181. Številka. Ljubljana, v sredo 10. avgusta. XXV. leto, 1892. Uhaja vHak. dan ■ve*er, isimći nedelje in prosnike, ter velja po p08ti prejema" ta avstro-ogerske dežele za vse leto lfi gld., za pol leta b* gld., za Fetrt Ida 4 gld., za jeden mesec l gld. 40 kr. — Za L}uhljaiio bria pošiljanja na dom za vse leto 19 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ne po 10 kr, na mesec, uo 2l) kr. za Cctrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSn. Zla oznanila platoje ee od CetiriBtopne petit-vrste po ti kr., te ze oenanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., te Be dvakrat, in po 4 kr., te se trikrat ali veckrnt tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — DredniStvo in upravniStvo je na Kongresnom trgu št. 19, Upravnifitvn naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse admii.iBtrativne stvari. 0 našem političnem položaji. VII. Prvi govor dra, Laginje in dopisnik „Sloven-cev", kanonik Klim. — 311adočehi. — Njihovi uspehi. — „Slovenski poslanci" in njihovi »uspehi- za slovenski narod sploh, a za slovenski in hrvatski narod v Istri posebe. (Konec.) Tukaj nećemo razpravljati, kakšne nasledke za slovenski narod sploh bi mogla roditi načela, izpovedana od dra. Laginje. Ozreti se hočemo samo na kratko na trditev dopisnika-poslanea, da „slovenski poslanci" ne prevzamejo nikakeršne odgovornosti za slabi sad in žalostne nasledke, katere utegnejo roditi načela, izpovedana od dra. Laginje, za slovanski živelj v Istri. Tu bi morali sedaj popisati stanje slovenskega življa, Slovencev in Hrvatov, v Istri. Ali to mora biti tudi znano dopisniku-poslancu in vsem „slovenskim poslancemu, ako ne od drugod, pa iz raznih, nedavno stavljenih interpelacij tudi slovenskega poslanca Spinčiča. Ako ne verujejo faktom, od njega navedenim, — čeprav so te interpelacija tudi sami podpisovali, dokler so bili vkupo v jednem klubu — potem bila bi njih, slovenskih poslancev, sveta dolžnost, da se o tem sami na lici mesta prepričajo. (Tu je konfiskovan ves odstavek s 30 vrstami. Opora, ured.) Vprašamo napre', ali prevzamejo „slo venski poslanci" za vse to, kar se je dogajalo skoro le to d 11 ij predgovorom dra. Laginje, ali prevzamejo „slovenski poslanci" za vse to odgovornost?! Potem pa vprašamo tali more priti še kaj hujšega, še kaj ž a 1 o s t n e j š e g a za s 1 o-vanski živelj v I s t r i; a 1 i more biti Istra š e t už n ej š a, nego je bila, po načelih, proglašenih od dra. Laginje; kaj še hujšega in žalo st nej šega, za kar odkla njajo slovenski poslanci vsako odgovor-nost in jo nalagajo dru. Laginji in tovarišu mu S p i n č i č u ? ! (Tu je konfiskovan odstavek z 9 vrstami. Opom. ured.) Ako pa hujše stanje ni možno, potem more vsak preobrat biti samo preobrat na bolje. Minister Pražak — odstopil. V Ljubljani, 10. avgusta. Včerajšnja „\Viener Zeitung" naznanja otici-jelno, da je cesar vzprejel demisiju ministra brez portfelja dra. Alojzija Pražaka in ga v prizuanje njegovih zaslug imenoval dosmrtnim članom gospodske zbornice. OdstopivSega ministra barona Pražaika soditi je drugač s slovenskega ia drugač s češkega stališča, drugaČ kot ministra-rojaka iu drugač kot bivšega voditelja pravosodnemu ministerstvu. Ko je prevzel grof Tonile miuistersko pied-eedstvo, pogajal se je s Češkimi poslauci, ki so bili tedaj v pasivni opoziciji, /.»strun uatopa v državni zbor. Češki poslanci stavili so tedaj mej drugim za svoj ustop pogoj, da bodi za dežele krone češke imenovan poseben rciniater-rojak, kateri imej pravico dajati v vseb rečeh, nanašajočih se na te dežele, svoj visum. Tnali'- se je udal temu pogoju in dne 10. avgusta 1879. I. imenovan je bil na to miuistersko mesto vodja moravskih Ćebov dr. Praždk. Kot miniater rojak ni izpolnil Pražak tistih nadej, katere ao gojili poslanci češki in zadel je ob odločno nasprotstvo Mladočehov, ki mu nikakor ne morejo odpustiti, da se ni euergično potegoval za češko državno pravo. Najbolj pa mu zamerijo, da je ostal na svojem mestu tudi tedaj še, ko je odstopil DunajevBki, tudi tedaj še, ko je njegov naslednik v vodstvu pravosodnega miniateratva grof Scbiinborn izdal drugo proti Če.hom naperjeno naredbo, tudi tedaj še, ko se je Ta orle za njegovim hrbtom pogajal s Plenerjem o čeških rečeh, tudi tedaj še, ko se je vladna politika ulila popolnoma v strugo nemško-centralistično. Gotovo je, če bi bil Pražtik odstopil tedaj, ko so se kovale Dunajske punktacije, storil bi bil svojemu narodu nepozabno uslugo. Kot mehka, pasivna natora se tedaj ni ojačil iu zato tudi sedanji odhod njegov ni naredil tistega utiša, kakei snega je morebiti pričakoval. Mej Pražakom kot ministrom-rojakom in Pražakom kot voditeljem pravosodnega ministerstva je velika razlika. Kakor se je nedostatno držai kot minister rojak, tako se jo bolj za Čehe obnašal kot pravosodni minister. Izdal je, da le nekaj omenjamo, znamenito naredbo z due 23. septembra 1886. I., h katero je odj>ravil sistem prevodov pri višjem deželnem sodišči v Pragi. Kot voditelj pravosodnega ministerstva pa je Pražak tudi nam Slovencem vsaj nekoliko pripomogel do jednakopravnnBti našega jezika pri bo-diščih in državnih pravdništvih. Nekako v času, ko je on prevzel vodBtvo tega resorta, doživeli smo ponižanje, da je najvišja sodna instanca razsodbo Kamniškega sodišča zategadelj uničila, ker je bila pisana s slovenskim jezikom. Izdal je na to minister Pražak ukaz z dne 18 aprila 1882, da se morajo sod šča na Kranjskem, v Celjskem okrožji in v slo venskih mešanih okrajih na Koroškem strogo ravnati po že izdanih jezikovnih navedbah, in isto je ponovil tudi za višje sodišče z ukazom z due s. a j.rila 1883. Od tega časa naprej so postali sodni uradniki bolj naklonjeni slovenskemu uradovanju, zlasti ker Be je minister Pražak tudi pri nameščeuji urudnikov dal vestno luforniovati o jezikovni zmožnosti kompetentov. Znamenita sta tudi Pražakova ukaza z 1. 1S87, po katerih je slovenščina zadobila pristop v zemljiške knjige v področji takoGraškega, tako Tržaškega višjega Bodišča. Hvaležno moramo pripoznavati, da bo je pod Pražakom pridobila slovenščini vsaj trohica dejanske pravice v pravosodji. Jednako-pravnostt pa tudi pod njim še dolgo nismo dosegli, zlasti bo ostali primorski Sloveuci skoro tam, kjer bo bili pred Pražakom. Ukazi Pražiikuvi nikakor ne obsegaio vseb slučajev, za katere bi morala veljati jednaka pravica slovenskega jezika ; nahaja bo v njih tudi nekaj kvarnega za slovensko uredovanje in vse polno vratic, skozi katera se izmuza-vajo nasprotniki slovenskega uradovanja. Zategadelj nam ni bilo posebno težko, ko je baron Pražak odhajal iz pravosodnega ministerstva, in upe smo imeli, da bode njegov naslednik pogumnejše zvrševal nam Slovencem jednakopravnost. V teh upih smo se seveda bridko varali iu zato se moramo danes le hvaležno spominati dobrohotnosti, katere smo bili navajeni ud strani odstopi vsega ministra, barona PraŽaka. Ko je začel grof Taafle obračati svoj plašč po vetru, ki je jel pihati iz Berolina, žrtvoval je lepim očem nemških levičarjev najprej barona Pražaka. Odvzel mu je vodstvo pravosodnega ministerstva in je izročil grofu Sohonbornu, pod čigar miniBterstvom se zdaj počasi, a dosledno podira to, kar je sezidal njegov prednik. Dne 11. oktobra 1888 odložil je Pražak vodstvo pravosodnega minsteratva in postal zopet samo minister-rojak. Upliv njegov manjšal se je od dne do due. V ministerstvu dobili so nadvlado levičarji, češki poslanci stopili so v opozicijo in Pražak ostal je osamljen, brez zasloinbe v narodu, brez veljave v parlamentu in v vlad'. Ministarstvo sklicalo je zopet komisijo za razdelitev sodnih okrajev na Češkem, a levičarji, pogajajoč so s Taaffeom za plačilo svojemu glasovanju za valutue predloge, zahtevali so mej drugimi koncesijami tudi to, da odstopi Pražak. Taatle je to koncesijo mogel dovoliti lahkim srcem, toliko bolj, ker je bil Pražak že dlje Časa samo imenoma minister, in samo temu je sedaj konec storjen. Politični razgled. NI<»t ran Je dežele. V Ljubljani, 0. avgusta. Shod tlačenih narodov arsfro-oaerskih. Meseca novembra zbrali se bodo odposlanci vseh tlačenih in v svojih političnih iu narodnih j>ravicah prikrajšanih avstro-ogerskih narodov na Dunaji na poseben shod, kateremu bode naloga izdelati posebno spomenico, kako in na kateri podlogi bi bilo avstro*ogerako monarhijo presnovatl v federalističnem zmislu. Posebna deputacija desetih članov izročila bode to spomenico presvetlemu cesarju, a predložila se bode tudi vsem evropskim državam. Doslej obljubili bo sodelovalne Čehi, Slovaki, Hrvatje, llumuui, Srbi, Maloruai in ogerski Nemci. Volil'sh'l shodi tta Češkem* Jičinsko mladočeško društvo sklicalo je v nedeljo shod, na katerega sta prišla tudi državna poslanca dr. Vašaty in dr. Sil. Neki volilec tožil je, da mladočeški poslanci ne tirajo več radikalne politike, da jih je okužilo oportunstvo ter vprašal po8l. dr. Vašatega, zakaj ni bil Izvoljen v delegacijo. Vašatv odgovoril je, da je on poznat kot odločen protivnik trojni zvezi iu da je to uzrok, da ni bil voljen. Bilo je Be mnogo govorov, ne posebno umerjenih, ker je vladni zastopnik govornike večkrat ustavil in celo z razpustom pretil. Mnogo-brojuo /.brani volilci vzprejeli so k nično resolucijo, na 1 se mladočeški poslanci združilo z vsemi slovanskimi poslanci in naj se postavijo na stališče slovanske solidarnosti. — V Seinilu poročal je posl. dr. Kramar o svojem in mladočeškega kluba parlamentarnem delovanji ter končno izrekel se za nadaljevanje odločne opozicije, čemur so zbrani volilci burno pritrjevali in izrekli svoiemu poslancu zahvalo iu pojiolno zaupanje. — Staročeško politično društvo v Pardubicah sklicalo je v nedeljo shod, na kateri je prišel poslanec prof. Braf ter ostro obsojal mladočeško politiko, ki je zakrivila, da namerava odstopiti jedini Čehom prijazni minister. Mladočeškun volilcem ni bilo dovoljeno priti na ta shod; odšli bo torej, kličoč gromoviti „Hauba puukta-torum !u l*rotest zoper bolgarske gromovitOSH, V soboto zvečer vršil bo je v Parizu v Circus Fernaudo velikausk meeting, katerega se je udeležilo nad 3000 osob, večinoma poslauci, diplomatje in novinarji. Častnima predsednikoma sta bila voljena Ricbcfort in Cudiue. Poslanca Goussot in Millevoye govorila Bta obširno o bolgarskih razmerah in o grozovitostih Stambulova, ki je le orodje trojne zveze. Bolgarski narodni zastopnik Gabriel govoril je o ruski alijanci. Shod vzprejel je resolucijo, v kater; obsoju bolgarskih mogočni-kov grozovitosti in začel takoj nabirati denarje, da se začne propaganda za amnestijo obsojencev. Itesni Utgređi na Italijanskem. Žalostna ilustracija prežalostnih gmotnih razmer italijanskih kmetovalcev je nastopna dogodba. Minoli teden prišli bo v Laterze v provinciji Lecco davčni organi, spremljani od orožnikov, izterjavat davke. Ljudstvo napadlo je orožnike m karani; orožniki so jeli streljati, kar je ljudi do skrajnosti raz- burilo. Kmetje so ae oborožili in začeli naskako-vati municipij, holeč to zgradbo užgati. Orožniki zabranili 80 to namero le z izrednim naporom vseh Bil. Župan in mn^i prebivalci so nevarno ranjeni, nekateri izgredniki in orožniki obležali bo mrtvi na bojišči. Sila mnogo razgrajalcev odvedli so v zapor. Angleški parlament. Pri nadaljevanji adresne debate v poslanski zbornici podpiral je Burt nasvet, daje vladi izreči nezaupanje. Finančni minister Goseh en je trdil, da se je večina prebivalcev Velike Britanije izrekla zoper odločitev Irske. Gladstoneovi stranki je očital, da ni homogena, da ni gotovo, ali jej bodo ostali verni neodvisni irski poslunci in zastopniki delavske stranke. Unijonlstom je jtokladal na srce, naj Be upirajo odločno Gladstoneovim nameram. — Mac Cartbv pobijal je ir-iku politiko vlade in obljubil Gladstnneu podporo Ircev, če bode home-rule predloga ugajala irskemu narodu, a če bi jo gospodska zbornica zavrgla, ostala bi vender prva tirjatev liberalne stranki?. Govorili so še razni drugi po-Blanci, a debata še ni končana. — V gospodBki zbornici začela se je tudi adresna debata. Salis-bury je pojasnil svoje stališče in rekel, da so pravi nazori prebivalstva kraljestev zastopani v gospodski zbornici tn da bode j>rihodnje leto ta zbornica odločilna za namere bodoče vlade. Dopisi. i/ Lfnbljjiim\ 9. avgusta [Izv. dop.] (Češki gostje.) Komur izmej Sloveucev je bila dana prilika lansko leto ogledati si češko razstavo, prepričal se je lahko, kako zelo je vzbujena v bratskem nam narodu češkem zavest slovanske gostoljubnosti. Kamorkoli si prišel, povsodi so tekmovali mej sabo, kako bi VZprejeli in pogostili svoje južne brate. In res smemo trditi, da gostoljubnost je v češkem narodu za svoje sokrvne brate tako daleč probujena, kakor skoraj v nobenem drugem slovanskem narodu. Tu so nam bratje Čehi zopet prekrasen ideal, po kojem moramo težiti, da ga kar prej mogo&e dosežemo, odnosno se mu približamo. Prav lepa prilika dana nam bode še ta mesec, da se vsaj deloma odzivljemo tej gostoljubnosti naših severnih bratov. Dne 2 2. t. m. bode s Tržaškim poštnim vlakom p o p o l u -dne ob 8. uri prišlo v našo prestolnico nad sto čeških učiteljev. Znane so nam zasluge čeških učiteljev za probujo češkega naroda in trditi smemo, da zavest, s katero bo češki narod tako zelo ponaša, kakor noben Hlovauski narod v naši državi — ta zavest naroda češkega je pred vsem sluga češkega nčiteljstva. Veže nas torej posebna dolžnost, da zgoraj omenjeni dan kar naj-lejiše vsprejmeino severne misijonarje na šolskem in narodnem polji ter skrbimo, da jim bode bivanje v slovenski prestolnici kar najbolj mogoče prijetno. Ker nameravajo češki učitelji tri dni pri naB ostati, skleuil je odbor „Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani", da jim preskrbi za dve noči t j. dne 2 2. in 2 3. t. m. brezplačno prenočišče. V ta namen obrnil se je imenovani odbor do narodnih meščanov Ljubljanskih, da bi, komur je to mogoče, o istopili po jedno ali več postelj za te dve noči našim Bovernim bratom ter naznanili to gostoljubnost svojo predsedniku „Slovenskega učiteljskega društva, g. Audr. Zumi u. Obračamo se še je d enkrat do v a e h narodnjakov i n tu bivajoči h cehov, da p r i h k o č i j o „Slovenske mu učiteljskemu društvu" v tej stvari na pomoč ter bo odzivljejo zgoraj omenjenemu pozivu oduosuo prošnji vsaj do 1 5. t. m. S tem bodemo pokazali, da nam bodo dobrodošli mili num Hokrvui bratje, ki se vedno in pri vsaki priliki zanimajo iu potezajo za napredek in razvoj naroda slovenskega. I/. Koštanju 5. avgusta. J Izv. dop.] (Veliki pe v 8 k i koncert,) ki ga bode priredilo vrlo .Slovensko pevsko društvo v Ptuji" dne 14. t. m. v našem prijaznem Šoštanj, bode, kakor vse ki.ž.e, jeden najlepših in najsijajnejših, kar jih je omenjeno društvo dosedaj priredilo. Koucert vršil se bode v hotelu gospođa Pečuika „pri Kroni", iu sicer v jako prostornem in seučuatem vrtu, kjer ima prostora gotovo čez dve tisoč oseb. Kakor se nam od mnogih strani poroča, bode udeležba ogromna in gosti iz vseh slovenskih pokrajin, Kranjci in Štajerci, Korošci in Primorci, bodo si kot zvesti bratje veselo segali v roke. Z velikim veseljem pozdravili smo pri nas hvalevredni .sklep Ljubljanskega iu Celjskega Sokola, da se bodeta oba te slavuosti korporativno in polnošte-vilno udeležila in spretni in gibčni telovadci bodo s svojimi vajami gotovo vrlo zanimali zbrane goste. Slavnim Ljubljanskim Sokolom naznanjamo pa pri tej priliki že v naprej, da jih pri nas pač nikjer ne bodo motili oni »razburjeni volički*, katere je hotel nek gorenjski „rovtar" organizovati na junašk napad proti Sokolom Ljubljanskim. — Morebiti je ta smešni organizator celo v tajni zvezi h Celjskimi .volički", to je onimi »jajčjimi kadeti", ki so pred dvema letoma napravili celo „ jajc jo vojsko" proti vrlim in miroljubnim Sokolom, ki pa imajo sedaj, kakor nam prijatelj iz Celja poroča, velik strah pred „rudečimi srajcami", zakaj, bodo sami pač najbolje vedeli. Pri nas v Šoštanji bodo vrla narodna telovadna društva vsem dobro došla.* Občinski za-stop, četudi je v nenarodnih rokah, je celo v simpatični obliki dovolil, da smejo Sokoli prirediti javno telovadbo na prostranem mestnem trgu. Tudi sicer je vse občinstvo zavzeto za pričakovane goste in tako se bodo vse vršilo v najlepšem redu, Bog le daj — lepo vreme ! Iz l*r«Mlroti predrugačenju imen sploh, on) so v svojem protestu jedino le zahtevali, naj bi mestni zastop Bkienil, da se imajo napisi v obeh deželnih jezikih napraviti. To in ničesar druzega niso zahtevali tiHti, ki bo podpisali protest de praes. IG. julija 1892, št. 14882 ! Gospod deželni predsednik, dasi svoj dopia z dne 24. julija 1892, št. 2033 tako utemeljuje, kakor bi mu jednojezični napisi ne ugajali, pa je storil inuogo već, nego He v ugovorih zahteva, ter je uničil celi sklep z dno 24. junija 1892, prav tako, kakor bi člen 19. vsako iu najmanjšo pre-membo uličnih imen zabranieval. Gospod deželni preda dnik ni samo prepovedal jednojezičnih najiisov, OD jirejjoveduje sploh vsako premembo uličnih imen, in to v očigled temu, da je nemška nekdanja večina spremenila ime, staro in veljavno ime trgu, ki se razprostira ravno pred poslopjem deželne vlade V L j ubijam. Vprašanje, je-li potrebno kakemu javnemu prostoru spremeniti dosedanjo ime, more in sme jedino le občina tarna rešiti. To je strogo notrauja stvar občine in gospod deželni predsednik je s tem, da je Bklep z due 24. julija 1892 v celoti uničil in da je Bklenjeuo prekrščenje javnih prostorov sploh prepovedal — ne da bi se bil vtemoziru skliceval na kak zakon — žalil avtonomijo občine. Ravno v ti sjilošni prepovedi vidi občina važen povod k predležeči pritožbi ter pričakuje, da bode mini8terstvo, če že ne druzega, vsaj tisti organ določilo, ki bode smel v prihodnje — če bo potrebno — imeua javnim prostorom v Ljubljani spreminjati, ker se je ta pravica sedaj po gospodu deželnem predsedniku občini odvzela in odrekla. Gospod deželni predsednik pa s svojo splošno prepovedjo ni žalil samo avtonomije te občine, on je ž njo mesto Ljubljansko potisnil tudi v čudui položaj, da ne sme jedne svoj h ulic imenovati po slavnem maršalu Hadeckem, Kojemu so ravnokar na Dunaji postavili velečasten spomenik. V čeških Vitkovieah bo nemški fanatiki v mestnem zboru odbili nasvet, da bi se mestni park imenoval po našem presvetlem vladarju. Vzprejeli pa so nasvet, da se park imenuie „Viljemov park". Ondi vlada ni vmes posegla ter s tem sama priznala, da imenovanja javnih prostorov spadajo v področje občine same. Gospod deželni predsednik se v svojem dopisu eklicuie tudi na kataster in na javno knjigo ter hode prej kot ne s tem opravičiti uničenje celega sklepa z dne 24. junija 1892. To sklicevanje pa ni utemeljeno, ker velja načelo, da zemljišča niso tu radi katastra in javne knjige, da pa sta kataster in javna knjiga radi zemljišč ustanovljena. Spreminjata se kataster in javna knjiga, pač pa ni pričakovati, da bi se zemljišča spreminjala po katastru in javni knjigi. Oba, kataster in javna knjiga, sta važna faktorja za vsakdanje Življenje, zategadelj sta pa tudi oba podvržena neprestanim rluktuvacijam vsakdanjega življenja. Kataster in javna knjiga spreminjata svoje lice, če že ne od dneva do dneva, pa vsaj od leta do leta. In ustanovljeni so posebni organi, ki pazijo na te vedue premembe, ter po Priloga .»Slovenskemu Narodn" št 181, Ani 10. avgusta 1892. njih popravljajo tako kataster, kakor javno knjigo, koja se ima s prvim kolikor mogoče vjemati. In pri tacih razmerah trdi gospod deželni predsednic, da bi prišla kataster in javna knjiga v nered, če bi Ljubljana par ulicam ime spremenila I V resnici, sklicevanje na kataster in javno knjigo je najslabotneji stebriček, s kojim je podprta ordonanca z dne 24. julija 1892, št. 2033 in to tem bolj, ker imenovanje javnih prostorov nema akoraj nikakega pomena /a kataster ali javno knjigo. Za oba so odločilnega pomena številke posameznih parcel in pa imena posameznih davčnih občin. V tem oziru pa sklep z dne 24 junija 1892 ni ničesar premenil, in mestna občina je prepričana, da gospod deželni predsednik na podlagi § 84. občinskega reda za mesto Ljubljano nikakor ni bil opravičen ta sklep v celoti uničiti. Ostane sedaj še vprašanje, je li mestni svet imel skleniti, da naj se dotični javni napisi napravijo izključno le v slovenskem jeziku, in ali je s takim sklepom v istim kršil obstoječe zakone. To je vprašanje, s kojim se peča protest nemških someščanov, in to je tudi tisto vprašanje, s kojim jedinim imel se je gospod deželni predsednik pečati, če je hotel s § 84. občinskega našega reda poseči v sklepe avtonomne mestne občine Ljubljanske. Glavno moč za svoj reskript dobiva gospod deželni predsednik v členu 19. temeljnega zakona z dne 21. decembra 1867, št. 142 drž. zak. Simpatično orožje nam je ta zakon in posebno sedaj, ko se Slovenci v Ljubljaui brezuspešno trudijo, tukajšnje deželno sodišče vsaj v toliko omehčati, da bi leto izdalo slovensko sodbo vselej takrat, ko se je uložila slovenska tožba, nemško razsodbo pa takrat, če se je tožba v nemškem jeziku uložila. Obžalovati je le, da si gospod predsednik deželnemu sodišču člen 19. drugače tolmači, nego ga tolmači gospod deželni predsednik! Ali v tem oziru sta magistrat in mestni zastop imela pri vsaki priliki zelo občutno vest in oba sta pri vsaki priliki strogo na to pazila, da se pri mestni občini ni najmanje žalila pravica, katera gre jeziku naših nemških someščanov. Če je bil gospod duželni predsednik v svojem dopisu z dne 24. julija 1892, št. 2033 prisiljen pripoznati, da sta magistrat in mestni svet na tem polju — do sedaj se iz srede nemških someščanov še ni čula n kaka pritožba — korektno postopala, potem ni dvojbe, da so naši nemški someščanje do sedaj v polni meri vživali one pravice člena 19 osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867, Št. 142 drž. zak. Kako drugače postopata komuni v Celovci in Cel ji, ki se braniti vsprejemati nemške uloge ter jih reševati v slovenskem jeziku 1 Omenjeni osnovni zakon zajamčuje vsaki narodnosti popolno svobodo in jednakopravnost. In v duhu tega zakona bi se dalo sklepati, daje vsak narod opravičen, ustanoviti si svoje središče, kjer se združijo vsi žarki narodne duševne delavnosti in kjer se sploh pokaže narodni značaj v svoji najlepši kristalizac ji Tako središče je vsakemu narodu, Če si* boče razviti, potrebno, in potrebno io tudi slovenskemu narodu in do njega ima le-ta toliko več pravice, ker velja člen 19. osnovnega zakona z due 21 decembra 1867, št. 142 dri. zak. Tako s r e d i š e e S I o v e n c e in ne morebiti drugo mesto, nego naša bela Ljubljana. V našem središči pa tudi niso Žaljene pravice naših someščanov, ker se njibov jezik pri vsakem uradu sprejema in ker imajo vse polno nemških učilnic, kjer se njihovi otroci lahko izurijo v nemškem jeziku. Kako drugače se godi slovenskim manjšinam po sosednjih nam mestih in do sedaj še nismo nikdar čuli, da bi se bil kak deželni predsednik potegnil za njihove zatirane pravice. V dokaz naj nam služijo izgledi. V Celji je najmanj 2000 Slovencev ali po mestu, kjer stanuje še kakih 3000 Nemcev, so vsi napisi izključno nemški, in Celjski mestni očetje branijo se z vso silo proti ulogam v slovenskem jeziku. Gola je istina, da bi se bil Že davno poslal v Ljubljano vojaški governer 8 sabljo brušeno, če bi mestni zastop Ljubljanski polovično tako zatiral nemške meščane, kakor Celjski mestni zastop brezobzirno zatira slovenske Celjane! Maribor šteje najmanj 3000 Slovencev ali po mestu so vsi napisi izključno nemški iu slovenski narod nima ondi niti najmanjšega upliva. Ptuj broji nad 1000 Slovencev ali po ulicah tega mestiča, kojemu je okolica čisto slovenska, je vse, izključno vse nemško, a vender se gospod ce Barski namestnik v Gradci uad tem do sedaj še nihdar spodtikal ni. V Gorici je nad 4000 Slovencev ali po mestu so vsi napisi izključno laški in vlada se ondi za to zatirano manjšino niti v toliko pobrigala ni, da bi dodelila slovenski naroduosti jedno samo ljudsko učilnico. Trst broji nad 16.000 Slovencev ali po mestu so samo laški napisi in 16.000 Slovencev bi svojim otrokom šolskega poduka v Bvojem jeziku niti dajati ne moglo, da jim ni priskočila na pomoč družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Tako se spolnu jo člen XIX v Trstu. Polj šteje nad 6000 Slovanov ali vender ne dobil javnega napisa v slovanskem jeziku, kar je zopet dokaz, da se ondi člen XIX vse drugače tolmači nego v Ljubljani. Pa ne samo po Slovenskem, tudi drugod, kjer stanujejo Slovani v Avstriji, so razmere take, da se meatua občina danes na nje z veliko večjo opravičenostjo sklicuje, kot pa se je skliceval gospod deželni predsednik na člen XIX v svojem dopisu z dne 24. julija 1892, št. 2033. Pred vsem so značilne razmere v Brnu, ki je stolica Moravski, v kateri prebivata dve tretjini Čehov in jedna tretjina Nemcev. V omenjenem mestu stanuje kakih 50.000 Nemcev in kakih 32.000 Cehov. Čehov je toraj šestkrat več, kakor je Nemcev pri nas v Ljubljani, in več jih je tudi, kakor je vseh prebivalcev v naši Ljubljani 1 Ali vender ni v Brnu niti jednega češkega javnega napisal Dasi so nekdaj imeli dvojezične javne napise, jih je vender mestni zastop odpravil, i u zadnje take napise odpravil je župan VViuterholler ravno ob priliki, ko je letos presvitli cesar Brnu obiskal! In mi nismo čuli, da bi bil cesarski uamestnik v Brnu radi tegu poslal kako ordouanco mestnemu zastopu. Če se jemljejo 32.000 Čehom v Brnu dvojezični napiHi, je to prav in v redu; če se pa mestni zastop Ljubljanski poda na jednake pota, je takoj ogenj v strehi! Vse to napravija utis, kakor bi 5000 Ljubljanskih Nemcev več pravic imelo kot pa 32.000 Slovanov v Brnu. Moč zakoua mora biti povsod jedna in ista in člen XIX ima v Brnu isto veljavo, kakor v Ljubljani. Isto veljavo ima takrat, kadar se gre za pravice Slovanov, iu ravno isto, kadar se gre za pravice Nemcev. Kar je v Brnu dovoljeno, se v Ljubljani prepovedati ne more. Kar smeta Trst in Gorica, to bode smela tudi Ljubljana! Dokler torej visoka vlada slovanskim manjši nam po zgoraj navedenih in drugih mestih ue bode dodelila tistega varstva, kakor ga seda| nemški manjšini v Ljubljani dodeliti hoče, toliko časa sme občina Ljubljanska živeti v prepričanji, da je glede javnih napisov jedino ona kompetentna odločevati, kakor to odločujejo tudi druge komune, ki so ž njo pod jednim in istim cesarjem. Z veseljem ji a je p r i ji r a v I j e n a naša občina za vedno uvesti dvojezične javne napise, kakor hitro visoka vlada ukreni, da se bode tudi po drugih mestih, kjer žive znatne slovenske manjšine, jednako p o b t o p a I o. Za sedaj pa se ne ino remo prepričati o tem, da bi člen XIX. osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867, št. 142 drž. zak., imel svojo veljavo samo za Li ubij a no in to le tedaj, če se gre za interese neznatne nemške manjšine, ter upamo, da bode visoko ministerstvo preklicalo odlok gospoda deželnega predsednika z dne 24. julija 1892, št. 2033. V imenu mestne občine se prosi: Visoka c. kr deželna vlada naj predloženo pritožbo visokemu c. kr. ministerstvu za notranje reči j v razsoja predložiti blagovoli. V Ljubljani dne 5 avgusta 1892." Ko ae je čitala ta pritožba, bilo je večkrat prav živahno odobravanje, zlasti pa so ob konci vsi občinski svetniki zaklicali: Dobro! Dobro! V glavni razpravi se na to oglasi obč. svet dr. vitez Bleiweis. Govorniku je znano, da je ogromno število Ljubljanskih volilcev podpisalo okrožnico, v kateri se po smislu sklepa občinskega sveta zahtevajo zgol slovenski napisi, iu zato vpraša, ali je dotična okrožnica že došla magistratu, kajti potem bi bilo umestno priložiti jo k aktu in odposlali s pritožbo vred. Župan ti ras se II i izjavlja, da mu doslej še ni došla ta uloga; ako se mu izroči o pravem času, priložiti jo hoče in odposlati na višje mesto. Ker se v podrobni razpravi nihče ne oglasi, preide se k glasovanju, s katerim so bili predlogi pravnega iu personalnega odseka, odnosno poročevalca dra. Tavčarja jednoglasno vzprejeti. Konec javne seje. Domače stvari. — (Včerajšnjo številko „Slov. Naroda") je c. kr. državno pravdništvo zaplenilo zaradi dveh odstavkov v članku „0 našem političnem položaji". Daljši odstavek je obsezal kratek poBnetek dveh interpelacij v državnem zboru zastrun istrskih razmer. Današnja številka ima prilogo. — (Natančna adresa.) Ponedeljski »Slovenec" poroča s ^Pripravljalni katoliški shod imel se je vršiti včeraj ob 7s5. uri popoludne na vrtu g. Frana DidiČa v Idriji. Ob določenem času zbralo se je na stotine vrlega katoliškega ljudstva na vrtu, z zastavami ozaljšanem. A pritepla se je tudi 50 do 60 oseb broječa druhal, obstoječa večinoma iz uezrelib pobaliuov in prezrelih mladeničev, ki je prišla oči vidno jedino le z namenom, s škandalom doseči razdružitev zbora. Da se je ta namen posrečil, oziroma moral posrečiti, je lahko umevno V dogovorjenem trenotku začela je ta druhal, ki je razpolagala z izvrstnimi pljuči, vpiti, ne vpiti, tuliti, rjoveti, hučati, razveo tega kar divje po mizah skakati, s kratka, tako razgrajati, da nihče svoje lastne besede ni mogel slišati. Samo ob sebi je umevno, da v taki družbi ni mogel zborovati katoliški shod in da je mestni g. župan Fran Didič vsled teh škandalov zbor razdružil." — Tako slika stvar „Slovence". Mi sami nismo dobili o tem „skandalu" nobenega poročila. Zato ne moremo reči, v koliki meri je opravičena sveta jeza in pa — robatost „Slovenčevega" poročevalca. Dvomimo pa prav zelo, da bi tako impozantno število 50 do 60 oseb bili „nezreli pobalini in prezreli mladeniči", ali vsaj jako čudno se nam mora zdeti, da se na take pripravljalne shode pripuščajo tudi „nezreli pobalini". Toda bodi to, kakor hoče: mi smo že dovolj pokazali, da se s temi pripravljalnimi shodi nočemo baviti, niti na dobro, niti na slabo stran. Tudi tega „Slovenčevega" poročila ne bi bili ponatisnili, ako bi njemu ne bil pritaknen dostavek, ki potrebuje naše pomoči Gospoda pišejo namreč: „Nikakor nočemo biti pikri in nočemo trditi, da jo tega škandala kriva „narodno-n»predna" Ljubljanska gospoda.....a toliko je vender jasno: sličui prizori kažejo se na Slovenskem šele od tistega časa, ko so nekateri slovenski listi pričeli z znano ostuduo pisavo." —Dobro, jemljemo na znanje, da mi nismo krivi tega takoimeuovanega „skandala". Mi smo sploh glede priprav za katoliški shod pokazali toliko 8amozatajevauja in takta, da gospoda ne more biti nič kaj „pikra", če bi tudi hotela. Ako pa ima biti govor o nekaterih slovenskih listih, ki so pričeli »ostudno pisavo", bodi naj tudi govor 0 listih, ki nadaljujejo „ostudno pisavo". In tu moramo priti „Slovenčoverau" poročevalcu na pomoč ter mu povedati natančno adreso nekega takega lista. To ni nihče drug, nego list poročevalcev, — „Slovenec". Ni še tega mesec dnij, ko je uprav „Slo venec" gorenjsko ljudstvo hujskal proti .Ljubljanskemu Sokolu", kedar napravi svoj izlet v Jesenice, ko ni dajal „garancije, da ne bi kak voliček v svoji vročini pomeril hlač komu s svojima rogovoma, ali da ne bi kakega Sokolskega klobuka in pereBa Sava odnesla proti Ljubljani, kajti Rov-tarski volički se ne meni;o za to, ali nosi kdo rudečo sraico ali črne škrice, ampak on stori po svoji naravi " Tako pišete — Vi, gospoda, tako I — Vi pripravljate ljudstvo na sprejem narodnega društva, tako se obnašate — Vi v času, ko pripravljate katol. shod iu ko želite, da bi Vas rojaki po deželi z veseljem vzprejemali, a sedaj se — Vi jezite, da se Vam v Idriji ni vse jio volji izteklo, pa druge krivite, da'"so Vam provzročili „skandal", ko je vender jasno, da le to žanjete, kar ste sami Še naj na zadnje sejali! Da, da: „jioslediee so neizogibne", — ali pa bode katoliški shod, kakor želite, v zboljšanje teh razmer obrodil ka] sadii, to je v prvi vrsti zavisno od kolovodij njegovib, kajti pri njih se mora najprej pokazati — boljši sad ! — (Poslanec prof. Spinčić — „Hanibal ante po rt as !u) Piše se nam iz Kamnika dne 9. t. m.: „Zvedeli smo po „Slov. Narodu", da namerava državni poslanec g. prof. Spinčič priti za uekaj časa v naše mesto, priljubljeno zdravišče. Dasi smo to vest pozdravili z veseljem, ker vsak rad spozna tudi osebno moža s takšno zgodovino, vender nismo še kar nič niti z besedo, niti z dejanjem ugibali, kako bi tega slovenskega poslauca javno vzprejeli ali mu priredili kakovo ovacije. Ali čujte! Danes dopoludne pokliče naš g. okrajni glavar k sebi g. predsednika pevskega društva „Lire" in gosp načelnika tukajšnjega gasilnega društva ter jima zapreti, da ne smeta društvi gos p. S p i n Čiču napraviti nikakega vsprejema 1 n n i k a k e ovacije, — sicer bode on, okrajni glavar, že vedel, kaj mu je ukreniti. Ta glavarjev ogovor se je bliskom raznese! po Kamniku in lahko si mislite, da ga narodni svet ni ravnodušno na znanje vzel." — Mi to g. poročevalcu radi verjamemo, kajti nekaj nenavadnega je v ustavni državi, da se že — misli zasledujejo, uekaj nenavadnega, da bi pevsko društvo v svojem kraji ne smelo prirediti kake podoknice avstrijskemu državnemu poslaucu. Uverjeui smo tudi, da bodo Kamniški odoljubi znali varovati za časa svoje državljanske pravice, katere imajo po teraelj-u i h državnih zakonih. — (Pevska slavnost v Šoštanj i.) Vsa častita pevska društva, naše gospode jioverjenike, kakor tudi posamezne pevce, kojim smo poslali pesmi za letošnjo slavnost, prosimo uljudno, da jih blagovolijo k slavnost! seboj prinesti, sicer jih bode priuiaiikovulo. Tudi pevska znamenja naj se doma ne puste. Tisti izvršujoči člani, ki še nimajo našega pevskega znamenja, lahko si ga dobe" na dan slav-nosti za 30 novcev. Odbor „Slovenskega pevskega društva". — (Čeških učiteljev izlet k nam.) Ude-ležniki velikega izleta Čeških učiteljev odpeljejo se iz Prage dne 13. avgusta zvečer ter pomudivši se jeden dan na Dunaji, dosjiejo v Zagreb dne 15. t. m. ob % na 8 uro zvečer. Due IG se odpeljejo v Reko, kjer si bodo ogledali Trsat in Opatijo ter odšli potem v P ulj. Dne 20. prispeli bodo v Trst in ostali tam tudi dne 21. in Bi ogledali mesto, okolico in Miramar, nekateri pa poidejo tudi v Benetke. Iz Trsta odpeljejo se VHi vkupno v Ljubljano Čas odhoda določil se bode pozneje, Hporazumuo s tistimi izletniki, kateri pojdejo v Benetke. 1/ Ljubljane napravili bodo vsi ud« letniki vkupen izlet v Postojinsko jamo. — Kakor čujemo, delajo ae povsod priprave za dostojen vzpre-jem ljubih nam gostov b severa. Ljubljanske čita telje našega lista opozarjamo na denašuji dopis iz Ljubljane. — (Poslanec prof. Spinčić) je zopet v preiskavi in sicer sedaj ob jednem z državnima poslancema, Mladočchoma dr. Ed. Gregrom in drom. Brzonidom. Junija meseca bil je javni shod v Nemškem Brodu, na katerem je govoril dr. Ed. Grogr in katerega se je udeležil tudi g. Spinčič z Dunaja. Shod je vladni zastopnik razpustil. Potem je bila prijateljska zabava v gostilni v Vodički. Zaradi govorov, ki bo se tu govorili, je državno pravdništvo Kutnogorsko pričelo uradno preiskavo proti poslancem dru. Ed. Grćgru, prof. Spinčiću iu dru. Brzo-radu, ter jih sumi zločina, da so motili javni mir. Zaslišanih je bilo do sedaj pri okr. sodišči v Nemškem Brodu dvajset prič, a zaališauih jih bode še več. — (Osobne vesti.) Vodja c. kr. obrtne strokovne Šole v Ljubljani g. Ivan Šubic šel je po nalogu c. kr. ministerstva za bogočastje in pouk na jiotovanje, proučevat obrtne razmere v Švici in na južnem ter zapadnem Nemškem. — Kancelist gosp. Fran Stefanič imenovan je asistentom pri tabačnem skladišči v Gradci. — Biskup Stross-mayer vrnil Be je v ponedeljek iz Rogatca preko Zagreba v Djakovo. Spremljeval ga je opat in kanonik g. dr. Rački. PrevzviŽeni g. biskup je zdrav iu se počuti za svoja leta prav izborno. — Sodni jinstav v Metliki, g. Hajko D o I e ž a I e k , premeščen je k okrožnemu sodišču v Novo mesto, avskultaut pri okrožnem Bodišču v Novem mestu, gosp. Jurij / u m t- r. pa je imenovan sodnim pristavom v Metliki. — (Provincijalom) frančiškanskega reda kranJ8ko-hrvaške provincije sv. Križa, je bil danes v kapitelji zopet za dobo treh let izvoljen gospod o. Placid Fabiani ter ob 10. uri v frančiškanski cerkvi slovesno umeščen. V petek bo volitev defi nitorjev, gvardijanov in druzih fukcijonarjev, — (Časnikarsko.) Iz uredništva Puljskega ,11 Diritto Croato" izstopil je dosedanji sotrudnik g. S a h n'. ki je bil član uredništva od početka lista. Uredništvo izgubi z gosp. Sabicem izvrstno moč in ga bode težko nadomestiti. Gosp. Sabic, ki je dovršil pravniške študije, hoče se posvetiti povse svoji stroki. — (Vojaška slavnost.) Dcmači naš peš-jiolk baron Kubo št. 17. obhajal je tninolo nedeljo v Ljubljani obletuico znamenite bitke pri Jajcih dne 7. avgusta 1878 leta. Slavnost pričela se je že v soboto popoludne s streljnnjem za dobitke. V nedeljo ob osmi uri zjutraj /brali so se vbi čast niki in vojaki v garnizijski cerkvi pri sv. Petru k božji službi, katero je daroval vojaški kurat čast. gosp. J urani č, popoludne ob jedni uri pa je bil slavnostni obed, katerega bo se razven častnikov domačega pešpolka udeležili tudi ekselenca gospod F. M. L. pl. Se b i 1 h a w sk y , g G. M. Fuchs ter mnogi povabljeni častniki in bivši rezervni čast niki, ki so služili za časa okujiacije leta 1878. Na pitnic bilo je mnogo; med njimi, na presvetlega cesarja kot najvišjega vojaškega povelj uika, na voj vodo "VViirtembcrškega, kot načelnika VII diviziji, v kateri je sodeloval domači pešpolk za časa ope racije v Bosui leta 1878, na polkovne častnike in na hrabrost vojaško, s katero se je vselej v burnih časih odlikoval domači pešpolk. Mej tem, ko so bili Častniki pri obedu, postreglo se je tudi ve jakom v vojašnici z raznovrstnimi krepili. Polkovo poveljništvo spisalo jim je v dnevnem ukazu razno vrstne zanimivosti iz dobe okupacije Bosno. — (Posebni vlak k pevski sla v nos ti V Šoštanji) bode vozil po jako znižani ceni v nedeljo dne 14. avgusta. Odhajal bode iz Ljubljane ob 7. uri 40 min. zjutraj, iz Litije ob 8. uri 23 min., iz Zidanega mosta ob 9. uri IG min., iz Celja ob 10. uri 20 min. Poštni vlak iz Maribora odhaja ob 8. uri 9 min. zjutraj, iz Pragarskega ob 8. uri 48 min. iu pride v Celje ob 10. uri 15 min., kjer ima zvezo z vlakom, ki odhaja iz Celia ob 10. uri 20 min. in dohaja v Šoštanj ob 12. uri 5 min. popoludne. Povratna vožnja dovoljena je do 27. t. m z vsakim vlakom (z brzovlakom ne) iu se sme dvakrat mej potom izstopiti. Due 14. t. m. vozil bode tudi še posebni vlak nazaj i/. Šoštanja do Celja ob 10. uri 15 min. in prišel v Celje ob 11. uri 55 min. Navadni vlaki pa odhajajo iz Šoštanja proti Celju ob 6. uri 20 min. zjutraj in ob 3. uri 10 min. popoludne, iz Celja proti Ljubljani ob 1. uri 51 min. po noči, 0. uri 30 min. zjutraj, 10. uri 20 min. dopoludne, 5. uri 40 min. popolu-odne, proti Mariboru pa ob 3 uri 10 min. zjutraj 6. uri 25 min. zjutraj, 8. uri 49 min. dopoludne in 5. uri 24 min. popoludne. Vozni listki, ki naj se oskrbe pravočasno, dobivajo Be pri g. J. Pavlinu, g. A. Dru š ko viču na Velikem trgu m pri g. Češ arku v trafiki v g. Souvauovi hiši v Ljubljani in pri g. Drag. Hribarju v Celji ter pn vseh pevskih in Sokolskih društvih. Vozne cene so: Iz Ljubljane H. razred 5 gld., III. razred gld. 3 30, iz Litije gld. 470 iu gld. 3 10, iz Zidanega mosta gld. 2 80 in gld. 185, iz Celja gold. 1'60 in gold. 105, iz Maribora gld. 4 35 in gld. 290, iz Pragerskega gld. 360 in gld. 2 40. — (Nove menične golice.) Finančno ministerstvo izdalo bode nove menične golice, da ustreže mnogim pritožbam. Nove golice bodo nare-ene iz posebnega papirja, da ne bode moč lahko ponarejati ali kvariti številk, ker bode papir spremenil barvo, če bi se s kako kislino hotelo izbrisati kaj in napisati kaj druzega. Tudi bodo nove golice nekoliko manjše od sedanjih. — (Predvčerajšnji mesečni živinski semenj) je bil za ta čas i/.redno dobro obiskan. Prignalo se je 352 konj iu volov, 321 krav in 104 telet, skupaj 977 glav. Kupčija je bila sploh sreduja, ker ni bilo zunanjih kupcev. — (Nesreča ) Z Viča se nam poroča: Pone deljek, dne 8. t. m., popoludne prišla je žena posestnika Antona Sluge na skedenj, kjer so mlatili žito s strojem, katerega so konji gonili. Žena ni pazila in se približala stroju tako, da jo je ta prijel za krilo in ji zlomil levo nogo in roko ter pi tudi drugod poškodoval. Nesrečna žena težko da bo okrevala. Pazite na stroje in ne puščajte, da se jim bližajo ženske in otroci — svarili smo že večkrat in ponavl|amo to svarilo tudi sedaj. — (Redkosti v p r i r o d i.) Na vrtu Kranjskega posestnika gosp. Mateja Rossa cvete vrtnica „žalnica" (Trauerrose), ki je imela letos vsega vkupe nad 3000 cvetov, — gotovo redka prikazen. Prav na tem vrtu rase tudi hruška, ki cvete sleharno leto po dvakrat, samo da drugič radi jesenskega mraza ne obrodi. — (Občinske volitve.) V občini Begunje v Radovljiškem okraji bil je voljen župau posestnik g. Jožef Šari, občinama svetovalcema pa posestnika gg. Jan. Jane in Jan. Janša. — Ker se je odpo vedal dosedanji župan v Vipavi, vršila se je nova volitev. Županom bil je voljen občinski svetovalec g. Anton lir*) vat in, na njegovo mesto pa občinskim Bvetovalci-m g. Jož. Ž v oke I j. — (Nemške šole) bo širijo po Spodojem Štajerskem, tudi to jo znamenje Časa. Štajerski deželni odbor je dovolil, da se ustanovi za Ljutomerski trg poBebna šolska občina in to vzlic ugovorom uarodne stranke, ki zastopa v resnici narod, ne pa le pesti neuiškutarjev, kakor nasprotna stranka. Skoraj ui dvomiti, da bode temu pritrdil tudi de želni šolski svet in da bode nova šola le ponem-čevalni zavod za večinoma slovensko deco, ki jo bode pohajala. — (Misteri j o zeti umor.) Blizu Draženec pri Brežicah našli so ljudje v soboto zjutraj ob 5. uri zloglusnega iu pijančevanju udanega Franca Pešca mrtvega za nekim grmom. Imel je razbito lobanjo. Sodna komisija je dognala, da je Pešec v petek jiopoludue pijančeval v gostilni Orenjakovi in zve'er odšel proti svojemu domu, Posestnik Jurij Oreujak videl je Pešca ležečega v jarku, in ob '/i 12. uri po noči videl ga je na tem mestu tudi oče njegov, Janez Pešec. — O morilcu Še ni nikakega sledu. Blizu umorjenega Pešca našli so krvavo oje, s katerim je bil Pešec pobit, čudno je, da ne manka nič denarja, kar ga je Pešec pri sebi imel. Oje je lastnina obČespoštovsnega posestnika Jožefa Puška, na katerega ne leti nikakšen sum. — (Delavsko podporno društvo v Trstu) praznovalo bode svojo desetletnico dne 4. septembra. Za slavnost se delajo velike priprave. Pri tej priliki bode društvo zopet razvilo svojo krasno zastavo, na katero so bili člani vsekdar ponosni in ki je okičena z dragocenim darilom česa« ričine vdove Štefanije. Namestništvo je namreč zopet dovolilo društvu, da sme imeti svojo zastavo. — (Pe vsko društvo „Hajdrih" naPro-seku) napravi v nedeljo 14. t. m. izlet v Kamnik, da se vdeleži desetletnice tamošnjega pevskega društva „Lira*. — (Občinske volitve v Zagrebu.) Včeraj volil je drugi volilni razred prvega okraja (973 volilcev) 11 odbornikov; danes prvi volilni razred prvega okraja (66 volilcev) 9 odbornikov. Jutri 11. t. m. voli tretji volilni razred drugega okraja (367 volilcev) 3 odbornike ; dne 12 t. m. drugi volilni razred drugega okraja (250 volilcev) 3 odbornike; dne 13. t. m. voli prvi volilni razred drugega okraja (41 volilcev) 2 odbornika; dne 16. t. m. pa volijo častni meščani (18 volilcev) 1 odbornika. Vseh občinskih zastopnikov je 40. Borba je posebno prvi dan bita huda, ker se zavedno narodno meščanstvo bori za svojo nezavisnost nasproti madjarski vladi, ki upo-treblja vsa sredstva, da bi zmagala. — Prvi volilni dan zmagala je zjedinjeua opozicija sijajno z vsemi 11 kandidati, ki so dobili po 713 do 731 glasov. Vladni kandidatje dobili ao po 335 glasov. Nezavisno, složno meščanstvo govorilo je jasno in odločno. Še pred dvema letoma imela je vladna stranka v tem razredu 360 glasov, izgubila je torej, akopram je volilo zdaj 120 uradnikov ogerske državne železnice zanjo in so kakih 160 ženskih pooblastil pridobili vladni korteši. Meščanov volilo je komaj 50 za vladne kandidate. Včeraj zmagali so v drugem razredu, kjer je večina uradnikov, vladni kandidatje. Če bi zmagala danes opozicija z vsemi 9 kandidati je zmaga gotova, ker ima potem že polovico svojih zastopnikov. — To se žalibog ni zgodilo. (Gledi telegrame.) — (Iz domačih z d r a v i š č ) V Rim s k e toplice došlo je do 31. m. m. 360 strank ali 761 oseb; v Krapinske toplice do 2. t. m. 1036 strank ali 1407 osob. Književnost. — Nove hrvatske glasbeniue. Knjigarna M. F. Stermeckega v Zagrebu izdala je dva krasna glasbotvora našega rojaka, skladatelja F. S. Vilbarja. Prvi je „Dvoransko kolo", drugo „Koncert.no kolo", oboje za glasovir. Ceua prvemu je 1 gld., drugemu 80 kr. Gotovo bodo tudi slovenski prijatel]i glasbe radi Bezali po teh najnovejih skladbah svoiega rojaka, ki je obogatil našo in hrvatsko glasbeno slovstvo s tolikimi izbor-uimi deli. — Što je novac? Kruna ne forinta. Kratka pouka sa potrebnimi skrižaljkami; priredio dr. Juraj Vrba nič. V Zagrebu, vlastita naklada. Tako je naslov mali praktični knjižici, ki je izšla v Zagrebu iz nDioničke tiskare". Pisatelj razpravlja v popularni obliki vprašanja: 1. Kaj je denar? 2. vrednost novcev, S. kovanje novcev, 4 drobni in papirni denar, 5. krona. Pridejal je 5 skrižaljk (tabel), ki kažejo, kako preračunati razne novce naše in tuje ua nove krone in vinarje. Vsa knjižica obseza 43 strani) in jo priporočamo hrvaščine veščim čitateljem prav toplo, posebno tabele utegnejo jim dobro služiti za praktično porabo. Cena knjižici je 20 kr. iu se jo dobiva pri izdajatelju in v knjigarnah. Telegrami Slovenskemu Narodu": Zagreb 8. avgusta. Vsi opozicijonalci izvoljeni s preko sedemsto glasovi; vladni pristaši dobili nekaj nad 300 glasov. Oduševljenje in poparjenost. Zagreb 9. avgusta. Danes zmagala vladna stranka, ker imajo v tem volilskem razredu uradniki večino. Zagreb 10. avgusta. Pri občinskih volitvah zmagala danes vladna stranka. Beligrad 8. avgusta. „Male Novine" javljajo, da je razkralj Milan v petek po noči pripeljal se v Beligrad, imel na kolodvoru 20 minut trajajoč pogovor z generalom Bogičevi-čem in potem nadaljeval svojo pot. London 8. avgusta. Prestolni govor brez vse tendence. Pri adresni debati čestitala Barton in Cross vladi na njenih uspehih in pozvala opozicijo, naj se izreče o home-rule. Asfjuith predlagal, naj se doda adresi dodatek, da dežela in zbornica nimata nikakega zaupanja do vlade. Dunaj 9. avgusta. Uradni list prijavlja dve lastnoročni pismi cesarjevi, s katerima se minister Pražak na njega prošnjo odpušča od službe in se mu izreka priznanje za mnogoletno vestno in požrtvovalno delovanje. Pražak imenovan je članom gospodske zbornice. Dunaj 9. avgusta. „Fremdenblatt" pd-trja vest, da bode odstopil avstro-ogerski veleposlanik v Berolinu, grof Kmerich Szechenyi. Berolin 9. avgusta. Mesto odstopi vsega ministra notranjih rečij imenovan niiiiisterski predsednik grof Eulenburg. Feterburg 9. avgusta. Witte otvori! na železniški postaji Gujasi ljudsko kuhinjo, kjer je moči pogostiti vsak dan 3000 potujočih delavcev. Dunaj 10. avgusta. „Wiener Zeitung" prijavlja ministersko naredbo, s katero se prepoveduje uvažanje in prevažanje sadja, zelenjave itd. iz Rusije, naredbo finančnega ministra, s katero se določa, da je do 31. decembra 1892 vzeti iz premeta domače srebrnjake, kovane po konvencijski novčni meri ter ministarsko naredbo o uveljavljanji vinske klavzule v trgovinski pogodbi avstrijsko-itali-janski, določenem na dan 27. avgusta. Razne vesti, * (Madjarnko kulturno delo.) Društvo za pomadjarjenje gornje Ogerake naznanja, ua Ima še 1423 prostorov v uiadjarskih krajih za alovašie otroke. Odslej bo že odbrali 484 slovaških otrok v razni b krajih, katere bodo v kratkem a številkami okolu vratu odjiostuli kakor blago v madjarske kraje, du jih odgoj ijo za j'iiatue M ad j are. Iu tako kupovauje duš imenujejo na Ogerskem „madjurako kulturo" 1 * (Doktorica matematike.) Na vseučilišči v Turiou bila je to dni promovirana goaj/o-dična Ida Terraccini za doktorico matematike To je pni alue.aj, da se je Italijanka posvetila učenju matematike. Doktoric medicine iu prava pa je že več v Italiji. * (Beli konji v vojaki.) V nemški vojski izlučili bodo v kratkem vse bele konje, ker so preveč na daleč vidni pri novem smodniku, ki ue napravi skoro nič dima. Sploh ne bodo morale odpraviti vse svetle Stvari v vojski. * (Ribe v dežnici.) V Bjelini v Bosni našli so zadnje dni minulega meseca po hudi nevihti v dežuici vse polno malih ribic, katere so lovili po polji in po uličnih jarkih. Tudi v dežomern našli so dve živi ribici. Vse to ribice bile so podobne navadnim belicum. Narodno-gospodarske stvari. — Posojilnica pri sv. Lenartu v Slov. goricah, je lam kaj le pO napredovala, imela je Iti 1 tisoč 780 gld. denarnega prometa« Zadružnikov je bilo 527 z 11)97 gld. deležev, čistega dobička imela je J."i'.)M gld., zadružni zaklad pa je znašal 2194 gld. — Posojilnica v Vi tanj i na spodnjem Štajerskem imela je v preteklem polletji 85.736 gld. 58 kr. dohodkov, mej njimi za 24.462 gld. 87 kr. hranilnih ulog, in 33 971 gld. 16 kr. stroškov ter za 21.265 gld. posojil. Udov je pristopilo 190. — Nova posojiluica na Snhi ua Koroškem, ki ae je osnovala še le pred malo tedni, je imela že prvi čas nad 12.000 gld. denarnega prometa. Zanimanje in zaupauje za novi zavod raste od due do dne. Ker v okolici stanujejo precej premožni iu zavedni slovenski posestniki bode se gotovo nova posojilnica razvila prav krepko iu postala jedua izmej prvih v Korotanu. — Dalmatinsko vino se v novejem času ne izvaža tako v obilni meri na Francosko, kakor prejšnja leta. Deloma se je Frauco^ka zopet opomogla od hude škode, katero je prouzročila titna us, deloma pa je poskočila cena dalmatinskemu vinu, ker bo ga proda več v naši državi. Zato se francoski vinski trgovci ne oglašajo več tako pogosto v Dalmaciji. — Sviloreja na Hrvatskem. Kako se je začela širiti sviloreia po Hrvatskem, dokaz temu je, da se je I. 1880—82 pečalo samo 262 rodbin v 15 občinah s svilorejo. Pridelalo se je 3160 kg kokonov. h 1891 pa ae je v 5 županijab, v kate- rih se goji eviloreja. bavilo ljudstvo z n;o v 803 občinah, skupaj 18 411 rodbin, ki so pridelal e 254 336 k•»■ gozdov. Listnica uredništva. Gosp. Laj o S: Vašo '/.godov. povest smo v.rejeli. Naznanite, prosimo, Svoji" . ravo ime! — Gosp. . . . d i tisk i: Vase vrstice so uvaževanja vredne, tortu kot „nnjni oj>o-ininu niso za priobčilo. Bivajte zdravi! — Gosp. Luka 3. tu: Vašo pritolbo smo oddali na kompetentno mesto. — Gosp. dopisnik iz Vel. La&č: Take poloiuićice ue zanimajo, Za prebivalce mest, uradnike Itd. Troti tež-kot.i.m preliavljunja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega delajo uprav neobhodno potrebno domače sdravfto pristni „Mull-ov 8sidlltz-praSek", kor upliva na probavljanje trajno iu nravnovalno ter Ima olajševalen in topilen učinek. Skatljtea velja 1 To postnem po- vzetji razpošilja to zdravilo vsak dan l.-kur A. M0LL, c. in kr. dvorni salagatelj, na DUNAJI, Tnchlanbea V lekarnah na deželi ju izrecno zahtevati H0LL-0V jropanit, za-Kiutmovau i varnostno znamko In podpisom« Mani nd 2 Skatljic ae no poSiljn 8 4'2—11) Meteorologično poročilo. 1'rumu vaiio 1. 1891. s < ustno diplomo 0, in kr. trK<'ViiisK<>^a iiiiniftlcrMt n. X-*t"i rod ust Studenčna sol iz Marijanskih kopeli (v jiraških in kristalizovano). Dobljena iz aiajbognl»■ j#.iirn\ilui'i;« vn'lcn v iviurijuiiMkih kupelih, iz Ferdinandovega vrelca, po izblapenji brez tli-iiKili prime*, in ima po analizi prof. dr. Kriit'Htu l.nd i» t^-a v sebi imjiipIiviiejHe tvarim- .ila\nega tega zdra-tr\mvllnega vrelca ter upliva njemu analogno: 'jU-i luliko l-latiluo, klNcIluc uničujoče, ^jpir ugodno na pr*'i»Hv«t* organe itd. •»••».■»•^ Pristno samo v llukouili ali v prnti- klli v kurtouili, na katerih je natisnjena varnostna znamka. _ (73--20) astile iz Marijanskih kopeli narejene i/, naravne vrelčne soli iz Marijanskih ko-peli — v originalnih Bkatljloan, Dobiva se v trgovinah z mineralilklisi vodami, dišavami in v lekarnah, 9alm-Su „LJUBLJANSKI ZVON" »toli za v »o leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Pšenica, hkil. Ječmen, s O 'e«, „ Ajda, n Prooo, n •Vi r M.Mi, , Krompir, B Leća, „ Grah, , Fiiol, Maslo, M n« t, 3peu frrseu ... ti . . . 4 . 3 ... i ... I 6 ... 4 ... 4 2 ! i . io ... 10 . . . ; » fcgr. JU *l. kr Speh povojen, hgr. . — H4 Surovo maslo, n . — 74 Jajcu, jedno : . , . — 2 j Mleko, liter . . . . — U> Goveje inosu, kgr. — »»2 Telečje ,, , — 54 Svinjsko . „ — U4 Koitruuovo . , — 38 Fiianec......— 40 Golob......— 17 Seno, 100 kilo. . J 1 09 Slama, m ,...!! 214 Urva trdn, 4 rjiuetr. «'W „ utehka, 4 , 4 fofl a | Čas o|>k-a | rovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Ne t>o Mo-krina t min. > od ho d 1. zjutraj 'J. popoi. 9. r.vecer 73u "2 mm. 7;j7-.". mm. 789*9 mm. 13 2* C 25-6° C 18S« C brezv. si. svz. si. zah. megla jasuo d. jas. 0 00 mm. 7. zjutraj 2. pojiol. 9. zvečer 7'ltiH mm. 7.'ir>"lj mm. 7"JI>"2 mm. 14-8" C 27 2° C 18-b" C brezv. si. jzh. si. zali. jasno jasno jasno 0-00 mm. 0*5° Brodnja temperatura 19-2° In 20-3°, nad no^malnm {)■{>" pod in Tiijol: 8. avgusta. Pri "iKiiri: Bolni, Dr. Torner, Jaboda, Pitoher, Go lnssi, Pakarek, Mani, Mayr, Kollenz, Elioibant z Dunaja. — Zeuker. Mohlicli iz 1'r.ita. — Sulzer iz Kočovja. — llanke i/. Monakovepi. — (ienleSič iz Kudoltbvega. — Zorzini iz (lorice. — (lescll \i Huilimpešte. — Gaerstuer iz PllIJH. Tri M«tiiu: Paradelier, Wal«Utein, Kaiser. Pirze e Dunaja. - - Maas iz 'Trsta. — Dr. Selnvarz iz Opatije. — Sivie iz Gonee — Biagosofa i/. Horolina. — Mozina iz Ilirske Bistrici-. — VVeiser i/. Zagreba. — Prašnikar iz Kamnika. — BOiner iz Badlmpeite. — Pair iz Idrije. — Boh le f-fer iz Ljubljane. Tri |ii>.im>iii kolodvoru t 11 i 1111 m- 11111 ■ r iz Hrna. --Ilntter, Mui'-nik iz Kranja. Tri nvHtrlJMkeui i-«*ni»rju : Htuiedi^ z Dunaja. — OliftSič iz Trata. — Birk, HOtio, Kmet iz Tržiča. rrržne cene t EJiiIiI i a u I dne 10. avgusta t 1. Izkaz avstro-ogerske banke z dne 7. avgusta 1892. ProJSnJI teden 055.000 gld.) Bankovcev v prometa 410,105.000 gld. (-f- Ziiklad v gotovini . 248,555.000 „ (— Portfelj..... 163,^83.000 „ (-|- Lombard..... 24,294.000 „ ^+ Davka jirosta ban- kovemt reserva . . S9.4fi6 000 « (— 877.000 ,►25.0110 219.000 2.856 (ine 10 nvguRta t. 1. včerai Papirna renta.....gld. 8605 Srebrna renta.....„ gld /j lat a renta .... 6% marčna renta Akcije navodne banke Kreditne akcije , , London ..... Srebro ..... 95 70 118-80 100 40 1000*— 817*60 llie-io danea . 96-30 96 Ho 118-95 100*45 1000— 815*26 119«56 Napol........„ 9*49 — n 9*48«/, C. kr. cekini.....„ B'B6 — !■ 6-67 NeiuSke marke .... , M-471 g — n 58-S21 . 4'i. državne srerke i/. 1 18f»4 . 250 gld. 140 gld. 2,r) Kr. Driat ne trafike ii 1. lMt>4 100 f, Ih.'l « »5 „ 111 n 30 , 100 A 50 „ Donava re£. si-i-i'ke 5'/, 100 gld, 129 n 75 ( Zemlj. obfi. avstr. 4t'1nia zlati znst. listi . . 1 17 n 50 .. LOO gld. 192 n 76 , Kndolfove srečke...... io „ •J8 ■ 75 , Akcije angbi-avstr. banke . 120 „ 154 50 , Tramway-dn,St. velj. 17<» j;ld. a. v. 286 n 0 Tuinegu si ca naznanjamo vsem ■orodnikom, prijateljem in ananoem žalostno vest «> sm-ti našega skreno ljubljenega sina, oziroma brata, gosp. Filipa Jakoba Matjana c. in kr. kadeta kateri je danes ob poln 1. tiri .'jiitiaj, po dolgi in iiuičui bolesni, previden »(• svetotajstvi »a umirajoče, v 17. irtii dolu- svoje, mimo v Gospodu zaspal. Truplo dražega ranjcoga bode v četrtek, dne 11. t., m., popoladne • b 6. uri, v hilaloati, Flo-rijaiiske ulice st. 'J-', slovesno blagoslovljeno ter na pokopališče k sv. Krištofu v lastno rakev k večnemu počitku pnuiešeno. Svete aadniae male brale se bodo v mnogih c rkvab. Dragi ran'ki bodi priporočen v b »g spomin in molitev. (-O'-') Ljubljana, dne 1'». avgusta 1892. .Inkoh Hittpto. pekovski mojstvr, hišni iu zemljiški posestnik, it č e. Jera Mikijuu roj. SmrKol. m a t i. Srci'ko ^lat Jan. brat. Ivana iu lun 11 i*i j itn. sestri. Zahvala. Ob smrti ljubega nam pokojnika, <;ospodu doSlo mini je toliko sočutnih izjav, da tihih ni možno zahvaliti so za vsako posebo. Naj torej tem potem blagovoli** vzprejeti n»jtopl'jso zahvalo daro ali i krasni 1. vencev, slavno uradnistvo, častita dnliovščuia, slavno društvo „Lira" za milo žalostinko in slavna čitalnica, kakor sploh vsi, ki so oh tej žalostili priliki pokojniku izkazali poslednjo Čast, nam pa sočutju in • omoč z besedo in dejanjem ! V Kamniku, dne 8. julija 1892. ( »perniil j«', — odstranuje c- koI»iu* kole^lu« z usmrteujem živca 4> zobozdravnik A. Paichel, t poleg čevljarskega mostu, v K idil er-je vi hiii, L n ml str. J Tvrdka A. & E. Skaberne THprefuie lakoj praktikanta it. «'i-iii, zatem «lve *olii 7.it krčmo, ravno tako z vso opravo, z lepo kuhinjo in Ulet jo, v prvem nadstropji tmli elika soba, potem dva hleva za voznike n jeden manjši hlev za jednega konja. Za biio je tudi vrt za zelenjavo, svinjak in njiva. Ker delavol na bližnji žagi kremno mnogobrojno obiskujejo, je rjo loža tudi jako Ugodna. — Več ie izve un Tr-žitMki c«'»U nt. 5, % II. uuilNlropJi, levu vratu. (892—3) j Tinktura zoper kurja očesa. ( Najvarnejše in najboljJe sredstvo, da se odpravijo kurja očesa, zagnanci in žulji. Na kurje oko ali na zagnanec se skozi 5 — 0 dni j ta tinktura zjutraj s čopičem, ki je v steklenici, dobro namaže, ko to preteče, se vzame mlačna kopel, potem se kurje oko lahko z nohti izvzame. Steklenica stane 2f> kr., 10 steklenic 2 gld. Piccoli-jeva lekarna „Pri angelju" v Ljubljani, Dunajska cesta. % n ti n j it narniiila se girnti /##»• zrtju /r«tc fočno izt-fiujejtt. (59—6) T iToTrostil Srajce za turiste tkane iz najboljega materijala, gladko ali progasto barvane, s širokim ovratnikom iu dvema žepoma na prsih, popolna velikost, Izborno delo. 1 komu«! Kl-7) s povzet;ein f a*. Dimu j, I., 1 zy;iiMMO Nt. «»4». MAG GI Pozor gospodinje! JEVA so dobiva pri Ivuuu I.uckninuii-ii. zabela za juhe (785—4) Praktikant m učenec ki je špecerijske stroke že nekoliko vajen in želi trgovsko šoJo obiskovati, vipre|me h« \ večjo apecerl|« Hko trgovino v I.jiitiljuui. — Kje? pove iz prijaznosti upravništvo ^Slovenskega Naroda". (844—3) 9kW Iščejo se a ~W Ove IioIJmI kulturi«!, ki inoreti natopiti v 8 dneh, in sicer zunaj Ljubljane. Služba dobra in trajna. — KhIih-rlca. ki zna kuhati kakor v meščanski hiši, tako tudi v restavraciji, s plačo 8 —12 gld. Nastop službo takoj. — lll&lua za tukaj in v Opatiji 'ho(el). — \utukurlcu za Ljubljano z dobrim zaslužkom. — Hulmriea za vse, a plačo B—■7 trld. — Peatunjn, tudi začetnica, b plačo *—♦> gld. — Nadalje priporoča ob jednem vrlu službeno uaeb|e vsake vrste (910) pisarnica <=»r. Flnx, na Bregu št. 6. Jutri v četrtek, dne 11. avgusta ob 3. uri popoludne (811) prijateljski shod gostilničarjev in kavarnarjev v gostilnici pri g. Ign. Druškovič-u na Dunajski cesti. ===== Za mnogobrojni obisk se prosi. == Svarilo. Vttni i t emu |». u. <»l>«*iiisl vil uljudno Ju v I ju m. kr. 10 9 večji komadi » gld. I'rodu j iti o «it» hode i«* mulo OUNU fl^F* V J'011 bu 1 lr. Ad. Rissmann, (883—8) lastnik mnogih čas* ni h diplom. mm m mm__mm _mm_mm _..m m m m — ^ a a^^^^ — " _-^^^^- ^ . f 0 1 ! 10 goldinarjev ■tane pri meni en uiodroe na peresih (Federmatrntze) Ti modroci so solidno iz najboljše tvurine narejeni, imajo po 8Q dobro vezanih, močnih peres iz najboljšega bakrenega drata, so h finim afrikom tapecirani in močnim phitueniiu evilbom preoldečeui ter 10— Ifi let uobriillt poprnv ue zahtevajo. mf9¥~ Prt naročilih z dežele naznani naj se vselej iiiilaiieiut mera postelje v notranji liu-l. — Ako se torej dobi za 10 gld. dober tapeciran uiodroe. na pe- resih, jo pač neumestno kupovati malovreilne nadouicstko, ksteri pravemu namenu, imeti iluhro potteljo, ne ustrezajo. ANTON OBREZA, tapecirar v Ljubljani, Selenburgove ulice 4. Lastnikom hotelov, vil, kupidij in lavodov popust od i ene. I i M Žicaste zimnico za vssko posteljo na* vadne velikosti po •*< tfl«l. *-u>Ul«»v \ v. afrikom tapeeirane iu 8 cvilhom preoblečene po 15 Kl«l. m14—Iti) S -m mi mm _n-w.m-m*-m-.m.m-.m.m-wjm-M-m^m_L-.m\m-wS*.ii St. 6342. Naznanilo. ■■k (9D7—1) Zaradi glavnega snaženja uradnih prostorov, ostane deželna blagajna kranjska od 16. do uštetega dne 18. avgusta t. I. strankinemu prometu zaprta. Deželni odbor vojvodine Kranjske v Ljubljani, dne 8. avgusta 1892. zna \aJI>olJš<* milo v Ljubljani! Doeringwo milo s sovo je kakor znano najmilejše, najčistejše iu najpripravnejše milo za goji-boTr 3s;oš.© izx lepot© in 86 dobiva odslej v vseh Im>I jših tr^<»vinali s pa rtu mm-ijn m i, leki in kolonijalnim hla^oin. To milo da koži mladostno svežost ter jo vzdrži do visoke starosti nežno in gladko. Doerlngovo milo ni samo v vseh tukajšnjih naj-liiiHJših < I; 111111 i 11 liniiiloirih. ampak skoro v vseh hišah v Ljuhljaiii in v okolici v ixhljučrii porabi^ x vsakdo jo raM. komur je za to, da lepo, zdravo in čisto kožo dohi. Ker je Doeriiifiovo milo s sivo samo milo, to je, ker je sestavljeno samo iz tolSčobe in loga in nima nepotrebnih primes, niti losca. niti sode, tudi bo Je Jako malo porabi, a moči je jo porabljati do zadnjega koščoka, a navzlic temuj da je najboljfee in kot koži najkoristnejše milo priznano, je vender ihTJcenejše toiletno milo na sveto. S/mV Vsakemu komadu Doerlngovega mila utisnjena je naša varstvena znamka, sova, odtod imenovanje : ,,Doerlng;ovo milo ■ sovo". ('ena Stl» kr. komadu. Dobiva : Avg, Auer. Kenl. Hi lina * Kaseli, lekar Uriitselil, Ant. Krisper, Ed. Mahr, >1ayr-jevn lekarna pri ..zlatem jelenu, „lMcooli-jeva lekarna pri ,,anprelju*', Ibald pl. TrnkiJczv lekar. V Kranju: Martin 1'etlan. Umi. Slarevasnik. — Oene-ralno zastopstvo za Avstro-Ogersko: A. MOTSCH & Co., Dunaj I., Lug-eok 3. iidsjttelt is odgovora! urednik: Josip No I M. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne*.