vzbujajo diskusijo, ne bomo govorili. Saj je prav v tem velika vrednost zgodovinskega dela, kolikor bolj skuša osvetliti zgodovinske probleme in celo problematiko, ki se sama od sebe nudi, če hočemo pisati o knezu Koclju. Kako skopi, pa obenem globoki so viri, ki jih je strokovniaško izkoristil dr. Grivecl
* Dr. Fr. Grivec: Slovenski knez Kocelj. Ljubljana 19118. Izdala Jugoslovanska knjigarna. Strani 298 + 13 slik v tekstu in • ena geografska karta. Inicialke in vinjete izdelal akademski slikar Slavko Pengov.
.....
V prvih francoskih vrstah: Telefonist sprejema in oddaja povelja.
Razmerje med Anglijo in Francijo - v naslovih in telefonskih številkah
Kakor v prejšnji svetovni vojni, tako je tudi sedaj prišlo v Pariz posebno angleško vojaško odposlanstvo, ki ga vodi general Lelong. Neki angleški časopis je objavil telefonsko številko njene pisarne, ki je: Kensington 1431. Generalu I.elongu je prvemu prišlo na misel, da ta številka za zgodovino razmerja med Anglijo in Francijo ni brez pomena: leta 1431 je bila sežgana na grmadi Devica Orleanska, na smrt obsodili in sežgali so jo Angleži — torej neljub spomin na krute vojne med obema državama.
Francozi pa so angleškemu gostu pomirili vest s spomini na francosko vojaško odposlanstvo, ki je bilo v letih 1914-1918 v Londonu. V njegovem londonskem naslovu bi zgodovinar tudi lahko videl nekaj zgodovinske ironije: nastanilo se je namreč v hiši Trafalgar. na trgu Waterloo — sama imena, ki spominjajo na kraje Napoleonovih dokončnih porazov — ka-
kor bi hotelo reči, da je že bilo, kar je pat —.« in da preteklost ne moti...
Prekop Ren-Main-Donava se gradi
Gradbena dela pri prekopu, ki bo vezal reke Ren, Main in Donavo, se kljub vojnemu ozračju po predvidenem načrtu nadaljujejo. Prekop je za Nemčijo velike važnosti, saj ji bo dal vodno zvezo z Donavo in s tem proti južno evropskim deželam, zato kljub vojni del niso ustavili. Vojna z blokado je le še bolj pokazala pomembnost take zveze. Začeli so že z gradnjo velikih zatvornic, ki naj bi regulirale vode v zgornjem teku Donave. Na Maini so dela, ki so trajala dve leti, pred zaključitvijo; tudi elektrarne, ki so jih zgradili, da so še bolj izrabili jezove, bodo kmalu dograjene. Sedaj so s teku dela na progi Niirnberg-Regensburg in ako bodo okoliščine količka j ugodne, bo tekom leta ta del gotov in kmalu bo prva ladja iz Severnega morja skozi sredo Evrope priplula v Črno morje in odtod naprej v Lgejsko in Sredozemsko morje.
O It T
Pred razstavo Karle Bulovčeve
Ob otvoritvi razstave del Karle Bulovčeve je predvsem važno to, da umetnica ni razstavljala večje zbirke svojih del že deset let. Da je med tem razstavljala z velikimi uspehi v različnih inozemskih središčih, o tem se je tu na tem mestu že pisalo. Zelo zanimivo je, kar je pred nekaj leti na tem mestu napisal umet. zgod. dr. F. Šijanee z ozirom na nekatera dela, ki jih je umetnica skupno z drugimi slov. umetniki razstavila v Mariboru — in sicer med drugim sledeče: »...to, kar razstavlja, zadošča, da si ustvarimo najbolj ugodno prepričanje o njej, več, da smo Slovenci za veliko in pristno umetniško silo bogatejši in slepi, če je ne vidimo...« In malo dalje: »...odkar jo poznamo, vemo, koliko odkritosti in globine smo našli na njenih kompozicijah, baš to je bilo, kar je izzvalo filistrski odpor na drugi strani — tokrat pa smo v resnici presenečeni nad tolikšno dovršenostjo med notranjim in zunanjim delom njenih kompozicij.. .« itd.
O isti razstavi je pisal nemški pesnik in publicist Romeo Ilučar in karakteriziral Bulovčino umetnost takole: »...njena umetnost ni klasicistična, niti ne stremi za ideali renesanse, vendar polno priznava konkretnost. Telo je zadobilo v njej svojo pradavno vrednost, dasi profinjeno in poduhov-Ijeno v čisto samosvojem in edinstvenem pogledu. In to v nečuveni meri, ne da bi umetnica telesnost zmaličila ali celo tajila. Človek — v nasprotju z azijatskim pojmovanjem — ji pomeni središče, v njem je mera in meja. To je konec konca pot od antike, preko renesanse do danes.«
Ta mnenja o njeni umetnosti potrjujejo njene začetke, potrjujejo, da umetnica na svojem potu in v svojem razvoju ni obstala.
Ta razstava bo pa še posebej zanimiva zategadelj, ker bo jasno in točno razviden ves Bu-lovčin umetniški razvoj od lela 1929, t. j. od njene prve kolektivne razstave pa do danes. Vse velike risarske kompozicije, portretne in nekaj plastičnih iz njene zagrebške, mariborske dobe itd.
Če Bulovčeva že deset let ni razstavljala v večjem obsegu svojih del, to vsekakor priča o njenem velikem čutu odgovornosti proti javnosti in nič manj o resnosti njenih stremljenj.
Razstava bo otvorjena na praznik, 6. t. m. ob enajstih.
Knjige založbe Sigme v Gorici
Založba Sigma v Gorici, ki izdaja poljudne knjige za najširše kroge slovenskega občinstva v Julijski Krajini ter je lani izdala priljubljeno zbirko slovenskih popevčic »Barčica«, je letos izdala tri knjige. In sicer na prvem mestu zbirko slovenskih otroških pesmic pod naslovom »D e c a — raja«. So to slovenske otroške igrice, pri katerih je tudi navodilo, kako naj se otroci igrajo, da pridejo pesmice do polne veljave. Prireditelj je zbral slovenske narodne otroške igrice, pa tudi umetne, ki so jih napisali Gregorec, Bevk, Piščanc in Rado. Teh 23 pesmic bo prav tako, kot lani »Barčica«, ponesla ljubezen do slovenskega jezika med najmlajše, ki se šc igrajo in ki naj se igrajo v materini besedi. Še za širše plasti je namenjena Pratika za 1940 leto. Po navadnem koledarskem gradivu, ki smo ga vajeni v pratikah, sledi kratek sestavek o Albaniji, ki se je priključda italijanskemu cesarstvu, opis življenja novega papeža, spomin Prešernu ob 90 letnici smrti, Madame Cu-rie itd. Razne pesmice, pregovori, berilca za otroke gospodarski drobiž in gospodinjski nasveti, kakor tudi pregled dogodkov v letu 1939. Na koncu je dodan prazen papir za umnale <.ap;srfe, kajti »Pratika« naj bo slovenskemu kmetu vedno pri
roki. — Kot tretja knjiga je izšla Bevkova mladinska povestica »Pleiimož« (54 str.), v kateri je opisano življenje- medvedov Capljača in Hlačarja, Saparja, Švedračka in Cmokačke — otrok očeta Godrnjavsa in matere Momljačke. Zanima jih usoda strica Plešimoža, ki je pribežal k njim od človeka in ga je doletela smrt iz lovske puške. To je vse. Povestico je ilustriral Albert Rusjan, Pratiko Domen, Deca raja pa A. Troha. — Kakor so knjižice sicer skromne, je njihovo delo zelo pomembno in jim želimo v njihovem poslanstvu največjega uspeha.
»Prva legija«* na Rokodelskem odru. Savery-jevo dramo iz' jezuitskega življenja v treh dejanjih, enajstih slikah, ki jo je po Fredrichu Schrey-voglu poslovenil dr. J. Pogačnik, poznamo v Ljubljani že iz narodnega gledališča. Z upravičeno bojaznijo, da bi to lepo igro mogli dostojno podati igralci Rokodelskega odra, sem odšel na novega leta dan v Rokodelski dom, kjer je bila dvorana natrpana občinstva. Bojazen je bila odveč. Od prve do zadnje slike so igralci brez izjeme vsi kar dovršeno podali svoje vloge. Reči morem, da tako izrazite igre doslej na Rokodelskem odru še ni bilo. Občinstvo je z vso resnostjo sledilo poteku dejanja med dvema taboroma v kolegiju in pokazalo tako umevartje tudi za igre, ki niso pisane za poljudno zabavo. G. Podvinu, ki je »Prvo legijo« režiral, je treba čestitati. Ako bo Rokodelski oder ostal s svojim repertoarjem in njegovim izvajanjem na taki višini kot pri svoji deveti letošnji predstavi, potem lahko računa, da mu bo zasluženi sloves pridobil vedno večji krog navdušenih obiskovalcev. — »Prvo legijo< bodo ponovili v nedeljo, 7. t. m. ob osmih zvečer.
»Velika repatica.t Na Silvestrovo je Franci► škanska prosveta uprizorila v frančiškanski dvorani »Veliko repatico«, burko v treh dejanjih, ki jo je iz nemščine prevedel Fr. Govekar. — Gibalo vse burke je časopisna vest, da se bliža zemlji velika repatica in da bo v osmih dneh (1. aprila!) konec sveta. To povzroči korenito spremembo med prebivalci Zapotoka. ki postanejo nenadoma iskreni, intimni, odkritosrčni in celo »copata« Cepelič se otrese tiranstva žene Zofije. Vendar čez osem dni »junaki« spoznajo, da repatice — ne bo! Splošen polom, ki pa se z ženitvijo in spravo med zakoncema Cepelič srečno konča.
Burka se ne more odlikovati s posebno duhovitostjo: vsi komični efekti so zelo ceneni, kar burke ne dviga na skromno povprečnost. Zato se nam vsiljuje vprašanje, ali bi ne bilo mogoče ne-duhovito, precej naivno nemško burko zamenjati s kako kvalitativnejšo domačo veseloigro?! — Reči moramo, da se igralci niso prenapeli pri študira nju vlog. Robatega, malo izobraženega hotelirja Katnenarja je mestoma zelo fino podal g. ('ernivec, odlikovala sta se tudi g. Golohič in gdč. Repeževa. Z malimi izjemami so vsi dobro rešili svoje vloge, dasi se je v splošnem poznala precejšna nesigur-nost, ki je močno zavirala tempo burke. K. .!.
Dve glasbeni zbirki Cirila Preglja. — Znani komponist Ciril Pregelj je koncem lela 1939 izdal dve svoji glasbeni publikaciji, namreč drugi zvezek narodnih pesmi pod naslovom »Fantje na rasi< ter koračnico za klavir, posvečeno Rogaški Slatini pod naslovom »Pozdrav Rogaški Slatini*. »Fantje na vasi« II. zv. obsega 18 narodnih pesmi, prirejenih za moški zbor. To so pesmi: »Jutranje, Lu-nica, Ste vidli barona. O košnii. Dekle mojč, pri-nesi vode. Letni časi, Štajerski fantič, Moj ljub-ček bo zeleni grob, Dobro jutro, deklica!. Tam dol na ravnem polju, Od Cjela do Eavca. Kaj je nocoj za 'n lep večir, Je komaj noč storiva se. Oj le prrvKuflj oe!. Ko lani sem lod mimo špv ter 7.drn-vica od sv. Roka. Pesmice so lahko pevne ter bodo
Štiri milijone dinarjev za hrvaški šport
S prenosom kreditov ministrstva za telesno vzgojo naroda na banovino Hrvatsko so se po poročilih hrvaških listov prenesli ca 4 milijoni dinarjev za hrvaški šport. To so krediti, ki še niso bili izplačani in kateri so namenjeni zvezam na teritoriju banovine Hrvatske.
Svetovno nogometno prvenstvo leta 1942 bo najbrž v Nemčiji
Pretekli mesec so zborovali v Genovi zastopniki mednarodne nogometne zveze (FIFA). Namesto odsotnega predsednika Francoza Rimeta je predsedoval Italijan dr. Mauro; navzoči pa so bili poleg glavnega tajnika Švicarja dr. Schrickerja še Nemec dr. l?au\vens, Belgijec Seeldrayers, Nizozemec Lotsy, Čeh Pelikan ter Jugoslovan dr. An-drejevič, medtem ko nista prišla Urugvajec Dupuy ter Norvežan Eie.
Poleg ostalih stvari je bilo na dnevnem redu tudi vprašanje prihodnjega svetovnega prvenstva, ki bo leta 1942. Svojo ponudbo je stavila Nemčija, katero so zborovalci vzeli na znanje. Poleg Nemčije je stavila svojo ponudbo tudi Južna Amerika. Končna odločitev v tej zadevi bo padla na kongresu FIFE, ki bo letošnjo jesen v Španiji in ne meseca marca v Luksemburgu, kakor je bilo prvotno določeno.
Na tej seji so že govorili o podrobnostih tega svetovnega prvenstva. Izvedeno bo v glavnem po istem principu kakor ono leta 1934 v Italiji ter leta 1938 v Franciji. Italija ter prireditelj Nemčija prideta avtomatično v finalne borbe, medtem ko bodo ostalih 14 udeležencev tvorila najboljša moštva v štirih conah: evropske, ameriške, afriške ter azijske.
Naši mojstri na ledu v Belgradu
Za pravoslavne božične praznike bo gostovalo hokej moštvo Ilirije, v Belgradu, kjer bo nastopilo proti najboljšemu madžarskemu hokej klubu BKE, s katerim bo odigralo dve tekmi. Poleg hokej igralcev pojde v Belgrad tudi naša odlična drsalka v umetnem drsanju državna prvakinja gdč. Silva Palmetova, ki se je delj časa vadila nii Dunaju v tem lepem športu, ter državni prvak g. Polo Švab. Pričakujejo pa tudi nekatere izborne drsalce z Dunaja in Budimpešte, tako da bo imela naša prestolnica za božične praznike prvovrsten športni užitek.
Športni drobiž
V	dneh 26. in 27. t. m. se srečajo v Pragi hokej igralci Italije ter Češke.
Biirlund je v Newyorku premagal drugorazrednega Amerikanca v desetih rundah po točkah.
Sangchilli, nekdanji evropski boksarski prvak v kategoriji bantam je boksal v Barceloni z malo znanim boksarjem Sanfortom — neodločeno.
Holandija je dobila novega državnega prvaka v težki kategoriji na boksarskem prvenstvenem matehu v Rotterdamu. Harry Staal, dosedanji ho-landski državni prvak v težki kategoriji je bil na splošno presenečenje premagan od mnogo mlajšega izzivalca, in sicer od liolandskega prvaka v srednjetežki kategoriji Dornsa Eltena. Dorns El-ten je po Harryju Staalu udarjal tako silovito in neusmiljeno, da je sodnika v 15. rundi obšlo usmiljenje ter je napravil konec neenakemu boju. 10 kilogramov težji Harry Staal je bil od Eltenovih udarcev popoln.oma onesposobljen za borbo.
V	Barceloni je spet oživel boksarski šport, ki je bil v tem mestu svoje čase izredno razvit.
Smučarske tekme SK Ilirije
SK Ilirija razpisuje tekme Fa klubsko prvenstvo za leto 1940, katere se bodo vršile 6. jan. in 7. januarja v Planici. Tekmuje se v tekih, skokih in klasični kombinaciji. Spored tekem:
6. januarja 1940 ob 10. uri tek na 14 km za seniorje, 9 km za jun., 5 km za naraščaj in na 3 km za mladino, Start in cilj pri domu SK Ilirije. — 7. januarja 1940: Ob 10 skoki za mladino.
gotovo našim moškim zborom prišle prav. pomagajoč širiti med najširšimi plastmi lepo slovensko narodno pesem.
naraščaj in jun. na 25 met. skakalnici. — Ob 13.30 skoki za sen. na 40 met. skakalnici.
Tekmuje se po pravilniku JZSZ. Vsak tekmovalec nastopi na lastno odgovornost. Prijave najkasneje 1 uri pred startom. Žrebanje pol ure pred startom. — Darila: Prvi trije plasirani v vsaki skupini in disciplini dobijo darila. — Razglasitev rezultatov 7. jan. 1940 ob 16. uri pri domu SK Ilirije.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
SK Ilirija (smuč. sek.). Pozivamo vse člane smučarske sekcije SK Ilirije, da se udeleže klubskih tekem v dneh 6. in 7. januarja 1940 v Planici. Udeležba obvezna. Nastopiti na drugih tekmah sme le oni, ki ima za to dovoljenje vodstva sekcije.
Ljubljanska plavalna pod zveza ponovne obvešča svoje člane, da bo danes izrpdni občni zbor. Pričet^k izrednega občnega zbora bo ob pol Jfl v klubski sobi kavarne Union. — Dnevni red: Stališče slovenskih klubov na občnem zboru JPZ-e ki bo 14. t. m v Zagrebu. V slučaju, da oh napovedan! u;-l ne bo prisotnih vsaj polovico članov, se bo izr«nlnt občni zbor vršil eno uro kasneje, ne oziraje se na število istih.
Smučarski klub «Ljubljana« — domska sekcija. Sestanek bo 4. t. m. "b 19 po telovadbi v telovadnici srednje tehniške šole. Važno zaradi tečaja na Lipanci!
Z F 0
Smučarske tekme mariborske podzveze ZFO
Idealne snežne prilike zadnjih dni bodo omogočile, da se bodo tekme za podzvezno prvenstvo, ki bodo v soboto, 6. in nedeljo, 7. t. m. pri Sv. Lovrencu na Pohorju mogle izvršiti ob najidealnejših vremenskih in terenskih okolnostih v celotnem razporedu. — Vse potrebne predpriprave vodi Fantovski odsek Sv. Lovrenc pod agilnim vodstvom domačega šolskega upravitelja br. Jožeta Petruna. Tekmovalne proge so že izbrane in strasirane. Vse tekme bodo v neposredni okolici Sv. Lovrenca, tako da bodo mogli zasledovati njih potek domačini in izletniki, ki bodo ob tej priliki pohiteli k Sv. Lovrencu. Start za tekme v smuku pa bo na Klopnem vrhu. Prvi dan tekem t. j. v soboto, na praznik sv. Treh kraljev, bo na sporedu tek na 5 km posebej za člane-začetnike in mladce, popoldne tega dne pa prvi del alpske kombinacije: tekme v smuku s Klopnega vrha za člane in kratek smuk za mladce. V okviru sporeda prvega dne bodo tudi tekme, ki jih priredi domači Dekliški krožek. Na glavni dan tekem, v nedeljo, pa bodo dopoldne tekme v smuških likih (slalom) kot drugi del alpske kombinacije, popoldne pa so kot zaključna točka na sporedu najzanimivejše in najvažnejše tekme v patrolnem teku odsekov-nili moštev za prehodni pokal mariborskega župana dr. Alojzija Juvana. Prehodno darilo brani Fantovski odsek Stari trg, ki si ga je lansko leto prvič priboril. Letos do borba za dragoceno darilo in naslov podzveznega prvaka zelo ostra in zanimiva. Poleg lanskega prvaka se bodo borili za zmago še moštva Fantovskih odsekov Maribor II, Guštanj in Sv. Lovrenc. Ra-zven teh resnih konkurentov za prvo mesto pa bo nastopilo še večje število moštev ostalih odsekov. K Sv. Lovrencu pa bodo poleg tekmovalcev ta dva dni pohiteli tudi številni izletniki člani in prijatelji naše mladinske organizacije iz Maribora in drugih krajev. Tekmovalcem in izletnikom v čast bo priredil domači odsek v soboto zvečer v Prosvetnem domu prijateljsko čajanko z lepim in prijetnim družabnim programom. Za tekmovalce in druge člane, ki bodo že v soboto pri Sv. Lovrencu bo pripravljeno skupno prenočišče (na slami) v dveh velikih dobro zakurjenih sobah. Kdor namerava prenočiti na skupnem prenočišču, naj prinese seboj primerno toplo pokrivalo (koc). Vse naše člane in prijatelje vabimo, da pridejo k Sv. Lovrencu že prvi dan, kdor pa bi v soboto res ne utegnil, pa se naj pripelje v nedeljo s prvim jutranjim vlakom. Po zadnjih poročilih so pri Sv. Lovrencu snežne in vremenske prilike najboljše tako da tekme ne bodo ogrožane, četudi bi se morda v prihodnjih dneh vreme poslabšalo, kar ni pričakovati. Zadnja navodila za tekmovalce in izletnike bodo objavljena v jutrišnjem >Slovencu«, preberite jih. V soboto in nedeljo k Sv. Lovrencu, prebili boste dva lepa dneva v kr««ni zimski «»-
if
Skladišče motornih koles, pripravljenih za angleško vojsko. Prav v teh dneh je izšel poziv, naj bi se prijavilo čim več vozačev, z obljubo, da angleška vojska težav za bencin ne pozna.
Po angleškem „Kdo je kaj
Spet je izšel angleški mednarodni adresar, ki je po svetu znan po svojem naslovu »Who's who« (Kdo je kaj). V njem so s kratkimi življenjskimi podatki navedene vse odličnejše osebnosti iz mednarodnega življenja, kar pa daje adresarju posebno zanimivost je naslov, ki je objavljen pri vsakem imenu. Izdaja za leto 1940 ima okrog 1000 imen več kot lanska izdaja, skupno je v njej na kratko omenjenih 40.000 osebnosti iz političnega, gospodarskega, umetniškega in diplomatskega življenja. Čeprav je bil večjidel sestavljen šele po izbruhu vojne, je vendar ohranil tisto objektivnost in nepri-stranost, ki tem izdajam že nekaj let daje priznan mednarodni sloves. Izdajatelja Charles in Adam Black sta se tudi to pot držala starega načela: omeniti vsako osebnost, ki se jima je zdela vredna, da pride v tak mednarodni seznam. Prebiranje tega adresarja ie prav poučno, v njem bralec zasledi marsikatero zanimivost.	....	v,
Tako v kratkem življenjepisu nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa navedeni sledeči uspehi: Priključitev Avstrije marca 1938; priključitev sudetskih pokrajin oktobra
1938; ustanovitev češkega protektorata marca 1939; povratek Memela v raj marca 1939. Pri njegovem uradnem naslovu (zunanje ministrstvo, Berlin, Wilhelmstrasse) je nič manj kot 30 telefonskih številk. Ob Hitlerjevem naslovu (Hitler, Adolf, Berlin W 8, Wilhelmstrasse 77) je 29 telefonskih številk. Pod črko »S< je omenjen tudi Stalin: Stalin, joseph Vissarionovič, — in naslov: Kremi, Moskva.
Da so se izdajatelji res potrudili, da bi bili na tekočem, kaže najbolj 1000 imen, ki so v letošnji izdaji prvič omenjena. Med njimi so tudi: Otto \Vilhelm Kuusinen, — naslov: Terri-joki, Finska, — poklic: predsednik finske proti-vlade; dalje poveljnik finskega generalnega štaba Ostermann — in še mnogo drugih. Ob imenu: Raskiewicz — je v prejšnji izdaji stalo: predsednik poljskega senata, Varšava. V letošnji izdaji pa stoji: Predsednik poljske republike, — in naslov: Angers, Francija.
Vsi, ki so ta adreser že dobili v roke in so ga že nekoliko prelistali, silno zanima, kakšne izpremembe bodo v izdaji za leto 1941, v imenih, poklicih in naslovih.
tokrat ni bilo, je pravil. Šesterih župnikov se je spominjal na Sladki gori in rad je moli za duhovnike. Tik pred božičem je še prejel sv. zakramente. V četrtek ob 10 bo njegov pogreb. Naj v miru počiva!	# ^^
V	letu 1939 je bilo v župniji, ki Šteje 1800 duš, 10 porok, 44 rojstev: 22 fantov in 22 deklic ter 40 mrličev: 20 moških in 20 žensk.
Odkod izvira ime trga Pilštanj
V	»Slovenčevih« člankih o šmarskem okra: ju se večkrat omenja trg Pilštanj. Nekateri pisci so pisali tudi »Pilštajn«. Ob tem mešanju oblik bralec ne ve, ali je to slovensko ime, ali pa je spakedranka iz nemščine, kakršnih se mnogo srečujemo po Sloveniji. ....
Edino pravilen naziv je Pilštanj, ki je popolnoma slovenska beseda in ki po narečju izvira iz besede »Bela stena«. Domače ljudstvo nikdar ne izgovarja »Pilštajn«, marveč Pištan in sklanja Pištana, Pištanu, Pištan, pri Pistanu, s Pištanom (brez črk »1« in »j« z naglasom vedno na pravem zlogu). Prvotna Bela stena se ie v ljudskih ustih v teku stoletij vedno bolj Krajšala. Odpadla sta najprej oba »a«, potem »1«, nakar sta se sčasoma »st« spremenila v »št«, »b« pa v »p«. Ko so se v času navedenega preporoda začela zapisovati slovenska imena krajev, so takratni župniki narečno obliko »1l-štan« slovnično približali njenemu izvorn in pravilno vrinili »1« (bel!), napačno pa dodjali
>J Da ne more biti ime nemškega izvora, dokazujejo tudi ostala krajevna imena ob Bistrici (ob kateri leži Pilštanj). To ozemlje je od nekdaj naseljeno izključno s Slovenci (na to kaze tudi izredno visoko število priimkov s koncnico na »-šek«, kar je znak avtohtonosti), ki pred stoletji niso sprejeli od tuje gospode nobenega nemškega krajevnega imena, kakor se je to godilo drugod, ampak so celo vse gradove imenovali z izključno slovenskimi, včasih prav nenavadnimi imeni. Kar poglejmo imena gradov in krajev ob Bistrici: Planina (Montpreis), I listanj (grad Hartenstein, kjer je bila rojena sv. Hema), Kozje (Dachenburf?), Podsreda Ilor-berg), dalje Podčetrtek (Windisch Landsberg) itd.
Pač pa se je pri Pilštanju zgodilo prav nasprotno. Ni dvoma, da se je kraj spočetka imenoval Bela stena, južni del hriba izredno strmo pada v sotesko Bistrice. Danes je rahlo zaraščen, toda pred stoletji ie bila to gola skala, ki je iz apnenca, torej »bela stena«. Na hribu po prednikih sv. Heme pozidani grad se je si-
Napredovanja rezervnih častnikov
Zadnji »Vojni list« prinaša številna napredovanja rezervnih častnikov, tako tudi sledeča:
Za rez. podpolkovnika je napredoval sanitetni major dr. Dolinšek Rafael; za pehotnega majorja Sire Vinko.	.	.
Za rezervnega kapetana l raz. so napredovali: pehotni kapetani Kos Viktor, Gologranc Stanko, Mašek Anton, Smole Alfred, Gornik Franc, dr. Valentin Benedik, Vider Josip, Kuster Avgust, Skaze Aleksander; inženirski kapetan Hrovatin Ivan; sanitetska kapetana dr. Jože Deglena in dr. Vinko Zalokar ter veterinarski kapetan Deg-leria Viktor.
Za rezervnega kapetana IL raz. so napredovali: pehotni poročniki Divjak Branko, Magerle Oto, Magerle Alojz, Tertinek Franc, Vračko hd-
t k i___ t_Tonlrn« Jn$<>nirslci DO-
E
vard, Močan Josip, Orožen Janko; inženirski poročnik Arhar Franc; letalski poročnik Martin fcr-menc; sanitetni poročnik dr. Hočevar Dragotin.
Za rezervnega nižjega vojnega uradnika II. razreda iz sodne stroke je napredoval Janko Levičar; za rez. nižjega vojnega uradnika 1X1. razreda ekonomske stroke Kumelj Metod.
Za rez. poročnike so napredovali podporočniki: pehotni: Merčun Lojze, Oman Valentin, lurk Janko, Botnbek Gustav, Rupnik Ivan, Tominc Milan, Tavčar Alojzij, Tepež Dragotin, Rep Peter, Karba Drago, Debeljak Boris, Božm Andre,, Klo-bovec Maksimilijan; artiljeri]ski: Jeločnik /avle, intendantski: Lovše Janez; inženirski: bkala K-a-rel; sanitetski: dr. Keržan Bartol.
Naredniki-dijaki za rez. podporočnike: pehotni- Fišinger Josip, Kramaršič Marko, Ulaga Ciril, Suhadolc Jože, Rankel Jože, Praper Jože; inženirski: Skitek Milan, Marek Evgen; sanitetski: dr. Alojz Štrancar, dr. Branko Martinec.
Gornja Radgona
Že od nekdaj je na šoli v Gornji Radgoni navada, da je za sv. Miklavža obdarovana najrevnejša šolska mladina. Takrat je tudi običajna Miklavževa prireditev, ki je vsako leto zelo dobro obiskana. Letos pa so bili ubogi otroci obdarovani tudi za božič, m to v veliki meri. Razdeljeno je bilo takrat za nad 10.000 dinarjev perila, oblek in 43 parov čevljev. Da se je moglo to karitativno delo izvršiti v tolikem obsegu, je pripomogla CMD v Ljubljani, CMD in Slovenska Straža v Mariboru, Združenje trgovcev v Ljutomeru (1500 din), Združenje trgovcev v Brežicah (500 din), kr. banska uprava ter krajevni šolski odbor (1000 din), GOP in Jadranska Straža iz Gor. Radgone. — Mnogo pa so pripomogli posamezni odborniki, izmed katerih so se nekateri posebej odlikovali: gdč. Josipina Kren, učiteljica v p. (500 dinarjev) in gg. J. Ilrastelj, A. Korošec, F. Cajn-kar, ki so darovali mnogo oblačilnega blaga. Vsem darovalcem se uprava ljudske šole v G. Radgoni prav lepo zahvaljuje.
Slovenska Bistrica
Božičnica na ljndski šoli. Tukajšnja dekliška ljudska šola je za božič obdarovala okrog 180 revnih otrok deloma z obleko, deloma z obutvijo in s perilom. Za božičnico je prispevala večji znesek tukajšnja mestna občina in tovarna Zugmayer in Gruber poleg drugih dobrotnikov, ki so prispevali z znatnimi darovi v ta namen.	j-.,..
Dijaški vlaki. Na zadnjem roditeljskem sestanku tuk. meščanske šole so starši slovenje-bistriških dijakov izrazili željo, da bi se zopet uvedli ukinjeni dijaški vlaki na tukajšnji lokalni progi. Tozadevna resolucija je bila od-pn«t»n» na nristoino mesto. Upamo, da prošnja ne bo naletela zopet na gluha ušesa.
Št. Gotard
Tukajšnja šola je priredila božičnico svojim učencem. Obdarovanih je bilo 145 otrok s toplim >erilom, drugi z obleko. Veselje otrok je bilo ve-iko, saj je bila vrednost razdeljenih darov nad 4000 din. — Zahvala gre našim trem gg. učiteljicam , krajevnim činiteljem ih posebno pa tvrdkam Marko Rosner, Maribor, »Inteks«, Kranj, Jugo-češka«, Kranj, »Metka«, Celje, Hutter in drug, Maribor in »Domači proizvod«, Kranj, ki so k bo-žičnici zelo veliko prispevale, ter se vsi obdaro-vanci toplo zahvaljujejo.
Katoliško prosvetno društvo v St. Ootardu vabi na božično predstavo, katero priredi na dan sv. Treh kraljev ob 3 popoldne v cerkveni dvorani v št. Gotardu z uprizoritvijo božičnega mi-sterija v 4 slikah: »Henrik, gobavi vitez«.
Sladka gora
V 100 tem letu je nmrl g. Jakob Kidrič na Mestinju št. 39, župnija Sladka gora, dne 2. januarja letos. Upali smo, da bo dočakal 29. junij, ko bi dopolnil 100 let, saj je bil do zadnjega še koroižen, komaj pa je zasijalo leto 1940, se je poslovil od tega sveta. Rojen je bil 29. junija 1840 v župniji Sv. Križ pri Slatini. Ko je imel 28 let, se je preselil v župnijo Sladka gora in se tu prvič poročil s Franco Jecl. V prvem zakonu je bilo pet otrok, od katerih živita še sin in hči v župniji Loče, oba že stara nad 70 let. Drugič se je poročil leta 1900 s 30 let mlajšo Rozo Sinko, ki ii je bil še krstni boter in je moral za poroko dobiti spregled iz Rima. Prav je bilo, da je poročil toliko mlajšo, drugače bi najbrž v svoji visoki starosti nikogar ne imel, da bi mu stregel. Zgovorni starček je znal marsikaj zanimivega povedati iz davnih časov. Leta 1860 je šel na nabor v Konjice, bil potrjen in služil 2 in pol leta pri topništvu na Reki in v Trstu. Spominjal se je še tudi tlake in desetine. Šest let je bil župan občine Sladka gora. Veliko je vedel povedati od ravbarja Logarja. Orožnikov
ki je iz apnenca, torej »bela stena«. Na hribu po prednikih sv. Heme pozidani grad se je sicer imenoval Hartenstein, toda med ljudstvom je bil naziv »Bela stena« tako splošen, da so takratni nemški grofje za južni del gradu,, ki je bil nad to belo steno, privzeli slovensko ime »Bela stena«. V svoji nemški izgovorjavi so ga irikrojili tako, da je nastalo ime »Peilenstein«, :i ga zasledujemo skozi stoletja v nemških listinah.	.... . i
Zoper nemški izvor govori tudi posebnost krajevnega narečja, ki ne pozna skupin »jn«, oziroma >nj«, marveč »n« izpušča in izgovarja samo »j«. Če bi namreč »Pilštajn« izviral iz »-stein«, bi v narečju vPiLštajn« izgovarjali brez »n«, kakor n. pr. Reštajn pri Rajhenbur-gu ali Virštanj pri Podčetrtku (v izgovorjavi: Reštajj, Virštaj). Ko pa ljudstvo izgovarja Pištan, je izvor iz »stene« jasen. __™.XTT
Pravilna je tedaj edinole oblika PILSTAINJ, ki je tudi uradno pripoznana ter povsod v uradih, šolah in na zemljevidih v rabi.
Iz Julijske Krajine
Zgornja Branka. Sedemnajstletno Milko Štam-bergar je bik tako močno poškodoval, da je njeno stanje zelo nevarno. Bik se je sam odvezal in pridrvel na dvorišče, uboga Milka ni imela niti časa, da bi se pravočasno umaknila v hišo.
Baker je treba javiti. Kdor poseduje več kot 2 kg bakra, bodisi v ostankih, bodisi v izdelkih in v orodju, ki se ga rabi v industriji in v trgovini, je moral presežek do 31. decembra javiti pri svojem županstvu. Javiti je bilo treba tudi vse umetniške bakrene izdelke in kuhinjsko bakreno posodo s kotli vred.
Zima. Kakor gori pri vas v Sloveniji, smo imeli tudi tu v Julijski Krajini lepe, deloma vedre in sončne božične praznike z zmernim mrazom. Na Štefanovo je oblačnost postajala gostejša in v sredo 27. decembra je v hribih začelo snežiti. Popoldne pa je pritisnila huda burja. Zanašala je snežinke s Trnovske in Kraške planote do Gorice in Trsta. Ker je vedno močneje brila, je razgnala oblake in razvedrila nebo. V četrtek in petek smo imeli sončna, toda močno vetrovna in mrzla dneva. Toplomer je napravil prav vratolomen preokret. V sredo je kazal še do pet stopinj nad ničlo, naslednji dan smo imeli pa v raznih legah od pet do dvanajst stopinj pod ničlo. V Breginju na Kobariškem je bilo v sredo nad ničlo, v četrtek pa devet stopinj pod ničlo, pri Sv. Luciji je padec znašal kar 12 stopinj, od pet nad ničlo na sedem pod ničlo. V četrtek smo imeli v Gorici šest stopinj pod ničlo, v petek pa že deset stopinj pod
Slika na levi:
Majhna ameriška ladja J 4 Je ob obalt države New JerBejr delala poizkuse, kako bt reševala moštvo potopljenih ladij aH letal lz gumijastih rešilnih čolnov ali obratno, spuščala moštvo v čolne na morju. Poskusov so se lotili, da bt dognali, koliko so zračne ladje porabne tudi nad morjem.
Pri angleških oddelkih na zahodni trontl: Protiletalska baterija pripravljena, da izpodbije sovražnega železnega ptiča na nebu.
ničlo. V Trstu divja bora. Tudi po Krasu, po Vipavski dolini in tudi v Gorah razsaja burja ne-ugnanka, ki prodre v najbolj zavarovane kotičke in pretrese kosti. Imamo najbolj mrzle dneve v letošnji zimi, saj javljajo, da je mraz ponekod, n. pr. v Podbrdu že 16 stopinj pod ničlo, na Sveti gori 14 stopinj pod ničlo.
Gornje polje. Naša tovarna za cement, ki nosi sedaj naslov »Cementi Isonzo«, stalno dela in svoj obrat še povečuje. Pred dnevi je podjetje obiskal g. prefekt v spremstvu g. kvestorja in drugih od-ličnikov. Pregledal je vso tovarno in se zlasti za nimal za stanje delavstva. Nastavljenci so odličnim gostom priredili slovesen sprejem.
Cerkno. Dosedanji naš občinski komisar dr. A. Grillo je odstopil. Na njegovo mesto je imenovan kot začasni občinski upravitelj g. A. De Podesta, tukajšnji lesni trgovec, ki je svojčas nam že županoval.
Smrt znanega podjetnika. Na operaciji je v TrsAu umrl g. Edvard MartUroli, ki ga je kot gradbenega podjetnika poznala skoro vsa dežela. Dosegel je 59 let. Ob času gradnje bohin^ke železnice je prišel kot mlad delavec iz 6tarih pokrajin v Solkan, kjer je pozneje ustanovil stavbno podjetje Po vojni je svoje podjetje močno razširil. Najprej je obnavljal zlasti v Solkanu v vojni porušene hiše. Potem se je lotil večjih in obsežnih del. Prevzel je gradbo novih cest in oskrboval omrežje državnih cest po deželi. Največje njegovo delo je pa bila zgradba 6vetogorskega svetišča in samostana. Bil je delaven mož in je zaposloval najraje naše ljudi. Zlasti Solkanci ga bodo ohranili v dobrem spominu, kajti nikoli ni bil nacionalno pre-
napet. Pokopali So ga na Sv. gori.
Drzni roparji. V Raztožnem pri Mirniku v za-padnih Brdih so zakrinkani roparji vdrli ponoči v hišo posestnika Franca Sirka, ki biva na samem. Z orožjem v roki so zahtevali: »Denar ali življenje!« Prestrašeni mož jim je namesto denarja ponujal kravo, ki je pa rokovnjači niso hoteli vzeti, moral jim je izročiti ključe, nakar so prevrgli vse kote in odnesli 000 lir denarja. — Pri Koderniacih, župnija Kodermaci ob Idriji v Benečiji, so vdrli najbrž ravno isti zločinci v neko hišo in tudi kričali na gospodarja: »Denar ali življenje!« Moža je tako prevzelo, da je omedlel in padel po tleh. Roparji so ga pričeli brcati in suvati z nogami. Ker se pa ni več ganil in ni dal znakov življenja, so se preplašili in zbežali. Z nezavestjo je ubogi kmet rešil svojo gotovino. Sosedje pa hudomušno trdijo, da njegova omedlevica ni bila tako težka kakor je izgledala.
športni drobiž
Boksarski dvoboj med Švedsko in Norveško j( končal neodločeno. Tekmovanja so bila v Oslo. Švedska je zmagala v težkih kategorijah, Norveška pa v lažjih.
Telovadni dvoboj med Nemčijo in Italijo bo spomladi v Berlinu in ne v Draždanih, kakor je bilo svoječasno dogovorjeno med obema organizacijama.
Nogometni reprezentanci Belgije in Nizozemske se srečata 31. marca v Amsterdamu ter dne ! 28. aprila v Antverpnu.
Italijani pripravljajo mednarodni turnir v ko-i šarki, pri katerem naj bi sodelovale tudi balkan 1 ske države: Bolgarija. Romunija, Jugoslavija, Gr žija, Turčija ter dalje Italija, Madžarska in Egipt
Slika na desni:
Tudi ameriška policija Ima motorna kolesa. Tu se je 19 stražnikov na-kobacalo na eno motorno kolo, da bi preizkusili njegovo trdnost. Precejšnja gneča je. NaStell pa jih boste samo 12, 7 Jih jo pa na oni strani, kjer jih fotografski aparat nI mogel ujeti.
Auto-mofor
Vež šoferjev
ln avtomelianlkov takoj sprejmemo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Šofer« št. 36.
Praktikant
s primerno trgovsko Izobrazbo dobi mesto v pisarni trgov, podjetja. -Ponudbe na upravo »SI.« pod »Ljubljana« št. 46.
razpisuje pragmatično mesto
občinskega tajnika
ki bi bil obenem organist.
Pogoji: praksa v občinski službi in tajniški izpit.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7 in 8 uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v roku 30 dni po objavi tega razpisa v Službenem listu pri podpisani občini.
Uprava občine Sveti Štefan
dne 30. decembra 1939.
Globoko presunjeni javljamo, da je naš najdražji soprog, oče. sin, brat, zet in svak, gospod
dr. Razborsek Ivan
notarski namestnik
danes pt. težki bolezni spokojno umrl.
Pogreb blagega pokojnika bo v petek, 5. t. m. ob 15 izpred tuk. javne bolnišnice na mestno pokopališče. Slovenj Gradec, dne 3. januarja 1940.
Žalujoča soproga MICA s hčerkico METKO

Naznanjamo tužno vest, da nam je umrl naš dragi soprog, brat, stric in svak, gospod
Martin Kovač
oblastni inšpektor fin. kontr. v pok.
Pogreb bo v petek, dne 5. t. m. ob 2 popoldne iz hiše žalosti Koseskega ul. 20 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica bo v soboto zjutraj ob 7 v trnovski cerkvi.
V Ljubljani, dne 3. januarja 1940.
Globoko žalujoči:
Terezija, soproga, Jakob, brat
in ostalo sorodstvo
\jtrosk-
h oucek
Ženitbe
Gostilničar, trgovec
ln posestnik v Ljubljani išče v svrho ženitbe znanja s starejšo osebo s primernim kapitalom. Slika zaželjena. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod značko »Dobra gospodinja« št. 40,
lEEBBi
Preproge
in perzarce se jemljejo v strokovno popravilo, fi-ščenjo ln preceno na razstavi Sarajevske tkalnice preprog očf 10.—15. Jan. v restavraciji pri »Se-stici«.
SLON SAMBO
(217) Kmalu se je znočilo, in ničesar nista več razločila. Bila sta lačna in žejna in v skrbeh, ali bosta dobila kaj jedače in pijače. Zunaj je nastala huda ura, lilo je in se bliskalo in treskalo. Bliski so risali pošastne vijuge po stenah. Nevihta je bila tako huda. da So miške od strahu cvileč pri-kukale iz svojih luknjic.
(218) Mahoma so izginile vsa miške, le ena prav drobna je ostala na ramenu Filipa. Kaj pa to? Na oknu se je pojavila mogočna, velikanska sova. »Kakšno vreme 1 Tu si vsaj na suhem!« je dejala. Spočetka sta bila fanta malce prestrašena, a nato sta dejala: >Prosim, stopite bliže, gospa sova!«
Vrtna hiša
dvostanovanjska, naprodaj, Vprašati Riharjeva ul. 6, Mirje.
Gostilna in trgovina
dobra ldoča, s hišo, vrtom in inventarjem ter zalogo, v Ljubljani ob tramvajski progi, na prodaj po zmerni ceni. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Ugodna prilika« št. 51.
Lepo vilo ali pension
na Gorenjskem, 1 uro do Radovljice ln 2 url peš do Bleda, 11 sob, garaže, gospodarsko poslopje ter elektrika in vodovod takoj prodamo. Ponu4be poslati v upravo »Slov.« pod šifro »Pension« 19956
ni bližini Bleda, oddamo v najem s 1. majem 1940. Ponudbe v upravo »SI.« pod šifro »Pension« 19955
in uspen vam je v kratkem zajamčen 1 škatla din 30"—. Dob i s e v vseh lekarnah. Proizvaja:
K. F. Labor. Mr. I. Andrijič, lekarnar, Mostar
H.S.br.14.471 25'V 1938
Umrl je naš sin
Milan
abs. ehem,
PogTeb dragega pokojnika bo v petek, dne 5. januarja 1&40, ob 16 iz mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 3. januarja 1940.
Brez posebnega obvestila
Žalujoča rodbina Gostiševa
Dotrpel je, previden s tolažili svete vere, naš ljubi soprog, oče, stari oče, brat, sin in tast, gospod
FRANC MAVC
VLAKOVODJA DRŽAVNIH ŽELEZNIC V POKOJU
Pogreb pokojnega bo v četrtek, dne 4. januarja 1940 ob 4 popoldne, izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica za pokojnega se bo darovala v cerkvi sv. Petra v ponedeljek, dne 15. januarja 1940 ob 7 zjutraj.
V Ljubljani, dne 3. januarja 1940.
Žalujoče rodbine: MAVC, FRATINA, KUKEC.
REUMATIS
najboljše sredstvo sa maiante proti revmatim križu, kosteh isrhiasu, protinu, in podobnim bol pomagalo, kdor ga je uporabljal, poskusite t čate in priporočite tudi drugimi Ena steklenica
GRADSKA LJEKi
Ogl. 8. br. 109CV1835
ZAGREB, Gornji grad
Mali oglasi
Pouk
Službo dobi
II
najlažje, kdor zna stenografijo in strojepisje. 6-mesečnl tečaj za ta predmeta se prične po božičnih počitnicah na Trgovskem učllišču Robida, Ljubljana, Trnovska ul. 15. Pouk po priznani Robldovi metodi, ki prinaša najboljšo uspehe.
Službodobe
Gospodično
z znanjem nemščine sprejmem k 2 otrokoma za popoldan. Levstikova ul. št. 14-1.
Mlajšo postrežnico
marljivo ln zanesljivo, k dvema osebama, sprejmem. Bvent. nemščina. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 57.
mm
i:

Kupimo
Lov z letalom
»Enkrat že. Letala sva z očkom nad Perzijo in sva morala v puščavi zasilno pristati. I)o najbližnje vode sva imela dvajset milj hoda, pesek pa je bil tako vroč, da naju je žgal še skoz podplate.«
»Jaz kaj podobnega še nisem poskusil,« prizna Tim. »A stokal ne bom več.« Držal je besedo, sedela sta z Jockom na zabojih in se polglasno pogovarjala. Tako sta v teh hudih urah dodobra spoznala drug drugega.
Zgoraj ob rovu pa so se sence daljšale in dnevna svetloba je slabela. Fanta sta postala /e grozno žejna. Bila sta tudi lačna, seveda, a tega skoraj čutila nista. Saj nista ne jedla ne pila prav od ranega jutra, ko sta v zaporu zaj-trkovala, pri odpiranju zabojev pa sta se zelo utrudila.
»V sodčkih je žganje,« spomni Tim^a Jock zmaje z glavo.
»Ne bi nama pomagalo, le še bolj bi bila žejna.«
»Morda pa pride prod nočjo Grdogled po naju,« si Tim dela pogum.
Mahoma pa se Jock zdrkne »Zdi se mi, da že prihaja,« reče potihem in že skoči Tim na noge.
»Čakaj!« ga zadrži Jock, dasi ni bil v srcu nič manj razburjen.
»Res, nekdo je zgoraj,« hlastno žepne Tim. »Zavpijva!«
»Tim, počakaj še malot Ako je Grdogled, mu ne smeva kazati veselja.«
»Kaj pa, če je Finch? In če ne zavpijeva, naju zgreši!«
Tim zavpije na ves glas, dn je votlo odmevalo: »Finch! Finch! Tukaj sva!«
»Fincha ni,« se odzove debel glas, nad robom rova pa se prikaže mogočna glava.
»Red je!« presenečen hlastne Jock.
Preselitveno naznanilo
Cenj. občinstvu javljam, da sem prevzel starossna-no restavracijo »Union« na Aleksandrovi cesti- v Mariboru. Svojim go.siom bom nudil prvovrstna-Šo-mača ljutomerska in sve-činska vina ter jedila iz izborne domače kuhinje, ki je že znana iz gostilne »Triglav« na Glavnem trgu. - Potrudil se bom cenjene goste v vsakem ozlru zadovoljiti. - Za obilni obisk se priporoča Lojze JARG, restavrater.
»Torej tamle doli si,« reče Red, nato pa jezno dostavi: »Jock, ti tudi?«
»Da, Red, tukaj sem,« odvrne Jock. »Spustila sva se pred nekaj urami po lestvi v rov, a nekdo nama jo je izmaknil, mislim ,da kmet.«
»Lump!« je zagrmclo iz Redovega grla, da bi se vsak ustrašil, komur bi veljalo. »In meni bi naredil isto, če bi se mu ponudila prilika. Če vama lestvo spustim dol, bosta mogla priplezati ven?«
»Kar preskusite naju!« odgovori Jock in že se jame lestva bližati dnu.
»Tim, ti naprej!« veli Jock tovarišu in ta je vedel, da bi se zastonj upiral. .Splezal je torej navzgor; ko je bil zgoraj, pa še Jock'za njim. Red je stegnil svojo orjaško roko in mu pomagal čez rob.	>..
»Torej vaju je ujel Grimball?« vpraša Red:
»Midva mu praviva kar Grdogled.«
»Zanaprej ga lahko kličeta Nihče,« odvrne Red s pomenljivim glasom, v modrih očeh pa mu zažari plamen, ki ni kmetu obetal nič dobrega. »Kje pa je vajin prijatelj Finch?«
»Prav nič ne veva,« odgovori Jock. »Zajel nas je vihar in smo morali zasilno pristati nekaj milj odtod, s Finchom sva pa peš prišla semkaj.
»In sta našla rovi Spretna sta res neverjetno.«
»Samo srečo sva imela.«
»Potem pa seveda imata ogrlico, ne?« A Jock je zmajal z glavo.
»Ne. zastonj sva jo iskala, čeprav sva odprla vse zaboje.«
28. Kaj je povedni Red.
»Vse zaboje?« vpraša Red, »tudi tistega črnega?«
»Tudi. še prav posebno. Bil je poln tobaka za žvečenje. Vse sva zmetala ven, pa ni bilo nič drugega v njrm.<
Značilno je bilo. da Red o Jockovih besedah ni dvomil niti najmanj.	t
»Se mi je kar zdelo, da bom prepozen,« je rekel 7. neko zadržano jezo.
»Kdo pa vas je prehitel? Morda Marko?« reče Jock.
Red u je lice okamenelo, v modrih očeh pa mu je čudno zablisnilo.
»Marko in Jasper, oba skupaj,« je odgovoril.
»Pa saj ste vendar imeli Marka, pri sebi! Zakaj ste mu pa pustili, da je ušel?« očita Jock.
»Saj ga nisem pustil več ko za hip, a še to v svojo škodo. In vem natančno, kako je tisti časek izrabil. Brzojavil je Jasperju, on je pa dragulje ukradel.« Prenehal je nekoliko, potem pa nadaljeval: »Marko in Jasper sta namreč brata. Pišeta se Lovell in sta ciganskega rodu. Pred leti sta mi napravila neko uslugo, pa sem jima bil hvaležen. Veliko sem jima zato storil dobrega, a zdaj je konec!«
»Pa kako je šla ta stvar?« vpraša Jock »Ali mislite, da je naredil Jasper vso dolgo pot iz \Valesa, vzel smaragde in se z njimi vrnil?«
»Kam je potem šel, ne vem, pa skoraj gotovo v Wales. Pa je tudi vseeno: najhujše je, da ima dragulje in o tem sem prepričan, kakor da sem bil zraven, ko je kradel.«
»Jaz pa mislim, da je bilo za tatvino premalo časa,« podvomi Jock.
»Čez in čez dosti, saj ni več ko dve sto petdeset milj! Če je dobil včeraj brzojavko, je v osmih urah z velikim šestvaljnim avtom, ki je na Garvu, igraje prišel do sem. Danes ob zori je bil najbrže tukaj in pobral smaragde, ob šestih pa že spet odrinil.«
»A zakaj mislite, da se je vrnil nrav v Wales?«	P
»Zakaj? Jasper ni bil še nikoli po svetu in ne zna nobenega jezika razen svojega. Zato tudi v Ilolandijo ni mogel. Prepustil bo torej prodajo svojemu bratu, dokler se pa z Markom ne snideta, bo dragulje skrival doma.«
»Ali pa ni zdaj Marko že pri njem?« se oglasi Tini.
Red se je zlobno nasmehnil.
»Ne, T im, Marka še ni pri njem. Je še na severu in še nekaj časa ostane.« Potem pa pogleda Tirna ostreje in pravi: »A nič kaj dobro ne izgledaš, sinko! Najbrž sta oba hudo lačnh. Moj avto ni daleč in živeža mi ne manjka. Pustimo dragulje in se rajši okrepčajmo!«
Red je bil svoj avto skril na njivi za visoko živo mejo, tako da ga s ceste nisi mogel zagledati. V zalogi je imel kavo, prigrizke iz jezika in gnjati ter čokolado. Fantoma že dolgo nobena večerja ni tako dišala kakor ta. Usedla sta se na avtove stopnice in se gostila.
»Čudno se mi zdi, kaj je s Fincliem,« reče Jock okrepčan. »Red, ali ste kaj videli njegovo letalo? Na onemle griču blizu pota bi moralo stati.«
Red pa je zmajal z glavo. »Morda je pa onstran gozda?«
»Skočim pogledat,« reče Jock.
»A pazi na kritje!« ga posvari Red.
»Bom.«
Finchevega letala pa ni bilo nikjer, prnv tako ne Redovega Dexterja. Vrnil se je in komaj je bil pri avtu, že se je od juga oglasilo rahlo brnenje,
»Zdajle' prihaja,« reče Red, skoči pokonci in vr/e škatlo v sedež. »A jaz ga ne bom čakal.«
»V Wales?« vpraša jock.
»Mogoče. Ali ti pojdeš?«
»Če bo le Finch hotel. Povedati pa mu to reč morava. Red.«
»Povejte mu brez skrbi vse, kar hočete. Samo tega mu nikar ne svetu jte, naj mene zasleduje, ker bi samo čas zabijal.« Sedel je v avto in zagnal motor. »Lahko pa lovite Jasper-ja, če se vam zljubi. Morda tudi dospete v Wales pred menoj, a Jasperja bom ujel jaz, ne vi. /bogom!« Pognal je avto skozi vrzel v živi meji in se v urnem diru pognal proti cesti.
Urednik: Viktor Cenžiž
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože KramariC	Izdajatelj: inž. Jože Sodia
% UUBDANA
Zapihal je jug
V ranem jutru včeraj, ko je rdečkasto _ sonce zastonj sijalo na ivje, ki je leglo na drevje in žice telegrafskih in telefonskih vodov, pač nihče ni mislil, da bomo čez dan doživeli vremenski preobrat. Vendar je že okrog poldneva začel pihati razmeroma gorak južni veter, ki »početka sicer ni mnogo zalegel. 2ivo srebro je v vseh termometrih naglo začelo rasti in ko so opoldne mnogi do ušes zaviti odhajali iz pisarn, so presenečeni začutili, da je bila njihova skrb odveč. Še bol| so ee začudili tisti, ki so šele ob dveh hiteli iz uradov na kosilo in ki bi si, če ne bi bilo vetra, skoraj odpeli suknje. Da ie nastopila močna sprememba, je potrdilo tudi nebo, ki se je popoldne počasi meghlo, tako da je sonce le še nekaj časa prav slabotno prodiralo megleno kopreno, ki je nastajala v ozračju. Ob treh je v vremenski hišici na Kongresnem trgu živo srebro zopet po dolgem času prvič zlezlo nad ničlo. Da je bil to res izreden dogodek, je najlepše potrjevala procesija, ki se je v svoji radovednosti vrstila mimo hišice in strme ogledovala dokaz, da je res postalo skoraj gorko. Na večer se je nebo že popolnoma pooblačilo in če stare skušnje ne lažejo, potem se nam obeta zopet porcija enega, ki jo bodo prav gotovo pozdravili vsi smučarji, ki se vesele že na smuko ob zadnjih dvojčkih, namreč 6. in 7. januarja. Snega pa bodo veseli tudi kmetje, saj z zadnjimi par prsti niso bili zadovoljni in so mu po pravici očitali, da ga je padlo samo toliko, da je lahko nastopil tak mraz. Vremenski preobrat je v zvezi tudi z lunino spremembo, saj je luna stopila 2. januarja ▼ zadnji krajec in je tudi Herschel v svoji stoletni pratiki napovedal sneg in vihar,
i *
1 Veste kaj! Tolikokrat smo si te dni voščili in želeli srečno novo letol Malokdo je pozabil pristaviti tudi »mirno« novo leto. To je prav m lepo. Toda, če hočemo ta blagor res imeti in uživati, je treba poleg voščila tudi kaj storiti, poleg molitve kaj žrtvovati. Molitev 7,a mir se ponavlja pri javni službi božji v cerkvah, pri sv. mašah; za mir prosi in moli nedolžna mladina, dobro ženstvo, pošteni možje in fantje. Od vseh, posebno pa od mož in fantov pa pričakuje Kralj miru tudi žrtev, četudi majhnih. Za marsikoga bo že precejšnja žrtev, če se odloči, da se pridruži v novem letu nočnim častilcem, ki bodo v stolnici (letos prvič) od 4. do 5. januarja celo noč (posamezni po eno uro) v skupni in glasni molitvi prebili pred izpostavljenim sv. Reš. Telesom. K:lo izmed možakarjev in fantov se nam hože pridružiti?! Kdo čuti moč za to žrtev? Na noge pred evharističnega Zveličarja, da bo sreča miru in blagoslova ostala trajno med nami. Ce novinci ne upajo izbrati popolnočnih ur, naj pa prevzamejo eno ali drugo večerno uro od devetih dalje, ko je cerkev že precej zasedena. Starejši in pogumnejši stražarji naj se pa pomaknejo za eno ali dve stopnji naprej. Popolnočne ure so — če hočemo biti odkritosrčni — revno in redko obiskane. Treba bo, da jih je več, ki se žrtvujejo po dve ali tri prve jutranje ure, da se tako doseže možnost zborne molitve. Pridite! Naš Kralj nas čaka in je pripravljen za obilne darove 1
1 Nočne častilce presv. Zakramenta vljudno opozarjamo na celonoeno češčenje, ki se prične
drevi po skupni molitveni uri ob 9 v stolnici. Opravljale se bodo vsako nočno uro molitve 22. in 5. ure: Za praznik rojstva Gospodovega in CeSčenje presv. imena Jezusovega. Molitvenik »Večna molitev« je v cerkvi na razpolago.
1 Prosvetnega večer« t petek, 5. t. m. ne bo, ker Se trajajo božične počitnice. Pač pa že sedaj opozarjamo na zanimivo predavanje, ki bo na XI. prosvetnem večeru 12 januarja, ko bo predaval dr. Ivo Pire, ravnatelj Higijcnskega zavoda o narodni rasti in zdravju družin.
1 Šolsko upraviteljstvo dri. I. dekliške mešč. Sole pri Sv. Jakobu v Ljubljani sporoča, da je umrla učenka II. b razr., Amalija Gobec, in vabi učenke, da se udeleže njenega pogreba, ki bo v četrtek, dne 4. jan. ob 4 popoldne iz splošne bolnišnice v Ljubljani. Molimo za pokojnol
1 Umrl je naš član in odbornik gospod Franc M ar c, železniški zvaničnik v pokoju. Pogreb bo v četrtek, dne 4. januarja 1940 ob 4 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice k Sv. Križu v Ljubljani. Železniški vpokojenci se vljudno vabijo, da se pogreba udeleže. — Društvo železniških upokojencev v Liubljani.
1 Velikodušen dar. Ga. Rezi Zalaznik, vele posestnica, Ljubljana, Gajeva 6, je podarila za t>ožičnico revnih otrok Deejega doma 30 metrov flanele. — Uprava se za plemenit dar prisrčno zahvaljuje.
1 Zahvala. Učiteljstvo šole pri Sv. Petru v Ljubljani je darovalo namesto venca na grob ge. Marije Košce, matere tovarišice gdč. Ane Košce, za Vincencijevo konferenco Srca Jezusovega v Ljubljani 100 din. V imenu podpirancev: Bog povrni!
1 Narodni obrambni lond — odmera za L 1940.
Davčna uprava Ljubljana mesto razglaša. Zaradi pravilne odmere morajo vsi davčni zavezanci, ki imajo 3 aH več živih zakonskih otrok izpod 21. leta starosti vložiti v času od 1. do 31. januarja 1940 prijavo, v kateri je navesti imena in rojstne podatke otrok. Prijave je treba kolkovati z 10 din. Tiskovine za prijave se dobe pri davčni upravi Ljubljana, Vodnikov trg 5-1. nadstropje, soba št 3. Prijave, vložene po 31. januarjem, se pri odmeri obrambnega fonda ne bodo upoštevale. V istem roku morajo predložiti davčni upravi prijave tudi vsi preko 30 let stari moški davčni zavezanci: a) samci, b) oženjeni in vdovci brez otrok Onim davčnim zavezancem, katerim 60 otroci pomrli in sedaj nimajo nobenega otroka, prijav ni treba vlagati.
1 Knjigarna Akademske založbe je preselila svojo zalbgo iz Šelenburgove ulice št. 4, dvorišče, na Tyrševo cesto št. 2 »Hotel Slon« in posluje samo v tem lokalu.
1 Samo še danes »Serenada ljubezni« v kinu Unionu. Vsi, ki še niso videli najnovejšega pevskega filma »kraljice petja« Jeannette MacDonal-dove, naj danes ne zamude zadnje prilike in naj danes pohite v kino Union, da si ogledajo to edinstveno filmsko delo prekrasnega petja in fantastičnega razkošja. »Serenada ljubezni« je sijajna, zabavna opereta, katero j>reveva Jeanettino divno petje, godba, šlagerji, skratka film nudi izreden užitek vsakemu gledalcu. Nihče naj ne pozabi danes na ta film, kajti »Serenada ljubezni« je zadnji film Jeanette Mac Donaldove v letošnji 6ezoni in zato naj se nihče ne odreče edinstvenemu užitku, ki ga bo deležen vsak, ki bo videl to prekrasno filmsko delol
Danes udnjlkiat! Ob 16, 19. in 21.15 uri - Oglejte si danes edinstveni, prekrasni pevski velefilm
% lif ieanette Mac Ponaid - Serenada ljubezni
Najnovejša poročila
Govor predsednika Roosevelta
Washington, 3. jan. AA. Reuter: Danes opoldne sta se ponovno sestuln olm doma ameriškega kongresa. Seja je bila odprta s poslanico predsednika Roosevelta, katero so potem po radiu objavili vsemu svetu. Parlamentarni rogi pravijo, da bo sedanje zasedanje dolgo trajalo.
lE
NVashington, 3. jan. AA. Reuter: Predsednik
____u/enih držav Roosevelt je imel dunes govor
na tretjem zasedanju 76. kongresa Združenih
otroci, če bi bil velik del ostalega sveta prisiljen oboževati boga, vsiljenega od tujega vojnega vladurja, oziroma če bi mu bilo prepovedano, da sploh obožuje Bogu. Moramo gledati v bodočnost, je nadaljeval Roosevelt, du bi videli učinek, ki bi nustal uu naše bodoče rodove, če bi svetovno trgovino nadziral neki narod, ki bi to kontrolo izvujal s svojo oboroženo vojno silo. Narodi drugih držav imajo
II« UUIJI HI UUOVUM.IJM * ' • """•P'---- y	.
, držav. V svojem govoru je Roosevelt rekel: Socialne in gospodarske razmere, iz katerih so v inozemstvu rezultirale revolucije in diktature, so popolnoma enake kakor ruzmere pri nas, za katere se borimo, da bi jih na miroljuben način rešili. Diktature in filozofija sile so imele skoraj v vsakem primeru svoj izvor v potrebi, da se izvede drastična akcija za izboljšanje notranjih razmer tam, kjer demo-| kratska akcija iz kakega drugega razloga ni mogla izvršiti sodobnih potreb in izpolnitev zahtev. Roosevelt se je nato dotaknil opomina, katerega je navedel v svoji zadnji poslanici i kongresu, ko je poudaril, da bodo ameriški državljani v svojem vsakdanjem življenju občutili učinek dogodkov na drugih celinah, j Predsednik Roosevelt je vstal proti tistim, ki zahtevajo in vztrajajo pri tem, da lahko Združene države kot samostojna enota živi v sreči in blagostanju in da si zagotove na lahek način svojo bodočnost v okviru visokega zidu izolacije, modtem ko je zunaj tega zidu civilizacija, trgovina in kultura človeškega rodu lahko v 1 težkih krčih. Lahko razumem čustva tistih ljudi, ki opominjajo narod na to. naj nikar ponovno ne pristane, da bi pošiljali ameriško mladino na evropska tla, toda nihče od njih ni zahteval pristanka, ker tudi nihče ne pričakuje take odločitve. Ogromna večina mojih sodržavljanov prav nič ne opušča nade in pričakovanj, da Združene države ne bi bile potegnjene v vojno. Obstoje velike razlike med državami, ki niso v vojni in med trditvami, da j ta vojna nima z nami nobene zveze. Nam se | ni treba bojevati z drugimi narodi. Toda z drugimi narodi vsaj lahko delamo, da bi se omogočil mir, ki bo razvedril tegobe sveta, če bomo delovali tako, da bomo obenem jioma-gali tudi lastnemu narodu. Mi moramo gledati v bodočnost in skrbeti za bodočnost naših otrok, v kolikor bi ostali del sveta padel pod oblast združene sile. Mi moramo gledati v bodočnost, da bi uvideli in njen učinek na našo lastno bodočnost, če bi bili vsi mali narodi na svetu ogroženi v svoji neodvsinosti in če bi bili priključeni relativno močnim vojaškim sistemom. Gledati moramo pa tudi v bodočnost, da bomo videli, kakšno življenje bodo morali živeti naši
pravico, da si sami izbirajo lastno obliko vla davine. Toda mi v svoji državi pa še zmerom verujemo, du je za tako izbiro r°lreb"ih ve':
»Ci IIJUIUV7. vil* jv	......... r	-
predpogojev in za katere mi pravimo, da so povsod bitnega pomena. Mi vemo, da mi sami nikoli ne bomo popolnoma varni v svoji hiši vse dotlej, dokler druge vlade ne bodo priznale take svobode. Nato ie Roosevelt izrazil upanje, da bodo mogli tudi na drugih celinah izvesti tisto, kar je bilo izpeljano na ameriški celini, kjer je 21 republik pokazalo enodušnost v idealih in v svojih medsebojnih odnosih. Roosevelt je poudaril, nnj se sedanji sistem ameriških trgovinskih sporazumov razširi kot neobhoden del in temelj vsakega pravilnega in trdnega miru. Stari pogoji svetovne trgovine niso zmožni zagotoviti trajni mir in ko_ bo prišel čas, da bodo morale Združene države uporabiti svoj vpliv, da bi odp.-le trgovinske prekope v svetu tako, da noben narod ne bi bil prisiljen za bodoče z orožjem v roki doseči svoje pravice, bodo Združene države poskušale vplivati, da se vse to doseže na miren način s konferencami. Poudarjam vodilno vlogo našega naroda, katero lahko prevzame, ko bo prišel čas za obnovitev svetovnega miru. Tak vpliv pa se taliko zmanjša, če bi se ta vlada vdala vplivu gospodarskega egoizma.
Nadalje je Roosevelt poudaril, da z ozirom na negotovost v svetu zahteva, da kongres poveča kredite za vojsko in mornarico, toda ne zaradi zmede, temveč zaradi splošnih koristi, in prav tako, da ustvari dopolnilne pristojbine. Govoreč o brezposelnosti, je Roosevelt odklonil evropsko rešitev, ki izkorišča brezposelne za proizvodnjo pretiranega oboroževanja, ki ima ponavadi za rezultat avtoritativne režime. Roosevelt je poudaril, da se nagiba k ameriškemu načinu pobijanja brezposelnosti s »povečevanjem narodnega dohodka«. Mi kot zedinjen narod, je rekel na koncu Roosevelt, moramo ohranjevati na tej celini plnmen človečnnske svobode, razuma in demokracije ter častnega postopanja. Mi moramo te vrline poživljati in jih ohranjevati za boljši svet, ki ima priti. Naj bi leto 1940 označili naši otroci kot leto, v katerem je demokracija opravičila svoj obstoj kot najboljši instrument vladavine, kar jih je človeštvo kdaj ustvarilo.
Za 22,672.000 din novih zgradb je dobil lani Maribor
99 novih zgradb s 317 stanovanji - Izigravanje slovenskih obrtnikov
Maribor, 3. januarja.
Ob začetku novega leta se delajo vsepovsod bilance o uspehih v preteklem letu. Gotovo je eden najvažnejših takih pregledov vprašanje gradbene delavnosti. S to bilanco smo lahko v Mariboru zadovoljili. Toliko, kakor se je gradilo v preteklem letu, se v Mariboru že dolgo m zidalo Dasi nismo dobili kakšnih mogočnih paldč, se je vendar zidalo na vsah koncih in krajih ter je mesto zopet veliko pridobilo z nekaterimi le: pimi in prav impozantnimi stavbami, s katerimi so se izpolnile velike škrbine, ki, žal, še tako zijajo vzdolž mariborskih ulic. Dasi je bila gradbena delavnost v središču mesta bolj pičla, pa je bila zato večja na periferiji, kjer se je mesto znatno razširilo ter je dobilo zaradi novih stavb kar večje število ulic. Vsa ta gradbena delavnost pa gre v pretečenem letu v glavnem na račun zasebne podjetnosti. Zasebniki so proti pričakovanju veliko zidali. Precej so jih k temu nagnali temni oblaki, ki so se začeli zbirati na evropskem obzorju. Danes so vsi zadovoljni, ki so lani gra-gradili. Zidali so še razmeroma poceni, če bi začeli z zidanjem letos, bi bile stavbe zaradi podražitve materiala najmanj tretjino dražje. Občina se je letos omejila na dograditev nove carinarnice, poleg tega pa je zelo uspešno nadaljevala svoj cestno gradbeni program ter je tlakovala 1200 m cest v mestnem središču z granitnimi kockd mi
Na splošno se gradbena bilanca lanskega leta ▼ Mariboru izrazi s sledečimi številkami: na novo Se je zgradilo 99 stavb s 317 novimi stanovanji v skupni vrednosti 22,671.727.39 din. Med stavbami je 10 pritličnih, 24 enonadstropnih, 7 dvonadstropnih, 6 trinadstropnih, 1 štirinadstropna, 2 gospodarski, 3 industrijske, 3 lope, 9 avtogaraž, 1 transformatorska postaja, 1 čistilna naprava s kanalizacijo ter 4 nadzidave, 3 prizidave in 18 preureditev. Stanovanj pa je 75 enosobnih. 100 dvosobnih, 39 trisobnih, 2 štirisobni, 1 petsobno, 1 pa ima več kako"- 5 sob. Poleg tega je bilo zgrajenih še 50 obrtnih lokalov in pisarn.
Tudi v preteklem letu smo morali ugotoviti, da tekstilna in druga mariborska industrija ne skrbi za nastavitev svojih nameščencev in delavstva. Številne industrije iviajo v mestu nakupljene lepe parcele, ki jih še niso zazidale.
Poglavje za sebe so še vedno nezazidane parcele v središču mesta. V strogem centru smo lani dobili eno samo novo stavbo, lepo palačo zavarovalnice »Drava«, vse druge tako lepo ležeče parcele pa so ostale nezazidane, ker so predrage. Upali je. da bo vprašanje rešil novi regulacijski načrt, ki bo prinesel med drugim tudi predpise za financiranje regulacije.
Se nekaj smo opazili lansko leto, kar moramo javno ožigosati. Pri vseh zgradbah, ki so jih vrši-la gradbena podjetja, ki niso v slovenskih rokah, ni dobil zaposlitve uiti en slovenski obrtnik Na ta način so se čisto umetno dvignila v Mariboru Čisto nova obrtniška podjetja za raznovrstne in-Blalaeiie. Njihova imena lahko vidimo v oglasih.
ki jih prinaša vsak teden v Zagrebu izhajajoče
glasilo manjšine na Slovenskem. Ker odločajo predvsem gradbeni podjetniki, kdo bo vršil na novi stavbi razna obrtniška in instalacijska dela, bo treba vse te podjetnike enkrat odločno opomniti, da ne poznamo nobene prikrite pristranosti in da 6e jim bo to obilno povrnilo tedaj, kadar bodo skušali dobiti v svoje roke večja javna gradbena dela.
m Ljudsko gibanje v preteklem letu smo za področje stolne in mestne župnije že objavili. V frančiškanski župniji pa so imeli lani 111 krstov, 197 porok in 132 smrtnih slučajev. Zelo se je razgibala lansko leto magdalenska župnija, ki postaja vse bolj naseljena. Rojenih je bilo lani na njenem področju 352 otrok in 6icer natančno tx>1o-vica dečkov in istotoliko deklic, poročenih je bilo 289 parov, smrtnih slučajev pa je bilo 614, od česar pa odpade več kot polovica na bolnišnico. Med umrlijni je bilo 339 moških in 275 žensk.
m Akademska kongregacija vabi na sestanek, ki se bo vršil v petek ob 20 v kapeli oo. jezuitov.
m Prosvetno društvo v Studencih gostuje v nedeljo 7. januarja v dvorani Zadružne gospodarske banke z igro »Mati«. Predstava prične popoldne ob petih.
m Clane-smučarje FO Maribor III. obveščamo, . da se udeležijo sestanka v Gledališki ulici 3 danes ob 10 dopoldne, da se pogovorimo o podzveznih tekmah v Sv. Lovrencu na Pohorju.
Gledališče
Četrtek, 4. januarja, ob 20: »Zaroka na Jadranu«. Red B.	_ .
Trbovlje
Mrzla kopelj. Da se pokaže in še zasluži nekaj dinarjev je brezposelni Anžur Ignac vabil občinstvo, naj pride gledat na Silvestrovo dopoldne k Pravdičevem bajerju, kjer bo prebil led in se kopal. Mraza je bilo 16 pod ničlo, ko je Anžur res nastopil in tudi nekaj minut vztrajal v ledu in vodi. Občudovalcev je imel dovolj posebno med mladino, prispevki pa so bili bolj skromni.
Kino Društveni dom v Trbovljah bo predvajal v petek in na praznik v soboto film »Chicago v plamenu«, ki je povzet po potresni nesreči, ki je zadela to velemesto. V nedeljo in ponedeljek pa »Tajna Maginotove črte«, kjer se bijejo sedaj boji.
Ptujska gora
Prosvetno društvo na Ptujski gori je na
Silvestrovo priredilo narodna igro »Divji lovec«. Igrulci so vsi prav leno podali svoje vloge, posebno pa sta ugajala Majda in Janez. Lepoto igre so posebno povzdignile krasne gorenjske narodne noše. Gledalci, ki so do zadnjega kotička napolnili šolsko dvorano, so z navdušenjem aplavdirali lepi izvedbi igre, in so se po končani igri zadovoljnih obrazov vračali domov. Ker še mnogi želijo videti to lepo igro, zato se bo na splošno željo ponovila na praznik sv. Treh kraljev, 6. januarja. Začetek ob 3 popoldne v šolski dvorani.
Izredno zasedanje irskega parlamenta
Dublin, 3. jan. AA. Reuter: Danes se je irski parlament sestal k izrednemu zasedanju.
Ministrski predsednik de Valera je zahteval od parlamenta, da sprejme ukrepe, ki dajejo vladi izredna pooblastila za zagotovitev javne varnosti in za zaščito države v vojnem času. 1 ravo-sodni minister je predložil zakonski predlog, ki določa pooblastila vladi za interniran j«: oseb, ki se pregreše s protidržavnim delom. I ravo-sodni minister je izjavil, da je bilo pri osebah, ki so zapletene v delo irske republikanske armade,, našli velike vsote denarja, orožja in eksploziva. Veliko vsote denarja so prispele za irsko republikansko armado iz Amerike in so bile zaplenjene tudi pošiljke ameriških dolarjev. Vodja opozicije Gosgrave je predložil predlog, da bi se odložila razprava o zakonskem načrtu, nakar se je razvila diskusija, ki bo verjetno trajula vso noč.
Drobne novice
Helsinki, 3. jan. t. Reuler: Rusi so po hudem topniškem ognju srdito napadli s pehoto finske postojanke ob reki Taipale. Finci so napad odbili in zadali sovražniku težke izgube. Pri Attajaki so Finci uničili eno sovražno četo, oboroženo s strojnimi puškami. Pri Suomus-salini v bližini Rasti so Finci uničili 5 ruskih tankov in dva oklopna avtomobila. V področju Juntusranta so Finci napredovali do desnega brega reke Kokkojaervi.
London, 3. jan. t. Reuter: Angleška vlada je ponudila turški vladi na razpolago eno bolniško ladjo. Turška vlada se je za to velikodušnost angleški vladi zahvalila s pripombo, da bo ladjo ruda sprejela, čim jo bo rabila.
Berlin, 3. jan. t. Reuter: Nemški poroče-valni urad poroča iz Tallinna, da nimajo do danes še nobenih vesti o parniku >Agu< (1575 ton). Parnik pogrešajo že od 3. decembra, domneva se, da je zadel ob mino in se potopil z vso posadko, ki je štela 18 mož.
Stockholm, 3. jan. b. švedski parlament je sprejel naredbe o prisilnem delu. Na ta način hoče vlada razpolagati z vsemi narodnimi silami za državno obrambo. Sem spadajo tudi vsi transportni delavci in vsa prevozna sredstva.
Rim, 3. jan. AA. Štefani: Prihodnji mesec bo v Stockholmu tekma med švedsko in italijansko boksarsko reprezentanco.
Newyork, 3. januarja. AA. DNB: Newyork Times potoča iz Sydneja, da bodo odslej vse avstralske trgovske ladje oborožene s topovi kalibra 10 cm.
Belfast, 3. januarja. AA. Preteklo noč je policija na nekem polju pri Glairnetu na severnem Irskem našla dve in pol toni streliva, ki je bilo ukradeno iz skladišča Feniks v Du-biinu. Dozdaj torej niso našli samo še 6 ton ukradenega streliva.
Berlin, 3. jan. AA. DNB: Indeks cen življenjskih potrebščin je v nemškem rajliu za mesec december znašal 126.47° v primerjavi z letom 1913-1914. To pomeni, da se je indeks cen povzpel za 0.2%v primerjavi z mesecem novembrom.
Vaje ameriške vojske v strr'janju. Streljajo s posebnimi kroglami, ki s« svetijo in tako v nočni temi rišejo za seboj svoio pot, da vsaj vojak lahko vidi, kako je šla krogla iz njegove puške.
roiograi je s teh vaj ujel gornjo sliko.
KULTURNI OBZORNIK
Doc. dr. Ton Smerdel:
Grivčev Knez Kocelj*
Izjemoma prinašamo oceno dr. Tona Smerdela, docenta filozofske
fakultete v Skoplju, ki nam jo je poslal o Grivčevi pomembni knjigi, čeprav smo o omenjeni knjigi ie govorili. Kritik je namreč iz objektivne daljave opazil tisto pomembnost knjige, ki so jo doma mnogi bolj ali manj prezrli. — Posebno zanimiva je njegova sodba o književni obliki in o slogu knjige, ker je kritik znan kot tankočuten poznavalec lepe književnosti in pesniškega sloga. (Gl. »Slovenec« 1939 št. 255.)
Grivčevo znanstveno delo o slovenski srednjeveški zgodovini in osebnosti sv. Cirila in Metoda je v sodobnem slovanskem zgodovinopisju dobro znano. Doslej je uspešno rešil mnogo nejasnih vprašanj iz slovanske bizantinologije, tem laže, ker mu je kot teologu in ne samo zgodovinarju marsikaj jasneje. Sodobni znanstveniki se skladajo z njegovimi rezultati o slovanskih apostolih in o knezu Koclju. V tem je značilno, kako je naš slavist R. Nahtigal na podlagi Grivčevega dela označil Kocljevo pomembnost: »Gotovo je velika Kocljeva zasluga v slovanski kulturni zgodovini, da se je zavzel za Metodija in nadaljevanje dela obeh slovanskih apostolov ter tako preprečil, da se ni že v samem začetku prekinilo. Ne more biti dvoma, da pripada njegova osebnost krogu največjih moi slovanske kulture in politične zgodovine, ako je seveda ne motrimo s tujimi očali* (Slovenski jezik 1939, stran 14).
Kocljev zgodovinski lik je enako pomemben za slovensko narodno zavest, za pravo narodno vzgojo slovenskega naroda in za slovensko znanost.
Ker je Grivčeva knjiga o Koclju v vsej jugoslovanski zgodovinski književnosti edino delo, posvečeno eni sami veliki osebnosti iz srednjega veka ter obenem razpravlja o važnih slovanskih vprašanjih one dobe in o začetkih slovanske kulturne samobitnosti, sem smatral za potrebno, da to knjigo predstavim hrvatskemu občinstvu (Franj. Vijesnik 1939, št. 8-9). V kratkem bom napisal še prikaz za srbsko javnost. Naj mi bo po vsem tem dovoljeno, da to svojo sodbo o knjigi predložim tudi slovenskemu občinstvu.
Obširna knjiga o Koclju je pisana v posebnem slogu, dostopnem znanstvenikom in lajikom. To je morda tudi vpliv proučevanja prav tiste pristne stare slovanske književnosti, v kateri je toliko svetopisemske preprostosti (naivnosti). Grivec je zares napisal knjigo, ki ima (ar srednjeveškega misala. V tem smislu je tudi slikar Pengov dobro razumel Grivčev namen in je knjigo okrasil z ini-cialkami in vinjetami, tako se vse ujema s slogom onega davnega zgodovinskega okolja. Vsa oprema knjige, črke, inieialko, vinjete, besedilo in vezava
napravljajo vtis, ki nazorno dokazuje, kolfko more tudi vnanja oprema povzdigniti bogato in toliko let z ljubeznijo in razumevanjem zbrano vsebino. Hogate opombe na koncu knjige dokazujejo, koliko truda je pisatelj vložil, da je proučil obilno in mnogostransko literaturo o tem predmetu. Cela knjiga je napisana s strokovnim znanjem in z ljubeznijo.
Slog dr. Grivca ima na sebi mnogo one značilne preprostosti svetega pisma in srednjeveških legend. V tej knjigi je dr. Grivec dokazal, da zna tudi v liri/nem duhu oživljati temne daljave zgodovinskega dogajanja. Ta lirična ubranost nikakor ni v nasprotju z njegovim znanstvenim stališčem. Ti lirični oddelki razodevajo dr. Grivca kot stilista, književnika (leposloven) in zgodovinarja. Vemo, kako malo je zgodovinarjev, ki bi bili tudi dobri stilisti.
Ta posebni slog, ki daje knjigi vrednost umetniškega dela in jo približuje ljubiteljem leposlovja, se zrcali že v začetku knjige v uvodu in na mnogih mestih naslednjih poglavij. V dosegljivem zgodovinskem okviru si pisec prizadeva, da čim lepše in zvesteje predstavi pomembno osebnost Kocljevo, paralelno pa tudi delo in pomen svetih slovanskih apostolov. Vse znane in neznane peripetije in borbe, kolikor so po zgodovinskih virih pristopne, so v tej knjigi izkoriščene. Ko tako čitamo poglavje za poglavjem ali pa kritične opombe na koncu knjige, spoznavamo važnost one dobe in se utrjujemo v prepričanju, da se imajo Slovani za svojo narodno zavest in kulturo zahvaliti notranji moči krščanstva. V tem smislu je ne le lepo, ampak tudi ganljivo poslednje poglavje: Spomin kneza Koclja.
Kogar zanimajo viri in fcogata literatura, ta bo s posebnim zadovoljstvom prebiral opombe, ki prinašajo mnogo novega in pojasnjujejo mnoge stvari za prihodnje delo na tem polju. V novejšem jugoslovanskem zgodovinopisju pomeni delo dr. Grivca temeljni kamen za dobo, ki nam jo v lepi obliki, a na znanstveni podlagi približuje. Pa še nekaj 1 V delu dr. Grivca imamo mnogo odstavkov, ki na nov in prepričevalen način osvetljujejo odnos svetih bratov do Rima in to za našo dobo ni brez pomena. O straneh in vprašanjih, ki vzbujajo diskusijo, ne bomo govorili. Saj je prav v tem velika vrednost zgodovinskega dela, kolikor bolj skuša osvetliti zgodovinske probleme in celo problematiko, ki se sama od sebe nudi, če hočemo pisati o knezu Koclju. Kako skopi, pa obenem globoki so viri, ki jih je strokovnjaško izkoristil dr. Grivec I
• Dr. Fr. Grivec: Slovenski knez Kocelj. Ljubljana 1938. Izdala Jugoslovanska knjigarna. Strani 298 + 18 slik v tekstn in ena geografska karta. Inicialke in vinjete izdelal akademski slikar Slavko Pengov.
Pred razstavo Karle Bulovfceve
Ob otvoritvi razstave del Karle Bulovčeve je predvsem važno to, da umetnica ni razstavljala večje zbirke svojih del že deset let Da je med tem razstavljala z velikimi uspehi v različnih inozemskih središčih, o tem se je tu na tem mestu že pisalo. Zelo zanimivo je, kar je pred nekaj leti na tem mestu napisal umet. zgod. dr. F. Sijanec z ozirom na nekatera dela, ki jih je umetnica skupno z drugimi slov. umetniki razstavila v Mariboru — in sicer med drugim sledeče: »...to, kar razstavlja, zadošča, da si ustvarimo najbolj ugodno prepričanje o njej, več, da smo Slovenci za veliko in pristno umetniško silo bogatejši in slepi, če je ne vidimo...« In malo dalje: »...odkar jo poznamo, vemo, koliko odkritosti in globine smo našli na njenih kompozicijah, baš to je bilo, kar je izzvalo filistrski odpor na drugi strani — tokrat pa smo v resnici presenečeni nad tolikšno dovršenostjo med notranjim in zunanjim delom njenih kompozicij.. .« itd.
O isti razstavi je pisal nemški pesnik in publicist Borneo Bučar in karakteriziral Bulovčino umetnost takole: »...njena umetnost ni klasicistična, niti ne stremi za ideali renesanse, vendar polno priznava konkretnost. Telo je zadobilo v njej svojo pradavno vrednost, dasi profinjeno in poduhov-ljeno v čisto samosvojem in edinstvenem pogledu. In to v nečuveni meri, ne da bi umetnica telesnost zmaličila ali celo tajila. Človek — v nasprotju z azijatskim pojmovanjem — ji pomeni središče, v njem je mera in meja. To je konec konca pot od antike, preko renesanse do danes.<
Ta mnenja o njeni umetnosti potrjujejo njene začetke, potrjujejo, da umetnica na svojem potu in v svojem razvoju ni obstala.
Ta razstava bo pa še posebej zanimiva zategadelj, ker bo jasno in točno razviden ves Bu-lovčin umetniški razvoj od leta 1929, t. j. od njene prve kolektivne razstave pa do danes. Vse velike risarske kompozicije, portretne in nekaj plastičnih iz njene zagrebške, mariborske dobe itd.
Če Bulovčeva že deset let ni razstavljala v večjem obsegu svojih del, to vsekakor priča o njenem velikem čutu odgovornosti proti javnosti in nič manj o resnosti njenih stremljenj.
Razstava bo otvorjena na praznik, 6. t m. ob enajstih.
Knjige založbe Sigme v Gorici
Založba Sigma v Gorici, ki izdaja poljudne knjige za najširše kroge slovenskega občinstva v Julijski Krajini ter je lani izdala priljubljeno zbirko slovenskih popevčic »Barčica«, je letos izdala tri knjige. In sicer na prvem mestu zbirko slovenskih otroških pesmic pod naslovom »D e c a — raja«. So to slovenske otroške igrice, pri katerih je tudi navodilo, kako naj se otroci igrajo, da pridejo pesmice do polne veljave. Prireditelj je zbral slovenske narodne otroške igrice, pa tudi umetne, ki so jih napisali Gregorec, Bevk, Piščanc in Rado. Teh 23 pesmic bo prav tako, kot lani »Barčica«, ponesla ljubezen do slovenskega jezika med najmlajše, ki se še igrajo in ki naj se Igrajo v materini besedi. Še za širše plasti je namenjena Pratika za 1940 leto. Po navadnem koledarskem gradivu, ki smo ga vajeni v pratikah, sledi kratek sestavek o Albaniji, ki se je priključila italijanskemu cesarstvu, opis življenja novega papeža, spomin Prešernu ob 90 letnici smrti, Madame Cu-rie itd. Razne pesmice, pregovori, berilca za otroke, gospodarski drobiž in gospodinjski nasveti, kakor tudi pregled dogodkov v letu 1939. Na koncu ie dodan prazen papir za domače zapiske, kajti »Pratika« naj bo slovenskemu kmetu vedno pri
rokL — Kot tretja knjiga je izšla Bevkova rtila-dinska povestica »Pleiimož« (54 str.), v kateri je opisano življenje medvedov Capljača in Hlačarja, Saparja, Švedračka in Cmokačke — ,otr°k očeta Godrnjavsa in matere Momljačke. Zanima jih usoda strica Plešimoža, ki je pribežal k njim od človeka in ga je doletela smrt iz lovske puške. To je vse. Povestico je ilustriral Albert Rusjan, Pratiko Domen, Deca raja pa A. Troha. — Kakor so knjižice sicer skromne, je njihovo delo zelo pomembno in jim želimo v njihovem poslanstvu največjega uspeha.
»Prva legija* na Rokodelskem odru. Savery-jevo dramo iz jezuitskega življenja v treh dejanjih, enajstih slikah, ki jo je. po Fredrichu Schrey-voglu poslovenil dr. J. Pogačnik, poznamo v Ljubljani že iz narodnega gledališča. Z upravičeno bojaznijo, da bi to lepo igro mogli dostojno podati igralci Rokodelskega odra, sem odšel na novega leta dan v Rokodelski dom, kjer je bila dvorana natrpana občinstva. Bojazen je bila odveč. Od prve do zadnje slike so igralci brez izjeme vsi kar dovršeno podali svoje vloge. Reči morem, da tako izrazite igre doslej na Rokodelskem odru še ni bilo. Občinstvo je z vso resnostjo sledilo poteku dejanja med dvema taboroma v kolegiju in pokazalo tako umevanje tudi za igre, ki niso pisane za poljudno zabavo. G. Podvinu, ki je »Prvo legijo« režiral, je treba čestitati. Ako bo Rokodelski oder ostal s svojim repertoarjem in njegovim izvajanjem na taki višini kot pri svoji deveti letošnji predstavi, potem lahko računa, da mu bo zasluženi sloves pridobil vedno večji krog navdušenih obiskovalcev. — »Prvo legijo« bodo ponovili v nedeljo, 7. t. m. ob osmih zvečer.
>Velika repaticaNa Silvestrovo je Frančiškanska prosveta uprizorila v frančiškanski dvorani »Veliko repatico«, burko v treh dejanjih, ki jo je iz nemščine prevedel Fr. Govekar. — Gibalo vse burke je časopisna vest, da se bliža zemlji velika repatica in da bo v osmih dneh (1. aprila!) konec sveta. To povzroči korenito spremembo med prebivalci Zapotoka, ki postanejo nenadoma iskreni, intimni, odkritosrčni in celo »copata« Cepelič se otrese tiranstva žene Zofije. Vendar čez osem dni »junaki« spoznajo, da repatice — ne bol Splošen polom, ki pa se z ženitvijo in spravo med zakoncema Cepelič srečno konča.
Burka se ne more odlikovati s posebno duhovitostjo: vsi komični efekti so zelo ceneni, kar burke ne dviga na skromno povprečnost. Zato se nam vsiljuje vprašanje, ali bi ne bilo mogoče ne-duhovito, precej naivno nemško burko zamenjati s kako kvalitativnejšo domačo veseloigro?! — Reči moramo, da se igralci niso prenapeli pri študira-nju vlog. Robatega, malo izobraženega hotelirja Kamenarja je mestoma zelo fino podal g. Cernivec, odlikovala sta se tudi g. Golobič in gdč. Repeževa. Z malimi izjemami so vsi dobro rešili svoje vloge, dasi se je v splošnem poznala precejšna nesigur-nost, ki je močno zavirala tempo burke. F. J.
Dve glasbeni zbirki Cirila Preglja. — Znani komponist Ciril Pregelj je koncem leta 1939 izdal dve svoji glasbeni publikaciji, namreč drugi zvezek narodnih pesmi pod naslovom »Fantje na vasi* ter koračnico za klavir, posvečeno Rogaški Slatini, pod naslovom »Pozdrav Bogaški Slatini*. »Fantje na vasi« II. zv. obsega 18 narodnih pesmi, prirejenih za moški zbor. To so pesmi: »Jutranje, Lu-nica, Ste vidli barona, O košnji, Dekle mojč, prinest vodč, Letni časi, Štajerski fantič, Moj Ijub-ček bo zeleni grob. Dobro jutro, deklical, Tam dol na ravnem polju, Od Cjela do Žavra. Kaj je nocoj za 'n lep večir, Je komaj noč storiva se, Oj le prebudi se!. Ko lnni sem tod mitno šev ter Zdra-vica od sv. Roka. Pesmice so iahko pevne ter bodo
V prvih francoskih vrstah! Telefonist »prejem« in oddaja po<vety«.
Razmerje med Anglijo in Francijo - v naslovih in teleionshih številkah
Kakor v prejšnji svetovni vojni, tako je tudi sedaj prišlo v Pariz posebno angleško vojaško odposlanstvo, ki ga vodi general Lelong. Neki angleški časopis ie objavil telefonsko številko njene pisarne, Ki je: Kensington 1431. Generalu Lelongu je prvemu prišlo na misel, da ta številka za zgodovino razmerja med Anglijo in Francijo ni brez pomena: leta 1431 je bila sežgana na grmadi Devica Orleanska, na smrt obsodili in sežgali so jo Angleži — torej neljub spomin na krute vojne med obema državama.
Francozi pa so angleškemu gostu pomirili vest s spomini na francosko vojaško odposlanstvo, ki je bilo v letih 1914-1918 v Londonu. V njegovem londonskem naslovu bi zgodovinar tudi lahko videl nekaj zgodovinske ironije: nastanilo se je namreč v hiši Trafalgar, na tr-
fu Water!oo — sama imena, ki spominjajo na raje Napoleonovih dokončnih porazov — ka-
kor bi hotelo reči,.da je že bilo, kar je pač bilo
in da preteklost ne moti...
Prekop Ren~Main-Donava se gradi
Gradbena dela pri prekopu, ki bo vezal reke Ren, Main in Donavo, se kljub vojnemu ozračju po predvidenem načrtu nadaljujejo. Prekop je za Nemčijo velike važnosti, saj ji bo dal vodno zvezo z Donavo in s tem proti južno evropskim deželam, zato kljub vojni del niso ustavili. Vojna z blokado je le še bolj pokazala pomembnost take zveze. Začeli so že z gradnjo velikih zatvornic, ki naj bi regulirale vode v zgornjem teku Donave. Na Maini so dela, ki so trajala dve leti, pred zaključitvijo; tudi elektrarne, ki so jih zgradili, da so še bolj izrabili jezove, bodo kmalu dograjene. Sedaj so s teku dela na progi Niirnberg-Regensburg in ako bodo okoliščine količkaj ugodne, bo tekom leta ta del gotov in kmalu bo prva ladja iz Severnega morja skozi sredo Evrope priplula v Črno morje in odtod naprej v Lgejsko in Sredozemsko morje.
ŠPORT
Štiri milijone dinarjev za hrvaški šport
S prenosom kreditov ministrstva za telesno vzgojo naroda na banovino Hrvatsko so se po poročilih hrvaških listov prenesli ca 4 milijoni dinarjev za hrvaški šport. To so krediti, ki še niso bili izplačani ln kateri so namenjeni zvezam na teritoriju banovine Hrvatske.
Svetovno nogometno prvenstvo leta 1942 bo najbrž v Nemčiji
Pretekli mesec so zborovali v Genovi zastopniki mednarodne nogometne zveze (FIFA). Namesto odsotnega predsednika Francoza Rimeta je predsedoval Italijan dr. Mauro; navzoči pa so bili poleg glavnega tajnika Švicarja dr. Schrickerja še Nemec dr. Bauwens, Belgijec Seeldrayers, Nizozemec Lotsy, Čeh Pelikan ter Jugoslovan dr. An-drejevič, medtem ko nista prišla Urugvajec Dupuy ter Norvežan Eie.
Poleg ostalih stvari je bilo na dnevnem redu tudi vprašanje prihodnjega svetovnega prvenstva, ki bo leta 1942. Svojo ponudbo je stavila Nemčija, katero so zborovalci vzeli na znanje. Poleg Nemčije je stavila svojo ponudbo tudi Južna Amerika. Končna odločitev v tej zadevi bo padla na kongresu FIFE, ki bo letošnjo jesen v Španiji in ne meseca marca v Luksemburgu, kakor je bilo prvotno določeno.
Na tej seji so že govorili o podrobnostih tega svetovnega prvenstva. Izvedeno bo v glavnem po istem principu kakor ono leta 1934 v Italiji ter leta 1938 v Franciji. Italija ter prireditelj Nemčija prideta avtomatično v finalne borbe, medtem ko bodo ostalih 14 udeležencev tvorila najboljša moštva v štirih conah: evropske, ameriške, afriške ter azijske.
Naši mojstri na ledu v Belgradu
Za pravoslavne božične praznike bo gostovalo hokej moštvo Ilirije v Belgradu, kjer bo nastopilo proti najboljšemu madžarskemu hokej klubu BKE, s katerim bo odigralo dve tekmi. Poleg hokej igralcev pojde v Belgrad tudi naša odlična drsalka v umetnem drsanju državna prvakinja gdč. Silva Palmetova, ki se je delj Časa vadila na Dunaju v tem lepem športu, ter državni prvak g. Polo Švab. Pričakujejo pa tudi nekatere izborne drsalce z Dunaja in Budimpešte, tako da bo imela naša prestolnica za božične praznike prvovrsten športni užitek.
Športni drobiž
V	dneh 26. in 27. t. m. se srečajo v Pragi hokej igralci Italije ter Češke.
Barlund je v Newyorkn premagal drugorazrednega Amerikanca v desetih rundah po točkah.
Sangchilli, nekdanji evropski boksarski prvak v kategoriji bantam je boksal v Barceloni z malo znanim boksarjem Sanfortom — neodločeno.
Holandija je dobila novega državnega prvaka v težki kategoriji na boksarskem prvenstvenem matehu v Rotterdamu. Ilarry Staal, dosedanji lio-landski državni prvak v težki kategoriji je bil na splošno presenečenje premagan od mnogo mlajšega izzivalca, in sicer od holandskega prvaka v srednjetežki kategoriji Domsa Eltena. Dorns El-ten je po Harryju Staalu udarjal tako silovito in neusmiljeno, da je sodnika v 15. rundi obšlo usmiljenje ter je napravil konec neenakemu boju. 10 kilogramov težji Harry Staal je bil od Eltenovih udarcev popolnpma onesposobljen za borbo.
V	Barceloni je spet oživel boksarski šport, ki je bil v tem mestu svoje čase izredno razvit.
Smučarske tekme SK Ilirije
SK Ilirija razpisuje tekme za klubsko prvenstvo za leto 1940, katere se bodo vršile 6. jan. in 7. januarja v Planici. Tekmuje se v tekih, skokih in klasični kombinaciji. Spored tekem:
6. januarja 1940 ob 10. uri tek na 14 km za seniorje, 9 km za jun., 5 km za naraščaj in na 3 km za mladino. Start in cilj pri domu SK Ilirije. — 7. januarja 1940: Ob 10 skoki za mladino,
gotovo našim moškim zborom prišle prav, pomagajoč širiti med najširšimi plastmi lepo slovensko narodno pesem.
naraščaj in jun. na 25 met. skakalnici. — Ob 13.30 skoki za sen. na 40 met. skakalnici.
Tekmuje se po pravilniku JZSZ. Vsak tekmovalec nastopi na lastno odgovornost. Prijave najkasneje 1 uri pred startom. Žrebanje pol ure pred Startom. — Darila: Prvi trije plasirani v vsaki skupini in disciplini dobijo darila. — Razglasitev rezultatov 7. jan. 1940 ob 16. uri pri domu SK Ilirije.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
SK Ilirija (smuč. sok.). Pozivamo vse člane smučarske sekcije SK Ilirije, da se udeleže klubskih tekem v dneh 6. in 7. januarja 1940 v Planici. Udeležba obvezna. Nastopiti na drugih tekmah sme le oni, ki ima za to dovoljenje vodstva sekcije.
Ljubljanska plavalna pvdzveza ponovno obveSSa svoje člane, da ho danes izredni občni zbor. Pričotek izrednega obftnoga zbora bo oh pol JO v klubski sobi kavarne Union. — I>nevnl red: StaiiSče slovenskih klubov na obftnem zborni JPZ-e ki bo 14. t m t Zagrebu. V slučaju, da ob napovedani url ne bo .prisotnih vsaj polovico članov, se bo izrini obgnl zhor vršil eno uro kasneje, ne oziraje se na število istih.
Smatarski klub tLjubljanat — damska srkcija. Sestanek bo 4. t. m. >b 19 po telovadbi v telovadnici srednje tehniške šole. Vaino zaradi te&nj« na Lipanci!
Z F 0
Smučarske tekme mariborske podzveze ZFO
Idealne snežne prilike zadnjih dni bodo omogočile, da se bodo tekme za podzvezno prvenstvo, ki bodo v soboto, 6. in nedeljo, 7. t. m. pri Sv. Lovrencu na Pohorju mogle izvršiti ob najidealnejših vremenskih in terenskih okolnostih v celotnem razporedu. — Vse
§Qtrebne predpriprave vodi Fantovski odsek v. Lovrenc pod agilnim vodstvom domačega šolskega upravitelja br. Jožeta Petruna. Tekmovalne proge so že izbrane in strasirane. V*e tekme bodo v neposredni okolici Sv. Lovrenca, tako da bodo mogli zasledovati njih potek domačini in izletniki, ki bodo ob tej priliki pohiteli k Sv. Lovrencu. Start za tekme v smuku pa bo na Klopnem vrhu. Prvi dan tekem t. j. v soboto, na praznik sv. Treh kraljev, bo na sporedu tek na 5 km posebej za člane-začetnike in mladce, popoldne tega dne pa prvi del alpske kombinacije: tekme v smuku s Klopnega vrha za člane in kratek smuk za mladce. V okviru sporeda prvega dne bodo tudi tekme, ki jih priredi aomači Dekliški krožek. Na glavni dan tekem, v nedel jo, pa bodo dopoldne tekme v smuških likih (slalom) kot drugi del alpske kombinacije, popoldne pa so kot zaključna točka na sporedu najzanimivejše in najvažnejše tekme v patrolnem teku odsekov-nih moštev za prehodni pokal mariborskega župana dr. Alojzija Juvana. Prehodno darilo brani Fantovski odsek Stari trg, ki si ga je lansko leto prvič priboril. Letos do borba za dragoceno darilo in naslov podzveznega prvaka zelo ostra in zanimiva. Pol eg lanskega prvaka se bodo borili za zmago še moštva Fantovskih odsekov Maribor II, Guštanj in Sv. Lovrenc. Ra-zven teh resnih konkurentov za prvo mesto pa bo nastopilo še večje število moštev ostalih odsekov. K Sv. Lovrencu pa bodo poleg tekmovalcev ta dva dni pohiteli tudi številni izletniki člani in prijatelji nnše mladinske organizacije iz Maribora in drugih krajev. Tekmovalcem in izletnikom v čast bo priredil domači odsek v soboto zvečer v Prosvetnem domu prijateljsko čajanko z lepim in prijetnim družabnim programom. Za tekmovalce in druge člane, ki bodo že v soboto pri Sv. Lovrencu bo pripravljeno skupno prenočišče (na slami) v dveh velikih dobro zakurjenih sobah. Kdor namerava prenočiti na skupnem prenočišču, naj prinese seboj primerno toplo pokrivalo (koc). Vse naš« člane in pri jatelje vabimo, da pridejo k Sv. Lovrencu že prvi dan, kdor pa bi v soboto re« ne utegnil, pa se naj pripelje v nedeljo s prvim jutranjim vlakom. Po zadnjih' poročilih so pri Sv. Lovrencu snežne in vremenske prilike najboljše tako da tekme ne bodo t>gro-žane, četudi bi se morda v prihodnj;Ji dneh vreme poslabšalo, kar ni pričakovati. Zadnja navodila za tekmovalce in izletnike bodo objavljena v jutrišnjem »Slovencu«, preberite jih. V soboto in nedeljo k Sv. Lovrencu, prebili boste dva lepa dneva v krasni zimski naravi!