p A m« tu" iaj ,di lar 4 AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ^ IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER ate CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, JUNE 17, 1941' LETO XLIV. — VOL. XLIV. VOJAKI NADZORUJEJO DELO PRI LETALIH Amerika bo zaprla vse nemške konzulate V tovarni za letala, North American Aviation Corp. v Inglewcod, Cat., zdaj vojaki nadzorujejo delo, ker je predsednik Roosevelt radi štrajka delavcev ukazal poslati v tovarno vojaštvo. Delavci zdaj prav pridno delajo in produkcija bo kmalu v normalnem teku tako, da bo vojaštvo v nekaj dneh zopet odšlo. Stavko so zanetili komunisti. osebe s potopljenega ameriškega parnika Robin Moor so rešene; vsi trdijo, da je parnik torpedirala nemška podmornica ppetown, Južna Afrika. — p angleška ladja je pripeljalo mesto 35 oseb, katere je ,a3no našla na morju v treh f"1 Čolnih. To je posadka in "»ki s potopljen^ ameriške ! Robin Moor. Rešenci so se jjjali 13 dni na morju v treh lih čolnih in 14 tffii so pa angleški ladji, prodno so zopet na celino. P&jst se jih je že prej reši-brazilsko obal. Kot prvi, tudi ti zatrjujejo, da je M§ki parnik torpedirala P|a podmornica, .častniki ^'ka Robin Moor pripovedu-1 da so svarili posadko nem-[ Podmornice, predno je spu- ■ torpedo v ladjo, da jim bo 1 dajanja še žal. Melvin Mun-< parnik Ozorio. —-o dy, poveljnik ameriške ladje, trdi, da je prosil nemškega poveljnika podmornice, naj prizanese parniku. "Povedal sem mu," pripoveduje Mundy, "da ne vozimo drugega kot navadno blago v Južno ih enako, toda brez uspeha. Ne mec je naprej in naprej ponavljal: 'Vi imate potrebščine za sovražnika moje dežele, zato vas moram potopiti.' Nato je poveljnik ameriškega parnika ukazal posadki, in potnikom, vsega skupaj 46 oseb, da se podajo v štiri rešilne čolne. Eden teh se je izgubil od ostalih in te potnike je pobral brazilski Ježi so pričeli z fo ofenzivo v Libiji 16. jun.—Vsi znaki fio, da je pričel general Ni z novo ofenzivo, da iz-Nemce in Italijane iz Li-Včeraj je angleška metana četa razbila itali-po kolono 40 milj zahodno Numa na egiptovsko-libij-Peji. Ker so glavni boji re Saluma, kaže ta sunek Nkih čet v Libiji, da bo ge-r Wavell pošiljal posamez-jHdelke v Libijo, ki bodo z f'ftii izpadi presenečali so-pika, ne da bi se zapletli v 1 večjo bitko, B'šče je pregnalo angleško &do iz Libije in se ustavilo j^iptovski meji še 13. apri-f^d tukaj pa osi|če ne more |w»r naprej. Zdaj se pri-■ je vsak čas, da bo general =je'l udaril z vso silo na so-pika, da mu zopet iztrga fio. Portugalska se ne bo ustavljala Nemcem Lisbona, Portugalska. — Ako bo nemška armada marširala v Pcrtugalsko, ne bo naletela na neben odpor. Portugalska vlada namreč vidi, da nima dovolj moči, da bi se mogla ustavljati nemški premoči. Odločena pa je, da se bo umaknila na Azorske otroke in od tam kljubovala Nemčiji. Te otoke bo Portugalska ponudila Zed. državam, ako bodo hotele prevzeti pokroviteljstvo nad njimi. Rusija je baje ukazala splošno mobilizacijo Ankara, Turčija. — Iz romunskih in madjarskih virov se poroča, da je ruska vlada ukazala splošno mobilizacijo. Toda no-beno teh poročil ni uradno potrjeno. Nobene poti ni, po kateri bi se moglo dognati pravo resnico. Ruska vlada sama pa zani-kuje vesti o mobilizaciji. Toda romunski krogi pripove-..... ftn jim je Hifiler obljubil dobiti nazaj od Rusije Besarabi-jo in Bukovino. Prej je bilo to Hitlerjevo plačilo Stalinu, da je dovolil nemški armadi zasesti Romunijo. Po Hitlerjevih dejanjih v preteklosti je mogoče, da bo to zopet vzel Rusiji. Rusija ima zbranih ob nemški meji baje 155 divizij. Nemčija pa pošilja na rusko mejo večje število armade iz Balkana, tako iz Grčije, iz Bolgarije in Jugoslavije. V MESTO JE ŠEL PO SENO Clarendon, Texas. — J. T. Bain je farmar, pa je šel vendar v mesto po seno. Od rhesta je dobil dovoljenje, da sme pokositi vso travo na praznih lotih, ob pločnikih in sploh povsod, kjer je mestna lastnina. Na enem samem praznem lotu je napravil 5 ton sena. Father Slapšak boljši Kot se nam poroča se bo vrnil ta teden iz bolnišnice Rev. Julij Slapšak. Upamo, da se mu bo v kratkem zdravje popolnoma vrnilo in bo zopet kot prej vneto deloval med svojimi priljubljenimi Nevvburžani. Obisk iz Indiane Včeraj sta nas obiskala v uradu Mr. in Mrs. Martin Čes-nik iz Indianapolisa, Ind. Prišla sta v. Cleveland na obisk za en teden. Mr. česnik, ki je bival v Clevelandu pred 32. leti, ima tukaj brata, enega pa na farmah ter mnogo sorodnikov in prijateljev. želimo jima prav prijetno bivanje v naši metropoli. APEL LOKALNE OBLASTI, DA SE BALINTU ODREČE DRŽAVLJANSTVO b NI ZA rne motorje 'Sers, Ark. — Da se avtni * ne razume na sladke reči, Naslednji slučaj. Ko je nek .'k ustavil na gazolinski po-11 2a par kvortov olja, mu je il uslužbenec pomotoma J> olja med. Motor se je že i^veh blokih ustavil in zahte-^vadno olje. Lokalni imigracijski in natu-ralizacij-ski urad je apeliral na oblasti v Washingtonu, da ne podeli državljanstva Alexu Balintu, direktorju CIO, ki je bil eden izmed unijskih voditeljev, ki so ukazali stavko 7,000 delavcev pri Aluminum Co. Balint je rodom Madjar in je dospel v Ameriko 1912. Za državljanstvo je zaprosil septembra lanskega leta. Ker ima ze ženo ameriško državljanko, bi mu bilo treba čakati samo 90 dni na drugi državljanski papir. Toda oblasti mu papirja niso izdale, ker so preiskavale njegovo aktivnost v komunistični stranki. Poklicali so Balinta pred Diesov preiskovalni odbor, kjer je izjavil, da ni bil nikdar aktiven pri komunistični stranki. Toda dva bivša komunista sta izjavila, da je bil član stranke. Zato Diesov odbor zdaj zahte va, da se Balinta obtoži krivega pričevanja. Pojasnilo Prosveti, če se je izvršil uboj, ali je bila le nagla smrt Pred nekaj dnevi smo poročali, da je umrl nagle smrti rojak John Fortuna. Nek ameriški dnevnik in za njim nek slovenski sta poročala na dolgo in široko, da je sin ubil očeta s tem, da ga je v pijanosti udaril po glavi. čikaška Prosveta pravi, da je "značilno, ker so nekateri slovenski listi v Clevelandu zamolčali ta uboj in omenili le "naglo smrt." Ker je bila tudi Ameriška Domovina med tistimi', ki je poročala le o "nagli smrti," naj to pojasnimo. Kot rečeno, je nek ameriški dnevnik prinesel dve polni koloni poročila in natančno opisaval, kako sta se baje rvala oče in sin in da je sin udaril očeta s steklenico po glavi, da je bil na mestu mrtev. To je baje priznal sin sam, kar je zelo čudno, ker isto poročilo obenem trdi, da je bil sin totalno pijan. Nek drug ameriški dnevnik je pa prinesel o vsej stvari samo par vrstic in omenil, da mrliški oglednik še ni podal izjave, če je Fortuna umrl radi udarca, ali radi kakega drugega vzroka. Sosedje tudi niso vedeli o tem nič natančnega^ ker dogodek sa je vršil ob eni zj utraj in ko sta se koliko morajo posamezni stanovi prispevati. Ker ima Aga Khan, 275 angleških funtov, bo morala imeti zbirka 623,000 karatov. To pa seveda le, če bo častitljivi poglavar muslimanov do takrat ohranil isto težo. Zadnjo sredo, 11. junija, smo streljali kakor sledi: C. Kunstel........ 16 šepic ............20 Šober.............. 21 Kramer............ 25 Mandel............ 22 Baraga............ 25 Korman............ 25 H. Kunstel.......... 18 Janževich.......... 19 Rudy Jelarčič...... 16 Al Jelarčič.......... 23 Gubane ..........18 Plešic.............. 20 Kastelic............ 19 Zabukovec.......... 24 Baznik............ 16 Šetina.............. 15 Tone Baraga ni samo dober trgovec z vinom, ampak tudi dober strelec. Dobil je nagrado $5.00, ker je vseh 25 golobov zbil s prvim nastopom. Ampak Frank Kramer, to je tisti Frank, ki ima gostilno na 185. cesti, on je pa CHAMPION. Izmed 100 golobov je samo dva izgubil. Razbil jih 98 izmed sto. Klub je tudi sklenil, da se tekma vrši 10. avgusta. Torej fantje v Newburgu. in Barbertonu le pripravite se! Tajnik. -O-;- Dragoceno darilo Aga Khan, verski poglavar indijskih muslimanov, bo praznoval leta 1,945 diamantni jubilej. Za zlati jubilej v letu 1929 je dobil po starem muslimanskem izročilu od svojih pristašev dar v obliki velike kepe zlata, ki je bila tako težka, da je znašala točno njegovo dvojno telesno težo. Za leto 1945 pa so sklenili njegovi verniki, da mu bodo položili pred noge zbirko diamantov, tako težko, kolikor znaša njegova Očividec o strahotah v Romuniji Švicarski dnevnik objavlja dopis svojega dopisnika v Bukarešti. Dopisnik popisuje prizore na strahote ob uporih, ki so se v januarju razvijali v Romuniji. Člankar pravi med drugim: Tri dni je zmaj revolucije razsajal po deželi in povzročal umore, razvaline in rope. To se je zgodilo narodu, ki bi tako rad živel v miru". Števila ubitih oseb ni mogoče povedati. Zatrjujejo pa, da je število mrtvih veliko, prav tako pa število ranjenih, škoda pa, ki je bila povzročena, znaša najmanj več sto milijonov lejev. General Antonescu je moral zatreti pravi državni udar. Uporniki, člani skrajne struje v Železni gardi, so zahtevali zase oblast, pri tem pa so se zanašali na podporo držav osi, ki bosta vznevoljeni zaradi umora nemškega častnika majorja Doehringa. Po Bukarešti so bili tedaj vsi zelo razburjeni zaradi tega umora in Železna garda je mislila, da lahko izrabi to razpoloženje. Toda to je bil samo zunanji povod za upor, dejansko pa so legionarji zagrabili za orožje zaradi dveh odredb generala Antonesca. General Antonescu je namreč ukazal, naj se odstranijo komisarji iz zasebnih nearijskih in tujih podjetij, zlasti pa je zahteval, da se naj umakne notranji minister Pe-trovicescu. Ti dve odredbi sta tako vplivali na legionarje, da so mislili, da si lahko samo še z orožjem v roki ohranijo svoje postojanke. Zasedli so poslopje policije, razna ministrstva in utrdbe po mestu. Od vlade so zahtevali, da smejo biti ministri samo stoodstotni legionarji. V začetku je general Antonescu posegel po zelo omejenih vojaških ukrepih. Toda to ni bilo dovolj. Število upornikov je neprestano naraščalo in legionarji so začeli vdirati v zasebne hiše in zlasti razsajati v židovskih predmestjih Dodesti in Vacare-sti, ki so ju zažgali. Po mestu so začeli legionarji tudi že streljati na vojaštvo. Istočasno so prihajala poročila iz province, da tam narašča upor. General Antonescu je zahteval mir v 24 urah. Toda legionarji ga niso poslušali in so že računali s tem, da jim je državni udar uspel. Bili so gospodarji radijskih postaj, tiska in nekaterih utrdb. Tako so objavili po radiu, da jim gre general Dragalin s četrto armado v Bukarešto na pomoč. Legionarji so začeli po ulicah zmerjati in razoroževati častnike. Umori so se nadaljevali. Množice je zajel silen strah. Toda v noči od srede na četrtek je začela armada preganjati le-gioarje, vendar so legionarji še skušali naskočiti in zasesti predsedstvo vlade. Streljali so na predsedstvo vlade s sosedne vojašnice, toda vojska je začela odgovarjati s topovi in s strojnicami. Po vsem mestu se je začela divja borba in streli so padali od povsod na vse strani. Tudi tanki so prišli na ulice in sipa-li ogenj iz strojnic. Bitka se je nadaljevala. Med bojevniki je bilo največ mladeničev, ki pa so bili že poučeni, kako se je treba vojskovati na ulicah. Celo dekleta so se s puškami v rokah in z revolverji udeleževale bitke. Vojaki so ujeli, celo dvanajstletnega dečka, ki je streljal nanje s strojnico. Legionarji so proti Zidom organizirali prave pohode. Vojska je počasi dobivala položaj v svoje roke. Najprej so zasedli vojaki radijske postaje, policijsko ravnateljstvo in nato vojašnico, od koder je 600 upornikov streljalo na predsedstvo vlade. Med temi zadnjimi bitkami je poveljnik Železne garde Horia Sima, ki je bil P0^' predsednik Vlade, pobegnil ukazal legionarjem, naj neh* jo streljati. -o- Ni mogla trpeti miške sla 28-letna Adela M. je bila v ^ žbi pri nekem poljedelcu v lici Berlina. Berlinsko življenje pa jo je vabilo. Obetala si Je njega vsa veselja in malo božičnimi prazniki je sklenila se iz vasi preseli v velem^0' "Obratne glavnice" ni imela, Pa to je dalje ni motilo. "Izpos°dl' la" si ga je iz kavne skodete 'kateri je kmet hranil svoj denar" i, Bila je toliko poštena, da je vze la samo 50 mark namesto vse 200. Odpeljala se je v Berlin-ftn kjer je dobila stanovanje pr>1 kih znancih in denarja je i"1e- * baš zadosti, da ji je pošel za vestrovo. Ker se je hotela ta ?a čer na vsak način zabavati, Si J na skrivaj spet "izposodila mark, in sicer od znancev, P1 »n. katerih je stanovala. Zadostov* lo je komaj za zabave Silvestr i _ noči, potem pa se je začelo M ?tnj novo leto s fizičnim in mora"1 mačkom. Ni si upala več Pre čevati pri znancih, rajši se odločila, da bo prenoče' njihovi kleti. "Ali ni bilo tam malo neud! i H 'I 1 2 J eti h te «m a ttC za K' ic in tli 'je Ko "j j bno?" jo je vprašal pred^1 sodišča, pred katerim se je idii'" IllO' 'pa, rala sedaj zagovarjati. r0j lo je zelo neudobno," je oaS , rila Adela. "Bila sem vsa tr h . vpr Ti iN v udih od mraza in zbita "Kako so vas odkrili?" "A to je bilo zavoljo miši," Je. nila in povedala, kako jo Je ^ ke noči, ko je v mrzli klet' ^ pričakovala jutra, 'prepih1, . ki šum. Nekaj malega in je hušknilo mimo nje, vrn ^ je spet in se ustavilo tik ob ni nogi, tedaj je od groze ^.j čala, kajti ob njeni nogi Je. miška. Niti za minuto vecJ tela Adela ostati v taks«1 bi. Planila je po stopnic311 gv< vzgor in potrkala ob vra^ ^ jih znancev. Ti so nočno o, j g «Ul "Da bi Ho V] nftvi "aji Ud: V 'Ser telo 'ih0 iti valko sprejeli prav Pr b 4 na v tiri Njeno tatvino so že bili PrlJ e policiji in, tako je Prišla t ^ eš>' sodnike, ki so jo zašili za secev. Adela pa rajši sed' ])( ^šči mreženi celici, kjer ni m131' -go v nevarni kleti. ,,Zel -o-- S Krušne karte J si ok®* j Razdelitev kruha in nl tejc ne?' karte ni znana samo iz Piepr< '2ak Tudi P^Ja^ i6Po 'i ot in sedanje vojne. ^ so poznali težke dneve dovitne letine, ki se nis° in1 ;ati posamezni kraji pres**- ^ hrano. Vrhu tega niso n*1 leznic, po katerih bi m važati hrano. ogli P1" Zima bi Ki "i V letU 1840-*«" 'etj zelo ostra, takšna, da P° nobena stvar obrodila. „ . bile cene kruhu tako vis° ^ p|\|i kor še nikdar poprej. oJ-| ni bilo nobenih socialni" am" nizacij kakor jih pozn&'"" yi danes, a kljub temu s° P " jet komisije za siromašn°^g;i valstvo." Država je P^ Y tem komisijam, da so la ceni dobile žito iz tujine- . p mleli doma, moko pa ^aJ kom. Ti pa so bili v te" m y< >il Uda ler V( fc Kffo n »da gospodarji položaja m z» dr; Pi Ker Pft denar prodajali kruh. giv v pekarnah nastopila ne i: ča, so bile oblasti Pris jnji1 dati krušne karte, s k»te ^h 9 pa uredili cene in količin0 cgt ^^ ki je določil° v tistem. Prvo mesto za moko in kruh v je bilo mesto Karlsruhe- 0 lih. J v. ^ *'i, rriešca omili nevoljo svojih 11 v jfl1 je mestno poglavarstvo z jfco ju leta 1847 sklenilo P^go,0' . peki ter najelo posojil0 goldinarjev za nakup mi ake S i S 1 ?°cer 'ekn lay£ arij ie 1 »ti. nil ■ji P! Pšenico so v mestu zrnle'1 ^ iVe K V kom prodajali en°tn)Ljal !,nel Enotni kruh se je Pvr* ne, enotni ceni za vse mešca ' ^ da so tudi bogataši m01 samo enotni kruh. O- V nemških tvornicah Prj3)0( linu je zaposlenih na Italijanov. I Sem tool 6 ve 'S h Umr N.l slu )ko->nje 3od ,red »StO ,P8 odi e,1 tiar vze-/seh rlin ne' 0el»i Sil' ii » 9 ov»-rove j*110! nil" en"' ei< ude dni* tu* ,bi' ov> Ua.' ^'ho je nekaj časa zrl v dalja-gv< 'fi zamišljen dejal: ;SK< ® tvojim izdajstvom se je za-jznff naša smola —. Bo pač mentol kraju z nama —. itf d»' avi >P< to i P 3e, ,0<1 Sem si mislil —! Kako bi sicer Old Shatterhandu No H" je pomislil, "nekaj bi p ^ povedal —. Gre za mojo n, ^ščino —• Stara prijatelja si —. Bi mi izpolnil poslednjo?" 'ifno, vdano je govoril. Kdo |J'l slutil kaj hudega? !' jo morem izpolniti, zakaj je odgovoril Player. ,Rkaj bi ne mogel? Nič sla-De zahtevam. Cul sem, da * Poboljšal —. Ne boj se, da obtežil vest! sem!" Wer je stopil bliže in se k Weller ju. uda slutnja me je obšla, da :"er nekaj namerava, da je „< pvo obnašanje krinka, da le . W [> vdanost. 'i bi posvaril Playerja —? ne pustil k Weller ju — ? °da kaj mu je mogel storijo? Ležal je na tleh, zvezan '1 na rokah in na nogah. Po-^ mu je strel zdrobil desni !|'aket, geniti ga ni mogel. bliže!" je pravil Weller. ^ ti moram povedati, kar l°čem sporočiti. Stopi bliže! '6kni k meni!" %er je pokleknil. Slepo je , ' past, ki mu jo je nastavil hijeni Weller. Njegov obje bil res samo krinka, pod - i. Pa se je skrivalo nepopisne ce< '^štvo in želja po maščeval- L K Ko 'maj je amreč Player po-:i*il, se je Weller uprl ob la-Po bliskovo dvignil noge v 'h, razprl kolena in objel z ii 'j Player ju ivrat ter g?a z, v^ofijo stisnil. Verjev obraz je v hipu za- iSu Weller pa je kričal ko po- h ^em te vendarle ukanil, ti ^okleti lopov in izdajalec! verjel mojemu pobožnemu 'ZU, budalo neumno! aŠčevati se hočem, maščeva-• Izdal si nas in zato je mo-llmreti moj sin. In prav ta-^raS umreti tudi ti—! Za- davnim te!" Melton pa se je satansko režal: "Le daj ga — le daj ga —! Ne izpusti ga, nikar ga ne izpusti !" Znano je, kaka moč je v nogah odraslega moškega. In vrhu tega je imel Weller noge zvezane pri gležnjih in jermeni so bili oporišče, ki je še podesete-rilo moč kolen. Dve, tri minute so zadostovale, pa bi bil Player zadavljen—. Koj sem priskočil revežu na pomoč. Pa orjak Herkul me je prehitel. Porinil me je v stran, pokleknil k Wellerju, kakor klešče so zagrabile njegove silne pesti Weller j ev vrat. Ko besen je vpil: "Nikogar ne boš zadavil —! Tebe bom zadavil, jaz te zadavim, prav kakor sem zadavil tvojega sina in prav kakor sem ti obljubil!" Čisto napačno se ga je lotil, če je mislil rešiti Playerja. Wellerju je pohajala sapa, v smrtnem strahu je kolena še močneje stisnil. Zgrabil sem ga, da bi mu razprl kolena. Zaman —! živ človek ni tako močen, da bi premagal mišice, napete v smrtnem strahu. Drugje sem se ga moral lotiti. zdrl sem nož in prerezal jermena, mu razprl noge in se ko klin porinil glava se je sprostila in omahnila k tlom. Ko mrtev je ležal ubožec, ves zasinel in zabuhel v obraz. Tem močneje pa so se Wellerjeve noge meni položile krog telesa. "Izpustite ga vendar!" sem za~ klical Herkulu. "Umorili ga bo-dete!" Kruto se je nasmejal. "Umoril ga bom —? O ne, le kaznoval ga bom!" Še silneje so se stisnile njegove orjaške pesti krog Wellerje-vega vratu. Zgrabil sem ga in vlekel v stran. Seveda zaman —. Sam je končno vstal, sunil mrtvega Wellerja z nogo, šel globoko po sapo in rekel: "Takole —! Pri kraju je z njim! Nikogar več ne bo zaprl v rudnik in nikogar več ne bo napadel v spanju in ubil —. Mr-harji naj ga trgajo, kakor so pač že raztrgali njegovega sina. In kakor bodo tudi mene." S trudom sem se iznebil Wel-lerjevih nog. Koj sem pogledal po Playerju. Prsi so se mu rahlo dvigale, lovil je sapo, živel je še, rešen je bil. Hvalabogu —! Weller pa je bil mrtev, atlet ga je zadavil. In še režal se je svojemu zločinu —. "Ali veste, da ste morilec —? Zvezati bi vas moral in izročiti sodniji!" sem ga nahrulil v pričo vseh, ki so prihiteli, beli in rdeči, na Weller j evo in Herku-lovo kričanje. "Morilec —?" je pravil. "Nisem morilec! Ne spadam pred sodni jo —! Sam sem sodnik! Zmotili ste se v pojmih!" "Seveda! Rabelj ste! Groza me je pred vami!" "Res —! Mi je vseeno. Le to mi še povejte, komu se je Judita obesila na vrat! Prsti me srbijo, da bi tudi tistega stisnil!" Čisto tak je bil, kot bi mislil grožnjo tudi koj uresničiti. Seveda mu nisem mislil povedati. Pa nekdo drug mu je dal odgovor. Juditin oče, stari, domišljavi žid Jakob Silberstein, se je namreč priril skoizi gnečo in stopil pred Herkula. (Dalje prihodnjič) -o- Po uradnih poročilih iz Danske ima ta dežela še dovolj živeža do prihodnje žetve. Lov na dihurje "Kristus, da si kmečki fant ne more kupiti zavitka tobaka takole za nedeljo!" se je pritoževal svoji materi Grilov Juža. Ko je pokrival zemljo sneg, in ni imel dela, je bil skoraj vsak clan nad materjo zavoljo denarja. Potreboval ga je za toliko stvari. Bil je zvečer na priliko kje ples. Godec je pobiral, a on ni imel ničesar. Pa še to in ono bi moral imeti. Oče mu ni dal nikoli ničesar, razen če je bilo v fari žegnanje, za binko-štni ponedeljek, ko je po stari navadi peljal vsak fant svoje dekle v gostilno, in pa takrat, če je hotel romati na božjo pot. Oskrboval gaje z obleko, jedel je pri skupni mizi, ni mu bilo treba gledati, kje bo spal, drugega pa po mnenju svojega očeta ni potreboval. Tisto za-stran cigare, ali cigarete, ki si jo mora takle frkolin vtakniti med čaljusti v nedeljo po maši pred cerkvijo, ko ogleduje dekleta, očeta ni ganilo. Hudi časi so stisnili kmeta; marsičemu se je moral odpovedati, zlikaj bi se tudi mladina ne odrekla brezmiselhim razvadam, je pravil navadno. to delajo drugi, katerih starši so za slične potrebe nedostopni, drugega pa ni priznala in se je otepala sinovega moledovanja često celo z grobimi besedami. "Moj brat ni bil zmerom nad materjo zastran denarja, kot ti nad menoj!" mu je zabrusila nekoč sredi zime. "Vedel si je pomagati. Ni bil nikoli brez krajcarja v žepu, a mu starši niso dali kaj prida več kot midva tebi. V takem času je, postavim, lovil dihurje., Kožo je spravil v denar in je bil preskrbljen. Ti se pa sliniš za menoj, med tem ko dihurji kradejo po gnezdih jajca." Juža je poskočil. Porinil si je klobuk na tilnik, pljunil v roke, se skril v kolarnico, poiskal tam primerno desko, jo premeril, zarisal nanjo na nekaterih mestih z nohtom črte, nato jo je pa prežgala. Zbil je iz njih šti-riogljato škatlo. Na zadnji strani jo je zamašil s kosom deske ; v bočno desko je vžagal na dnu majhno pravokotno odprt-nico. Vrh škatle je postavil v luknjo, ki jo je izvrtal s svedrom, pooblan količek, sprednjo stran škatle pa je pustil odprto. Na stranski deski je pritrdil pri odprtini pokončni letvici, na talno desko tudi, vrhnjo pa Mati mu je sicer odstopila tu pa tam kovača na skrivaj, če je je nekoliko prižagal, toliko, da dobro prodala maslo, ali jajca; je bil med njo ter med pokonč- podprla ga je tudi z večjim zneskom, če se je izkazalo to potrebno, ker bi utegnil biti v nasprotnem slučaju žaljen ugled njene hiše, takole za kajenje nima letvama prostor za lesen zapah, ki se je premikal gori in doli. V odprtinico na bočni strani je položil leseno brvce, kije segalo skozi luknjo na des- samo pa tudi od nje ni padel, ni, levo luknjo pa je zabil z le-dinar. Dala mu je za veselico, jsenim čepom, ko je pritrdil va-dala, ko je hotel kam s svojim j njo brvce z vrvjo. Brvce je dekletom, ker se je bala, da bi i imelo na desni strani par zare-pričel krasti žito in jajca, kot zic, nad luknjo pa je tičal v de- "Borimo se za svobodo!" je rekel na grobu nepoznanega vojaka v Arlington na Spominski dan narednik Al-vin C. York, ki se je posebno odlikoval v zadnji svetovni vojni, ko je sam pobil ali polovil nad 150 nemških vojakov. ski žebelj. Ko je bilo vse td končano, je Juža-vžagal v navpični količek široko razo, vanjo pa je pritrdil prečno letvo, ki je bila skoraj tako dolga kot dihurnica. Spredaj na letvo je obesil zaporna vrata, na zadnji strani pa je vrgel preko nje motvoz, ki je bil pritrjen na levi bočni deski. Na drugi konec motvoza je pripel tenak lesen jeziček, ki ga je položil v zarezo pri brvcu, njegovo glavo pa je naslonil na žebelj. — Nasmehnil se je. Dihurnica je bila pripravljen j a. Bilo je treba le nekoliko potegniti za brvce in zaporna vrata so se spustila ter zaprla izhod iz dihurnice. Parkrat je nastavil in sprožil. Vse se je izborno obneslo. Brvce je bilo pravilno pritrjeno, zaporna deska je dobro zapirala, zadnja stran se tudi ni dala zlepa odriniti. Vzradoščen si je obrisal s čela pot, pospravil orodje ter zanesel dihurnico v parmo, kjer so tu pa tam videli dihurja. Privezal je na brvce nerabno jajce, ki mu je mati pravila žlaprtek in dihurnico nastavil. Ponoči je snežilo. Tak čas je za lov na dihurje najpriklad-nejši. Ne ljubi se jim namreč gaziti po snegu, pa stikajo po parmah in šopnikih. Prihodnje jutro je Juža zgodaj vstal. Vso noč se mu je zdelo, da sliši praskanje po dihur-nici in nekajkrat se je že skoraj odločil, da bo vstal ter šel pogledat, kako je s stvarjo. Utegnilo bi se tudi zgoditi, da je stopil kak dihur na brvce zunaj, ne da bi zlezel v dihurnico. Na ta način bi možnost, da to noč kaj ujame, odpadla. Juža je šel k parmi po prstih. Ustavil se je pred vrati, poslušal, napenjal ušesa, a čul ni ničesar, razen tisto malo škrtanja, ki mu je raslo iz fantazije. "Ni se ujel, vrag!" je zaklel. Vedel je, da je stavil zaman. Takle dihur praska, da se čuje k sosedu, mu je povedala mati. šel je k di-hurnici in ves presenečen ugotovil, da je bila sprožena. Odprl jo je ter pogledal vanjo. Rahlo se je zgrozil. Jajce je bilo zlomljeno. "Torej je moral biti le ujet!" je vzkliknil. A kako !se je rešil, to je bilo zdaj vprašanje. Obrnil je dihurnico ter jo pregledal. — Na zadnji strani je bila izgrizena v levem kotu v desko luknja, velika za majhno jajce. Les je bil nekoliko preperel, pa se je razsul pod zobmi. Juža je rohnel. Pri priči je staknil nekje kos pločevine, jo pribil čez zadnjo stran in zvečer je zopet nastavil. Zjutraj ga je zbudila mati z vestjo, da je v parmi praskanje, kot bi bil ujet v dihurnico sam vrag. Juža je vstal, s podstrešnih stopnic je vzel močno vrečo ter se odpravil v parmo. Razveselil se je, ko je ugotovil, da je res ujel žival, ki mu bo vrgla nekaj denarja. Dihur se je premetaval po dihurnici, pra- skal* grizel in emihal, vsenao-krog pa jš ležal tak smrad, da se je Južu začelo dvigati v želodcu, toda zdaj ni bil čas za zgražanje. Potegnil je vrečo spredaj na dihurnico, dvignil zaporno desko in dihur je planil skozi odprtino. Zaletel se je v vrečo s takšno močjo, da jo je skoraj predrl. Zaril se je vanjo s kremplji. Samo nekaj sekund in raztrgal bi jo toda Juža je bil uren. Dvignil je vrečo zrak, zamahnil z njo po hrastovi sohi z vso močjo ter tolkel po nji toliko časa, dokler se je dihur gibal, čez čas ga je stresel iz vreče ter mu stopil za vrat. Ko se je prepričal, da je mrtev, ga je obesil v uti na kavelj in ga odri. Ko je kožo posušil jo je prodal. Nekaj dni je potem lahko mirno kadil. -o-- Nenavadna operacija Nenavadno pozornost je v Črni gori zbudila operacija, katero je nad svojo ženo izvršil učitelj Miro Stefanovič iz Bilega Polja. Pred dvema letoma je njegova žena jahala na konju, pa je pri tem padla, in sicer tako, da se ji je košček lesa zadri v kot med levim očesom in nosom. Pozneje so nastopile silne bolečine in rana se je začela gnojiti. Stefano-vičeva je hodila v Belgrad od Specialista do špecialista, toda čeprav so jo dvakrat operirali, bolečine niso ponehale. Vsi zdravniki so dejali, da je bržkone sedež bolečin nekje v notranjosti čela, vendar se nihče ni postopil temeljitega zdravljenja. Ker pa -i "čili človek sploh^ni bil* detektiv, ampak zeloipj-ebifisan goljuf. Zaklad v svinjskem želodcu Prvič v zgodovini danske narodne banke je prišel k njenim linicam neki možak s svinjskim želodcem v roki in prosil, naj mu izplačajo vsebino želodca. Lastnik'želodca oziroma pre-šiča, ki mu je želodec pripadal, je v svinjaku izgubil listnico s 350 danskimi kronami v bankovcih. Zamanj jo je potem iskal in si je mislil, da jo je za-mogel požreti le "pričujoči" prešič. Takoj so ga zaklali, a v želodcu na prvi pogled ni bilo videti ne listnice, ne bankovcev. Zato je bila potrebna podrobnejša preiskava, ki jo je banka tudi izvršila. Res so v želodcu našli ostanke bankovcev in banka je potem njih vrednost tudi izplačala. IZ DOMOVINE -Radodarna štorklja na cesti. I? Novega mesta nam poročajo: Iž vasi škerjanč pri šmihelu se je napotila v žensko bolnišnico v Novem mestu 36-letna posest-nikova žena Terezija Veselova. Na poti proti šmihelu pa so ženo iznenada popadli porodni krči. Uboga žena se je hotela še pravočasno privleči, dasi je bila že vsa onemogla, do železniške čuvajnice, ki stoji tik banovin-ske ceste, nekako v sredini med šmihelom in Škrjancami. Z ----o— ------- -J---J^IV .. — je žena tožila nad strahovitimi vellko muko se je ženi to celo po- bolečinami, je preprosila moža, .v, J V- VOHU ILkVJtlCi.) - ---"J naj ji potegne iz rane trd pred- in deklico. Presenečeni čuvaj je met, katerega je čutila. Učitelj brž ukrenil vse potrebno, da so se je lotil operacije in je z ma- Porodnico odpeljali v žensko bol- im nožičem, ki ga je prej pre- kuhal, rano razširil, nato pa po. novorojenčka-dvojčka, izredno tegnil iz nje pet centimetrov 'eP° razvita, mati pa pri dobrem dolgo tanko trščico. Da ga ne bi pozneje zdravniki obtožili zločinskega posega v tuje področje, je imel pri sebi dve priči za časa operacije. Na njegovo in nje- ^ • vu ni il J " " " ■ —w Ir"v gove žene srečo pa se je njegov stajo v Gornji Radgoni, enemu iz poseg posrečil }n ženi so bolečine ponehale. Ko se je v črni gori razvedelo za ta dogodek, so bili ljudje silno navdušeni, Stefanovič pa je priredil na svojem domu slavje, ki je trajalo dva dni. -o- Sarajevo in kava V Sarajevu so v normalnih časih porabili 42 vagonov kave. Med muslimani, kakor tudi katoliki in pravoslavnimi je črna kava zelo priljubljena pijača in zato so bili Sarajevčani močno pdizadeti, ko niso mogli dobiti več toliko kave in po istih cenah kakor poprej. Lansko leto so jo porabili le še 32 vagonov, letos pa se bodo morali najbrže odreči še marsikateremu vagonu ; 42 vagonov kave je bilo za Sarajevo ogromna količina. Toda kava je sedaj draga in zato sedaj marsikateremu nedostopna. Ljudje so se pričeli spri-jaznjevati z ječmenom, ki pričenja polag'omk nadomestovati črno kavo. Na j prej se to pozna pri revnih prebivalcih, ki so si prej1 privoščili skodelico kave za pol ali en dinar, a sedaj je pa niti za dva' dinarja ne morejo dobiti. -—o- Prebrisan slepar V Parizu je prišel k blagajniku neke banke mlad človek; predstavil se je za detektiva in je zahteval, naj mu prinesejo vse bankovce po 100 frankov, češ, da mora vse pregledati, če ni morda kateri ponarejen. Na V Bronx Park živalskem vrtu v New Ycrku so napravili še poseben'živalski' vrt, lcc-mor pa je vstop dovoljen samo otrokom. Slika nam kaže prizor ob otvoritvi tega vrta, kjer je otrokom dovoljeno se igrati z raznimi živalmi, ki so v tem vrtu. policijo. Tam mu je naročil, naj malo počaka, sam pa je šel v neko sobo, od koder se ni več vrnil. Nesrečni blagajnik je čakal dve uri. Ko pa le nič ni bilo, je zahteval pojasnilo, kaj je s tistimi 500 frankov. In zopet je trajalo dve uri, dokler končno ni bilo ugotovljeno, da je bil na silno zvit način opeharjen. Doti- irečilo. Rodila je dvojčka, dečka nišnico, kjer so ugotovili, da sta zdravju. —Visoko naložen voz jajc v Muri. Ko je te dni dovažala eks-portna tvrdka A. Probst iz Lut-vercev jajca na železniško po- nied voznikov ni uspelo, da bi, bil pravočasno zavrl visoko naložen voz z zaboji jajc na bregu pod gradom- Ker je cesta na tem mestu zelo ozka, je voz s težkim tovorom zdrknil ob robu, zlomil okrajo in nato se zakotalil po strmini v rokav obmejne Mure. Le srečnemu naključju je pripisati, da se je prednji del voza naravnost odtrgal, s čimer sta bila rešena oba konja. Na vozu je bilo naloženo 55 zabojev jajc, ki so vsebovali skupno nad 39,-000 komadov. Zaboji so se razbili in namah je rumena brozga strtih jajc pokrila kraj, kjer je zdrknil voz po strmini. Tvrdka trpi nad 20,000 Din škode. —V smrt je šel. Te dni je 69 letni posestnik Jakob Slovene iz Velikega Trgovišča, oče dveh odraslih otrok skočil v reko Sot-lo v Zelenjaku in utonil. Pri Orešju so ga domačini mrtvega potegnili iz Sotle in ga pokopali na tamkajšnjem pokopališču. Kaj je moža pognalo v smrt, ni znano. Menda se mu je omračil um. MALI OGLASI Išče se Mirna oseba išče eno ali dve neopremljeni sobi z vsemi ugodnostmi. Naslov pustite v uradu tega lista. Gostilna naprodaj Proda se gostilna na zelo prometnem prostoru; porabi se lahko tudi za slaščičarno ali malo ___________ ________ ________,....... grocerijo. Vprašajte na 137.6 koncu je pridržal pet bankovcev E. 49. St. (142) m jih zaplenil. Ni pa odšel. z. RABLJENE in nove elektrf-njimi sam, temveč je povabil £ne ledeni floor , ae blagajnika, naj gre z njim na dobi od ^ /orwood IA Al I v« n Appliance and Furniture, 6104 St. Clair Ave. (Tues., Fri. Ju. 20) Oblak Furniture Co. TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. _HEndenon 2978_ / ^»iiuiiitiiiiEaiiriiiiiiiiicaiiiiiiEiiiiic3ifiiiiiiiiiicaiiiiirniiiiC3iiiiiiiitiiicaiiiiiiiiiiiiC3iiiii[iitittc3in]]iiiiiNC3iiiiiiiiE[iiC3ii]iiiiiiiitc^> Bog se usmili Erlenda, bojim se, da ni bil nikdar dovolj pameten, da bi se kesal svojih grehov — pač pa je tvoj mož nemara obžaloval vse tisto, kar je zagrešil zoper tebe, in je bil tudi žalosten zbog tega. Ta nauk je bil Erlendu, vsaj upati smemo tako, še po smrti v prid." Kristina je stala tiho,' in molče, pa tudi Sira Eiliv ni izpre-govoril ničesar več. Odvezal je vajeti, pozdravil Kristino z besedami: "Mir s teboj," sedel na konja in odjahal. Ko je malo kesneje prišla gori k samostanu, ji je na pragu stopila nasproti sestra Ingrid ter ji sporočila, da jo je prišel obiskat eden izmed njenih sinov — Skule mu je ime, v govorilnici jo čaka. Skule je sedel v razgovoru s svojimi veslači, skočil je takoj na noge, ko je mati stopila skozi vrata. Oh, svoje fante je prepoznala po njihovih naglih kretnjah — drobna glava visoko dvignjena na širokih ramenih, dolgi udje sloki in vitki. Žareča od veselja mu je stopila nasproti — ko pa mu je pogledala v obraz, se je zgrozila in sapa ji je zastala — oh, le kdo je to storil njenemu lepe mu sinu —! Zgornja ustnica je bila kot zmečkana — gotovo jo je bil razmrcvaril udarec, potem pa se je spet plosko, široko in grdo zacelila, vsa križasta od belo se svetečih brazgotin; zbog tega so se mu usta zvežila, tako da je bilo videti, kot bi se venomer porogljivo smehljal— imel je zlomljeno tudi nosno kost, ki se mu je postrani zrast-la. Kadar je govoril, je po malem sikal — en sprednji zob mu je manjkal, drugi pa je bil modrikasto črn in mrtev. Skuleta je pod materinim pogledom oblila rdečica: "Skoraj bi dejal, da me ne poznate več, mati?" Zasmejal se je in V BLAG SPOMIN PETNAJSTE OBLETNICE SMRTI PRELJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA Andrew Krainz fci ga Je Bog poklical k sebi dne 17. junija, 1926. Minulo dolgih petnajst let, odkar smo izgubili Tebe, a nismo Te še pozabili, v srcih bdi se živ spomin. Vse prenaglo blage skrbne roke, so bile za vedno sklenjene, v miru božjem sladko počivaj, in prosi tam Boga za nas, Žalujoča SOPROGA in DVA SINOVA. Cleveland, O., 17. junija, 1941. si šel s prstom čez ustnice — morebiti je hotel s tem opozoriti na svojo hibo, morebiti pa je bila to le slučajna kretnja. "No, tako dolgo pa spet nisva bila ločena, sin, da bi te mati ne prepoznala več," je mirno odgovorila ,Kristina in se prostodušno nasmehnila. Skule Erlendsson je pred dvema dnevoma prispel z neko ladjo iz.Bjorgvina v Nidaros, prinesel je nadškofu in zakladniku pisma od Bjarneta Erling-ssona. — Pozneje sta se mati in sin sprehajala pod jablanami na vrtu, in zdaj, ko sta se mogla pomeniti na. samem, je začel praviti materi o svojih bratih. Lavrans je še na Islandskem — mati niti vedela ni, da je odšel tjakaj. Pač, je rekel Skule, na najmlajšega brata je preteklo zimo naletel na nekem shodu velikašev v. Oslu, kjer je bil Lavrans z Jammaeltom Hal-vardssonom. Sicer pa je fanta že od nekdaj mikalo, da bi šel z doma in pogledal malo po svetu, in zato je pri škofu v Skaalholtu stopil v službo in odrinil tja čez —. No, sam pa je šel z gospodom Bjarnetom na Švedsko in odon-dod z vojsko v Rusijo. Mati je tiho zmajevala z glavo — tudi tega ni vedela! Všeč mii je bilo tam, je smeje se pripovedoval, saj je lahsko ipozdravil stare prijatelje, o katerih je nekoč toliko pravil oče — Karele, In-gre in Ruse. Ne, te lepe, častne rane ni dobil v vojski — zasmejal se je — v nekem pretepu jo je iztaknil. Ampak tistemu mladiču, ki mu jo je prizadejal, ne bo več treba beračiti kruha. Sicer pa Skuleta ni bog ve kaj veselilo, da bi še kaj več pravil bodisi o tem bodisi o vojnfem pohodu. Zdaj je pri gospodu Bjarnetu v Bjorgvinu za poveljnika konjenice, in vitez mu je obljubil, da mu pripomore do nekaterih dvorov, ki jih je nekoč imel njegov oče v orklaški dolini in so zdaj last krone — toda Kristina je opazila, da so se Skuletu tako ču dno zmračile njegove jekleno $ive oči, ko je to rekel. "Po tvojem se na take obete ni preveč zanašati?" je vprašala mati. "Ne, ne," je Skule zmajal z glavo. "Listine bodo te dni napisane. Gospod Bjarne je izpolnil vse, kar je svoj čas obljubljal, ko sem stopil v njegovo službo — tudi za sorodnika in prijatelja me kliče. Na njegovem dvoru sem nekako to, ikar je bil Ulf pri nas dqma —-". zasmejal se je; to se ni podalo njegovemu skaženemu obrazu. Imel pa je krasno postavo, zdaj ko je bil popolnoma odrasel — nosil je obleko po novi šegi, ozke hlače in tesen kratek jopič, ki mu je segal le do srede stegen in je bil spredaj prav do kraja zapet z drobnimi medenimi gumbi; to je kar nespodobno podčrtavalo gibko moč telesa. Videti je, kakor da hodi v sami spodnji obleki, je pomislila mati. Toda čelo in lepe oči se niso spremenile. "Zdi se mi, da te nekaj teži, Skule," si je nazadnje upala reči mati. "Ne, ne, ne." To je zaradi vremena, je dejal in se stresel. Meglo je presevala čudna rdeče rjava luč, ker je zadaj za njo sonce nevidno zahajalo. Cerkev gori nad krošnjami vrta je stala čudno temna in zabrisana v jetrno rdeči megli. Zaradi brezvetrja so morali skozi ves fjord veslati, je rekel Skule, nato se je nalahno stre- sel in začel zopet praviti o svojih bratih. Spomladi je moral na jugu za gospoda Bjarneta izvršiti neko naročilo, tako da ima o Ivarju in Gauteju čisto nove vesti, zakaj prejezdil je vso deželo ter se je iz Vaage preko gorovja vrnil v Westland. Ivarju se dobro godi; na Rogn-heimu imajo dva sinčka, Erlenda in Gamala, lepa otroka. "Na Jorundgaard sem pa dospel ravno h krstinam — Jofrid in Ga-ute sta menila, da lahko dasta dekletcu Vaše ime, zdaj ko ste se odpovedali svetu; Jofrid je tako ponosna na to, da ste Vi njena tašča — no, le smejte se, ampak zdaj, ko vama ni treba več živeti pod isto streho, boste že razumeli, da se Jofrid zaveda, kako lepo se sliši, ako govori o svoji tašči Kristini Lav-ransovi. Jaz pa sem Kristini Gautejevi dal svoj najlepši prstan, tako lepe oči je imela, skoraj bi dejal, da bo Vam podobna —." Kristina se je otožno nasmehnila : "Še do tega me boš pripravil, Skule, da bom mislila, glej, sinovi me imajo za tako vrlo in imenitno, kot postanejo stari ljudje navadno šele tedaj, ko so pod zemljo." "Ne govori tako, mati," je rekel mož nenavadno burno. Nato se je nekoliko zasmejal: "Prav dobro veste, mi bratje smo bili, že odkar smo nosili prve hlače, vedno tega mnenja, da ste najboljša in najplemeni-tejša žena, čeprav ste nas pogosto hudo naganjali pod svoje peroti, in zato smo morda tudi nekoliko divje opletali krog sebe, preden smo zapustili gnezdo — —V tem pa so se Vaše besede res izpolnile, da je bil Gaute izmed nas bratov najbolj rojen za vodjo," je rekel in se glasno zasmejal. "Zaradi tega se mi zdaj nikar ne roga j, Skule," je rekla Kristina, in videl je, kako mladostno in živo je mati zardela, tedaj pa se je še bolj zasmejal: "Res je, mati — Gaute Erlendsson na Jorundgaardu je postal mogočen mož v severnih dolinah. S tem, da je ugrabil nevesto, je hudo zaslovel!" — Skule se je na vse grlo zasmejal, toda to se je slabo podalo njegovim spačenim ustom. "O tem pojo neko pesem, že vem, pojejo, da je ugrabil dekle z železom in kaljenim jeklom in da se je cele,tri dni boril z njenimi sorodniki na gori — in za slavje, ki ga je gospod Sigurd obhajal na Sundbuju, in za spravo, ki jo je z zlatom in srebrom dosegel med sorodniki, tudi za to poje ta pesem Gauteju slavo in čast — ni pa videti, da bi mu to kaj škodovalo, čeprav je zlagano: Gaute vlada vsej soseski in še nekoliko čez — Jofrid pa vlada Gauteju —." Kristina je žalostno smehlja-je se zmajala z glavo. A po- Tajnilc A. F. of L. George Meany je bil imenovan od izvrševalnega odbora organizacije, da se poda v Anglijo na povabilo Trades Union kongresa. Meany je bivši predsednik A. F. of L. v državi New York. Potoval bo s prekooceanskim letalom. mladila se je v obraz, ko je ogledovala Skuleta. Zdaj je bil on videti očetu najbolj podoben — ta mladi vojščak s ska-ženim obrazom je vendarle imel največ Erlendovega vedrega življenjskega poguma — in to, da je moral biti že tako zgodaj svoje sreče kovač, mu je dalo hladno odločnost, kar je materino srce navdajalo s čuv-stvom nenavadne varno sti. Spomnila se je besedi, ki jih je prejšnji dan izrekel Sira Eiliv, in mahoma je spoznala—kljub vsemu strahu, ki ga je užila zbog svojih sinov, in kljub vsemu temu," da jih je zavoljo tega pogosto trdo prijemala —mnogo manj bi bila zadovoljna s svojimi otroki, ako bi se bilo izkazalo, da so mevžasti in strahopetni. Nato je brez konca/in kraja povpraševala po svojem vnuku malem Erlendu — a za tega se Skule pač ni kdo ve kaj zmenil — no, zdrav je in lep in navajen, da vselej njegova obvelja. Grozljivi krvavi žar v megli je obledel in polagoma se je začelo temniti. Cerkveni zvonovi so se oglasili; Kristina in sin sta se dvignila. Tedaj jo je Skule prijel za roko: "Mati," je rekel tiho. "Ali se se spominjate, nekoč sem vzdignil roko zoper Vas? V jezi sem vrgel za vami lopar in Vas zadel v čelo — se spominjate? Mati, recite mi, zdaj ko sva še sama, da ste mi iz vsega srca odpustili!" Kristina je globoko zasopla, da, spominjala se je. Ukazala je bila dvojčkoma, naj gresta z nekim naročilom na planino — ko pa je prišla na dvorišče, je konj še vedno stal tamkaj s tovornim sedlom na hrbtu in mulil travo, sinova pa sta se podila okoli in se igrala z loparjem. Ko je dečka zavoljo tega oštela, je Skule ves togo-ten vrgel lopar od sebe —. Najbolj živo pa se je še spominjala, kako ji je veka tako zatekla, da je bilo oko docela zakrito; bratje so pogledavali zdaj njo zdaj Skuleta in se fanta izogibali, kakor da je gobav — Naakkve ga je bil poprej še neusmiljeno namlatil. Skule pa je pohajal in posedal okoli, za svojim negibnim in porogljivim obrazom ves kipeč od kljubo- valnosti in sramu. Ko pa se je zvečer v temi slačila, se je priplazil k njej — rekel ni nič, marveč jo je prijel za roko in jo poljubil. In ko ga je potrep-Ijala po rami, ji je ovil okrog vratu in se s svojim licem pri- tisnil k njenemu — bilo Je hladno in mehko in. nekpM0 okroglo; še vedno otroško to je čutila — saj je bil še0' rok, ta trmasti, vročekrvni" : ček —. (Dalje prihodnjič) Imenik raznih društev Svetovni prvak v skakanju je Lee Steers, ki je v Coliseum v Los Angeles postavil nov rekord v skakanju, ko je preskočil 6 čevljev 10 palcev in sedem osmink. Čudak med"pesjani je gotovo "Wether Spot," katerega lastuje Jess Van Buslcirk v Grand Rapids, Mich. Pes je izučen zajčji gonjač, a ko je na svojem lovskem pohodu dobil v gozdu dva mlada zajčka brez matere, se jih je usmilil, vzel jih domov in jih sedaj skrbno čuva. DRUŠTVO SV. ANTONA PADOV., ŠT. 138, C. K. of OHIO Predsednik Jos. Meglich, podpredsednik John Hrovat st„ finančni tajnik John Hrovat ml., 6711 Edna Ave., zapisnikar in tajnik bolniškega oddelka Jos. Hrovat, 6731 Edna Av?., blagajnik Frank Turek. Nadzorniki: Geo. Turek, Jos. Kostanjšek, Jos. Pa,jk. Vratar Anton Gregorač. Društvo zboruje vsak tretji pondeljek v mesecu ob 7:30 zvečer v dvorani stare šole sv. Vida. Gornja slika nam kaže angleške vojake pri umiku iz Grčije, odkjer so jih odpeljali z velikanskimi bojni letali, enega teh velikanov nam kaže gornja slika. SKUPNA DRUŠTVA FARE SV. VIDA Predsednik Louis Erste, 6205 Whit-tier Ave.; podpredsednik John Melle, tajnik Joseph Repar, 1101 E. 66. St.: blagajnik Frank Svegel, zapisnikarica Mary Otoničar, nadzorniki: Anthony J. Fortuna, Frances Kure. Frank Skerl. Seje se vršijo vsako četrto sredo v mesecu v dvorani stare šole sv. Vida. Društva. ki želijo sodelovati, naj izvolijo dva ali tri zastopnike in jih pošljejo na sejo, kjer bodo z veseljem sprejeti. Vse zastopnike in zastopnice se vljudno prosi, da se redno udeležujejo sej in sporočajo o njih delovanju na drutše-nih sejah. DRUŠTVO SV. VIDA, ŠT. 25 KSKJ. Predsednik Acton Strniša. Sr.. podpredsednik Joseph Gornik, tajnik Anthony J. Fortuna, 1093 E. 64th St.; blagajnik Louis Kraje; za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Mesečni asesment se začne pobirati 1:00, na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu. V društvo se sprejemajo novi člani in članice od 16. do 60. leta in se jim nudi pet vrst zavarovalnine od $250.00 do $5000.00. Bol niška podpora znaša $7.00 ali $14.00 na teden, v društvo se sprejemajo tuai otroci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto in ravna naj se po pravilih Jed-note. bežnik, nadzornice: Louise P^jjte' novefa Zupan, Jennie Brodnik; re" . ljica Frances Kasunič, bolniška 1 zornica Louise Pikš, zastopnice y skupna društva fare sv. Vida: ^ Frlstov, Mary Tekavec; za kluo ", štev SND in konferenco SND /^J Stanonik; društveni zdravniki: <£• ^e, liškar, st„ dr. Seliškar, ml., dr. Pe'u, dr. Oman, dr. Perko, dr. Opaškar. štvo zboruje v stari šoli sv. Vida drugo nedeljo v mesecu ob 2. ufl poldne. Članice se sprejemajo v štvo do 40. leta. DR. PRESV. SRCA JEZUCOV^ Predsednik John Levstik, 646 filaP' 115 th St., podpredsednik Anton' ^ še, 1082 E. 72nd St.; tajni* vak, 7610 Lockyear Ave., M™ Andrej Tekavc, 1023 E. 72nd pisnikar Matija Oblak, 1235 $ St Nadzorniki: Frank A. Turek. ' $ Petkovšek in Steve F. Pirnat; Matevž Debevc. Društveni ^jlpnl' so vsi slovenski zdravniki. za Vjda ka za Klub društev fare sV- vjet Andrej Tekavec in Frank Društvo zboruje vsako drugo » v mesecu v S. N. Domu obdrUjtv< L< vel iiifkou popoldne v dvorani št. 2. v jeta se sprejema člane od 16. DRUŠTVO SV. NEŽE, ŠT- l39' C. K. of O. red> Predsednica Mary Ivane* P° jent sednica Frances Baraga, tajnicft pis nie M. Yelitz. 1267 E. 169. st L(T»r» nikarlca Louisa Pikš, blagajn' p Kattie Perme. vr^tarica France" ^ sunič, nadzornice: Mary SkuU>. oVj Godlar, Mrs. J. Hrovat; rtu vodja msgr. B. J. Ponikvar; dr. M. J. Seliškar. Seje se v^, M zdr«; V! stari* šolF sv. Vida vsako "tretjo S1 mesecu zvečer ob osmih. g len SLOVENSKO ŽENSKO PODPORNO DRUŠTVO SRiCA MARIJE (staro) Predsednica Julia Brezovar, pod-, predsednica Mary Grdina, prva tajnica Frances Novak, 6326 Carl Ave., telefon EN 0729; blagajničarka Catherine Perme. finančna tajnica Mary Bradač, odbornice: Mary Skulj, Anna Er- SAMOSTOJNO DRUŠTVA LOŽKA DOLINA j^K Predsednik Frank Baraga, 770-> p e if]0v year Ave.; podpredsednik # . šovec. tajnik Frank Bavec. 1097 ^fl «i St.; blagajnik John J. Leskove0- J0„i ^ Dar ley Ave. Nadzorni odbor- siej\f Mlakar, John Lokar in John ° „,e ... Seje se vršijo vsako tretjo sredo st3f k secu v S. N. Domu, soba št. *• (19 , peslepje. Društvo sprejema n rjStoP TO 1 ne od 16. do 45. leta s prosto P „štv nino in zdravniško preiskavo. plačuje $200 smrtnine in $7.00 »» $l.