TRST, petek 31. julija 1959 Leto XV. . Št. 181 (1335) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo tREDNiSTvo: UL. MONTECCH1 it. C, II. nad. — TELEFON 93-808 IN 94-631 — Poštini predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA Št. 2« — NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir,-polletna 2500 lir. celoletna 4900 Ur — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 ltr- ‘•51. 37-338 — Pnitn.te.n /-nit ir' a . ,,i.„ u , rt _ t.i it it-> _ o j- ... ffvtr .. ....... ' A,..-,-,......... , ,,r.____Tin frtrtletnn 360 din — Postili teKOČi račun: ZalOZntStVO °GLAŠov t ~ Podružmca GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE c— ' vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. ' ■ --- ■ ■ - - - - - - - - —- —- ■— — ivAnvvnniA, iiicjCLiid tov/ iti “• v lidpi cj. vutiin-iua iouv , jioiitui« **wvv <>t« vviviv m*** *”wv * v x, « čf tt/i FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — Postni tekoči račun: Založn t tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel 21-928. tekoči račun pri Komunalni Danki v Ljubljani 600-70/3-375 Zadnja faza konference štirih zunanjih ministrov Ali bodo mogli do srede doseči sporazum? Izvedenci za tehnična vprašanja na delu K(irlamov poudarja, da bodo danes poskušali izdelati splošne formule glede nekaterih vprašanj - Berding pa je poudaril, da obstajajo še vedno iste n<*čelne razlike kot doslej - Mac Millanova osebna poslanica Eisenhoiverju ? 2P*VA, 30. _ I I___ Jwter!pVA’ 30' — Po včerajšnjem «delovnem kosilu» iitirih romi.ko, je danes sledilo «delovno kosilo* vseh "lodni ^.nanjih ministrov. Pred tem so se sestali za-j'ko je “bistri, ki so se ponovno srečali tudi potem h—xr°hiiko odšel iz vile «Barakat». kier stanuie ira, » Po 'ftcoski Biov j^*°vnem kosilu je sovjetski predstavnik Karla. hvjetska izjava itazai njSn^* .sestanek je po-Tstri' čp trije zahodni mi-rflstih „„,ve(lno vztrajajo na 9 Etično scih. ki so nerea-1 svoiihln so izrazili i velja zadnjih predlogih. gaia,?cLgacii0 bosta pri Nik a Uh zastopala na- . in r11aniega ministra Nika odseka za N zUn aaanja v sovjet- i*11 41jičevn'!em minislrstvu ,.j Ko -** tf vPra°čdg0varial na neka-ilii* n!8*’ da -811.13' je Karlamov Uf,L Porr,Je-,ena izmed glav-1» Sirij, n3hljivosti zadnjih JNvli?feul°8ov v tem, da !'i!1* zas(„?iPoskus ovekove-jh®, Nn, ,dbenega režima v ’ p illc‘ JSken, V N vPrašanju i®'tSk^enil. da bi Določeni krogi konference pa izjavljajo v zvezi z govorom Hruščeva v Dnjeprope-trovsku, da je Hruščev govoril zmerno in da o tem govoru na današnjih sestankih niso razpravljali. Zaradi tega tudi ni bilo nobene spremembe v sovjetskem; stališču, čeprav je bil ton govora Hru-sčeva bolj prijateljski. Nekateri ameriški funkcionarji pa so izjavili, da bi ZDA videle rajši, da se sedanja faza ženevske konference konča z začasno prekinitvijo, kot pa z razbitjem. Ti funkcionarji niso hoteli odgovoriti na vprašanje ali se je tudi Gromiko strinjal z začasno prekinitvijo, pač pa so izjavili, da se s prekinitvijo strinjajo vsi zahodni delegati. Ti ameriški funkcionarji so končno mnenja, da je neverjetno, da bi zunanji ministri ob odhodu iz Ženeve zaupali svojim namestnikom, naj razgovore nadaljujejo. Angleški predstavnik je v zvezi s to izjavo ameriških funkcionarjev dejal: «Tisto, kar se bo zgodilo, bo moralo bili sklenjeno v pogojih, ki bodo nastali.)) Medtem pa se je zvedelo, da bo Christian Herter v soboto Gromiko vgost pri kosi-boto Gromikov gost pri kosi-Herterju obisk, ki ga je opravil v sredo. V Londonu pa je podtajnik v Foreign Officu Robert Alan izjavil v poslanski zbornici: «Angieška vlada upa, da bo sestanek zunanjih ministrov pripeljal do sestanka najvišjih« Ameriški veleposlanik v Londonu John Haywhiney se je danes pogovarjal z Mac Millanom. Pravijo, da mu je britanski predsednik vlade izročil poslanico za Eisenhovver- IMIIIIIIIIIIimillltllllMIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIHtllilllUIIIIIIIIIMIIIIIIHIIIimillllHIIIIHIIIIIIHIIIIIUI Pred razpustom vlade v Kerali Dokončni sklep bo na Nehrujev predlog objavil predsednik republike Prasad 1 UL*' tli huerl,‘nu- čl lede vlo-1 MC'ii zri . dodel3ena Orga-tuženih narodov v je Kar- .ua bi bil° v in hvt,|: hačrtu jamstvo IjjJ i-Nto Jav>iano za svobod-' N kn*ab°dnega Berlina, kNih a A b'la na podlagi 9T fl i,'torpi%0':.ania- Ta pred. an, -»n r,- . --- na podlagi JSria P ad>ogov vloga OZN v ž?Vriepa ? ,nadzorstvo sub- h lurei »o ts . * xa , k°vjets’Ko Zve-ort«. Jer^ljiv. I Karla na ostala vpra' lili >š>“ nt am°V ponovil, da tir pnstal na včeraj- u^5SS l p^edlog’naj se kajti konča Prihodnjo ) skin ni Pristojen za "* ePa ameriškega liliktl.„“eea tair.Tr “'“vrisieB« “ Sov ’ odide iz «g)"e,1ia riaietska delegacija Ne ?r' ■ vfhK ltl r, trt t- sPoro. Se morali mi-Gromiko iP%Va spre^ ni nobenega raz. i On, e in 0 oblike kon- Islt, svp,L T ■ urommo Ud f?So a al: nai ministri I Mi j erteriA°Sed* sporazum 'šjfse at>es levim odhodom in Iv naj n„ p?2val svoje ko- z delom. IS ajro po,hHijo cAO1 Sestal Se ie po de' sestal v Prišpe"m- v Ženevo je Vel«POS a M,lhael PerVU-ri.Stn d anik ZSSR v lO^kl*'1', da ?rbnu. Karlamov i^:.>finv bo Porvuhin L, :|(kf c>ii „„">«10 v sovjetski Vj "tiji ---------- . in«’ a k°nferenci Srt pre- i/«™ ' j SJa>vitev n°vinarjem; ■ 'D a°v Dr , odbora stro-j^Se5a se hrlja nov u-^ 'C| takoP°rtSpeši del° kon-G v srfa Se bo Inbko t^8*0 i kot mi že‘ Ščiti strov? Pojasnil, da d ti lehnisVnjak' nalogo fl' i* Prirnfna vPrašanja, ‘1^ n'^ a8ične J določiti vr-$ ds\- v°dene orožja (iz-jSS;). k,e Aa *-te in ta-fči • doi Sho 7 v Berlinu jl^ iS ti°'eni" tr -Vsako državo Ut r°čilo k j izvedenci. aOTnS6'1' sostanP morali od-V i ki jeri°,m atirib mi-}* tv^01dn. dotočen za 1« NOVI DELHI, 30. — Predsednik vlade Nehru je svetoval predsedniku republike Prasadu, naj prevzame »uprav, no kontrolo« nad državo Ke-rala zaradi zadnjih incidentov, ki so trajali več tednov in med katerimi je bilo ub.tih okrog io oseb. Prasad bo ta nasvet proučil in pozval vlado Kerale, naj po. a sta«.:o. Kot je znano, je v Kerali na oblasti komunistična partija, ki ima v parlamentu večino. Sedanja vlada namreč upravičeno poudarja, da s svojo večino lahko naaa.juje z ti-pravo države :n i.nko zagotovi mir in red. Toda hkrati predstavlja sklep Nehruja tudi precedens, kajti KP lahko s svoje strani poskuša ustvariti v drugih indijskih oržavah hudo opozicijo proti vladam kongresne stranke, ki je na oblasti v osrednji, vladi. Vse te vlade kongresne stranke so v težavnem položaju, v prvi vrsti v državah Orisa in Zahodna Bengala, kjer ie KP Indije zelo močna. Zato so te države poslale predsedniku Prasadu tudi spomenico, ki / je naperjena preti komunistični vladi v Kerali. Na ta način mr.oge indijske države tvegajo hudo borbo, ki bi otežkočila splošni politični položaj prav v trenutku, ko ima Indija potrebo največjega miru, da bi uresničila svoj petletni načrt in povečala izvoz. Nemire v Kerali je povzročila zlasti šolska reforma, ki jo je hotela komunistična vlada uvesti, ki pa je poleg a-grarne reforme povzročila precej nezadovoljstva. Vse protikomunistične stranke, zlasti pa katoliška (v Kerali je od 13 milijonov prebivalcev 5 milijonov katolikov), so vo- padle tudi smrtne žrtve. Incidenti bi se morali predvidoma nadaljevati .8. avgust#. Prav zaradi tega se je Nehru odločil, da svetuje Prasadu, naj vlado.,razpusti. N.i dvoma, da gre za protidemokratičen u-krep, saj ima sedanja vlada v pat pimentu večino «»—— Sirsko-jordanska meja odprla DAMASrv, 30. Iz sirskega notranjega ministrstva se je zvedelo, da je meja med Jordanijo in Sirijo ponovno odprta za promet, ki se sedaj vrši normalno. Meja je oila zaprta pred sedmimi tedni, potem ko je Sirija protestirala zaradi napadov na njene obmejne vasi. Ponovno odprtje meje so dosegli na posredovanje tajnika arabske lige. «»------ KAIRO, 30. — Na podlagi sporazuma, ki je bil včeraj podpisan, bo Združena arabska republika prejela iz ZDA za 57 milijonov in 700 tisoč dolarjev žita in moke. V zadnjih osmih mesecih so ZDA dobavile vladi ZAR za 105 milijonov dolarjev žita in drugih proizvodov, t. j. nekaj več kot znaša sovjetsko posojilo za gradnjo Asuanskega jeza (85 milijard italijanskih lir). «»------ KAIRO, 30. — Časopis «A1 Ahram« piše, da je pet iraških ministrov podalo ostavko, ker se ne strinjajo z ostalimi člani vlade. Baje so ministri protestirali zaradi ■ razpusta odporniškega gibanja. List poudarja, da so vsi ministri komunisti, in sicer za občine, za javna dela, za ljudsko usmeritev, za trgovino in za agrarno reformo ter petro- ja. Ameriški veleposlanik je pred kratkim prisostvoval v Ženevi na pogajanjih štirih ministrov. V Ženevo pride nocoj za-hodnonemški župan Brandt, da bi poizvedel kako potekajo pogajanja štirih ministrov v sedanji fazi. Njegov prihod tolmačijo kot znamenje, da gre tokrat za resno možnost sporazuma o Berlinu. Moskovska «Pravda» piše v zvezi z ženevsko konferenco, da si «na Zahodu preveč domišljajo, če mislijo, da bi mogli novi zahodni predlogi vzbuditi simpatije v svetovnem javnem mnenju«. «Zdi se, da sestavljavci zahodnega dokumenta niso upoštevali stališča druge strani. Tak0 kot prej, zahtevajo tudi sedaj, naj Sovjetska zveza pristane na o-vekovečenje zasedbe v zahodnem Berlinu, kjer naj bi o-stale sedanje enote ZDA Velike Britanije in Francije. Zahodne sile na ta način vsemu svetu jasno dokazujejo, da nočejo rešiti vprašanja u-reditve Berlina s sporazumom«. Francoski dnevnik «Figa_ro» pa poudarja, da je ((praktično nemogoče v naprej povedati, kakšen bo zaključek konfe-rence». aMožnost sporazuma je očitno zelo problematična. Možnost prekinitve je malo bolj verjetna. Možnost razbitja se v diplomatskih krogih ne omenja, kar pa še ne pomeni, da je razbitje popolnoma neverjetno. Lahko se torej reče. da se bo v prihodnjih dneh v Ženevi odločila usoda konference najvišjih«. Socialistični «Le Populaire« piše, da je «med zahodnjaki in Sovjeti še vedno velik prepad« «Od 12. maja dalje so šli zahodnjaki, do skrajne meje popuščanja in so upravičeno mislili, da bo Gi omiko storil podoben napor. To se ni Zgodilo ih za neuspeh konference bo odgovorna Sovjetska zveza«. Londonski »Times« piše, da nobena delegacija ni odslopir la od bistvenih (očk v teli zadnjih dneh in da so iz perspektive za sporazum do srede zaradi tega zelo majhne in prekinitev se zdi neizogibna. «Daily Telegraph« pa pravi, da «pušča Herter z odhodom v VVashington delegacije v temi, kar se tiče sestanka najvišjih«. «Na' prvi pogled se zdi, da so ibožnosti za tak sestanek enake ničli. Toda pripomniti je potreb/io, da si z vseh strani pomagajo z „blu-fom”». Sicer pa vedno bolj prevladuje vtis, da Sovjetska zveza nima več interesa za sklicanje sestanka najvišjih in da tak sestanek zagovarjajo samo še Angleži. «»------- Sudan protestira proti jedrskim poskusom v Sahari ŽENEVA, 30. — Sudanski delegat v gospodarskem in socialnem svetu OZN Mohamed Hasan je odločno protestiral proti francoskemu sklepu o jedrskih poskusih v Sahari. Poudaril je, da ! jlv1''?!! Vrsti“T'',VIU'm kosi- •° i M lo*i 61 ie jPrei**nji če-i* Sn aatlodnV,ua 2 novimi ilt*J S *>. ta^asni nudijo So-S L bo1 *P°razum za A d' *ahredl°f! 8o]q pet le,“ V ftSbi dnjak? , Sovjeti za- ker so m n e- K„ f spo R.»> a začasni “I . -ruglh zal tem Ro- ie«. T J® zv en T' zahod-S« Verin da i® &dn0 na mrtvi dile hudo borbo, v kateri so | lejske zadeve. ...........■■■■■■■••■■»■■■■•■■■•■■■■n... i................. Podpredsednik Richard Nixon na meji med Evropo in Azijo Tudi včeraj se je pogovarjal z delavci nekega rudnika bakra in tovarne cevi - Ugibanja o obisku Hruščeva v ZDA SVERDLOVSK, 30. — Podpredsednik ZDA Richard Ni-xon je govoril danes po obisku v rudniku bakra pri Sverdlovsku. Novinarji, ki ga spremljajo, pripisujejo posebno važnost njegovi izjavi, da bodo razgovori med njim in Hruščevom «prvi koraki k sporazumevanju in prijateljstvu, ki bo doseženo s povečanjem stikov med voditelji in ljudstvi obeh držav«. Po mnenju novinarjev je Nixon posredno namignil na možnost obiska predsednika sovjetske vlade v ZDA. Istočasno pa piše danes ameriški časopis #Colum-nist«, da bo Hruščev obiskal ZDA že pred koncern letošnjega leta. Casopil navaja, da je to izvedel od nekega visokega funkcionarja, ki je vedno dobro obveščen o važnih političnih sklepih, ter dodaja, da je baje Nixon jasno izjavil Hru-ščevu, da bo prej ali slej prejel uradno vabilo za obisk. Na poti skozi vasi so kmetje pozdravljali kolono avtomobilov z ameriškimi gosti. Kolona se je ustavila pred po-•“hnim zmakom,’ ki ' ožnačuj« mejo med Evropo in Azijo. Tu so bile zbrane skupine otrok in deklet z rožami. Bil je navzoč tudi predsednik vaškega sovjeta najbližnje vasi, ki je med drugim dejal, da je redko kdaj v teh krajih tako lep dan kot današnji. Nixon je odgovoril, da je to dober znak za mednarodne odnose. Nato so gostje obiskali podjetje, ki izdeluje cevi in zaposluje 13.000 delavcev. V železarni so Nixonu darovali nalivno pero. Od tod je Nixon odšel v bližnji rudnik bakra. Tu je v svojem že omenjenem govoru Nixon dejal, da se zaveda, kako vprašanje vojaških oporišč zaskrblja sovjetsko ljudstvo. Rekel je, da bo o tem govoril na svojem sobotnem govoru v Moskvi. Izjavil je, da »ZDA nočejo ničesar od ZSSR, niti pedi zemlje«, kar pa se tiče ameriških sil v inozemstvu, je potrebno upoštevati «deistvn. ki so povzročila to 'politiko, dejstva, kakršna je blokada Berlina in korejska vojna, «Sedaj ni trenutek za ob- (Od našega dopisnika) RIM, 30. — Dasi v sicilskih zadevah niso nikoli izključena presenečenja v zadnjem trenutku, je vsaj za sedaj še videti, da je KD odbila še zadnji poskus Mi-laj,za za tak sporazum z demokristjani, ki bi omogočil sestavo vlade teh dveh skupin z edinim socialnim demokratom in se kakim neodvisnim. To bi bila popolnoma centristična vlada, ko pa je vodstvo KD na svoji seji, ki sta se je udeležila tudi d’Angelo in Lan-a, razpravljalo o položaju, ki je nastal po izvolitvi Mi-la2za, je bilo enostavno potrjeno trmasto stališče o zavezništvu z desnico. V po- Fanfani že davno poudarja, da je v stranki nekaj novega, pa ne kaže, da se namerava s tem sprijazniti, kot zahteva Segni. Zato pač ni verjeti, da bi bivši predsednik vlade zaključil svojo polemiko proti Segniju. Manj prijeten pa je polo- ročilu, ki je bilo izdano polfa-i 4ainika stranke Mora. ki seji, se, deželna parlamentarca | kole.Da med l-«dPvP vlad. m 'Jv... u-ii v r,»nr,- med priangnjfim aniilasistic- navljanje zgodovine dogodkov, je dejal dalje, ki so dovedli do sedanje napetosti, temveč je sedaj trenutek, da se poudari tisto, kar moramo storiti, da bi se sum zmanjšal in da bi omejili področja sporov. Izmenjava pisem ni najboljši sistem za to, temveč osebni stiki, kot delamo mi. Nočem reči, da osebni stiki rešujejo vse spore, temveč pravim, da lahko ustvarijo vzdušje razumevanja in prispevajo k ureditvi razlik brez uporabe sile. To pa ne pomeni, da mora ena stran nujno prepričati drugo o veljavnosti njenih političnih tez. Mi lahko razvijemo tip norm, ki jih potrebujemo, če hočemo, da se bo tekmovanje vršilo na podlagi poštenih pravil,« je izjavil med drugim Nixon. Nixon se je spustil več kot dve sto metrov globoko v rudnik, zvečer pa se je vrnil skupina KD poziva k nepopustljivosti do Milazza. Ce pridružimo « še fz.iavo predsednika deželne skupine KD Lanze, ki pripisuje »nesramnosti« Milazza krivdo za razbitje pogajanj, tedaj 'si je zelo težko zamišljati, da bi se moglo priti do kakih presenečenj v obliki sporazuma kot ga je predlagal Milazzo. Vprašanje pa je, kako f bodo jutri potekale volitve. Potrebno je, da je na seji vsaj 45 poslancev. Demokristjani si prizadevajo, da bi iztaknili «prosta strelca« (Covelli je izjavil kmalu po volitvah, da to nista bila dva monarhista; misli se, da sta bila dva demokristjana. in Lanza je trdil, da sta že znana) in ju spet spreobrnili. Demokrist-jtnski koaliciji gre namreč tudi za eventualnost, da se seje sploh ne udeleži, in zato bi bilo treba pridobiti nazaj tista dva nesrečneža, ki sta zadnjič pripomogla Milazzu do zmage. Deželne odbornike volijo v dveh zaporednih glasovanjih, najprej osem efektivnih odbornikov ter nato štiri namestnike. Za izvolitev je potrebna absolutna večina glasov. Ce so prva glasovanja brez uspeha, se ponovijo, vendar se vzamejo v poštev samo tisti odborniki, ki so prejeli največ glasov. Centralno vodstvo KD je danes izključilo sicilskega deželnega poslanca Paola de Gra-zia iz stranke, ker je izstopil iz sicilske demokristjanske parlamentarne skupine ter se postavil na stran Milazza, Medtem ko je vodstvo razpravljalo o sicilskem vprašanju na seji pozno zvečer, je bila dopoldanska seja posvečena bolj splošnim problemom in pa vprašanju strankine o-rientacije zaradi bližnjega kongresa. Od razvoja teh vprašanj je končno odvisna tudi usoda vlade. Dopoldanske seje se je udeležil tudi ministrski predsednik, ki je imel govor. Tisti del njegovega govora, ki je bil posvečen dejavnosti vlade, je bil gola propaganda. V drugem delu govora pa je Segni napadel Fanfanija ter ga dolžil, da hoče vreči njegovo vlado. Segni je postavil pred vodstvo stranke sicer v zavitih besedah preprosto alternativo: ali ima prav Fanfani in potem meni ne preostaja kaj drugega, kot ua odstopim, ali pa imam prav jaz in tedaj naj se Fanfani sprijazni z dejstvom, da je v stranki nekaj novega in naj temu primerno vodi svojo polemiko. Seveda je vodstvo takoj dalo Segniju zaupnico, o kateri je težko reči, da bi z njo so- pnznanj r ega značaja KD. Levica stranke ga sili, naj se izmota iz tega protislovja in nai prizna, da stranka ne more o-dobriti stališča o »stanju nujnosti« za odprtje na desno. To zahteva tudi Fanfanijeva skupina. Jutri se bodo predstavniki Fanfanijevih iniciativistov sestali z dorotejci. Temu sestanku pa ne bosta prisostvovala niti Fanfani niti Moro. Razgovori bodo najbrž precej burni, kajti omenjena zahteva fanfa-nijevcev se zdi voditeljem stranke v sedanjem trenutku nesprejemljiva, Ker bi pomenila vladno krizo. V ostalem pa zahtevajo fanfanijevci brezpogojen sprejem programske in ideološke koncepcije Fanfanija, kar pomeni povratek k politiki levega centra. Danes je imelo tudi vodstvo PSI svoj redni tedenski sestanek Senator Gatto je poročal o položaju na Siciliji. Odobreno je bilo poročilo, v katerem je rečeno med drugim, da vodstvo PSI izraža željo, da bi deželni predsednik s pozivom strankam in silam avtonomije in napredka sestavil odbor, ki bi izpolnil socialne, gospodarske in demokratične aspiracije sicilskega ljudstva. Končno je vodstvo PSI vzelo na znanje seznam 12 predstavnikov MlTfS, ki bodo postali člani CK PSI s posvetovalnim glasom. Ti so: Bondi iz Tridenta, Carvetto iz Genove, Cirio iz Astija, De Berti iz Rima, Emeri iz Bočna, Grassi iz Vidma, Lonza iz Trsta, Mat-teo Matteotti, Enrico Paresce, Leo Solari, Ezio Vigorelli in Mario Zagari. Nennijevo politično poročilo je bilo odobreno in bo v nedeljo objavljeno v »Avanti«. Jutri pa bo v »Avanti« oster odgovor na Sa-ragatov članek. Predsednik vlade Segni in zunanji minister Pella, ki bosta obiskala ZDA, sta povabljena, da na povratku iz Amerike prideta v London. Oba-dva sta vabilo z veseljem spre- sal. Dejal je dalje, da ni i-mel prilike razpravljati o lon-danskih sporazumih z Griva-som in da ne ve, kaj je Gri-vasu o teh sporazumih znano. Makarios je nato v odgovoru na neko vprašanje dejal, da njegove izjave ne predstavljajo odgovora nikomur. pa tudi ne Grivasu. Ko so ga vprašali, če bo Grivaso-va izjava škodovala ali koristila ciprski enotnosti, je Makarios odgovoril, da bo to »odvisno od odgovora ciprskega ljudstva«. Iz Aten poročajo, da je zunanji minister Averov izjavil, da general Grivas s svojimi izjavami pači resnico, s čimer bi mogel zasejati neslogo med ciprskimi Grki. Predsednik vlade Karaman-lis pa je izjavil: «Moja vlada in jaz osebno prevzamemo nase odgovornost za vse sporazume o Cipru v popolnem njihovem obsegu«. «#------- NEW YORK. 30. — Generalni tajnik OZN Hammarskjoeld je nocoj odpotoval z letalom v Pariz, kjer se bo razgovar-jal s predsednikom de Gaul-lom, s predsednikom vlade Debrejem in drugimi francoskimi voditelji. da bi se ENI in njegov predsednik vmešavala v tako trgovanje, ki ga v ostalem v Italiji nikoli ni bilo. -~—W»—- Folchi sprejel Huseina Sabrija RIM, 30. — Podtajnik v zunanjem ministrstvu Alberto Folchi je danes sprejel namestnika ministra za zunanje zadeve ZAR Huseina Zulficara Sabrija ter ga zadržal v prisrčnem razgovoru. Namestnika ministra, ki se je kratek Čas mudil v Rimu, sta spremljala Hasan Zahmi Ragab in šef kabineta v zunanjem ministrstvu ZAR Gamal El Seir. «»---------------- Makariosov odgovor gen. Grivasu NIKOZIJA, 30. — Spričo izjav generala Grivasa, da se ne strinja s sporazumom o Cipru, je danes nadškof Makarios izjavil na tiskovni konferenci, da ni prevzel nase nobenih drugih obveznosti, razen tistih, ki jih je podpi- Trajanje pogodbe je bilo določeno v skladu s programi industrijskega razvoja v Jugoslaviji. K uspehu tega razvoja bo pogodba sama prispevala znaten delež. Pogodba predstavlja nadalje pravilno harmonizacijo zahtev države nabaviteljice (Jugoslavije) ter države dobaviteljice (Italije), kolikor zadeva plačila. Italijanske dobave Jugoslaviji so bile razdeljene v več kategorij, za katere je po italijanskem zakonu iz leta 1953 dovoljen odlog plačila nad štiri leta, bodisi da gre zd manj pomembne posebne dobave (5 let), za pomembne posebne dobave (6 let) bodisi za kompletne naprave, za katere je določena celo posebna oblika tehničnih služnosti (nad 6 let odloga). To je prva pogodba take vrste, ki jo je Italija sklenila, je poudaril Notarangeli. Dve veliki pogodbi sta bili v zadnjem času sklenjeni med nMontecatinis in «Ansaldom» ter podobnimi jugoslovanskimi industrijami za zgraditev neke tovarne umetnih gnojil v Jugoslaviji za znesek 10 milijonov dolarjev. Druga pogodba je bila sklenjena s kombinacijo «Fiat - Olivetti -Innocenti« za postavitev avtomobilske tovarne, in sicer za začetni znesek 10 milijonov dolarjev. Tudi ti dve pogodbi sta vneseni v sedaj sklenjeno meddržavno pogodbo ter pričata o velikem zaupanju, ki si ga je znala v inozemstvu in še posebej v Jugoslaviji pridobiti italijanska industrija, ki je po kvaliteti in ceni sedaj že sposobna tekmovati na mednarodnih tržiščih. Svoja izvajanja je minister ^ntaraatrreli zaključil s tem, da je podčrtal velik prispevek, ki ga lahko italijanska industrija z dobavami naprav in oprem n udi razvoju hidro-električne industrije v Jugoslaviji; ta industrija izkorišča sedaj šele petino vodnih rezerv v državi. In ni kaka nepremišljena hipoteza predvidevati, da bo lahko Italija v letih, ki niso več daleč nabavljala z one strani Jadrana po ugodnih cenah električno energijo, ki jo bodo proizvajale naprave, ki jih bo dobavila italijanska industrija. —»«------ AKRA, 30. — Trgovinska zbornica v Gani razmišlja o možnosti, da bi se ustanovili mešani trgovinski zbornici v Akri in Rimu, ki bi ščitili in pospeševal trgovino med obema državama. «»—— NEW YORK, 30. — Tran-satlantik «Queen Elisabeth« je danes popoldne spet odpotoval proti Evropi Sabotažne akcije AOF Maroške in tunizijske v Parizu pritožbe Maroška vlada se je obrnila na generalnega tajnika OZN Izpovedi na policiji mučenih Alžircev RABAT, 30. — Iz Maroka in iz Tunisa prihajajo vsak dan večje pritožbe proti napadom francoskih čet na ozemlje obeh držav. Danes je v Rabatu tiskovni urad predsedništva maroške vlade objavil poročilo, da je maroški predstavnik v VVashingtonu obrazložil generalnemu tajniku OZN Ham-marskjoeldu položaj na jugu Maroka po napadu francoskih čet, ki so prišle iz Alžirije in prestopile maroško ozemlje. Maroški predstavnik je tajniku OZN naštel vse dosedanje diplomatske korake maroške vlade pri francoskih oblasteh, ki pa niso imeli nobenega u-speiia. Opozoril je na kočljivost vprašanja in obrazložil maroški sklep, da se podvza mejo vsi potrebni ukrepi v za jamčenje varnosti in miru prejela in bosta prišla v London bivalcev tega področja. v Sverdlovsk. Tudi danes se je pogovarjal z delavci, ki «o|glašala ogromna večina čla-mu postavljali podobna vpra- . nov KD. Vsekakor pa se je šanja kot včeraj, ter preje- Segni Moru zahvalil s pi-mali že ' znane odgovore, J sinom, 6. oktobra. Stanje senatorja Sturza je po poročilih nespremenjeno, vendar je mogoče iz besed zdravnikov ugotoviti, da moči starega politika pojemajo. A. P. «»------ ENI ni vmešan v trgovanje z orožjem za Alžirijo RIM, 30. -- Predstavnik palače Chigi je danes zvečer zanikal trditev nekega francoskega tednika, da je ENI v središču trgovine z orožjem za Alžirijo. Izključeno je, je dejal omenjeni predstavnik, Nato je predstavnik pred-edništva maroške vlade novinarjem povedal, da je francoska vojska od včeraj zelo aktivna nekaj kilometrov od meje med Alžirijo in Marokom, pri čemer uporablja tudi letala. Včeraj so neko izvidnico maroških orožnikov napadli z mitraljezi. Predstavnik je še dodal, da je pariška vlada včeraj zavrnila maroško protestno noto glede napovedanih francoskih jedrskih poskusov V Sahari. O incidentih se je pogovarjal predsednik maroške vlade v Švici s francoskim zunanjim ministrom Couve de Murvil-lom, toda brez rezultatov. Tunizijski predsednik Burgi-ba je v Tunisu v svojem tedenskem govoru prav tako poudaril, da bo njegova vlada podvzela vse potrebne ukrepe, da bi zavrnila napade na svoje ozemlje, »bodisi s francoske bodisi z alžirske strani«. Hkrati je izrazil upanje, da bodo vprašanja med Francijo in Tunizijo kmalu rešena. Ce se to ne bo zgodilo, se bo morala poslužiti tunizijska vlada sredstev, glede katerih se že vršijo proučevanja. Povedal je še, da bodo 8. novembra v Tuniziji volitve v poslansko zbor nico. V Parizu pa so varnostni or. gani zelo zaskrbljeni zaradi delovanja alžirske osvobodilne fronte na področju same Francije, zlasti pa v Parizu. Zelo resno si postavljajo vprašanje: Ali so alžirski borci sposobni paralizirati ves Pariz? Pravkar so namreč odkrili skupino alžirskih saboterjev, od katerih so štiri aretirali. Pri tem so našli pravi arzenal orožja in streliva, v prvi vrsti mitraljeze, ter nekaj dokumentov, ki jih sedaj policija proučuje. V Parizu poudarjajo, da se ugotavlja namesto zmanjšanja — razširitev alžirske osvobodilne organizacije, potem ko je policija odkrila v Bordeauxu in v Lionu alžirske »komandose«. Ce je bila v Lionu in Bordeauxu naloga saboterjev prirejati demonstrativne akcije, imajo saboterske skupine v drugih mestih mnogo bolj resne namene. Med drugim imajo v načrtu sabotažo velikih tvornic avtomobilov «Renault» in »Citroen«, kjer bi mogli povzročiti neizmerno škodo za vse francosko gospodarstvo. Policisti trdijo, da so natančnejše načrte izdelali specialisti, ki niso zanemarili niti najmanjših podrobnosti. V prvi vrsti so predvidene eksplozije in požig skladišč bencina. Splošna ugotovitev je, da ie alžirska osvobodilna fronta v zadnjem času zelo okrepila akcijo prav v Parizu, da bi na ta način opozorila nase mednarodno javno mnenje. Predvidela je baje celo vrsto atentatov na področju Pariza v mesecu avgustu. Policija je r.amreč našla navodila pristašem osvobodilne fronte, da se ne smejo oddaljiti iz pariškega področja. Medtem pa se v zaporih v Fresnesu in drugih kaznilnicah nadaljujejo gladovne stavke alžirskih zapornikov, ki protestirajo proti nečloveškemu ravnanju. Več zapornikov jc že zbolelo, tako da so jih morali prenesti v bolnišnico. V decembru aretirani Alžir-ei so pred preiskovalnim sodnikom danes povedali, da so jih na policiji mučili. Vsa ta mučenja so opisana v knjigi »La Gangrene«, ki je izšla v juniju in ki jo je policija takoj zaplenila. Komisija za pravice in individualno svobodo je zahtevala sodno preiskavo. Komisijo je ustanovila sama francoska vlada pred dvema letoma. Sestavljena je iz 16 članov, ki so zavzemali ali še zavzamejo visoke funkcije na francoskem sodstvu; ostali elani pa so: neki veleposlanik, bivši vojaški guverner Pariza, rektor univerze, predsednik Združenja deportirancev in predsednik zdravniške zbornice. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 30.6, najnižja 22.7, zračni tlak 1003,4 stalen, veter 30 km jug, vlaga 50 odst., nebo 7 desetin pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 25.9. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 31. jnliJ« Ignac Sonce vzide ob 4.46 in zato®* s 19.36. Dolžina dneva 14.50. vzide ob 1.11 ln zatone oh Jutri, SOBOTA, 1. avgusl* Peter —•*\ Poročilo trgovinske zbornice o gospodarskem položaju v juniju Občuten padec pristaniškega prometa Nezadovoljive prodaje v trgovini na drobno Znižanje števila zaposlenih in zvišanje števila brezposelnih - Naraščanje proizvodnje v rafinerijah - V juniju se je indeks življenjskih stroškov nekoliko znižal Tržaška trgovinska zborni- ca je izdala poročilo o splošnem gospodarskem položaju v juniju. Po tem poročilu je bilo 30. junija zaposlenih 90.163 delavcev in uradnikov, t. j. 161 manj kakor konec maja. V primerjavi s 30. junijem 1958 pa se je število zaposlenih zvišalo za 1,9 odstotka. 30. junija je bilo 14.026 brezposelnih in sicer 379 ali 2,8 odstotka več kakor konec maja. V primerjavi s 30. junijem 1. 1938 pa se je števiio brezposelnih znižalo za 290, t. j. za 2 odstotka. Indeks industrijske proizvodnje je znašal v jun. ju 157,8 medtem ko je znašal v maju 153,7; porasel je torej za 4,1 točke. V železarni ILVA so junija proizvedli 12.172 ton litega železa, 2.858 ton jekla in 2.743 ton jeklenih plošč in pločevine. V primerjavi z majem le nezadovoljive. se je proizvodnja litega žele- Poljedelstvo je zaradi ugodnega stanja padavin dobro u-spevalo in kmečka dela so redno potekala. Spričo dpvolj-ne moče je bile tudi precej sena. Število nbčoih domačih in tujih turistov se je v primeri z lanskim junijem znižalo za 41,1 oziroma 1,6 odst. Domačih turistov je namreč bilo 25.909, tujih pa 16.556. V pr- vem polletju je bilo 229.040 nočnih italijanskih turistov in 80.766 tujih. Kar se tiče cen na debelo, so se zvišale za mlečne proizvode, salamo in svinjsko mast. zlasti pa cene surovega masla. Zrasla je tudi cena jajc in vina. Znižala pa se je cena inozemskega sladkorja in kave za 25 do 30 lir. Od 73 vrst živil je cena po-rastla 21, (med katerimi cena za zvišala za 4,3 odst., jeklenih plošč za 4)1.3 odst., proizvodnja jekla pa znižala za 19,1 odst.. V prvem polletju je Znašala proizvodnja litega železa 74.599 ton, jekla 21.616 ton jeklenih plošč in pločevine 20.356 ton. V primerjavi z i^tim obdobjem lani se je proizvodnja iitega železa zvišala za 21,3 odst., proizvodnja jekla pa se je znižala za 12.1 odst., jeklenih plošč pa za 26,7 odst.. V rafinerijah so predelali 116.503 ton surovega olja, t. j. 6,7 odst. več kot v juniju lani. V letošnjem prvem polletju pa so predelali 664.808 ton surovega olja, t. j. 32,2 odst. več kakor lani. V Tržaški konopljarni so izdelali v juniju 2.974 stotov piat-na in vreč, t- j. nekaj več kakor v maju. V juniju so izdelali 70,3 milijona vžigalic, t. j, okrog 3 milijone manj kakor lani v istem mesecu. Poročilo ne omenja pro'zvod-hje v ladjedelniški industriji. - Prodaje v trgovinah na drobno so bile v juniju skoraj e-nake kot v prejšnjih mesecih in so se zaradi stavk pomorščakov in bančnih uradnikov čelo skrčile. Prodaja poletnih artiklov in oblačil ter obutve •je bila normalna Prodaja živil se je omejila na najpotrebnejše. Slaba pa je bila prev daja v drogerijah, knjigarnah in urarnah. Občinstvo je sicer precej kupovalo oblačila in obutev, toda največ po nizkih cenah. Zaloge v trgovinah so bile vedno velike in kupčije so bi- piščancev, teletine in jagnje- V juniju je znašal pristaniški prqmet 355.514 ton, t. j. 9 odst. manj kakor v maju. V primerjavi z lanskim junijem pa se je promet zvišal za 4,8 odst. V prvem polletju je znašal pristaniški promet 2,017.007 ton, v istem razdobju lani pa 2,305.435 ton. Promet se je torej skrčil za nad 12 odst. Promet po železnici se je znižal v primeri z majem za 17,6 odst. v primeri z lanskim junijem pa kar za 28,7 odst. V prvem polletju 1959 je znašal celokupni železniški promet 879.751 ton, lani v istem razdobju pa 1,593.304 tone, tako da se je skrčil skoraj za polovico. Število zastavljenih predme, tov se je v juniju v primerjavi z majem zvišalo za 0,5 odst. 30. junija je bilo zastav-lenih 137.347 predmetov v skupni vrednosti 838 milijonov lir. Od teh so izdali za 579 tine); 22 artiklom pa se je cena znižala. Cena oblačil je ostala v glavnem nespremenjena. Indeks življenjskih^ stroškov je znašala v juniju 6378 proti 6414 v maju. V primerjavi z majem se je torej znižal za 0,6 odst., v primeru z junijem 1958 pa za 2,6 odst. Vprašanje je, če so enakega mnenja tudi gospodinje. V juniju so registrirali 297 kupno-prodajnih pogodb^ nepremičnin v vrednosti 397 milijonov 308.993 lir. Tobaka so porabili v juniju 36.628 kg, t. j. 6,2 odst. ,več kakor v maju, toda 4,2 odst. manj kakor v lanskem juniju. V prvem polletju 1959 so prodali skupno 21.905 kg tobaka, medtem ka so ga prodali v istem razdobju lani 226.933. Prodaja se je torej znižala za 3 6 odst Mesa so v juniju potrošili 9084 stotov, t. j. kar za 8,9 odst. več kakor lani v istem mesecu. Ce pa primerjamo potrošnjo mesa v prvem polletju, opazimo, da se je letos zvišala za 2.9 odst. Rib, mehkužcev in morskih rakov so potrošili 3607 stotov, in si; cer 10,3 odst. več kakor lani v istem mesecu. V prvem polletju so potrošili 17.233 kg rib in mehkužcev. Potrošnja zelenjave in krompirja je znašala 26.586 stotov, potrošnja sadja pa 18.236 stotov. Obojna potrošnja se je v primerjavi z lanskim junijem občutno zvišala. Danes poteče roK vpis v KmečKo bolnišKo blagajno .......................................■■('"■.........mu.Mil....................n............... Huda nesreča delavca iz Križa Padel je s pet metrov visoke lesene lestve Njegovo stanje je zelo resno, ker ima poleg drugih ran tudi prebito lobanjo - Nezgoda delavca v tovarni SAlFAC Skoraj ne mine dan, da ne bi v našem mestu zabeležili kake nezgode na delu. Toda včeraj popoidne se je pripetila v notranjosti Tržaške so-nopljarne na Sprehajališču sv. Andreja tako huda nesreča, da je življenje 47-letnega Rudolfa Sedmaka iz Križa št. 45 na niti. Delavca so morali kmalu po 16. uri nujno sprejeti na II. kirurškem oddelku bolnišnice, kjer so mu zdravniki u-gotovili poleg drugih udarcev tudi prebitje lobanje. Zato so si seveda pridržali prognozo in čeprav so in bodo zdravniki storili vse, da ga obdržijo pri življenju, pa menijo, da je možnost zelo majhna. Sedmaka je z. rešilnim avtom spremil v bolnišnico urad. mk konopljarne Eugenio Zol-lia, ki je na kratko pojasnit, kako je prišlo do nesreče. Brž ko so bili policijski organi obveščeni o tej, so uvedli pre-iikavo. Ugotovili so, da se je nesreča pripetila v oddelku ((pranje in priprave«. Ta oddelek je v notranjosti visoke dvorane. Na stropu je bil že več let škr.pec, katerega je vodstvo konopljarne hotelo odstraniti. To nalogo je poverilo Sedmaku in dvema mizarjema. Vsi tiiie so skupno pripravili le seli oder, na katerega so postavili lestev, katero so na vrhnjem koncu naslonili na železobetonski tram pod stropom. Sedmak je stopal po lest. vi, a sredi dela se je ta iz neznanih razlogov zamajala in se zvrnila skupno z delavcem. Smola je hotela, da je delavec padal z glavo navzdol in je zato z glavo silovito udaril ob cementni tlak, kjer je nezavesten m v mlaki itrvi negibno obležal. Kot so ugoto vili, je Sedmak padel z višine petih metrov. Dvajset minut prej pa so pr,peljali v bolnišnico 21-let-nega Imperia Santina, stanujočega pri Tenkem rtiču, katerega so zaradi udarcev po desni roki z verjetnimi kostnimi poškodbami sprejeli s prognozo okrevanja v 8 ali 26 dneh na ortopedskem oddelku. Santin je izjavil, da se je ponesrečil v tovarni BAIr AC v žaveljskem industrijskem pristanišču, študijskih nagrad, ki jih daje posojilnica na razpolago za šolsko leto 1958-1959 dijakom srednjih šol, ki živijo v tržaški občini, in sicer ob priliki svetovnega dne varčevanja (31. oktobra). Za po-cirobne informacije se prizadeti lahko obrnejo v sobo št. 100 v drugem nadstropju občinske palače. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICOI milijonov lir posojil na 73.081 dragocenih predmetov. V juniju so bili proglašeni štirje stečaji, t. j. enako število kot lani. Meničnih protestov je bilo 2787 za 77,450.170 lir. V primerjavi z majem se je vsota meničnih protestov znižala za 26,8 odst. V prvem polletju 1. 1959 je bilo za 502,683.056 lir meničnih protestov, medtem ko jih je bilo v istem razdobju lanskega leta za 347,005.818 lir. Stavkalo je v juniju 10.093 delavcev, ki so izgubili 702.428 delovnih ur. Dohodki od davkov so znašali v juniju 748 milijonov lir, od katerih 489 milijonov od IGE, medtem ko so znašali v istem mesecu lani 897 milijonov lir, od katerih 645 milijonov od IGE. Tudi iz davčnih dohodkov se vidi, da se je obseg kupčij v letošnjem juniju v primerjavi z lanskim zmanjšal. Zakaj zavlačujejo sprejem v službo 27 novih smetarjev? Operetni festival na gradu Občinska uprava še ni sprejela v službo 27 novih smetarjev ,ter premestila iz drugega oddelka 11 šoferjev v službo oddelka mestne čistoče, čeprav je svoj čas zagotovila sindikalnim predstavnikom smetarjev, da bo to v čimkrajšem času storila. Zaradi tega so se sindikalni predstavniki včeraj o-glasili na II- oddelku tržaške občine, ki je odgovoren za čistočo, ter zahtevali, naj občina svojo obljubo čimprej izpolni. Sindikalni predstavniki so tudi opozorili odgovornega funkcionarja, da so smetarji prenehali protestno gibanje, potem ko so prejeli omenjena zagotovila. Toda sedaj je domenjeni rok že potekel. Sindikalnim predstavnikom so zagotovili, da bodo vzeli v službo 27 novih smetarjev že prihodnji teden ter da so tudi že opravili zdravniški pregled. Sindikalisti so vsekakor opozorili funkcionarja, da bodo ponovno proglasili protestno sindikalno gibanje, če ne bo občina držala svojih obljub. Razen tega so ponovno zahtevali, naj občina že končno poskrbi, da dobe smetarji poletne delovne obleke, ker sedaj smo že skoraj v avgustu pa morajo še vedno nositi zimske. To je na vsak način prava sramota. Opozorilo neposrednim obdelovalcem Drevi zopet Stolzova «CiaoL. Ciao!...» Prijetna opereta je gotovo vredna obiska Na osnovi sedanjih prijav bodo do 15. avgusta sestavili sezname vseh upravičencev in jih objavili na občinskih oglasnih deskah Danes poteče po zakonu do- sebno zdravstveno pomoč ter i rila, da morajo vse kategorije ločen rok za popis neposred- ] posebno- porodniško pomoč. j enotno nastopiti v obrambo nih obdelovalcev, ki je potreben za sestavo seznamov vseh upravičencev kmečke bolniške blagajne. Vsi neposredni obdelovalci, ki običajno obdelujejo zemljo ali oskrbujejo živino ter za to delo porabijo letno najmanj 30 delovnih dni, se morajo prijaviti za vpis v ustrezne sezname, ki bodo sestavljeni do 15. avgusta letos. Zato je v interesu vseh , neposrednih obdelovalcev, ki se še niso prijavili, da to storijo danes. V nasprotnem primeru bi bili namreč lahko kaznovani in ne bi uživali pravic, ki jih predvideva zakon o bolniškem zavarovanju kmetov. Ob prijavi, ki se napravi bodisi na občinskih uradih za delo bodisi na uradu za enotne kmetijske prispevke ali pa na strokovni kmečki organizaciji, ie treba predložiti tudi družinski list v dveh izvodih in posestni list, iz katerega se preračuna površina zemljišč in ustrezno število delovnih dni za njih obdelavo. Vsak družinski poglavar bo Kot smo že omenili, morajo biti seznami dokončno sestavljeni in objavljeni na občinskih oglasnih deskah do 15. avgusta. Vsak neposredni obdelovalec ima pravico vložiti priziv tako proti izključitvi kot tudi proti vključitvi na seznam, in sicer v roku 20 dni po objavi seznama na o-glnsni deski. Tak priziv mora biti naslovljen pokrajinskemu komisarju za bolniško blagajno Ne bo odveč, če še enkrat omenimo pravice in dolžnosti, ki jih imajo neposredni obdelovalci kot člani kmečke bolniške blagajne. Predvsem je treba poudariti, da bodo kmetje in njihovi družinski člani, ki bodo redno vpisani v bolniško blagajno, uživali splošno zdravniško pomoč na domu in v ordinacijah kot tudi splošno porodniško pomoč, po- leg tega pa še pomoč v bol- * nišnirah * nišnicah, diagnostično in po- || lil MII Milil II lili llllllllllll Slamniki za tuje turiste moral kot član kmečke bolniške blagajne plačati zase in za vsakega zavarovanega člane družine letno 750 lir pri- spevka, poleg tega pa še 12 lir za .vsak delovni dan. To se pravi, da bo en zavarovanec plačal Obveznih 750 lir in če ima ugotovljenih 30 dni na leta, bo moral prispevali še 360 lir. Tu je treba tudi pripomniti, da če bo kdo kasneje uradno vpisan v seznam, bo moral plačati vse zaostale prispevke. Neposredni obdelovalci (družinski poglavarji), ki bodo redno vpisani v bolniško blagajno, imajo tudi pravico izvoliti 11-članski odbor pokrajinske bolniške blagajne, ki bo upravljal blagajno samo. Volitve pokrajinskega uprav nega odbora bolniške blagajne bodo v roku 12 mesecev od 1. julija letos, ko je stopil v veljavo zakon o ustanovitvi kmečke bolniške blagajne. Pravico do glasovanja imajo vsi poglavarji družin, ki so redno vpisani. Poudariti je treba, da imajo pravico do glasovanja samo družinski poglavarji, ki pa lahko pooblastijo polnoletne člane družine, ki so vpisani v bolniško blagajno, da glasujejo namesto njih. Družinski poglavar lahko pooblasti tudi drugega družinskega poglavarja, ki je član bolniške blagajne, da glasuje namesto njega. Vsekak(jj pa lahko en družinski poglavar glasuje s pooblastilom največ za dva družinska poglavarja. ki morata biti seveda vpisana v kmečki bolniški blagajni. Omenimo naj še, da so iz vpisa na seznam neposrednih obdelovalcev za bolniško blagajno izključeni oni, ki ne dosežejo predvidenih 30 delovnih dni in tisti, ki že uživajo bolniško zavarovanje. Tu je treba tudi pripomniti, da se morejo v bolniško blagajno vpisati tudi živinorejci čeprav nimajo nič zemlje Zakon namreč predvideva, da se na primer že z dvema kravama v hlevu doseže predvidenih 30 delovnih dni na leto. s čimer so torej dani pogoji za vpis v bolniško blagajno. V prvi polovici naslednjega meseca bodo na oglasnih deskah objavljeni seznami neposrednih obdelovalcev, ki so zadostili pogojem za vpis v bolniško blagajno. Jasno je, da bo prišlo do kakšnih prizivov, zlasti od strani _ onih kmetovalcev, ki v določenem roku (ki zapade danes) niso uredili svojega položaja. Da ne bi nastale kake komplikacije in nevšečnosti, pozivamo vse kmetovalce, ki se še niso prijavili, da to storijo v teku današnjega dne, kajti na ta način se bodo izognili vsem neprilikam. To storijo tudi na Kmečki zvezi in ZMP v Ul. Geppa 9. Ob koncu naj še omenimo, da se ni treba prijaviti onim, ki že uživajo kmečko pokojnino, ali ki so vložil! prošnjo za vpis v kmečko pokojnin-ko zavarovanje. Omenjeni bodo namreč avtomatično vpisani tudi v sezname neposred nih obdelovalcev, ki jim bo priznana tudi zdravniška po-moč v smislu novega zakona o kmečkem bolniškem zava rovanju. Ugodnosti novega zakona bodo stopile v veljavo 29. septembra in 29. oktobra letos. «»------- tržaške industrije. Zveza ma- lih industrijcev je tud razila solidarnost z delavci. Danes pa se bo delegacija sestala s predstavniki zveze o-brtnikov. «»-------- Helikopterji na progi Milan-Trst Na grajskem dvorišču bodo danes ponovili opereto nCiaot... Ciao!...». Kakor se nismo mogli ob- prvi opereti (eScugniz-za») ogreti, tako je druga o-pereta letošnjega operetnega festivala čisto druga stvar. Robert Stolz pač še spada v ge neracijo dunajskih glasbenikov, ki so opereti ustvarili slavo, ki mogoče ne bo nikoli propadla. Zadnja vojna je vzela tudi Stolza, ki pa ni bil več mlad. In imel je okrog Sedemdeset let, ko je ustvaril opereto, ki smo jo v soboto prvič poslušali in gledati v Trstu. In pri svojih letih je znal Stolz še v svojo glasbo vliti tisto svežino in prijetno melodioznost, zaradi katere ljudem operete ugajajo. Opereto je dobro spravil na oder režiser Mario Lanfrar-chi, ki ni hodil po ustaljenih kolotečinah. Ravnal je sploh tudi s tekstom dokaj svobodno, vendar ne na škodo predstave, Muzikalno pa je predstavo vodil Tržačan Mario Bu-gamelli, ki ni imel tako lahke naloge. Toda z odličnim orkestrom je šlo vse v najlepšem redu. Sijajna je zasedba v opereti. Zadostovalo bi, če bi samo imenovali n. pr. Carla Campaninija, Lori sa Gizzija, potem pa trojico Steinberga, Cechinija in Calderonija. Tej trojici bi na ženski strani postavili nasproti trojico Helen Heilman, Mario Giovanno De Giuli in Eleno Miletta. Posebna atrakcija je tudi Caric Hintermann. Kot pevki gre seveda prvo mesto že znani Nori Henjon, toda poleg omenjenih jih je še polno, ki pojejo, plešejo in prijetno zabavajo občinstvo, ki pri tej opereti res uživa prijeten večer. Za koreografijo je imenitno poskrbela Gi-sa Geert. Seveda ne bi bilo prav, če ne bi omenili tudi zbora gledališča «Verdi», katerega člani in članice so sedaj hribovska dekleta, pa zopet gostje v planinskem hotelu, pa spet vojaki in osebje hotela. Kot vedno je zbor odlično pripravil Adolfo Fanfani. Sodeloval je tudi gledališki balet, ki ga je izdatno okrepil International Ballet. In v tej opereti plesalcem ne manjka priložnosti, da se izkažejo. Danes je ta opereta zopet na sporedu in vsem priporočamo, naj si jo ogledajo. Odkritje spominske plošče padlim kurirjem na Slavniku tako so jo lahko zdravniki po nudeni pomoči odslovili m ji priporočili 8 do 9 dni počitka in zdravljenja v domači oskrbi. «»—— Poskus samomora v umobolnici Naveličan bivanja v sveto-ivanski umobolnici, kjer je preživel že 11 let, je 36-letni Franc Rupnik sklenil iti prostovoljno v' smrt. V ta namen si je z majhnim nožičkom po? rezal po desni roki. Na srečo so še pravočasno opazili, da mož krvavi in tako so mu preprečili izvedbo načrta. Savona 16.00 «Zvonov| «■ , je«, Ingrid Bergman w VialT^.OO ((SmrtonosniJ Queen, A. Corseaut. J Vittorio Veneto 17.00 deni ja«, Anne Baxter, Conte, Ann sotihern. ^ 1 assimo 16.30 ((Napad Massimo Sev« Novo cine. Zaprto Odeon. Zaprto. Kariio Zaprto 1 t UETN1 | , Arena del Flori 20.15 , «Vroče morje«, Burt Lancaster. Clark Arena Diana 20.00 in 22.00 morje«, Jeff Chandl«-'! Z rešilnim avtomobilom Rde-Pripravljalni odbor kurir- čega križa so ga odpeljali v :ega zbornika pri okrajnem bolnišnico, kjer so ga po-odboru ZB v Kopru sporoča, slali na I. kirurški oddelek, da bodo v nedeljo 2. avgusta p0 mnenju zdravnikov bo o-na «Tumovi koči« na Slavniku | kreval v dveh tednih, odkrili spominsko ploščo padlim kurirjem ic Kunrkam ka-I / ravle TV P-2. Na plošči bodo \ vklesana imena sledečih pad- „ , . , lih borcev Cucek Franc, Koc- . Danes °b 21- uri bo na gra- jančič Solzana, Kocjančič Jo- du £*■ Justa druf* Premaže, Mahne Marjan, Markandel Y,a Stolzove operete «Ciao! .. 1'mn nh lori vacnn hi bnr ts OPERETA. v Adams V V. IA 1 1 Ijfl I Ariston 20.30 «Kad»r je^. ■, počitnicah«, M. Modro® Evvell ,,«!# Paradiso (Ul. Mollno a ve 20 30 ((Največja bikoDOJH chel Ray, Elsa car«"*,) Marconi 20.00 «Izziv», K- fino, J, Suarez. ■ - —- - - - *——g rrom^i ohard Widmark in Ponziana 20.15 »Nemaji^jjj! 20.15 segart. Sečoio (9v Ivan) —-u nočka«, Greta Garbo Douglas. . (> Stadio 20.00 «DvobOJ jT C tiku«, Robert Mitenu™ Jurgens. -sri#1 Valmaura 20.15 «11 1,180 Jerry Levvis. MILJE Europa: «11 conte di ! Roma: «Duh vesoljstva«. I ^ '----------------- l»St 1 Peter, Nedoh Ivanka Segulin Cino!-.« ob isti zasedbi kot na Marija, Stefančič Boris, Vivo- P™1 predstavi. Iz Milana poročajo, da bo družba «Ehpadana» začela v nedeljo svoje delovanje. Od 2. do 5. avgusta bodo namreč izvedli prve poskusne vožnje s helikopterji, in sicer na treh progah; 2. avgusta na progi Milan — otok Elba, 3. in 4. avgusta na progi Milan — Benetke — Trst in 5. avgusta na progi Milan — Turin. Poskusne vožnje, katerim bodo sledile še druge, imajo namen ugotoviti možnosti u-vedbe rednih prog s helikopterji ,’ki bodo prevažali potnike, blago, vrednostne predmete in pošto. PROSLAVA 60 LETNICE PROSVETNEGA DRUŠTVA «LIPA» V BAZOVICI bo v nedeljo 2. avgusta ob 16. uri VABLJENI »MII»»»IMM»IIHMIIMIIItlllMIIIIIIIHHIIIIIIIIt?1IIIIM»l»IIIIIIIIHIIIIIllllllllllMIIIIIMHIIII»lltllllMIIII Izpred sodišča Nagrade dijakom Tržaška posojilu ca sporoča da zapade 31. avgusta rok za vlaganje prošenj za podelitev Turistična sezona je na višku. Po našem mestu vidimo vsak dan številne turiste, ki si ogledujejo mestne zanimi-uosti tn kupujejo spominčke, ki jih prodajajo na stojnicah. Dobre kupčije delajo tudi prodajalci slamnikov, saj se pred njihovo stojnico iz dneva v dan ustavljajo številni tuji turisti. Računajo, du je v mesecu juliju prišlo v Trst vsak dan od 11)00 do 1500 turistov, kar pomeni, du bi morali tudi letos zabeležiti prihod .15.000 turistov, kot jih je bilo lani v Štiri mesece za besedo cme da Avguštin. Iz Kozine na Slavnik bo vozil poseben avtobus. Jutri zvečer bodo predstavo ponovili. KINO Slovesna otvoritev premikalne kabine na železniški postaji Včeraj ob 11.30 so na tržaški glavni postaji otvorili pre- Fxcelsior 16.00 «Sužnje metropole«, John Derek, Milly Vitale. Fenice 16.00 «Mož iz doline«, G. Montgomery, H. Stuart. Arcobaleno 16.00 »Bitka na Pacifiku«. Zgodba japonske mornarice v drugi svetovni vdjni. Supercinema 16.00 «Venere greha«, E. Bartok; mladini prepovedano. Filodrammatico. Zaprto PETEK, 31. juhja RADIO TRST A , 7.00 Jutranja glasba; 1 • p„i obvezno, drobiž od jjj i2.10 Za vsakogar neKJ‘'riH svetu kulLure; 12.55 r8,jSt» kih orkestrov; 13.30 j;l željah; 17.30 Plešite z n* j Čajkovski: Simfonija molu, op. 17, imen1o j? Rusija; 18.35 Medjimi)«1^,,. 19.00 Iz planinskega Ratka Dolharja — ( „iasb3! pepela«; 19.15 Pestra g. -n Šport; 20.30 Znani ansau y j Umetnost in priredb'’ .<(i, 21.20 Orkester Dino on a Poje Julie London; f in tehnika; 22.15 Fone ^ sta Mitje Gregorača, ^ jj mikalno kabino. Otvoritve so Grattacielo 16 00 «Laila, hčerka se udeležili najvišji funkcio- nevihte«, Erika Remberg in J. narji tržaškega železniškega Hansen. ravnateljstva in inž. Leppo iz Crlstallo 16.30 «Sreča se ne ku-Rima, ravnatelj električnih na- puje», G. Dailey, E. Borgnine. prav italijanskih železnic. 2e I Capitol 16.30 «Stalingrajski ujet ^joUrpaPr;d začela0 k°S' ^ «vske tvlJ“ -pa začela kabina mjsi# j Mason R Burton. praktično delovati. Alabarda 16.00 «NoCi Lukrecije Kabina stoji v središču kret- Borgie«, Beli roda Lee in Jacoues nic nekako nasproti Rojanu in Sernas. ima tri nadstropja. Relejna AMebaran 16.00 «Tom in Jerry v dvorana je v prvem nadstrop-1 T kolo« Vera Gregoračeva: 1 st Sil Austin; 23.0«^ yj( Danny j 23.30 Glasba za lahko n TRST 11.40 Komorna Tretja stran; 12.30 y -oi* bum; 17.45 Glasben' ju, glavne naprave pa sci v i Aur0ra jg 30 »zadeva Dreyfus», drugem. E 96 vzvodi se lahko j jrerrer ~ upravlja 21 tirov za priho- Garibaldi 16 30 (poletni ob 20.15 de in odhode vlakov in 105 jn 22.00 »Sanjski ljubimci«, Jen. smeri za premike. Z novo ka- nifer Jones, Joseph Cotten. bino bodo prihranili 31 usluž- Ideale 17.00 »Morski orli«, Gary bencev, hkrati pa pospešili Cooper, Jane' Wyatt. premike in vožnjo vlakov | Impero 17.00 «Kastiljski kapitan«, Ariston 16.00 Glej poletni kino. med Trstom in Grljanom. DIJAŠKA MATICA Razpis za vlaganje prošenj za podpore za šolsko leto 1959-601( T. Povver. Jtalia 16.30 «Mačka», F. Arnoul, B Wicki. Moderno 18.00 «Cowboy», Glenn Ford, Jack Lemmon in Anna Kashfi. S. Marco Zaprto. m....................im muhi m iiimniin im IZLETI Obsojen pijanec, ki je razgrajal v cerkvi V dveh primerih pa sla se stranki pobotali d tem mesecu V prvih šestih mesecih tekočega leta pa je bilo v našem mestu 166.820 liiristoo, od katerih približno 60.000 tuji turistov. Na prvem mestu med tujimi turisti so Jugoslovuni ki jih je prišlo p naše mesto 15.720, za njimi je takoj 0.552 Avstrijcev, sledi 8.606 zahodnih Nemcev, 8.033 Američanom 4,323 Angležev, 2.639 Francozov in 2.347 Švicarjev. Ostalih 15.000 tujih turistov je bilo iz raznih drugih evropskih in iz-venevropskih držav. Delavska pobuda Pri Italijanih toliko priljubljena beseda ime ne frego« je stala inž. Claudia Zampierija iz Ul. Romagna 4 mesece zapora. Na srečo mu je sodnik priznal pogojnost brez vpisa v kazenski list Zampieri je decembra lani zvečer drzno vozil s svojim avtom proti Ul. Romagna. Njegova drzna vožnja pa je presenetila podpolkovnika korpusa javne varnosti Enrica A-verso, ki je bil z ženo namenjen v mesto. Polkovnik je moral iznenada silovito pritisniti na zavore svojega avta, pri čemer se je njegova 32-letna žena Carla udarila v gla. v o. Dolžnost je podpolkovniku narekovala, da predrznega mo. ža pokara. Zato je šel za njim in se z izkaznico predstavil za poveljnika korpusa javne varnosti v Trstu. Seveda je podpolkovnik opozoril Zampierija, da je prehitro vozil, in je zahteval od njega šofersko dovoljenje. Toda Zampieri mu je oholo odgovarjal ime ne frego«. S to besedo si je nakopal ob. tožbo žalitve javnega funkcionarja in tako je moral priti tudi pred sodnika. Se prej pa je moral seveda plačati globo. * * * Emilio Apolonio iz Ul. Vidali je bil že neštetokrat pred sodiščem, a vseeno ga kazni do sedaj še niso spravile k pameti. Njegova največja hiba pa je, da se ga zelo rad napije. 22. t. m. se je ves dan držal pri kozarcu in proti večeru je stopil v cerkev v Ul. del Ronco, kjer je začel razgrajati in kričati. Na opozorilo nekega duhovnika so prišli po. licijski organi, ki so moža odpeljali v zapor, kjer se je streznil, in ga nato še prijavili sodniku, ki mu je včeraj prisodil 12 dni pripora. Isto ka- prisiljena prekiniti plačevanje. Uslužbenci Acegata so nekaj časa potrpeli, a ko so uvideli, da denarja ni od nikoder, so sklenili zapleniti ogrevalnik. Toda tega ženska ni imela več doma. Zaradi tega so Zustovi-chevo prijavili sodišču zaradi prisvojitve tujega blaga. Toda ženska je obrazložila, kaj se ji je pripetilo, in je obljubila, da bo obroke izplačala do konca. S to obljubo je dosegla, da je podjetje Acegat umaknilo prijavo, kar je sodnik vzel na znanje. # * # Isto je bilo z Marijem D’Os-mom iz Ul. S. Nicolo, ki si je izposodil pri Albini Cocioni vd. Zorzini fiat 500 in plačal samo del najemnine. Lastnici je ostal dolžan še 51.000 lir in ker teh ni mogel plačati, ga je ženska prijavila sodniku, ki ga jt včeraj sodil pod obtožbo namerhega neplačevanja. D'Osmo, ki je lastnik nekega podjetja, pa je tajil, da ni hotel plačati. Znašel se je le v stiski, zaradi česar mu ni bilo mogoče plačati dolga, katerega pa namerava v najkrajšem času poravnati. Cocianijeva se je s to obljubo zadovoljila in je preklicala tožbo. «»------- L Prošnje se vlagajo na po- IZLET SPD NA VELIKI SMA sebnih tiskovinah, ki jih pro- REN V TRENTO silci dobijo pri predsednici Di- y petek dne 14.8. odhod iz jaške Matice v Ul. Roma 15/11 Trsta z vlakom ob 12.20. Iz (pri SPZ) ali pri upravi Uija- Nove Gorice z avtobusom in škega doma v Ulici Buonar- pr;hod v Trento ob 21. uri. roti 31. Naslednji dan skupinski izle 2. Prosilci lahko prosijo: ti na Triglav, Log pad Man a) za podporo za plačevanje gartom, na Kriške pode, Vršič vzdrževalnine v Dijaškem do- ali Jalovec. mu, Povratek v nedeljo 16. avgu b) za izposojo šolskih knjig sta °.b 12-30 i? Trente, iz knjižnega sklada, r\nEor?ac^e. v c) za podporo v drugih ob- 1 R°ma *■>» H- nadstropje likah. IZLET SPD V TRSTU NA VIS 3. Prošnje sprejemata do 31 Za izlet na Viš, odhod ob 15, julija t. 1. predsednica Dija- uri z avtobusne postaje v soboto ške Matice ali pa uprava Di-1 dne 1. avg. Snidenje četrt ure jaškega doma. Uradne ure v Dijaškei prej na avtobusni postaji. ijaškem domu so v času počitnic vsak delavnik od 9. do 12. ure. Odbor Dijaške Matice se ne obvezuje da bo proučil prošnje, ki bi bile oddane po zgoraj navedenem roku. MOLSKE VESTI D Ravnateljstvo Državne trgovske akademije s sioven-.. . . , , skim učnim jezikom v Trstu 4. Vsa potrebna pojasnila sporoča, da se bodo vpisova-in navodila prejmejo prosilci nja za ioisko leto 1959^0 vr-pri zgoraj navedenih naslovih. I šila po naslednjem razporedu Odbor od 1. do 30. avgusta vsak Podpornega društva ponedeljek, sredo in petek od ■ Dijaška Matica« --«»- j , zen je isti sodnik prisodil tu- /?a obrambo gospodarstva <»« vi.dtmirU Mnrchesichu Po izčrpni diskusiji so izbrali delavci iz svoje srede delegacijo, kateri so poverili nalogo, nuj stopi v stik z raznimi tržaškimi združenji in predstavniki oblasti, da jih seznani z nastalo krizo. Dele gacija je že stopila v stik s predsednikom in tajnikom fcveze malih industrijcev. ki sta izrazila svojo zaskrbljenost nad položajem in pouda Ul. Roma, ki je ponoči med 26. in 27. t. m. v pijanem stanju nadlegoval ljudi pri hotelu »Centrale«. * * * Barberi Marija por. Zusto-vich je pred dvema letoma kupila pri Acegntu plinski ogrevalnik in se obvezala, da ga bo plačevala v mesečnih obrokih. Neka j časa je *lo vse kot je bilo predvideno, a kasneje je bila zaradi finančnih težav Razpis za prijave za vstop v Dijaški dom v šol. letu 1959-60 | 10. do 12. ure; od 1. do 25. septembra vsak dan od 9. do 12. ure. Potrebna obvestila se dajo v tajništvu zavoda, Pia/zale V. Gioberti 4. Tajništvo Državne nižje strokovne trgovske šole v Trstu (pri Sv. Ivanu) sprejema vpi 1. Vsi dijaki, srednješolci in Iv vse tri razrede vsak po- visokosolci, ki nameravajo nedeljek, sredo in petek od vstopiti v šolskem letu 1959/60 do 12. ure. v Dijaški dom, bodisi kot red- Za vpis v I. (prvi) razred ni ali kot zunanji gojenci, se so potrebne še naslednje li- morajo prijaviti upravi Dija- stine; škega doma na posebni tisko- l. Rojstni list, vini. | 2. Izpričevalo o preceplje- 2. Tiskovino za prijavo do- nju, bijo pri upravi Dijaškega do-1 3. Izpričevalo o zdravih o- Delovna pogodba kovinarjev V Rimu se je končalo drugo zasedanje za obnovitev delovne pogodbe kovinarjev. Na včerajšnjih dveh sestankih so razpravljali o nekaterih točkah pogodbe Tretje zasedanje se bo pričelo 5. avgusta. Do sedaj so delodajalci stalno zavračali glavne zahteve kovinarjev. Zato je CGIL predlagala še ožje sestanke z delodajalci, da bi spor rešili Vsekakor ni zaradi trdovrat nosti industrijcev do sedaj nobenega upanja za sklenitev nove pogodbe. Ce ne bodo delodajalci popustili, ne bo preostalo kovinarjem drugegu, kot da po dopustih okrepijo stavkovno borbo, V Trstu so se včeraj na sedežu CGIL sestali suspendirani delavci Tovarne strojev, Tržaškega arzenala in ladjedelnice Sv. Marka ter ponovno proučili položaj, ki ie nastal v njihovih podjetjih. ma v Ut. Buonarroti 31 ali pri ceh predsednici Dijaške Matice v 4, Zadnje jolško izpričevalo Ul. Roma 15/11. | 0 ški dom se bodo upoštevale do OD VČERAJ DO DANES dopolnitve razpoložljivih tnest v strogem vrTtnem reduTot ROJSTVA, smrti in poroke so bile vložene. Dne 30. julija se je rodilo 14 4. Kandidati, ki ne morejok1^" * * °S'b’ P°r<>,d *U P'»tenV*‘i “'.“‘“n- POROČILI SO SE: akademski ??>. *■) naslovijo na Dijaško 1 slikar Sabino Coloni in uradnica Matico posebno prošnjo za po- Laura Rigano urar Ker id Fočo delitev podpore kot Je razvid- gospodinja Munira Dizdarevic. no iz razpisa Dijaške Matice. UMRLI SO: 64-letni Giorgio 5. Vsa ostala pojasnila daje- Giuricin, 56-letni Augusto Miceu ta uprava Dijaškega doma in I 42-letna Maria Zappador por. Pri, nredseristvo Di laške Matice I n Romano Scodella, 10, 52-letni Marino Karish. predsedstvo Dijaške Matice | vsak delavnik od 9. do 12 ure. Uprava Dijaškega doma Steklenica sifona počila v rokah baristke Bri ko je 32-letna Oliviana Orlandini por. Košuta od Sv. M. M. Sp. stresla steklenico sifona, je ta iznenada počila in drobne črepinje so se zarile ženski v desno nogo. Iz bara na vogalu Trga Garibaldi z Ul. Raffineria, kjer se ji je pripetila nezgoda, so poklicali osebje Rdečega križa, ki je Košutovo odpeljalo bolnišnico. NOČNA SLU7.BA LEKARN Cipolla, Ul. Belpogglo 4, Godina Enea, Ul. Ginnastica 6; Alla Maddalena, Istrska ulica 43; Plz-zui Cignola, Korzo 14; Croce Az-zurra, Ul. Commerclale 26; Bar kovlje in Nicoli, Skedenj, «» ------- Valutp Milin i Kirn /lati funt Marengo Dolar . , . Frank franc Frank Svlc. ., Sterllng ■ I Dinar Na srečo njene poškodbe ni-|| Zla?* so bile prav nič nevarne in 1 j Zah. a, marka 5950— 6050 — 4350.— 14450 617— 621.— 126 —i 128 — 143.— ' 144 1725— 1750,— 82,— | 86 23,75 24.25 702— 704, 1 14«.—I 149 — R X armoniko igra 18.50 Pesmi brez ji(*> , utn*1/ sopran in klavir, z. j; g|Z, flavto in klavir: , w lavcev; 21.00 Simfonie " PH°UHu00 10.00 Zeleni disk, t«-" r)«, tretji; 16.00 Tretja 30 let zvočnega fiUh*’ leo pri Juke box, KOPER j,; iiaiijacS*'0 Poročila v 7 15, 19.15. 22.30. ,j|). Poročila v slov.: 15-0U rl; ' 5.00-6.15 Prenos „ Frenos KL; 7.15 GlaS°Vro jutro; 7.40 Glasba zo u.2o0 ; l*f, Da po željah; 12.50 i a,h (TI fip v 3 40 tv* h"o0-12.00 Prenos ijah (II. del); 13.40 -jjt sveti; 13.45 Od melt>aJhJ„, 1 odi je; 14.30 Poje - si, Beograd- 15.30 Dornart ejl sti: «0 izpolnitvi P°“ golj spodarskega načrti* ’ jn “ .Kraju«; 15.40 ; 16.00-17.00 Pren® »m I »an Cordmverier: 28 i«00j 17.30 Plesna čajanka; Vr0it -t »n tn fu 1 očfli. * ... V slran; 18.10 G. Verdi- • „ 1. dejanje; 19.00 v . »jlS* 19.30-22.15 Prenos RLt‘yf. nemški orkestri; Ti-*1 |tt zart: Sonata za klavir 5LOVENlJA|j,«l 327.1 m, 262.1 1.$ Poročila: 5.00, 10.00, 13.1"), 22 00. 22.55 15.00, . __________________ „ pfl 8.05 m" Vodopivec: 7 Ki r» za klavir; 8.20 Mlad' ^ roman v nadaljevani pv Riiiss: Srečni otok' iffiVli d 35 Godala v ritmu; »• fi# ski vokalni kvintet. nlpd' studiu; 9.20 Spansk' Zaključni prizor lu:,eK» * rt «Gorenjski sla.*0sd"tJ Foersterja; 10.10 ^in K niezzo; 10.25 ' 0fi Koncert za violino a-molu; 11.00 Foje ;*teKfl • žaj; 11.15 NaS P°2,,3> % Courc.y: Podganji A1- Iz zakladnice lsaa •2.00 Zelje za na$e 1 njjf| • 4.UU ZiCljC 4« , . j., I1 ..L Selce; 12.15 Kmetu**! pK Ing. Zmago Hrusev.ar- ^ T farmsko proizvodnjo konov; 12.25 Pozdrav 12.45 Z zabavnim o jjiil«« Ljubljana; 13.15 Ob \|P bavna glasba; ‘ sr* pojeta: pevski tbot bene šole p. v. Jz0 , Ljubljanski komorni ^ Igra grška Plžh^njKLjI topapa; 14.10 ialove \l. ob spremljavi klaV 5 i etlltve dneva; 14,Xl5 L) zabavnih zvokov;.—jda - 15.30 Iz oper Kici'87 rtal»j. 16.OO Športna Majhni zabavni »‘/"it ,*J ■s a? • V..IJ1111I Z.dW»* ■ - ... . Goriva In mototl- gor Pat Boone z Vanghan; 17.05 livci, 17.20 Petkovo »j £ i-oldne; 18.00 Kd^jtU^ .8.15 Zabavna ld*viJ£j lz naših kolektivov^jstjl^ na gia^ba, vmes „ m , LOl « kiame; 20.00 PojC$ Vič in Marko Nov® {ni JJ Črnski zunanjepd>%,»/j 20.30 Simfonije rr, jt-J (a (V.) - Simfoi?'J 0 ouru; 21.15 <->dda.J/ Oi nnmArVal(ih! pomorščakih, tedna; 22.55 G ašb 23.10 Za ljubitelj' ‘eft Plesni orkester “ . noč TELCVl Vam želi lahko TEI.E - — 0iii 17.00 Oddaja Z a a m Poročila; 18.45 Ona 3(i h Ljudje In knjjS'-^^!)1' i.OO »Paparlno«. j|la-dejanjih, nato P° PREDEN GRk NA DOPUST se naročite ®* A «PRIM0RSKI ^ j V Pošljemo vaid 0^$ terikoli kraj inozemstvo 15 dnevna L 300 — Telefonirajte n* MALI kv. m — se Gambitu 3. ,A\ .po^v TAKOJŠNJO > absolventka '1 ‘2 absolventka * >»w. ziiciii od 20 do 23 let*A škega jezika. G®4^ t*1’ ženje, Ul. F, F«*l ČEPRAV PRVI DNEVI NISO VELIKO PRINESLI ------_------—,-----* —) ———j ——\—H — Puljska filmska revija privabila mnogo tujcev ■ i * * vi Jcot 'tijen. TU pa me optant dalo«. Njegova sicfr ^amoralna« psihologije/> se pod vpit--VOH*- dobra »sestre* m »lete* prerodi in zato osramočeni deček, -zapusti dom, iti mn je , .tajijo nudila Scenarij • za Jihn »Vrata o- stanejo odprta» je napisal Vladimir Paskal jevič, glavne vloge pa so igrali Radomir Ver-go vič, Milena Vjravič, Teodora- Arsenovič in nekateri drugi igraLci , ki jih je Cap iskal in izbiral malone po vsej Jugoslaviji, Kljub tolikemu izbiranju pa.se zdi, da je slabo izbral. Za glavne vlogo je si-■ger izbral primernega igralca, toda ta je odpovedal. Tako vsaj menijo ljudje, |c< so z jugoslovansko kinematografijo v bolj tesnih stikih. Morda vloga niti ni tako slabo tolmačena, ker pa so od Capa veliko pričakovali in. ker se je zdelo, da bo snov občutena, občinstvo ni bilo preveč, ngvdušeno, pa čeprav je kat trikrat priklicalo na oder režiserja in glavne igralce in največ ploskalo vprgv.. Rado-miru Vergoviču. Drugi, film, ki ga morairfo nekoliko več' obdelati, je makedonski film «Viza zla» Tudi za tega smo—jičefaK rekli, da .-občinstva ni\d/Lva, kako havduiil. Ce ‘bi »rAno# filma hoteli ocenjevati le po ploskati ju občin« po, bi inora- % cU>\A*P!I boi j hladno sprejet od- -prej omenjenega filma. Najprej ga »predstavimo». «Vizo zla» je za podjetje »Var-dar-film* režiral slovenski režiser France Štiglic. Scenarij je napisal Slavko Javorški, kamero je imel v rokah Branko Mihajlovski, glasbeno spremljavo pa je pripravil Bojtn Adamič. Ce bi hoteli oceniti uspehe teh, bi morali reči, da je bil najboljši Bojan Adamič. Njegova glasbena plat je prav gotovo najboljši del vsega filma. S tem sicer ne nameravamo reči, da je vse ostalo odpovedalo. V merilu dosedanjih uspehov je bil celo med najboljšimi, vendar je bila vsa dosedanja raven vse bolj nizka, zaradi česar smemo reči, da je film do neke meje prijeten, nekoliko boljšit od f\lnio,v, ki so bili na programu fj-ftjšnje dni, vendar še od daleč ne takšen, da bi 'načdušil. Vsebina? Skupina nezadovoljnežev in bolj avanturistično usmerjenih ljudi, ki se u-kvarja s tihotapstvom mamil, skuša po Dojranskem jezeru v Makedoniji pobegniti. Druščino sestavljata dva moška, lepo dekle in deček. Na begu ukradejo motorni Čoln policije in med potjo zaidejo med čolne ribičev na jezeru. Bolj pokvarjeni tihotapec Simon, ki ga je igral Slobodan Perovič, si hoče s strojnico utreti pot med ribiči, manj »divji* Kalpak, ki ga je igral llija Djuvalekovski, pa ga zadrži in nato še sune čez rob čolna, da v jezeru utone. Za Djuvalekovskega, ki je igral Kalpaka, je splošno mnenje, da je bila njegova vloga najboljša. Nekateri menijo celo ena najboljših doslej na festivalu, ni pa kritika zadovoljna s Simonom oz Perovičem, za katerega menijo, da je svpjo*vlpgo ‘it niiumU KoA je||| povedal Perovič- Simon, je precej n Sedlo odi-grida /mojo vlogo tudi -Irena- Metka Ocvirkova. Vse_ drugače tjobfr po je bit Jitdti Dmi- tar Bjizaroijski, ki je igral itfi&kd Vašo Štiglic kakor tudi Cap nista torej prinesla nekaj izrednega. . Do •nadaljnjega■ pustimo filme ob stran in si oglejmo •malo .po Pulju. Tu je te dni l se %a(^i t Buibwo \%L> ali pa moramo med sončenjem'' ižpo- z 2-odsC borovo ktsiinoa Lepo je videti od sonca zagorel obraz, saj je znak zdravja, moči in dobrega razpoloženja. Medtem ko so se še naše babice in prababice vse preveč branile sonca ter skušale zaščititi obraz pred sončnimi žarki s sončniki, širokimi klobuki ter pajčolani, se danes vedno bolj uvideva važnost sonca za naš organizem. Moda zahteva, da imamo poleti čimbolj temno lice, zato se stavo in mlado izpostavlja ob morju in rekah ure in ure sončnim žarkom, ker pač vedo, kako važnega pomena je sončenje, ne zavedajo se pa, da je lahko tudi škodljivo in nevarno. Hude opekline in sončarica so lahko posledica prekomernega sončenja. Potrebno je torej, da spoznamo delovanje sončnih žarkov ter specifično občutljivost naše kože in organizma na sonce. Zmerno sončenje je izredno zdravilno. Hitra vijoličasti sončni žarki ustvarjajo med drugim v našem telesu tudi vitamin D. Znano je, da pripada koži važna funkcija za produkcijo antirahitičnega vitamina. V koži se nahaja njegova matična substanca, imenovana ergosterol, ki se pod vplivom ultravijoličnih žarkov spreminja v antirahitični vitamin D. Ta vitamin fiksira v našem telesu kalcij, za katerega občutnim pomanjkanjem trpi danes izredno veliko lju- Včasih so mislili, da sončenje človeka utruja. Danes je dokazano, da sončenje pomirja, zmanjšuje živčnost ter od-guniu temne misli. Ljudje, ki se često sončijo, imajo manjši pritisk krvi. Blagodejno delovanje sončenja se kaže tudi v tem, da sončenje povečava število rdečih in belih krv- skril oni pritlikavec, ki je zahteval pro* beneški dnevnik Kriza goriikega gospodarstva še vedno v ospredju 25« vkp* Pokrajinska svetovalca zahtevata odgovor od pokrajinskega predsednika Kolesarska dirka po Jugoslaviji Pove naj, če so rimski krogi upoštevali resolucijo pokrajinskega sveta Pobude triiških predstavnikov - Zahteva inž. Bagona Ofenziva Belgijcev in Nizozemcev v naporni in borbeni šesti etapi TENIS Pietrangeii profesionalec ? Pokrajinska svetovalca KPI Bertoma* in Selič sta poslala pokrajinskemu predsedniku od v. Culotu interpelacijo v zvezi z odhodom delegacije (oriške pokrajine v Rim, da bi razpravljala o krizi, ki je zajela CRDA in SAEOG, in njenih posledicah na gospodarstvo v naši pokrajini. Ker je pokrajinski svet že razpravljal o tem vprašanju in soglasno sprejel resolucijo, ki zahteva vladno posredovanje, da se takoj najdejo primerna naročila in se zajamči zaposlitev delavcev, svetovalca vprašujeta pokrajinskega predsednika, da hi izvedela, kaj so s tem v zvezi napravili ministri, voditelji IRI in Fin-meccanice, da bi zajamčili napredek proizvodnje in stalnost zaposlitve v prej omenjenih podjetjih v ^'Tržiču in v Gorici. Gospodarsko stanje Tržiča je postalo tako kritično, da njegovi predstavniki nepresta. no iščejo rešilne poti, ki naj' bi spravila razmaiano gospodarstvo na zeleno vejo. Danes se bo sestal občinski svet, na katejem bo govoril župan o tem ‘nadvse’ perečem vprašanju.' Pred dnevi so rimski vodilni l-judje sprejeli delegacijo, v kateri so-bili poleg pokrajinskega predsednika in; predsednika trgovinske zbornice še tržiški župan in po slanec Martina (KD). Verjetno bo drevi župan poročal a izidu rimskih razgovorov. Tudi tržiška Krščanska de- mokracija bo po zgledu gori-stte izdelala predloge, da bi se omogočil, gospodarski napredek tega važnega industrijskega središča., V.'e kaže, da bo stranka svoje zahteve izdelala na podlagi obsežnega poročila predsednika zveze industrij-cev iz Tržiča inž. Bagona, po katerem naj bi se tudi Tržiču priznale olajšave, ki jih imata Trst in Gorica. Na podlagi zakona od leta 1928 je bil Tržič povsem enakovreden Trstu, Miljam in Nabrežini; spadal je v industrijsko cono in bil zaradi tega izvzet pri plačevanju davkov za nove industrijske obrate. Ta zakon je izgubil veljavo 1943. leta. Po tem letu sta Trst in Gorica do-bila krožni sklad, Gorica poleg tega še prosto cono, le Tržič je ostal pri vsem tem prikrajšan. Inž. Mario Bagon poziva kra. jevn* in pokrajinske predstav, nike, naj se pn ministrstvih, ki se jih tiče, pobrigajo, da se Tržiču prizna industrijska cona z vsemi olajšavami. Na tak način bi tudi na področju tr-žiške občine pričeli graditi tovarne, kar se sedaj ne dogaja. Najbolj otipljiv primer je papirnica ob Timavu, ki so jo zgradili na področju tržaške pokrajine, da je bil lastnik deležen finančnih olajšav, da-siravno bi se mu glede potroš. nje vode bolj splačalo, da bi jo zgradil bliže Tržiča. •---«»— Padel je s senene kope Z zasebnim avtomobilom so včeraj prepeljali v bolnišnico Brigata Pavia 32-letnega Gio-vannija Valentinija iz Skrlje-vega pri Dolenjah. Mož je na polju spravljal seno v lonice. Da bi poravnal vrh je splezal na lonico po verigi, katera pa se mu je utrgala. Pri padcu si je mož zlomil in ranil levo nogo. V bolnišnici se bo moral zdraviti 40 dni. Drevi seja občinskega »Vela 237 milijonov za gradnjo šolskih poslopij Drevi ob 20.30 bo seja go-riškega občinskega sveta, na kateri bodo razpravljali-o najemu 23? milijonov lir pri posojilnici , za gradnjo šolskih poslopij, s tem denarjem nameravajo zgraditi šolsko poslopje z -10 razredi v Ul. Marconi, dalje otroški vrtec v Stražicah, telovadnico v Ulici Cappuccini nadzidavo in gradnjo štirih novih razredov na Rojcah, šolsko poslopje s tremi razredi, menzo in stanovanjem za šolskega slugo v Ulici Ponte del Torrione, lolsko poslopje na Svetogorski cesti in v Ulici Cipriani, otroški vrtec v Ul, Cipriani, pri Madonini in v Ul. del Carso. Jutri koncert lahke glasbe Najdeni predmeti Poveljstvu mestnih stražnikov so izročili najditelji v var. stvo; sesalko za kolo, vsoto denarja, čeveljček za dojenčka, denarnico z vsoto denarja, dve denarnici z raznimi papirji, dva tulca z raznimi ključi ter moško čepico. Kdor misli, da so predmeti njegova last, naj se zglasi na poveljstvu mestnih stražnikov v Ul. Mazzini št, 7. Ljubitelji lahke glasbe bodo jutri 1. avgusta ob 21.30 imeli priliko poslušati «jazz»-orke_ ster, katerega bodo sestavljali odlični izvajalci mednarodnega slovesa. Naj omenimo Che-ta Bakerja, ki prjhaia s festivala v Fregenu, kjer je dosegel velik uspeh. Nastopal bo tudi Maxim Saury, ki je z u-spehom nastopal v filmu «Les tricheurs«. Koncert, katerega je organizirala Ustanova za kulturne prireditve v našem mestu, bo na Trgu Cesare Batisti ob slabem vremenu pa v bližini te-1 lovadnice. Omeniti je treba, da je vstopnina spričo tako# znanih izvajalcev res nizka; 300 lir. Izlet Sentmavereev v Soško dolino Prosvetno društvo Št. Maver organizira v nedeljo 2. avgusta enodnevni avtobusni izlet v Soško dolino, Obiskali bodo grob Simona Gregorčiča pri Sv. Lovrencu, Kobarid, Bovec, Trento ter izvir Soče. Avtobus je že popolnoma zaseden. Van der Wecken še vedno prvi, za njim pa dva Jugoslovana •——«»—— TEMPERATURA VČERAJ Najvi.šja temperatura 29,6 stopinje ob 13.20, najnižja 22 stopinj. Vlage 66 odstotkov. DEŽURNA LEKARNA “ Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Alesani, Ulica Carducci št. 12, tel. 22-68. Kino v Gorici CORSO. 17.00: «Dekle in samokres«, R. Ray, M. Hammer. VERDI: zaprto. VITTORIA. 17.00: «Maygret vodi preiskavo«, M. Manson,; S. Titoess. CENTRALE. 17.00: »Izziv de-speradov«. G. Ford, R. Scott. MODERNO. 17.00: »Prepove- dana pesem«. BANJA LUKA, 30. — V šesti etapi mednarodne kolesarske dirke po Jugoslaviji Zagreb - Banja Luka (183 km) je zmagal romunski kolesar Kozma s časom 4 ure 50 mi nut. Drugi je bil Van der We-cken (Belgija), tretji Dock (Nizozemska), za njimi pa je prišla na cilj skupina 16 kolesarjev, v kateri sta bila Belgijca, Angleža Verhei in Clarc, Holandca Steuten in Hugens, Jugoslovan Levačič in Bolgar Kocev. Druga skupina, v kateri so bili tudi Jugoslovani Žirovnik, Valčič in Petrovič, je prišla na cilj 1.28” za prvo skupino. V splošnem plasmaju je še vedno v vodstvu Belgijec Van red Wecken pred Žirovnikom, Levačičem, Hristovom itd. Tudi v ekipnem plasmaju ni prišlo do sprememb in v vodstvu je še vedno Bolgarija pred Jugoslavijo, Nizozemsko in Romunijo itd. V današnji etapi so morali kolesarji voziti v hudi vročini, zato ni bilo pričakovati kakšne posebne borbe. Toda zgodilo se je ravno nasprotno. Kakih 30 km od Zagreba je pobegnila skupina petih kolesarjev, v kateri so bili Levačič, Kocev, Verhei, Kozma in Vilcher. Kmalu potem so pobegnili za njimi Romuni Ze-naru, Mocieanu in Mihajlo, Belgijec Clas, Bolgar Dojčev, Anglež Ra: in končno Nizozemec Steuten ter Danec Paul Nilsen. Pri 70. km sta se obe skupini združili in vozili pred ostalimi s prednostjo okrog 2 minuti. Pobeg skupine je spodbudil Van der Weckena, ki se je spustil za ubežniki. Kmalu sta se mu pridružila še Nizozemca Doeg in Hugens. Jugoslovanski kolesarji so vozili danes zelo rezervirano. Pazili so predvsem na Bolgare, kar pa bi se jim kmalu maščevalo, ker so imeli Nizozemci in Belgijci v vodstvu kompletni ekipi. Glavna skupina je imela pred drugo skupino, v kateri so bili Jugoslovani, že okrog 7 minut naskoka, toda z uporno vožnjo je druga skupina zmajšala zaostanek na eno in pol minute, kar je omogočilo Jugoslovanom, da so v ekipnem plasmaju obdržali drugo mesto. Jutri je na vrsti sedma etapa Banja Luka - Beograd, dolga 236 km. Ta etapa bo razdeljena v dve poletapi. V prvi poletapi od Banja Luke do Bosanske Gradiške bodo vozili kolesarji individualno na kronometer (40 km), nakar jih bodo prepeljali z avtobusi v Slavonski Brod, kjer bo start za drugo poletapo do Beograda, ki bo zopet vodila v avtocesti. PO NEURADNIH PODATKIH JE STANJE PO SESTI ETAPI NASLEDNJE: Van der Wecken (Belg.) 1. 27.28'44”, 2. Žirovnik 27.34’40”. 3. Levačič 27.34’44”, 4. Hristov (Bolg.) 27.34’58", Petrovič je 10., Valčič 12., Šebenik 15. itd. EKIPNI PLASMA: 1. Bolgarija 82.48’23”, 2. Jugoslavija 82.43'20”, 3. Nizozemska 82.34’ in 46”, 4. Romunija 82.42’ itd. Univerziada SEUL, 30. — Korejska atletska zveza je sporočila, da bo Južna Koreja poslala na univerzitetne igre, ki se bodo začele v Turinu 27. avgusta, Jit^-ri svoje atlete. Določeni s5 bili: Pek Sung K.vu (krogla), Dong Shil Pak (kladivo), Suh Yong Joo (daljina) in en sprinter. # * # RIM, 30. — Na skupne priprave za nastop na univerzia-di st> bili za čas od 1. do 1? avg. sklicani na predlog tehničnega komisarja Paratpreja, naslednji košarkarji: Bertini, Bonetto, Borghetti, Dal Pozzo, Fontana, Gavagnin, Giomo, Marchionetti. Vianello, Vellu-ti, Volpato. Kot rezervi sta bila predlagana Galti in Ton-zig. —-—*«-- Varglien k Triestini Santelli k Torinu Sinoči občni zbor Triestine Triestina je včeraj izpopolnila sporazum s Torinom na osnovi zamenjave Santelli -Varglien III. Tržačan Varglien, ki je v lanski sezoni igral pri Triestini, se bo povrnil v Trst, toda le v obliki enoletnega posojila. Poleg tega bo Triestina dobila še okrog 10 milijonov lir v gotovini. Vest o angažmaju branilca Genoe Magninija je bila de-I mantirana. Genoa Magninija >5: > ipji *•< Poslopje osnovne šole v Jazbinah v občini Steverjan, ki je že pokrito. Imelo bo eno ■čitnico in bo stalo, ko bo povsem dograjeno, 3,5 milijona lir ItlllMIIIIIIIIMIMIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIUIIIIIIIIIIIIIflllllliiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiitHiliiifii, sploh ne misli prodati, ker ga je potrdila za titularca. Pravtako je vodstvo Triesti- ne demantiralo tudi vest, da se pogaja za angažma Broc-cinija in Dal Posa. Sinoči je bil v sejni dvorani Trgovinske zbornice redni občni zbor Triestine, na katerem so izvolili tudi novo vodstvo kluba. Potek občnega zbora in izid volitev nam do zaključka redakcije še ni znan. MILAN, 30. — Ntcola Pietrangeii, italijanski tenisar št. 1, upa, da ga bo Kramer angažiral za svojo profesionalno j skupino. »Ne morem reči, da nisem dober igralec tenisp,« je zapisal Pietrangeii sam v član. ku, katerega je objavil tednik «Gente», «toda moral bi osvojiti Davisov pokal.» Finalist evropsKe cone Davisovega tekmovanja je še dostavil; «Pri tekmovanju za Davisov pokal igra vlogo več faktorjev, predvsem pa sreča. Da bi se vrnil domov z dragocenim pokalom, zadostuje, da bi naši nasprotniki igrali normalno, mi pa izredno.« Pietrangeii, ki se namerava poročiti letos v jeseni, ne namerava ostati več dolgo diletant, kar pomeni, da bo Italija z njim izgubila svojo glavno moč. TOTOCALCIO ŠT. tt RIM, 30. — Stavni stolpec Totocalcio št. 49 za 2. avgust je bil sestavljen v znamenju velike negotovosti. Najbolj zanimiva tekma argentinskega prvenstva bo brez dvoma med STOLPEC št. 49 (2. avfust) ]. Atalanta-boca Juniores 2. Estudiantes-Racing 3. River Plate-Argentinos J. 4. Velez S.-Rosario C. I. America N.-Madureita 6. Flamengo-Bangu 7. Fluminense-Canto do Rio J, Guarani-Port. Desportoj 9. Jaii-Corinthisns 10. Juventus-Sanios 11. San Paolo-Ferroviaria 12. Bogiiasco-Triesttna 13. Elah Pegli-Civrtavecchla 1. Pesaro-Bologna 2. Salerno-Follonica •iimiiiiiHiiiiiMiMittiiiiMHniiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiitMiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiHiiiMiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimMiiiimiiiiiiiiiHimii Finale državnega prvenstva v vaterpolu v Trstu Nocoj v pokritem bazenu prvi dve finalni srečanji Vsak večer do nedelje po dve tekmi ob 21. in 22. uri Z štirih moStevniso Aprišpela naše mesto ze’predvčerajsnjir Italijanski atleti na tujem Zelo dobri rezu namednar. mit Berruti 2. na 200 ni, Baraldi 3. na 800 OSLO, 30. — Na današnjem mednarodnem atletskem mitingu v Oslu, na katerem so nastopili tudi nekateri italijanski atleti, so bili doseženi tudi naslednji rezultati: 200 m: 1. Ray Norton (ZDA) 20”7, 2. Livio Berruti (It.) 21”1, 3. Carl Fr. Bunaes (Nor.) 21”5, 4. Robert Davis (ZDA) 21”8. 800 m: 1. Roger Moens (Bel.) 1'49”3, 2. Tom Carrol (ZDA) 1'49"3, 3. Baraldi (It.) 1’50”3, 4. Rizzo (It.) 1'51”6, 5. Ulf Bertil Lundh (Nor.) 1’51”7. 5000 m: 1. Bolotnikov (SZ) 13’56”, 2. Tor Torgensen (Nor.) 14’17"2, 3. Gordon Pirie (VB) 14’29”4. 3000 m ovire: 1. Rišln 8'44”2, 2. Gunnar Rjornebo (Sv.) 9’ in 18”8, 3. Bjoern Sterner (Nor.) 9'45”6. Daljina: 1. Roar Berthelsen (Nor.) 7,44, 2. Geir A. Husby (Nor.) 7,09. 800 m (finale «B»): 1. G. Della Minola (It.) 1.54.8, 2. Kjell Hegsbro (Nor.) 1.55.8, 3. Kjeld Roholm (Dan.) 1.56.5, Disk: 1. Stein Haugen (Nor.) 52,56, 2. Robert Humphries (ZDA) 49 25. Višina: 1. Stig Petersson (Sved.) 2,08, 2. Errol Williams (ZDA) 2,05, 3. Robert Tjavla-kadze (SZ) 2,00, 4. Gunnar Husby (Nor.) 2,00, 5. Cordo-vani (It.) 1,95, Danes zVeče'r ob 2i, uri se bo v tržaškem pokritem bazena Nabrežju T. Gulli za-finalm del Uržavnega prvenstva v vaterpolu. Tri od V šnjim zvečer, četrto R. N. Camogli pa šele sinoči." MoštVa' C. Na-poli, SS. Lazio in Pro Recco so včeraj popoldne izrabila za intenziven trening, katerega sta se udeležija tudi državna reprezentanca Fučci in Den-nerlein, i Prvi večer sta- ha programu dve za izid finala morda najvažnejši srečanji, in sicer med Can. Napoli in La-ziom ter med Camoglijem in Pro Reccom. Posebno prvo srečanje utegne biti odločilno za naslov prvaka, ker sta tako Napoli kot Lazio glavna favorita. Moštvo SS. Lazio bo nastopilo kompletno. V njim so poleg Puccija še Gionta, Ceccarini in izredno udarni Peretti. Can. Napoli se osla-nja predvsem na državne reprezentante Dennerleina, Men-nellija in Bonocoreja. Drugi srečanje predstavlja nekak ligurski derb.v. Camogli in Pro Recco se bosta v nekaj dneh pomerila že drugič. V finalu turnirja Rappetti, ki se je zaključil pred dnevi v Genovi, je Camogli premagal Pro Recco z rezultatom 3:2, toda šele 7” pred koncem srečanja z golom, ki ga je realiziral Tržačan Simeone. Za to doslej v Trstu največje tekmovanje v vaterpolu vlada v tržaških športnih krogih veliko zanimanje. V današnji predtekmi se bosta ob 20. uri pomerili za juniorsko prvenstvo Triestina in AS Edera. Program tekmovanja je naslednji: Petek; ob 21. Pro Recco -R, N. Camogli, ob 22. S. S. Lazio _ Can. Napoli; Sobota: ob 21. Pro Recco -S. S. Lazio, ob 22. Can. Napoli - R. N. Camogli; Nedelja,- ob 21. R. N. Camogli . S. S. Lazio; ob 22. Can. Napoli . Pro Recco. Odlični državni vaterpolo reprezentant Pucci avtomobile KOLESARSTVO Tonucci zmagovalec dirke za v. n. Saca CARRARA, 30. — Giuseppe Tonucci iz Forlija je Zmagal v sprintu na dirki za Veliko nagrado Saca. 140 km dolgo progo je prevozil v času 3.14’ in 51” s povprečno hitrostjo 41,816 km na uro. Z enakim časom je prišlo na cilj še 9 drugih kolesarjev. Z zaostan- kom 1’12” so dosegli cilj Cer-bini, Baroncelli, Pifferi, Ven-turelli in Fontana, Trape je zaostal še bolj, Milesi pa je odstopil v 4. krogu. Državni diletantski reprezentant Tonucci je potrdil, da je v izredni formi. Takoj po dirki je tehnični komisar državnega moštva diletantov — Proietti dejal, da je vsako odločitev glede moštva za svetovno prvenstvo odložil do 2. avg. po izidu dirke v S. Stefano Magra. »Na vsak način — je dejal Proietti — nisem pooblaščen za kakršnekoli konkretne izjave glede formacije državnega moštva preden se ne posvetujem s tehničnim komisarjem UVI«. AVTOMOBILIZEM Fangiov rekord v nevarnosti v Avusu BERLIN 30. — 15 avtomobilov formule «1» se bo v nedeljo udeležilo v Avusu dirke za avtomobilsko nagrado Nemčije, ki velja tudi za svetovno prvenstvo pilotov. 8 km in 330 m dolga krožna proga bo dopuščala veliko hitrost, ker ne predstavlja nobenih posebnih težav. Na ravnem delu je široka 8 m, en zavoj je dvignjen za 45 stopinj, na enem mestu pa bodo morali dirkači zmanjšati hitrost od okrog 280 km na 80 • km na uro. Dirka se bo odvijala v dveh delih v skupni dolžini 249 km z enournim odmorom. Dan prej bo na isti progi dirka za Veliko nagrado Berlina za dirkalne 1500 ccm. do >?epu:u, je z.e pupu*1*’ „1. gr val in bo v prihodu)' ,} Med današnjimi poskusnimi vožnjami so mnogi piloti izboljšali rekord proge, ki ga ima Fangio od 1. 1954 z 224 km. Amerikanec Dan Gurney je z avtom Ferrari prevozil en krog v 2’09”1 s p; h. 231,6 km, drugi Amerikanec Harry Schell z BRM v času 2’11”9 s p. h. 226,5, Anglež Brookds s Ferrari in Avstralec Brabham s Copperjem pa s p. h. 226,1 oz. 225,2 na uro. Stirling Moss. ki je pilotiral Cooper Climax, je dosegel povprečen čas 2’15”1 s p. h. 221,1 km.’ -piska Tfškarskl'zavod Estudiantesom in _ Estudiantes je mlado ® ) moštvo, ki lahko s svoj® J igro prisili Racinga n*JI tev točk. Tudi med Atl*M Boca Juniors obstaja n® R ju precejšnje ravnotežja I ga utegne gostujoče e0wl, ca na igrišču razvelj«"1^ svojo korist. River rleSj sprejel v goste nevarno . storico Argentinos J-tega srečanja je odpnj vsem možnostim. V Velez S. Rosario C. la mo prednost domači rici, ki nujno potrebuj*! za izboljšanje ne ravno “1 nega položaja. Brazilsko prvenstvo * ; ca« (Rio de Janeiro) J*j stopano samo z dvemaJh ma ker srečanje Amen Madureira ne bo ,veA Najbolj zanimivo srečanj j jega kola prvenstva JU vsej verjetnosti med “U ma Flamengo in Bnjf^jj stadionu Maracana. OD tŽ ta po dveh neodločeni mah po 2 točki, razliko) |L( se po tem, da je koliCMJc menga 5:5, Banguje Pfjf Najbolj verjetna Pr0®nrt(t.j) zaradi tega X, ni pa ‘i izključena tudi zmaga Tl ali drugega. Večji f.aV, (ftl Fluminense v srečanju to do Rio, pa čeprav . ^ zaardi prednosti doma® rena. .. |L. Zelo izenačene obetaF ? , tudi tekme »Paolinsk« venstva« med GuaraniNyi Portogueso ter med JaULJ J Corinthiansom, medtem. ,4vi v preostalih dveh tek®JJp( vorita domača kluba •* [s in San Paolo. j, {Sni Trenutne lestvice vsej nste' i južnoameriških prvem' »slednje: „«(»(: 1J Argentinsko Prv*,'«iil naslednje: -ir vc”,rntil Lorenzo 17. Independ'e I N. Old Boys 16. RaCiS#. Argentinos 13. Boca ...Ji 13, Huracan 13. 13, Atlanta 12, River rt« M, Rosaric C. 11, Lanos lez S. 10, G. Yesgf9" |*i Oeste 7, Cordoba 6. .j,! Prvenstvo Caricca ^ jj^ Janeiro): Fluminence -fogo 3, Canto do Ri° Bot cesso 2, Flamengo jM’ America N. 1, MandU“jj Portuguesa 1. CristoVaO |g Pattlinsko orvenstv® J Paolo): Palmeira 19. 1 Juven.us 15. ria 14 sportos 11, Ponte Taubate 9. Guarana 9. 8 thians 9, Bot. Rebeira® ^ Rio Preto 8. Jabaquara,'j cional 8, Piracicaba Paolo 7, Noroeste *• / Comercial 4. Santos • p ^ Sanlista 3, Com. San * ■ „ ----------- n O CLEVELAND. .3®-^ j nepremagani amerišk' j) lahke kategorije Solom J san je preteklo noč PrfjiSit po točkah Filipinca Elorda. ,vsll ii O JESENICE, 30. "%«! ski skifist Mc Menzie; i/ bil na Jesenicah oPerl. slepiču, je že popolnom rij odpotoval jz Jugoslavije f|( co od tam pa v Macon cijo, kjer bo — kot f prisostvoval svetovnem slaškemu prvenstvu, Ti«kar«Ui »avnd j . Jam im predvaja danes 31. t. m. ob 18. uri in ob 20.38 na prostem film: Mr. Rotk and Roli’ fZAGONETNA 11. (ZAPONKAM «No, in? Kaj ima vse to opraviti * aločinom po tvojem mnenju?« «Ne vem, gospod. Vem samo, da sta prišla v nedeljo zvečer dan po zločinu dva Kitajca, pa ne na kolesu, temveč z avtomobilom. Vstopila sta v hlso, kakoi da bi imela ključe. V soboto zvečer pa, na dan zločina, m bilo nikogar.* »Poelusajl* Je dejal Stott po zrelem preudarku. «Ko bi bil na tvojem mestu, ne bi črhnil niti besedice o tem. Ne maram imeti opravka s policijo. Imel sem Je dovolj takrat zaradi dovoljenja za pea. In de bi bil na tvojem mestu Alina, bi si dal izdreti zob* Alina je šla za gospodarjem v jedilnico in je dvignila medoknice, ne da bi povzročila ropot. ♦Glejte enega!* je zašepetala. Pred Spring Housejem je stala človeška postava in Stottu se je posrečilo, da jo je dodobra razločil. Drugi, kakor je zatrjevala Alina, je bil v hiši. Stott in Alina sta opazovala približno pol ure, nakar sta zagledala drugo postavo, ki je skočila z okna blizu hišnih vrat. Oba moža sta skupaj odšla skozi vrtna vrata in namerila korake proti nedaleč stoječemu avtomobilu. «Zelo zanimivo,* je zamrmral Stott, ko se je avtomobil oddaljil. »Moral bi telefonirati policiji, toda Kitajci so maščevalni in moj namen ni, da bi se znašel čez štiriindvajset ur z nožem v vratu.« Tako je ostala skrivnost za sedaj v Stottovi hiši in nihče ni izvedel o obisku Yeh Linga v umorjencevi hiši in o njegovem iskanju neke pobarvane škatlice, ki je vsebovala zelo tanek listič, popisan s krasnimi kitajskimi pismenkami, ki so bile poseben trud upravitelja restavracije »Pri zlati strehi*. IX. POGLAVJE /«Da, gospod,* Je pritrdila spoštljivo postreznica, pač pa je stopila nato v svojo sobo, da si prežene zobobol z nekim posebnim zdravilom, ki »o ga priporočali časopisi. Stott še ni dobro zaspal, ko je Alina potrkala na njegova vrata. - , »Kaj je sedaj?* Je zagodrnjal arhitekt, ki je tako rad spal. »Zopet so tu Kitajci, gospod,* je rekla Alina s trepetajočim glasom. »Videla sem enega, ki Je šel v hišo skozi okno. Policija Je danes zvečer odnesla vse, kar jo je moglo zanimati, in je zapustila hišo.* »Počakaj, da vzamem palico,* je zamrmral Stott, ki mu ni bilo treba iti ‘čez cesto, da vidi nasprotno hišo, toda težka palica v roki mu je vlivala več poguma. »Ali veš, da Mira Ardfern zapušča odrsko življenje in se umika na deželo?* je sporočil Frank, ko se je nekega dne vrnil iz uredništva. «A, res?* je brezbrižno dejal Pavel. Zdelo se je, da se tudi mladi milijonar ne mara pogovarjati o zasebnih zadevah gledališke igralke z drugo osebo. Bil je zadnji dan, ki ga je preživljal Pavel v Doughty Street v Frankovem stanovanju. Drugega dne se je nameraval vkrcati za Neapelj. V teh zadnjih dneh je namreč močno shujšal in zdravnik mu je odredil bivanje v Italiji. Frank je pospremil prijatelja do parnika. Pavel je omenil Miro šele, ko se je Frank poslavljal od njega. «Zapomni si. Frank, da me boš moral ob mojem povratku predstaviti Miri Ne vem, kaj bi dal za to, da ne bi bila vmešana v to grdo zadevo. Ali mi lahko poveš ti, ki si izkušen poročevalec, kako so prišli Mirini dragulji v podzemno sobo strica Luciusa? še to: policija je sedaj odnesla vse, toda ako bi potrebovala ključ one preklete sobe, sem ga pustil v enem izmed dveh kovčkov v tvojem stanovanju pod mojo posteljo.* »Ne verjamem, da ga bodo potrebovali. Imajo drugega, če se spominjaš,* je rekel Frank. S pomola je videl Frank, kako je velika ladja drsela po mirni rečni vodi, in občutil je v sebi neko olajšanje. Rad je imel Pavla, o tem ni bilo dvoma, in Pavel mu je na enak način vračal ljubezen. Toda Pavel je postal sedaj bogat in ni se moglo nadaljevati to skupno življenje, ki je nastalo iz veselja, velikih ambicij in zaradi skromnega imetja. En mesec je že potekel od sodne preiskave in vse, kar je Frank izvedel od tedaj o Miri, je bilo to, da se Mira umika na deželo in da se morda ne bo nikoli vec vrnila k odrskemu življenju. V prvem nagibu ji je hotel mladi mož telefonirati, da bi jo prosil, če jo sme priti obiskat, toda neka vrsta sramežljivosti ga je zadržala. Omejil se je na to, da je prelistaval vse stare letnike časopLsa, da bi odkril, na kateri način je prišla Mira Ardfern do uspeha. V ta namen je govoril tudi z različnimi gledališkimi kritiki in je prišel do čudnih zaključkov. Mira je prvič nastopila pri neki potujoči družbi v malo-pomembnih majhnih vlogah. Nato se je nenadoma vrnila v London in si je ustvarila svojo lastno gledgliško družino. Res je, da je nastopila v prvi komediji, ki jo je uprizorila, v stranski vlogi in je prepustila glavno vlogo Mari Farell; pač pa je to trajalo samo malo dni, nakar se je Mara Farell umaknila in Mira je prevzela njeno mesto. Od tega dne dalje so vsi kritiki peli same hvalnice novi igralki, ki je veliko obetala in ki je počasi tudi zares Dostala velika igralka. Mira Ardfern je uprizorila komedijo za Komedijo in pri vseh je imela uspeh tako pri občinstvu kakor pri vstopnini. Seveda so se kritiki spraševali, kdo je Mirin mecen, toda odgovora si niso mogli najti. Odločitev, da se igralka umakne iz gledališkega življenja, so sprejeli sedaj povsod z veliko skepso in vsi so prisegali, da se bo Mira zopet -zableščala pod odrskim obokom kot zvezda prvega reda, ko bo prišla k sebi ' od živčne izčrpanosti. -jjji Tistega dne, ko je Pavel odpotoval, se je vrnil * J mesto in je našel tam igralkino pismo. . , ♦Dragi Frank,* je govorilo pismo. »Bi hoteli b’ai */> ljubeznivi in priti k meni? Moram vam povedati ne j#1mi važnega, četudi bo poročilo izgubilo mnogo važnosti. tega, ker je moja želja, da ne pride moje ime v casoptr jt Frank je spal zelo malo tisto noč. Ob šestih z j utr®' ze pokonci, oblečen in obrit. Postopal je po cestah (??e|cf|4| ure, ko se je odločil, da se odpelje s svojim vozilom. je, da ne more priti v Stone House pred enajsto uro. je bila komaj pol desetih, ko je stopil skozi vrtna se jih je tako dobro spominjal. Ovijalke so bile b°lJJTfljl z listjem, zato je zagledal Miro šele, ko je stopil nap^' s1,* peskom posuti poti. Deklica je sedela na istem ležalh® ^ki kakor pri zadnjem obisku Bila je bleda in shujšana mlada se je zdela. ^ «Kako se počutit*-, Frank?* ga je pozdravila ht ji< nudila belo in prozorno roko. Frank je kar najbolj ki prijel to ročico in Mira, ki se je spomnila nekdanj*| 'ij kega stiska, se je zasmejala. »Se bojite, da se zdrobi.* , vprašala. M »Ali ste se počutili zelo slabo?* je rekel Frank-sem vam telefonirati, pa se mi je zdelo, da mi najiu0 J. poznanstvo ne daje pravice, da bi vas nadlegoval * nji, 1 »Ne bi me nadlegovali. Tako sem se morala odK* J vam pišem.* »Odslej vas bom nadlegoval zelo pogosto, Mira,* J* k0 Frank in umolknil; držal pa je še vedno iSirino rok" cA po svojima. » * »Gotovo, pripravljen sem. Poslužite se me! Ves sefl1 »Vas nič ne zanima, čemu sem vas dala nekolikem času hudomušno vprašala. »Kam je ^ Želela sem, Frank, da mi 0 Jt poročevalska vnema? uslugo.* na razpolago.* »Bi vam bilo nerodno prodati moje dragulje?* (Nadaljevanje 1