^oitnfna dihiis ▼ cofa^rfnL Leto Xm.. štev. 274 Ljubljana, četrtek 24* novembra 1932 Cena 7 llin UpravruStvo; L.juDl]ana, Knafljeva ulica 4. — reieton št. 3122. 3123, 3124 dl25, 3126 Inseratnj oddeiek: LJubljana, Selea. Durgova al. S — Tel. 3492. 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica ite-v. 11 — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Teiefon št 190. Računi pri p^ št. ček zavodih: Ljubljana št 11.842 Praga čislo 78.180, H^Pn « 10R241 Naročnina znaša mesečne Din 2d.—. Za inozemstvo Din 40.—. Ureaništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5. Tel«, fon St 3122. 3123 3124. 3125. 3128. Maribor. Gosposka ulica 11. Telefon St 2440 Celje. Kocenova ul. 8 Tel. St 190. Rokopisu se ne vračajo — Oglasi op farifu Hitlerjev neuspeh Kot najverjetnejši izhod iz krize smatrajo obnovo predsedniške, od državnega zbora docela neodvisne vlade Berlin, 23. novembra gs. Vedno bolj se kaže, da je bil mandat, ki ga je dobil Hitler z nalogo, da prouči možnost sestave parlamentarne vlade, po razgovorih Hindenburga s predstavniki političnih strank, le gola formalnost, ki naj dokaže delanezmožnost novo izvoljenega državnega zbora in vnaprej upraviči nadaljnje ukrepe predsednika republike, o katerih se že sedaj sodi, da bodo še bolj diktatorskega značaja kakor je bilo poslovanje Papenove vlade. Narodni socialisti so danes ves dan proučevali položaj in sestavljali odgovor na včerajšnje pismo Hindenburga. Kakor se je že vnaprej vedelo, je moral Hitler priznati, da mu ni mogoče sestaviti parlamentarne večine, na katero bi se mogla nasloniti parlamentarna vlada. Zvečer je bil v tem smislu izročen odgovor Hindenburgu. Tiskovni urad narodno socialistične stranke je ob 18.45 izdal o tem naslednje poročilo: Ob 18.30 je bil izročen odgovor Adol-fa Hitlerja na včerajšnje pismo državnega tajnika Meissnerja. Odgovor naglasa z izčrpno utemeljitvijo, da Hitler ne more prevzeti od državnega predsednika poverjenega mandata za zgolj parlamentarno rešitev vladne krize, ker je v zvezi z njegovimi pridržki neizvedljiv. Spričo brezupnega položaja domovine, vedno naraščajoče stiske in obveznosti vseh, da store vse, da se ne bi narod in država v zmedi pogubila, je Hitler stavil državnemu predsedniku točno opredeljen predlog, po katerem bi se dala vladna kriza rešiti v najkrajšem roku. Predlog se konča s Hitlerjevo obljubo, da bo v primeru, če bi bil ta njegov predlog sprejet, dal takoj svojo osebo in ves svoj pokre* na razpolago za rešitev vladne krize in s tem za rešitev domovine. V teku današnjega dne je napravil Hitler ob sodelovanju koburškega princa zadnji poizkus, da bi pridobil za sodelovanje tudi nemške nacionalce. Princ je prevzel misijo, da bi dosegel zvezo med Hitlerjem in Hugenbergom. Zaradi te posredovalne akcije se je tudi zakasnila izročitev Hitlerjevega odgovora. Prizadevanje koburškega princa ni imelo nobenega uspeha. Oblika sestanka med zastopniki narodnih socialistov in nemških nacionalcev je bila mišljeni tako, da bi se sestala poslanec Strasser in vodja nemških nacionalcev Hugen-berg. Koburški princ je hotel dalje v to kombinacijo pritegniti tudi vodstvo Stahlhelma, kar kaže, da je hotel zopet oživotvoriti tako zvano harzburško fronto. Politični položaj je trenutno docela nejasen. Vsekakor za nocoj ni več pričakovati novih odločitev predsednika republike. Iz njegove okolice se zatrjuje, da bo dobro proučil Hitlerjeve predloge in se šele potem odločil. V nekaterih krogih smatrajo za verjetno, da bo formalno poverjen sličen mandat kakor ga je imel sedaj Hitler, še predsedniku cen-truma prelatu Kassu, dasi je popolnoma jasno, da tudi ta ne bo imel več uspeha kakor ga je imel Hitler. Kot najverjetnejši izhod iz sedanjega položaja smatrajo obnovo predsedniške vlade. Ni pa še povsem razčiščeno vprašanje, kdo ji bo predsedoval. Navajajo se kot najresnejši kandidati za mesto državnega kancelarja državni podtajnik dr. Meissner, ki pa se brani sprejeti tako odgovornost, nadalje general Schleicher kot najverjetnejši kandidat in naposled zopet Papen, ki bi imel sedaj mnogo lažje stališče kakor pa ga je imel doslej, ker bi se mogel sklicevati na neuspeh narodnih socialistov kot svojih največjih nasprotnikov. V političnih krogih z največjo napetostjo pričakujejo odločitev Hindenburga. Berlin, 23. novembra, g. 0 Hitlerjevem pismu državnemu predsedniku se še poroča iz narodno socialističnih virov, da bi Hitler v predlagani prezidial-ni vladi prevzel kancelarsko mesto. V ostalem bi bil pripravljen čim široko-grudinejše ustreči Himdenburgovim željam glede delovanja vlade, kar pomeni. da bi pustil Papenove zasilne odredbe v veljavi in bi se prilagodil tudi njegovemu gospodarskemu programu. Slednje pa vsekakor .ii v skladu z ono točko v spomenici, v kateri priporoča Hitler svoj lastni gospodarski program kot rešitev Nemčije iz stiske. Vse kaže. da se Hitlerjev predlog vsaj v glavnem strinja z metodami Briiningove vlale. Hitler bi se po imenovanju svoje vlade z zaupnico državnega predsednika predstavil državnemu zboru, da bi se naknadno uveljavil tudi tamkaj. Ekspoze Mušafcova v Sobranju Bolgarski ministrski predsednik o notranje- in zunanjepolitičnem položaju Bolgarske Sofija, 23. novembra, g. V zbornični debati o odgovoru na prestoini govor je imel ministrski predsednik Mušanov izčrpen ekspoze o notranjem položaju države, pri če» mer je omenjali že izvedene reforme in tudi reforme, ki jih namerava vlada še izvesti. Med temi je v prvi vrsti omeniti reformo davčnega sistema za izboljšanje težkega gospodarskega in finančnega položaja v državi. Mušanov je dalje ugotovil oslabitev komunizma pri zadnjih občinskih volitvah in napovedal veliko reformo ki naj bi prilagodila pouk zahtevam sedanjega časa V razpravi o finančnih obveznostih Bolgarije proti inozpmstvu je nagiašal vseskozi pošteno in lojalno politiko vlade, ki jo je pravilno ocenil tudi ženevski finančni odbor. Glede zunanie politike je nagiašal. da goji bolgarski narod samo to željo, da bi si izboljšal svoj položaj z delom in mirovnimi sredstvi m da ga nihče ne more dol-žiti. da bi bil za vojno. Mušanov je pos udarjal, da so odnošaji Bolgarije do velesil vseskozi odkritosrčni in je nato v podrobnem orisa: odnošaje do sosednjih držav ter vprašanja, ki jih je treba z njrimi še rešiiti. V daljših izvajanjih • se je dalje bavil z manjšinskim vprašanjem, čigar ugoden razvoj je deloma z Jugoslavijo še oviran. Nekateri listi so v zadnjem času razpravljali o vprašanju integralne Jugoslavije, ki pa je brez praktičnega pomena. Odkritosrčna želja Bolgarije je, da bi stopila v neposredna pogajanja z Jugoslavijo. Bolgarija zasleduje z velikim zanimanjem tudi potek pogajanj na razorožitveni konferenci in priprave za bodočo svetovno gospodarsko konfennco. od katere pričakuje sigurnosti in olajšav Svoj govor je zaključil Mušanov z izjavo da je prepričan, da Bolgarija ne bo storila nobenega koraka, ki bi ne bil v skladu z mirovno politiko velesil. Prestolna debata v angleški spodnji zbornici London. 23 nov g. V spodnji zbornici se je danes nadaljevala debata o odgovoru na presto:ni govor Winston Churchil ie izjavil v svojem eovoru, da pričakuje na svetova" gospodarski konferenci velik uspeh, vendar pa je treba pred tem doseči sporazum z Ameriko Glede razorožitvene-ga vprašanja je Churchil izrazil naziranje. da nobena drusa dTžava ni pripravljena storiti tako dalekoseženih ukrepov proti lastnim interesom kot Anglija Vsekakor pa ne more iti preko tega, dokler tudi ostale države ne bodo izvedle sličnih razorožlt-venih mer Angleški narod zahteva od vlade tudi stabilizacijo valute, kar nikakor ni neizvedljivo. Poizkus atentata na Hoovra pojasnjen San Franciseo. 23 novembra. AA. Kakor znano, so poskušali na Hoovra, ko se je vozil v Kalifornijo volit, izvršiti atentat. Sedaj se je zvedelo, da ie železniški čuvaj, ki je takrat atentat signaliziral, priznal, da ga je sam uprizoril, ker je hotel, da bi »o njem govorili«. Znižanje poljskih carin Varšava, 23. novembra AA. Danes so stopile v veljavo nove carinske tarife, ki pa bodo imele retroaktivno moč od 7. septembra naprej. Postavke so znižane za povprečno 25 odstotkov. Gandhi se ne bo umaknil Bombay, 23. nov. č. V listu »Indian Times« je Gandhi objavil pismo, v katerem pobija trditve nekaterih politikov, ki so izjavili, da se namerava v primeru, če ga vlada izpusti iz ječe, posvetiti le borbi za rav-nopravnost socialno nižjih razredov. Na ta način bi se Gandhi odrekel svoji vodilni vlogi v borbenem indskem nacionalnem po-kretu. V svojem pismu je Gandhi izjavil, da se bo vselej boril ne le za pravice socialno zapostavljenega ljudstva, marveč tudi za skrajne nacionalistične ideale, za neodvisnost Indiie. Zahteve čsl. agrarcev Praga, 23. novembra g. Na današnji skupni seji nemških im češkoslovaških agrarnih strank so razpravljali o zahtevah te največje politične skupine na češkoslovaškem. Stranki sta se zavzeli za to, da je treba v gospodarski politiki doseči ravnotežje med cenami poljedelske proizvodnje ln stroSiri za proizvodnjo Nadalje je treba znižati lavna bremena ln odpraviti vse po tarifah vezane mezde hi plače. Pocenitev kreditov je treba, Ce pogajanja za prostovoljno znižanje obrestne mere ne bi imela uspeha, doseči z uredbami. Polet iz Južne Afrike v London Oran. 23. novembra AA. Južnoafriški letalec Viotor Smith je davi ob 4.45 odletel iz Senie v smeri proti Španiji. London, 23. novembra AA. Danes ob 13.38 je letalec Smith letel čez Pertignan v smeri proti Parizu ln Croydoniu. PO SESTANKU H00VER-R00SEVELT Hoover bo moral predložiti parlamentu lasten načrt o ureditvi vprašanja vofnih dolgov Washington, 23. nov. AA. Po včerajšnjem sestanku Hoovra z Rooseveltom je vlada izdala naslednji komunike: »Predsednik republike Hoover in guverner Roosevelt sta dolgo razpravljala o položaju. Obstoji vtis, da se je dosegel napredek. Predsednik bo jutri konferiral s članj kongresa in nadaljeval proučevanje stvari, kj so bile predmet današnjega razgovora.« Po sodbi poučenih krogov je bil Hoover pred sestankom z Rooseveltom naklonjen misli, da se odgedi plačilo dolžnih obrokov, zapadlih 15. decembra, dokler se vprašanje vojnih dolgov ne podvrže splošni reviziji ali pa ne uredi na drug način. Zakladni tajnik Mills je izjavil po sestanku s Hoovrom, da bi bilo zelo koristno, če bi se zopet obnovil odbor za dolgove. Roosevelt je izjavil zastopnikom listov, da se je s Hoovrom dolgo razgovarjal o vprašanju dolgov, o svetovni gospodarski konferenci in razorožitvi. Dodal je obenem, da nima namena, da b; se vnovič sestal s Hoovrom. Doznava se tudi, da sta bila Hoover in Roosevelt ob koncu svojega sestanka 10 minut popolnoma sama. O tem razgovoru med štirimi očmi se širijo najrazličnejše domneve, splošno pa prevladuje vtis, da na kakšen skupen nastop Hoovra in Roosevelta ni misliti. Roosevelt se hoče očividno izogniti vsaki odgovornosti in baje tudi ne misli uradno podpreti Hoov-rove poslanice kongresu o vprašanju odgo-ditve plačil, sklicanja odbora za dolgove ali kakršnegakoli drugega ukrepa, ki bi tikal vprašanja dolgov. Sklepajo, da bo moral Hoover predložiti kongresu svoj lasten načrt pod osebno odgovornostjo. To pa še ne pomeni, da ne bi Roosevelt skušal z demokratskimi voditelji poiskati in najti možnost, da si olajša svojo lastno nalogo, ko pride na oblast, že drevi bo začel posvetovanja z demokratskimi poslanci in senatorji >In jih bo jutri nadaljeval, nakar bo odpotoval v toplice Warmspring. Ko je Roosevelt odhajal lz Bele hiše, je prišlo do nenavadnega prizora. Okoli njega so se namreč takoj zgrnili stražniki in detektivi — ne morda iz strahu, da bi kdo skušal napasti bodočega predsednika, temveč zato, da ga obvarujejo pred neštetimi teoretiki, ki so že ves dan čakali nanj, da mu razlože svoje nezmotljive nauke in načrte o ureditvi dolgovnih vprašanj. Rooseveltove izjave Po trditvah političnih 'drogov je Roosevelt izjavil, da sta mu Hoover in Mills povedala naslednje: Velika Britanija je pripravljena plačati 95 milijonov dolarjev, ki zapadejo 15. dec. Hkrati izjavlja Velika Britanija, da ne namerava plačati niti pennyja več, če ameriška vlada ne pokaže volje za ponovno proučitev vprašanja dolgov. Roosevelt je na sestanku z voditelji demokratov, članov poslanske in senatne zbornice, podal v velikih obrisih politični program prihodnjega kongresa, to: obsega v glavnem samo vprašanje notranje poli-tike: pomoč kmetom, skrajno varčevanje v državni upravi in načrt zakona o dovolitvi točenja piva. Glede dolgovnega vprašanja je Roosevelt izjavil, da je odklonil vso odgovornost, dokler ne pride na oblast. Dodal pa je, da je napravil nanj ekspoze Hoovra in Millsa o resnosti položaja, če bi Zedinjene države odklonile novo proučitev dolgovnega vprašanja, silen utis. Demokrati proti reviziji vofnih dolgov Wa&hington, 23. novembra, g. Na snočni konferenci članov demokratske stranke v kongresu s Franklinom Rooseveltom je bilo soglasno sklenjeno nastopiti proti vsakemu poizkusu odgoditve plačila vojnih dolgov ali revizije pogodbe o dolgovih. V ameriških političnih krogih menijo zato, da bo sedaj tudi predsednik Hoover, dokler še ostane na svojem mestu, odk'onil vsako popustljivost proti dolžnikom. Izid Rooseveltove konference ne dopušča predsedniku Hoovru nobene izbire, zaradi fe» gar bo moral evropskim državam dolinicam sporočiti, da bodo morale dne 15. decembra poravnati svoje obveznosti ali pa izjaviti, da bo z njimi v zaostanku. Kongres proti odgoditvi plačil Washington, 23. novembra, s. Poizkusno glasovanje, ki so ga razni listi priredili med člani obeh zbornic, je prineslo veliko večino proti odgoditvi v decembru zapadlih obrokov zavezniških dolgov. Kljuib temu menijo, da bosta Hoover in Roosevelt priporočila kongresu, naj potem, ko bo odpadel decembrski obrok nrouo; vnrašanie plačilne možnosti zavezn:kov. če bi dobil Roosevelt od svoie^a strankinega vodstva nasvet, da se bo lahko o vprašanju vomiih dolgov razpravljalo na svetovni gospodarski konferenci, bo Hoover najbrže takoj nristal na ta predlog, ker je poleti to vprašanje odstavil z dnevnega reda konference samo iz ozirov na volilno kampanjo v Ame« rilki. Anglija in vojni dolgovi London, 23. novembra. AA. Lord Reading, ki se je pravkar vrmil iz Zedinjenih držav- kjer »e je mud;' v zasebnih noslih. je snoči predaval o dolgovnem vprašanju Po njegovem mnenju je angleški predlog si'ne važnosti tako za Anglnjo kakor za Zedinjene države. Pred 14. leti. ko se je uredilo to vprašanje, ni -nihče mogel slutiti, kakšen bo položaj po preteku 'et in da bo nastala sedanja huda gospodarska in finančna kriza Na osnov* dosedanjega dolgovnega sno-razuma z Zedinjen:mi državami je Velika Britanija plačala Zedinjenim državam ve5 kakor druge države Storila pa .jc to le za« to. ker je imela primerne protipostavke pri svojih dolžnicah. Zato se je tudi vezala napram Zedinjenim državam na tako visoka plačila. Velika Britanija si ne prikriva položaja Zedinjenih držav. Vprašanje je. ali naj se vojni dolgovi poplačajo z zlatom ali v blagu. Plačilo v zlatu je sedaj izključeno, blagovni prenosi pa bi ustvarili nove težkoče in le še povečali sedanjo svetovno gospodarsko in finančno stisko. Predavatelj je nato poudaril, da je Anglija skleni, a sporazum o dolgov« i h plačilih z Zedinienimi državami v pričakovanju. da bo sama prejea iz repara«ij primerne protivsote in da bo tako plačala Ameriki, kar bo sama prejela od svojih evropskih dolžnikov Sedaj pa so odpadle reparacije in Angina je obvestila Zedinjes je države, da računa s tem dejstvom. Zato ie n« dlani Hr. je treba plačilo 15. d'-ccm-bra odjoditi do nonovne proučitve in končne rešitve celotnega dolgovnega vprašanja. London, 23. nov. AA. Angleška vlada še ni prejela odgovora iz Washingtona na svoj predlog o odgoditvi decembrskega obroka Zedinjenim državam v znesku 2S milijonov funtov šterlingov in uradni krogi zato tudi odklanjajo za sedaj še vsako izjavo Snoči je Neville Chamberlain na obedu izdajateljev listov izjavil, da je bila slabost angleške valute v prejšnjem tednu posledica vesti iz Amerike, da Zedinjene države ne bodo dovolile odgoditev decembrskega plačila. Kljub temu pa po njegovem mnenju ni povoda za nadaljnjo bojazen. Angleški predlog o začasni odgoditvi plačil do ponovne ureditve dolgovnega vprašanja ni brez podlage. Brez dvoma je imela ukinitev reparacijskih plačil, sklenjena v Lozani, takoj ugoden učinek na javno mnenje vse Evrope. Ukinitev nadaljnjih transferjev je v nujnem interesu vsega sveta. Zaupanje, ki se je vmilo po Lausanni, se ne sme sedaj pred novimi pogajanji izpodkopati. No- va pogajanja in nova ureditev dolgovnega vprašanja bi koristila vsem prizadetim strankam. Nato je Chamberlain omenil, da je Velika Britanija v zadnjem času vrnila mnoge kratkoročne kredite in da se je položaj angleške zunanje trgovine bistveno popravil. Italija bo plačala Washington, 23. novembra, s. Italijanska vlada je oficijelno sporočila ameriški vladi. da je pripravljena plačati svoj 15. decembra zapadli obrek vojnih dolgov v višini 1.250.000 dolarjev V političnih krogih so zeJo presenečeni zaradi tega koraka Ita» H ie. o kateri ie znano, da preživi ia najtežjo finančno krizo Na italijanski «trami poudarjajo ,da hoče Italija na ta način dokazati svojo hvaležnost Zedinjenim državam za to da so bili D""l odmeri vojnih dolgov znižani dolgovi Italije za 50 odst., dočim je znašalo znižan ie za druge države 6amo 15 odst. Izročitev poljske note Washington, 23. novembra, s. Poljski poslanik je včeraj izročil zunanjemu ministru Stimsonu noto poljske vlade, v kateri prosi za odgoditev 15. decembra zapadlega obroka svojih dolgov Ameriki. Sklicanje nove lausannske konference Pariz, 23. novembra, č Bivši finančna minister tlandin se je vrnil iz Londcna v Pariz. Sprejel je urednika lista »Echo ue Pariš« in mu izjavil, da bo morala Francija. čo Amerika ne pristane na moratorij za decembrski obroV njenih vojnih dolgov, zahtevafi, naj se znova skliče lausannske konferenca, o č^mer se bo morala še sporazumeti z Veliko Britanijo. Vsekrkor p« ponovna laussansKa konferenca ne bi imela namena ustvariti kakega evropskega bloka proti Z-edinjen.in državrm. Naša demarša v SoSijl Naša vlada zahteva takojšen sestanek mešane komisije za preiskavo zadnjih obmejnih incidentov ' Beograd. 23. novembra p. Iz Sofije poročajo, da je naš poslanik na bolgarskem dvoru, dr. Aleksander Vukčevič, posetil ministrskega predsednika in zunanjega ministra Mušanova in mu izročil noto, v kateri zahteva naša vlada nujen sestanek mešane anketne komisije v smislu dogovora o skrbi za večji mir in red ter varnost na meji. Nota ja bila poslana v Sofijo zaradi incidenta v Rešni, v srezu Bosiljgradu, Istočasno je naš poslanik protestiral proti postopanju bolgarskih obmejnih oblasti, ki ni bilo v skladu z duhom omenjenega sporazuma. Spor za priznanje mandžurske državt Zedinjene države nameravajo počakati izid ženevskih pogajanj, preden bodo zavzele svoje stališče Ženeva, 23. novembra, AA. Svet Društva narodov je danes na javni se Vi nadaljeval proučevanje mandžunskega vprašania. Razen mandžurskega vprašanja sta bi j bi na dnevnem redu tudii vprašanje podpore Liberije in vprašanje poljske valute v Gdan^ku. V zadevi kitajsko-japontkega spora se pojavljata dve vprašanji: 1. Ali nai se brez odloga skliče izredna skupščin« Družna narodov že za začetek decembra? V tem primeru bi skupščina postavila poseben odb»>r, ki bi imel naiooo proučiti Lvttonovo poročilo in poročati na prihodnjem zasedanju izredne skupščine, ki naj bi se sestala meseca jaauaria 2. Ah nai odbor devmtnajstorice že sedaj dobi nalog, da prouči Lvttonovo poročalo? V tem primeru bi se izredna skupščina, ki naj definitivno ukrene zaradi Mandžurije, sestala samo enkrat, in sicer v februarju. Kitajski delegati se ne zavzemajo ne za prvo ne za drugo reš'tev. Japonci so nasprotno mnenja, da bi samo plenarna skupščiia mogia stvar definitivno urediti, vendar pa bi se smel^ sklicevati samo na prvi del čl. 15 pakta o Društvu narodov. Govorilo se je tudi, da nameravajo nekatere manjše države, ki imajo svoje zastopnike v odboru 19 storice predložiti izredni skupščini v glasovanje predlog res*»-lucije. k; naj zahteva: 1 da se prvih osem pog'avii Lvttoiovega poročila brez odlaga* nja sprejme: 2. da se izda iziav«, da Dru- štvo narodov ne prizna mandžurske države; 3. da se ustanovi posvetovalni odbor in povabita vanj tudi Rusija in USA. Ta odbor naj bi proučil predloge Lvttoiovega poročila, da se spravi japonsko-k i tajski spor z dnevnega reda. Glede na vest, da nameravajo ostati Zedinjene države ves čas ženevskih debat ob strani in da bi se šele priključile kolektivni izjavi Društva narodov o nepriznan ju mandžurske države, so v krogih Društva narodov sprejeli z velikim začudenjem. Posebno so presenečeni, ker je vvashington-sko zunanje ministrstvo že sedaj smatralo za potrebno objaviti, kako daleč ee namerava angažirati v kitajsko japonski aferi. London, 23. novembra č. Poslaništvo kitajske vlade v Londonu je objavilo vest, da se bo kitajska vlada, ki se je zaradi bojev okrog šanghaja preselila iz Nankin-ga v Lujang dne 1. decembra zopet vrnila v Nanking. Harbin, 23. nov. s. Japonci osvajajo še dalje Mandžurijo. Med 35.000 kitajskimi prostovoljci ln japonsko oboroženo silo, ki jo cenijo kot prav tako močno, se je vnela huda bitka. Po vesteh iz japonskih virov, so Japonci po ogorčenih borbah zavzeli Poihuan Kitajski prostovoljci so se morali umakniti in so s tem zgubili kontrolo nad obširnim ozemljem v provinc; Hailung Kiang Po kitajskih vesteh se Poihuan še vedno upira hudim japonskim napadom. Iz fašistične zbornice Rim, 23. nov. ž. Po krajšem presledku se je včeraj spet sestala fašistična zbornipa in razpravljala o kritju proračunskega primanjkljaja posameznih pokrajin. Po poročilu poslanca Carapella so se znižali dohodki pokrajin za 404 milijonov lir. Iz delokroga pokrajin je bila prenesena na delokrog državne uprava cela vrsta poslov, da se izvede tako čim večja centralizacija uprave. Za kritje pokrajinskih primanjkljajev je predlagal Carapella ustanovitev posebnega fonda iz katerega bi posamezne pokrajine najemale posojila. Pri razpravi o državni bilanci za poslovno dobo 1931/32 je poročevalec Zingali s svojim poročilom o obremenitvi ilaliianske-ga nacionalnega gospodarstva, naletel na odpor celo pri fašističnih poslancih, ki so ga včkrat prekinili m glasno zavračali. Posebna komisija je namreč preračunala, da znaša imetje vseh Italijanov 3R0 milijard lir Zingali pa ie govor'1 o 700 milijardah in nagiašal, da v primeri s tem vsota državnih in samoupravnih notranjih dolgov, ki znaša 95 milijard lir, ne pomeni nikake prevelike obremenitve. Se hujše proteste je izzvala Zingalijeva trditev, da zmaša kapital itali- janskih vlagateljev daleč nad 100 milijard lir med tem ko je preračunala bilančna komisija zbornice, da znašajo vse italijanske vloge okrog 41 milijard. Značilno za včerajšnje razpoloženje v fašistični zbornici je bilo. da je protestirala tudi tedaj, ko je Zingali poudaril, da je treba k vlogam prišteti tudi kapital, vložen v obveznice za notranja javna posojila Razorožitvena pogajanja Ženeva 23. nov. AA. Angleški zunanji minister Simon je imel z nemškim ministrom za zunanje zadeve Neurathom več sestankov. Slo je za to, da se Nemčija vrne na razorožitveno konferenco. Enemu sestanku je prisostvoval tudi ameriški delegat Norman Daviš. Prvotno je bilo rečeno. da prispe v četrtek v Ženevo tudi francoski ministrski predsednik Herriot. kar pa je malo verjetno. Sedaj je definitivno, da odpotuje nemški minister za zunapje zadeve Neurath že v četrtek iz Ženeve, «a-ko da iz tega sestanka ne bo nič. Nemški zunanji minister je dopoldne konferiral s predsednikom razorožitveno konference Hendersonom in z italijanskim delegatom v svetu DN Aloisijem. Alarm IZ JL© nedeljo je M na Dunafr ob-Javijec uradu komunike, da je avstrijski podškancelar inž. Winlder brzojavno naprosil kanceiarja Dolltussa, naj z ©sirom na dosedanje stanje trgovinskih poi^ajantj med Avstrijo in Madžarsko z ©setano jHS&ajočnostjo v Budimpešti oroogo® ttpfeidiK neOtatf še nerešenih vprašanj- Zvezni kancelar je nato z nrmstroni trgovine dr. Jaconcigom res odpotoval v madžarsko prestolnico, ki?er je takoj po svojem prihodu imel razgovor s predsednikom vlade Gom-bošern m se še isti večer vrnil na Dunaj. Ta kratici poset dunajslkih vladnih mož je izzval v evropskih mednarodnih krogih živahno pozornost. Vsi časopisi so bili polni vesti o novem poskusu stvoritve podunavske zveze, to pat seveda pod vodstvom lt a'i je in z hsklijučitvijo držav Male aniante. Se-Staniki diplomatov, ki so se vršili zadnje čase, so dali dovolj upravičenega povoda za razne slutnje. Gombos se je posvetoval z Mussolinijem, avstrijski kancelar Dollfuss se je bil v Sonogra-du sestal s predsednikom bavarske vlade Heldom, nakar je krenil takoj v Budimpešto, kjer je že dlje časa pripravljal teren podkancelar Winkler. V zvezi s tem gibanjem srednjeevropskih državnikov je znani prijatelj francoske politične linije v Evropi Wickham Steed objavi] v »Sunday Timesu« članek, ki je morda v posameznostih pretiran, ki pa je vendar povzročil veliko senzacijo v evropski javnosti. Steed sluti za temi ssstan-ki prizadevanje za dve novi politični tvorbi. Prva bi bila podunavska zveza. koje središče naj bi tvorila Avstrija in Madžarska, ki naj po reviziji mirovnih pogodb zopet dobi nazaj velike dele Ru motni je in Jugoslavije. Ta zveza bi se združila z Nemčijo in Italijo v carinsko unijo ali pa vsaj v tesen carinski sporazum. Druga nakana, ki jo imajo po Steedu ti sestanki, pa ie, da bi se Rumunija in Jugoslavija, obe reducirani na svoj predvojni obseg, združili v balkansko zvezo z Albanijo. Grčijo in Bolgarijo, patronanca nad zvezo pa bi seveda pripadla Italiji. Češkoslovaška, ki se je doslej tako odločno upirala nemškemu konceptu anšlusa in podunavske zveze pod nemšk.m al' madžarskim vodstvom, bi se morala osamljena in zmanjšana kaj kmalu zateči v naročje Nemčije. Pri novem stanju bi se Nemčija seveda odpovedala anšlusu. zato pa bi dobila posebne ugodnosti za svojo trgovino na Reki in v Trstu. Ugledni angleški novinar navaja še celo vrsto podrobnosti o delitvi Rumunije in Jugoslavije v prid Italiji in Madžarski, toda ravno te potankosti napravljajo vtis golih kombinacij. Pravo manjšin pri nas in drugod Vrovne pogodbe so naložile malim, zlasti novonaptalim državam dolžnost zaščite manjšin, ki prebirajo na njihovem ozemlju. Vendar se mora smatrati manjšinsko vnrašan.je še danes za nerešeno. Internacionalne obveznosti so ustvarile pač načela. ne pa obenem eksekutivnih sankcij. Odvisno je ostalo od držav samih, da v svoji zakonodaji in upravi rešijo manjšinsko pravo. O naši državi lahko ugotovimo, da izpolnjuje prevzete dolžnosti ne samo v sm.'s!n smernic mirovnih pogodb, marveč da gre v svoji širokogrudnosti dalpč preko teb meja. Ne bomo naštevali naših Institucij na polju prosvete, kjer imamo manjšinske šole celo tam, kjer ni zakonitih predpogo:ev. in kjer je država celo preko načela državne vzgoje dopustila zasebno majšinsko učiteljišče Podčrtali bi radi samo, da so pripadniki manjšin v naši dr-žavj povsem ravnopravni in se ne dela nobena razlika z ozirom na narodno pripadnost. V trgovini, industriji, denarstvu je udejstvovanje povsem neomejeno. V svobodnih poklicih, pri zdravnikih, advokatih. notarjih, se ne dela nobena razlika. Saj smo še nedavno doživeli imenovanje nemškega notarja v slovenskem okraju. Ni pa povsod tako O velesilah tu ne govorimo, kajti one v mirovnih traktatih niso prevzele nobenih dolžnosti. Temu primerno se tudi godi n. pr. Lužičanom in Poljakom v Nemčiji, da ne govorimo o fašistični Italiji. V teh državah se manjšine sistemabcno ubijajo, nikar da bi se ščitile. Ali tndj one države, ki so jim bile dolžnosti napram manjšinam v mednarodnih traktatih naložene, hodijo po vzgledih velesil. Zlasti se Madžarska in Avstrija ne moreta sprijazniti, da veljajo mednarodne obreze tudj za njn. ampak še vedno ljubita geste velike gosoode napram manjšinam. ki se ne morejo braniti. Zelo poučen in značilen je v tem pogledu primer dr. Jurija Kvasa, ki je advokat v Bekes-Csabi, v madžarskem mestu z veliko slovaško manjšino. Dr. Kvas je sam Slovak in uživa velik ugled, tako da je član mestnega in komitatskega zastopa Storil pa je velik greh. Objava je v nekem bratislavskem listu članek, v katerem je izrekel dvom. da bj se mogla trianonska pogodba mirnim potem spremeniti!. Označil je Rothemerjev načrt za utopijo, češ da Evropa ne bo pripustila spremembe mirovnih pogodb ie na enostransko željo Madžarov, ako ne bo obenem podan tud<: interes ostalih, zlasti velikih držav. Poudarja! je končno, da revizija mej ne bi prinesla rešitve krize in da sta bolj važni ureditev manjšinskih pravile ln preudarna gospodarska politika Dr Kvas tedaj ni podvree! Kritiki kakega zakona ali državne Institucije, ampak Je iznesel le svoje politično mišljenje o zunanjepolitičnem položaju fn o načrtn inozemskega privatnika, kar je 'ord Rothermere. Notabene mnenje. katero deli 2 njum pretežna večina madžarske javnosti. ' S tem pa mera Kvasovih gTehov Še ni polna Bil Je predsednik športnega društva »E18re«, katerega člani so v veliki večini Slovaku. Poslovni jezik društva Je sicer madžarski, toda ob priliki prijateljske tek- Vendar pa je stvar vredna vse pozornosti že zavoljo okoliščine, da smatra tako dober poznavalec srednjeevropskih prilik, kakor je Widcham Steed. za možno, da bi bil v Rimu napravljen tak dalekosežen načrt za iz.premem.bo evropskega zemljevida. Res je, da si Nemčija od nekdaj prizadeva, kako bi izvedla priklopitev Avstrije, na drugi strani pa ni dvoma, da si Italija ne želi skupnih meja ž njo ob Brennerju, pa naj so se Nemci še tako slavnostno odrekli Južni Tirolski za vse večne čase. Francoski poluradini list »Ternp«, ki tudi poroča o Steedovem članku, poudarja, da je načrt, ki se morda plete med Rimom, Budimpešto, Berlinom in Dunajem, neresen in fantastičen. Uresničenje načrta bi bilo možno le z novo, še bolj uničujočo vojino. V ostalem, pravi »Temps«. Italija dobro ve, v koliko se ,sme zanesti na nemške slavnostne obljube in odpovedi, ter jim ne bo sledila, čeprav bi se morda z izvedbo načrta iznebila svojega najopas-nejšega nasprotnika, Jugoslavije. Absurdno je predvidevati možnost, da bi se na ljubo neupravičenim madžarskim šovinističnim težnjam morali razkosati Rumunija in Jugoslavija, Češkoslovaška in Poljska pa tako obkrožiti, da bi jiima postalo življenje nemogoče in neznosno. Vsak poskus v tej smeri bi rodil novo evropsko katastrofo, ob zaključku ponovno ugotavlja »Temps«. V Nemčiji, kjer je Steed vse prej nego priljubljen, sumničijo anglosaškega publicista, da je zatrobil alarm po želji Pariza in da je od tam dobil podatke za tenor svojega članka. Nemški listi vedo povedati, da so se enaka pogajanja vršila ne samo med Avstrijo, Nemčijo, Madžarsko in Italijo, marveč najbrž tudi že v nekaterih balkanskih državah, ki so izrazito frankofilske. Nemci smatrajo zato Steedov članek samo za opozorilo Poljski in državam Male antante, naj se nikar ne spuščajo v pogajanja z Nemčijo in Italijo. Po znanem Herriotovem govoru v Toulou-su, ki so ga izjave senatorja Berenger-ja le še potrdile, je bilo morda na dlani, da se morajo omenjene države Ie nekoliko odmakniti od francoske linije, ako io Pariz sam zapušča. Po izjavah Herriota in Berengerja bi tak razvoj stvari pač ne mogel nikogar presenetiti, pravijo Nemci. Kakor neverjetne so tudi alarmantne vesti, pa je vendar jasno, da jih Steed ne trosi v svet kar nepremišljeno Nekaj mora vsekakor tičati za njimi. Čeprav je ta nekaj morda mnogo maniši od Steedove senzacije, v vsakem primeru je še dovolj velik, da mora alarmirati vse države in vse činitelie, ki hočejo obvarovati Evropo nove katastrofe in s tem popolnega propada. me v Bratislavi so slovaški športniki s svojim; tamošn.jimi rojaki občevali v slovaškem jeziku in so to storili tudi potem, ko so jim bratislavski športni koleg; vr-nilj poset v Bekes-Csabi. Dr Kvas je bil kot predsednik odstavljen, društvo pa raz. puščeno. Vrh vsega pa se je drznil Kvas kot mestni in komitatski zastopnik zahtevati, da se izvedejo manjšinske pravice, kakor jilh garantira sam madžarski državni zakon Izdal je brošuro, v kateri je hotel se znaniti svoje rojake z nacionalnimi pravicami, ki jim jih daje lastna država Pravice niso bile realizirane, brošura pa kon-fiscirana. Toda glavno šele pride. Odvetniški disciplinski svet v Szegedu je uvedel preiskavo in ga je zaradi navedenih grehov obsodil, češ da je s svojim delovanjem škodoval časti in ugledu odvetniškega sta-nu in da mu je odreči spoštovanje ln zaupanje. Sodba se je glasila na trajno Izgubo pravu ce, izvrševati advokaturo. »Izrekla se je tedaj moralna in socialna smrtna obsodba Komentarjev o tej pristnomadža.rski razsodbi menda ni treba pisati. Vzbujajo pa se nam bridke misij o viprašanju kaj koristi internacionalno manjšinsko varstvo. Nehote se vsiljujejo primere med razmerami v naši državi, ali n. pr. v češkoslovaški! republiki. Misli nam pa uhajajo tudi na .Koroško, na stališče celovške odvetniške zbornice, ki je tudi odklonila vpis slovenskega advokata zaradi »pomanjkanja zaupanja« 'In preprečila da najde slovenski domačin slovenskega pravnega zastopnika. Spominjamo se delovanja koroških komisij za zemljiški; promet, ki ovirajo nakup zemljišč, če je kupec Slovenec. In še na mnogo stvari moramo misliti. če kdo, umevamo Jugoslovani položaj manjšin, saj smo dolga leta jedli tudi manjšinski kruh. Smo tedaj brez pridržka za kar najliberalnejše pojmovanje manjšinskega dela. Prezreti pa vendar ne bomo smeli metod drugih nasledstvenih držav, ki jih tvorijo »gosposki; narodi«, in ne bomo mogli trajno trpeti namišljenih gospodov Doba »Herrenvolka« mora izginiti; v zgodovino. če mednarodni forum ne bo mogel ali ne bo hotel uveljaviti svoje avtoritete, bodo morale prizadete države same vzeti v roke manjšinsko vprašanje in uzsi-Litl mednarodno spoštovanje fiksiranih načel s sredstvi iz lastne moči. Trdnjave napredka Split, 23. nov. n. V zadnjem času so otvorili na našem ozemlju okrog Zadra celo vrsto novih osnovnih šol. Na italijanskem ozemlju v najbližji zadrsiki okolici pa so med tem pričeli intenzivno gradit? mogočne utrdbe in vojašnice Ti dve dejstvi je porabila »Jadranska pošta«, ki je danes obiavila značilen uvodnik pod naslovom »Topovi in šole« Med drugim pravi: »Dočim naši sosedje zadrsko okolico mrzlično utrjujejo, gradimo mi v njihovi neposredni bližini več novih lepih šol. Bogu Marsu postavljamo nasproti boga pravice, resnice in napredka. Vsakemu topu stoji nasproti po ena šola Proti trdnjavam sile gradimo trdnjave duha.* Slatinske tablete» hujšanje odstranijo oso preobilno tolščo m Vas napravijo vitke, mladostne in lepe. Apoteka BAHOVEC, Ljubljana Pesek v oči Trst, 22. novembra. Te dni je »II Popolo di Trieste« objavi! članek, v katerem je razpravljal o javnih delih, ki se bodo dovršila v Trstu prihodnje leto. Dovršitev teh del pomeni po besedah fašističnega lista seveda ogromen napredek za Trst Kaka pa je stvar v resnici, se vidi tsfcoj, če si tudi le takole mimogrede ogledamo ta javna dela in se obenem vprašamo, kakemu namenu naj služijo. Zgradi se nova osnovna šola pri Sv Ani. — Sicer je resnica da osnovnih šol ni nikdar preveč, toda otroci od Sv. Ane bi prav lahfco hodili tudi še dalje v šolo k Sv. Jakobu Kova šola pri Sv. Ani se gradi samo zato. da se slovenski otroci temeljiteje poitalijaneijo, ker ima učite'jstvo ob manjšem številu otrok boljši pregled in večji vpliv Dogradi se reška avtomobilska cesta Ta cesta bi sicer res služla tudi turističnemu prometu, toda glavni ramen ii ie čisto drug: vojaški, strateški. Dogradi se »dom bojevnikov« 6 »stolpom zmage« ter »muzej preporoda«. Odkrije ee spomenik v vojni padlim Trzačanom. ob cestah pa se postavijo drogovi zmage v spomin v vojni padl;m avtomobilistom. Dovrši 6e novi veliki vodovodni zbiralnik na hribu «v. Vida, roja nek i tramvablci tir pa se podvoji. Dogradi se velika karabinierska vojašnica pri Sv. Jafcobu. Sedaj pa recite, kake koristi bodo ime'j Tržačani od vseh teh najavljenih javnih del? Če izvzamemo dvojni rojanski tram* vajski tir in vodovodn* zbiralnik, ostane ]p še karabinierskd vojašnica pri Sv. Jakobu, a ta pač zato da so karabinierji ob znani »revolucionarnosti« Sentiekobčanov čim hi^reie »na licu mesta« Vse ostala je ve-seiični hrušč :n tru.šč: kruha pa naj si Tržačani iščejo dugje! Samo »circenses« torej, ae tudi »panem« obetajo. In kako modro svetuje petem »Popo-lo«, naj bi tržašfci »Llovdv«. ki se je ustanovil pred 100 let' (leta 1833) svoje stoletnice ne praznoval samo z govori, temveč tudi z gradnjo novih ladij in otvoritvijo novih d;-ektnih zvez da Da. lepo in hvale vredno bi bilo to. To-i slavni časi »Llovdovi« so nrnlii menda za vedno One Avstrije ki je dajala društvu vsakoletno nrilijonsfc« podporo in z »jadranskim4 tarfami« navajala prekomor-ski promet iz v«e sivdnip Evrope v Trst, ni več. Ko so pa prišli Italijani v Trst. so hoteli kratkomalo pograbiti vso tržaško pristaniško ooremo in jo odvleči v Genovo in Benetke kjer dotlej ni bilo niti sledu o hangarjih, elevatoriih in ostrih takih na-p-av«h. A ko si je Trst p težko muko iz-moledova: v R>niu ohranitev svojih luških naprav, so padli po njegovi pomorski plov? bi. »Tržasfci Llovd« j i danes le še senca nekdanjega »Llovda« in nikakor ni več samostojen v svojem delovanju Genovo ts Benetke so mu v#»lili za gospodarja in svojo stoletnico bo praznoval ne morda, kakor želi »II Popolo di Trieste.« z novimi gradnjami ir novim' prekemorskimi proga-•ni, temveč kvečjemu le še s skrčitvijo dosedanjih svojih' linij in z nadaljnjim de-montiranjem svojega plovnega parka, ki ga itak že polovica trohm v Trstu. Grška razstava v Beograda Beograd 23. nov. p. Na svečan način je bila danes v paviljonu »Cvijete Zuzorič« otvorjena grška poljedelska razstava. Otvoritvi so prisostvovali najodličnejši predstavniki naših in grških gospodarskih ustanov, člani vlade, zastopstvo Narodne skupščine in senata, grška kolonija in odlični predstavniki našega javnega življenja. Goste Je pozdravil predsednik beograjske trgovske zbornice, narodni poslanec Miljutin Stano-jevič, nakar je minister trgovine g. Ilija Su-menkovič z daljšim govorom otvoril razstavo in podčrtal važnost čim tesnejših medsebojnih gospodarskih stikov med Ju-g>slavijo in Grčijo. Grški poslanik na našem dvoru g. Melas se je v imenu grške vlade zahvalil jugoslovanski vladi za njeno ustrežljivost in podporo pri organizaciji razstave ter tudi s svoje 9trani izrazil željo po poglobitvi medsebojnih stikov. Nato sta govorila še predsednik razstavnega odbora Sirtis in predsednik zagrebške Trgovinske zbornice dr. Čuvaj. Po ogledu razstave je bila gostom prirejena zakuska. Povratek francoskega poslanika Beograd, 23. novembra p. Po daljši odsotnosti se je vrnil z dopusta, ki ga je preživel v Franciji, francoski poslanik na našem dvoru g. Naggyar. Smrt pod tramvajem Zagreb, 23. novembra n. Snoči okrog 10., ko so se ~ tramvaji že vračali v remizo, je eden izmed njih na Savski cesti povozil nekega 50 let starega moža, ki je obležal na mestu mrtev. Policija Je sicer takoj uvedla preiskavo, istovetnosti moža pa še nI mogla dognati. Ugotovila je le, da je bil ponesrečenec nesreče krv sam, ker je kljub opozorilom v zadinjem hipu skušal prekoračiti tračnice. Nova žrtev eksplozije v elektrarni Osijek, 23. novembra n. Kakor znano, je nastala v električni centrali v Podravsfki Slatini pred dnevi eksplozija, ki je zahtevala dve človeški žrtvi ln je bilo tudi več ljudi ranjenih. Eden izmed njih, in sicer šofer Martin Sablica, je danes podlegel poškodbam. Zgorel na strehi vagona Budimpešta, 23. novembra č. Neki delavec je hotel odpotovati iz IN:dimpešte na Dunaj, ne da bi plačal vozni listek in brez potnega lista. Siplezal je na poštni" vagon tik pred odhodom vlaka, ni pa ve-del. da je proga Budimpešta—Dunaj elek-trlficlrana in se je na strehi vagona do-takn'l električnega voda. Ker je Imel tok visoko narpetost, 8e mu je v hipu vnela obleka in nesrečnež Je zgorel. Plamen na strehi vagona Je v zadnjem hipu opazil neki železniSki stražnik. Truplo so spraviM s strehe vagona, nakar Je vlak z malo zamudo zajprustil postajo. Seja Narodne skupščine Odobritev konvencije o tujskem prometu s ČSR in začasnega trgovinskega sporazuma z Grčijo Beograd, 23. novembra p. Narodna sikup-Sčlaa je imela danes krajšo sejo, na kateri je izvolila odbore za proučitev predloženih zakonskih načrtov in odobrila konvencijo o medsebojnem pospeševanju tujskega prometa s češkoslovaško ter začasni trgovinski sporazum z Grčijo. Seji je predsedoval podpredsednik dT. Hasanbegovič. Navzoči so bili tudi skoro ve i člani vlade z ministrskim predsednikom na čelu. Po odobritvi zapisnika in običajnih formalnostih je skupščina takoj prešla na dnevni red. Najprej je pr šla v razpravo konvencija o pospeševanju tujskega prometa s češkoslovaško, ki je bila ukinjena 15. junija in uveljavljena na podlagi poc^astila, ki daje vladi pravico že pred odobrenjem po Narodnem predstavništvu uveljaviti važne «*porazume gospodarskega značaja. Poročilo o konvenciji je podal v :menu odbora narodni poslanec dr. Ante Kuntarič. ki je pedčrtal gospodarsko in politično važnost tega sporazuma. Narodna skupščina ie brez debate sprejela poročilo in konvencijo v n P čelu in podrobnostih soglasno odobrila. Druga tečka dnevnega reda je b la razprava o začasnem trgovinskem sporazumu z Grčijo. Poročevalec Mita Dimi tri ie vi č ie nrglašal važnost te2ra dogovora zlasti za južne prikrajine naše države. Po govorih poslancev Vasilije Trbiča in Dragutina Ko- stiča je skupšč-na tudi ta sporazum soglasno odobrila. Sledila je volitev odbora za proučitev drušivenega in zborovalnega zakona. Vloženi sta bili: lista poslanskega kluba JRKD z nosilcem Viktorjem Pogačnikom in lista Jugoslovenskega narodnega kluba z nosilcem dr. M.lanom Metikošem. Prva je dobila 117, druga pa 30 giasov. S prve liste pride v odbor 26 članov, med njimi narodna poslanca dr. Bogumil Vošnjak in Josip Benko, z druge pa 6 članov. Prav tako je bil izvoljen odbor za proučitev volilnega zakona. Lista JRKD je dobila 116 glasov in 25 članov, med katerimi sta tudi narodna poslanca gg. Dovro Petovar in Vek o si a v Spindler, lista Jugoslovenskega narodnega kluba pa je dobila 29 glasov in 6 članov. Predsednik Narodne skupščine dr. Ku-manudi je pozval vse odbore, naj se takoj konstituirajo in prično z delom, da bi mogli č'm prej predložiti svoje poročilo. Nato je sporočil, da bo prihodnja seja sklicana pismenim potom, da bi se tako posameznim odborom dala prilika, da dokončajo svoje delo. Vsi odbori so se popoldne sestali k sejam. Zlasti živahna je b;!a razprava v finančnem odboru in v odborih, ki proučujeta zakon o zaščiti kmetov in občinski zakon. Franja Peruzzijeva f Ljubljana, 23. novembra. V torek popoldne je umrla v 79. letu starosti gospa Franja Peruzzije\ra. rojena JakSctova, na domu v Lipah na Barju. Po-kojnica je mati znanega kiparja Svitosla-va, profesorja na obrtni šoli v Splitu ln inž. Stanka v Kranju, ki je tudi nadarjen slikar. Hčerka Josipina je poročena z ljubljanskim podjetnikom Franom Škafarjem, hčerka Milka pa v Lipah. Na domačiji gospodari sin Vladimir. Mati Franja je bila doma iz Roba pri Velikih Laščah. Njen pokojni soprog Martin je bil med prvimi raziskovalci Ljubljanskega barja, znan arheolog in dopisnik Muzejskega društva, ki je imel največ zaslug pri osuševalni akciji. Tudi pokojnica, vrla mati in izobražena žena je podpirala svojega soproga v njegovih stremljenjih, saj je bila »Mokarjeva« hiša zbirališče ljubljanskih učenjakov polpretekle dobe. Pod najtežjimi pogoji je vzgojila po moževi smrti sedem svojih otrok in jim pripomogla do uglednih mest. V njeni odločno slovenski hiši je vladalo vedno živo zanimanje za umetniške in tehnične javne podvige, katere je srčnodobra pokojnica s svojim jasnim razumom in spoznavanjem vodno pravilno presojala. Delo, življenjske borbe im neizprosna leta so zlomila to delavno našo ženo in soprogo »barjanskega kralja« Martina. Bodi je blag spomin! Pred kulturnim praznikom Škof je Loke Škofja Loka, 23. novembra. Škofjeloška šolska občina se pripravlja na pomembno slavje. Nova šolska palača za dešiko meščansko in osnovno šolo. ki je bila s pričetkom letošnjega šolskega leta izročena svojemu namenu, bo prihodnji torek slovesno blagoslovljena. Za vse občane lep in za današnje čase tudi precej izreden kulturni praznik bo 29. november, zapisan v zgodovini škofjeloškega šolstva kot tretji važen mejnik v razvoju škofieloške deške šole Gospodarske težave so narekovale prirediteljem — krajevnemu šolskemu odboru in učiteljstvu — Izvedbo takega sporeda, ki ne bo tirial novih dajatev, a bo vendar pokazal, da so naši prosvetni činitelji ljudje na svojem mestu. Proslava bo trajala štiri dni in se prične v soboto ob 15., ko bo prirejena v veliki dvorani Sokolskega doma brezplačna šolska akademija za vso deco škofjeloškega oko lisa. Za javnost, o kateri ne dvomimo, da bo podnrla prizadevanja mladih src s številnim posetom, se ponovi akademija v nedeljo popoldne. Na sporedu so deklama-cije. petje, govori, igrica »Škratje« in drugo. V ponedeljek na večer se bo vršila po mestu bakljada šolske dece. Sodelovala bo iz prijaznosti gasilska godba. Istočasno bo šolska palača slavnostno razsvetljena. Glavni dan slovesnosti pa bo v torek. Zjutraj ob 7.30 se bo darovala v župni cerkvi sv. Jakoba slovesna služba božja, nakar se zbere vsa mladina k sprejemu gostov pred novo šolo. Po blagoslovitvi bodo izprego-vorili naši vodilni prosvetni pionirji, mladina pa bo prikazala svoj nastop. Po ofi-cielnem delu proslave bodo otroci pogoščeni s pomočjo prispevkov, ki jih upa zbrati učiteljstvo med prijatelji šole. gostom pa bodo postregle naše narodne dame. Vabimo vse ljubitelje naše šole in naših najmlajših, da se slovesnostim priključijo ter tako pripomorejo k čim lepšemu poteku proslave. Mariborska obletnica svobode Maribor, 23. novembra. Dopoldne je slavil 45. pešpolk svojo slavo v apoinin dneva, ko je bil pred 14 leti Maribor deflnitlvno priključen naši kraljevini. Slovesnost se je vršila v prostrani dvorani meljske vojašnice, ki je bila okrašena z zelenjem in narodnimi zastavami. Pravoslavne obrede in rezanje kolača je opravil višji vojaški svečenik prota Trbojevič, za katolike vojni kurat. Zavad-lal in za muslimane imam iz Ljubljane. PoLkovni slavi so prisostvovali poleg mnogoštevilnega občinstva in celotne gar. nizije brigadni general Hadžič. oba sreska načelnika eg. Makar In dr Ioavic mestni žunan dr Linold. rrer4kotnik mestne pol'-eije dr. Hacin, višji državn? oravdnik dr Tančlč. minister v p. dr Kukovec. ravna-»■elf? vseh mariborskih s»rpdni Vaclavu Prorazilu v spomin Konjice, 23. novembra. Turobno je zaklenkal v nedeljo opoldne outli zvonček naše župnijske cerkve. Na-ansmjal je daleč okrog po našem srezu, da je zatisnil oči konjiški lekarnar Vaclav Prmazil, človekoljub, velik prijatelj narave Gozdne živalic e so si morda tiho pripovedovale, da je umrl njihpv zaščitnik, še ribice v naših vodah so morda začutile bojazen, da jih ne bo več obiskoval in se * njimi razgovarjal njihov ljubitelj im go-jiteij. Z Narodnega doma, središča marod-jifii organizacij, z občinske hiše, z _ obeh šoL, i Okrajne hranilnice in -z zasebnih hiš so zaplapolale črne zastave, kmalu so se oglasili vsi zvonovi, a tako zamolklo, kakor da se upirajo znaniti zadnjo pesem za možem, ki je mnogo, mnogo prehitro moral zapustiti, vdan svoji usoda in božji volji, svojce in svet Rodil se je 3. marca 1882 v Kraljevem Gradcu na Češkoslovaškem. Po končani gimnaziji v Ch rudi mu in univerzitetnih študijah v Gradcu je leta 1898. dobil lekarno v Konjicah. Vendar je tu živel že od leta 1-8S6., tako da je Vaclav dejansko naš rojak, pri čemer pa ni nikoli pozabil na svojo češko domovino in je bil dosledno zvest njenim opominom, da bodo slovanski narodi dosegli popoLno svobodo s podrobnim delom v gospodarskih in nacionalnih organizacijah, v prvi vrsti v Sokolstvu. Z vso vnemo se je v moški dobi takoj lotil dela in v kratkem zavzel vplivna mesta v konjiški javnosti, pri čemer pa si je znal s svojim mirnim in obzirnim nastopom ohraniti priljubljenost pri vseh znancih in si je pridobil v teku življenja nešteto prijateljev. V Sokolskem domu konjiškem Je bil več let starešina, zadnji čas je zavzemal mesto podstarešine. Bil je odbornik raznih kulturnih in humanitarnih organizacij v srezu, predsednik Okrajne hranilnice, blagajnik krajevnega šolskega odbora in odbornik Posojilnice. Kar mu je pri tem obilnem poslu ostalo tu in tam prostega časa, zlasti ob nedeljah, je s puško čez rame krenil v gozd občudovat božjo naravo, se učit razumevati življenje gozdnih živali, od časa do časa pa se j«e mudil ob bregu naših potočkov, naše Dravinje in pri svojem ribniku ter se tu pogovarjal z ribicami. Lovska in ribolov-ska družba našega sreza je videla v nJem nekako svojega voditelja in je sledila njegovim navodilom in ukrepom. Zelena družba mu bo težko našla naslednika. Še težje bo izpolniti vrzeli v sokolski organizaciji, hudo bo nadomestiti Vaclava v raznih gospodarskih ustanovah. Dasi je bolehal težko že nekaj mesecev in so zdravniki že obupava H nad njegovim življenjem, vendar nas je vse presenetila njegova smrt in se nikakor ne moremo spoprijazniti z mislijo, da krije našega Va-clava zemlja pri Sv. Ani, na nasprotnem gričku pa zastonj prij3^no vabi in kliče svojega dosedanjega gospodarja, njegova gorca, njegov vinski hram v Skalcah, doma pa ga objokujejo globoko užaloščena vdova. trije nepreskrbljeni otroci, med njimi komaj 51etni sinko Jaroš, ki se še ne zaveda, kako dobrega očeta je imel in izgubil. Skromne te vrstice so napisane v spomin možu, ki jih naša domovina šteje le malo in kakršnih zlasti dandanes mnogo potrebujemo. Zdravo Tebi, slava Ti, n.aš Vaclav! 600 mladih učiteljev brez službe Ljubljana, 23. novembra. Vail brezposelnosti je zajel v znatni meri tudi inteligenčne sloje. Zlasti občutno trpi na današnji gospodarski krizi mladi učiteljski naraščaj. Absolventi učiteljišč dravske banovine, skupno nad 600, čakajo že tretje leto na namestitve, med tem pa zapuščajo šolo vsako leto novi desetki, ki povečujejo število mladih, nenameščenih učiteljev. Danes popoldne so sklicali ti mladi absolventi posvetovalni sestanek v prostore JUU. Do zadnjega kotička so napolnili sobo odseka. Na zborovanju so se obravnavale vse težave, ki dušijo mlade brezposel-nike. Tri rane bole današnjo učiteljsko mla-dež in jo odrivajo od zaželenega poklica: Oblastva naj izvajajo zakon in naj u pok oje vse učiteljstvo, ki je že doseglo predpisane pogoje za polno penzijo. Ventilira naj »e važno načelno vprašanje: z neučitelji poročene učiteljice. Cestokrat zavzemajo možje teh ugodne življenjske pozicije, s svojimi zvezami dosegajo ti mnogokrat protekcije za svoje žene (najboljša službena mesta) na račun ostalih in v kvar službeno morale. V interesu socialne pravičnosti naj bi se mesta dobro poročenih učiteljic prepustila bednim učiteljskim abituri-entom. Glede nameščanja učiteljev-Primor-cev sodijo učiteljski abiturienti, naj se v interesu prvih kakor tudi v interesu splošno javnosti to vprašanje reši zadovoljivo za obe plati in naj se najde pravo razmerje. Zborovanje, ka je poteklo v najlepšem rediu, so obiskali mnogi pedagogi, ki so se oglasili tudi k besedi. Za JUU je podal važno informativno poročilo glavni tajnik g. KobaL Pogled na mlade zborovale«, nad 100 učiteljic in učiteljev, polnih idealov in z nezmanjšamo življenjsko voljo, je nudil sila mučno sliko iz današnjega socialnega albuma. Naša narodna dolžnost je, da zaposlimo vso to četo po naših učilnicah; prinesejo naj novih pobud in sil ne samo med šolske stene, temveč tudi v naša podeželska društva: saj so ti fantje in dekleta po večini dobri društveni delavci, pevci, igralci, telovadci itd. Im ta naša nadebudna mladina ne hrepeni po ničemer drugem, kakor po delu in po tisti skorji kruha, ki ji prl-tiče. Še en tisočak iz ponarejevalske afere Ljubljana. 23. novembra. Proti koncu julija je ljubljanska policija skupno z litijskimi orožniki imela velik uapeh, ko je odkrila večjo družbo ponarejevalcev sto in tisočdinarskah bankovcev, ki so bili izborno ponarejeni, tako da jih celo blagajničarke in trgovci, ki imajo velik dnevni denarni promet, niso mogli sprva takoj spoznati za ponarejene. Družba se je delila v dve skupini, ki sta bili v medsebojnih stikih po gotovih zaupnikih. Glavni stan ponarejanja bankovcev je bil v Su-hadolah pri Kamniku, pa tudi na Gorenjskem v Spodnjem Brniku so izsledili zalogo ponarejenih stotakov. Aretirani so bili glavni akterji pomarejalske akcije, tako Ivan Selan. ki je bil že 1. 1928. pred ljubljansko poroto, dalje najemnik mlina v Sp. Brniku Andrej Gruden, brata Ivan in Avgust Dol in ar, France Šporer in Edvard Vi-dergar kakor tudi več razpečevalcev. Dolgotrajna kazenska preiskava je bila nedavno končana in državno tožilstvo je dvignilo proti 12 ponarejevalcem odnosno razpečevalcem obtožbo. Deželno sodišče je že razpisalo glavno razpravo, ki »e bo prav v kratkem vršila v nekdanji porotni dvorani pred malim senatom. Pred mitnico na Tržaški cesti je včeraj okoM 14. ustavil neki vozmik dva voza, na katerih so bila naložena drva. Vodji mitnice Slavku Mijiču je kratko pripomnil: »Sedem kubičnih metrov, tranzit Zgornja Šiška. Peljem drva v Vižmarje.« G. Mijič je napravil tranzitno boleto za 28 Din. Pri blagajni je voznik pomolil precej zmečkan tisočak. Vodja je bankovec natančneje pogledal. Videl se mu je sumljiv, kajti bil je bolj svetlikast, kakor bi ga bil kdo polil s kako kemikalijo. Ugotovil je, da je v praznem belem prostoru za vodni tisk malo viden obris neke figure, da so voli zamazane barve im da je tudi papir nekam cunjast. Vodja je vozniku kratko pripomnil: »Tisočaka ne morem menjati, ker nimam dovolj drobiža. Pa dobro. Peljite drva naprej in zvami bo šel naš paznik, da se prepriča, če je res tranzit. Ko se vrnete, vam bankovec vmem.« Voznik je bil s tem zadovoljen. Pozno zvečer se je voznik — hlapec Alojzij, uslužben pri nekem posestniku v Smrečju, občina Št. Jošt v horjuHcih hribih — .zglasil in reklamiral tisočak. Pa so ga povabili na viško stražnico, kjer so ga zaslišali. Kajti med tem časom je vodja o falzifikatu obvestil ljubljansko policijo. Prvotno so smatrali fal-zifikat italijanskega izvora, ker je imel gotove pogreške. Toda druga stran tisočaka je bila prav precizno izdelana in je kazala, da falzifikat najbrž izvira iz Selanove delavnice. Na viški policiji je hlapec Alojz prostodušno povedal, kdo mu je dal tisočak: »Ponoči ob 2. sem napregel, da bi odpeljal drva proti Ljubljani. Pred odhodom mi je dal gospodar tisočak. Ker je bila tema, ga nisem natančneje pogledal. Pa jurja itak redJko vidim. Tisočak sem vtaknil v žep. Drugega denarja nisem imel pri sebi, zato tudi nisem mogel plačati občinske trošarine na drva.« Alojzij je bil po tej izpovedi puščen na svobodo. V spremstvu orožnika se je odpeljal proti domu v Smrečje, kjer je orožnik izvršil hišno preiskavo. Njen rezultat doslej še ni zman. Po zunanjosti falzificiramega tisočaka sklepajo, da je moral biti dalj časa že v prometu in je pasiral marsikaterega lastnika. Na belem prostoru je bila zabeležena tudi številka »62«, iz česar sklepajo, da je bil najbrž ta falzrifikat že priložen kakemu večjemu zavitku bankovcev. Družina z obilnim tatinskim plenom Ljubljana, 23. novembra Oče je samo po malem čevljaril in pu-šil pipo in cigare, mati pa je prav tako navadno čakala doma, dočim je »družinica« hodila na posel. Kakor slika rc slavnega Diokensovega dela »Oliwer Twist« se zdi življenje te čudne družine tam iz Jarš. Poročali smo že o aretacijah razmih članov tatinske družine in pa o predmetih, ki so jih skrivali na svojem domu v Jaršah št. 51 in počasi razprodajah okrog po stanovanjih in predmestnih gostilnah. Tatvine v Ljubljani so čedalje pogostejše, ljudem izginjajo vsi mogoči predmeti od denarja do dežnika, očal in dragocenosti, vse, kar se le da odnesti Kradejo mnogi, premnogi, in med njimi so bili tudi otroci družine čevljarja Adolfa in Ivane Kamplove. Začelo se je tako, da je pričela mati pošiljati komaj 15Hetno Marijo in njenega mlajšega brata v mesto beračit Tako sta prihajala najmlajša po svojem poslu v vsa mogoča stanovanja, pisarne in drugam. •Marsikaj sta videla. Ce sta dobila milodar, jima je bilo všeč, nikakor pa nista pozabila ozreti se za priložnostjo, če bi se dalo tudi kaj izmakniti. Kadar sta izsledila tako možnost, a nista mogla sama krasti, sta .obvestila o tem starejšo sestro Mihaelo, ki se je vedno lahko odtrgala od doma, dasi ima tri nezakonske otroke. Pa je ta stooila v mesto in se Okoristila s tatinsko priliko. Vsi otroci so tako kradli že leto in dan z vednostjo matere, dočim je oče ukradeno blago razpečaval Kradli bi tudi še naprej, če se ne bi bila primerila smola mladoletni Mariji, ki se je pred dnevi pojavila v stanovanju nekega uradnika na Jurčičevem trgu. V sobi ni opazila nikogar, zato je hitro stopila v spalnico k nočni omarici im jo že odprla. Prav tedaj, ko Je hotela poseči po nekih predmetih* jo J« pograbila močna roka. Tako zasačeno malo tatico je uradnik izročil policiji. Tu Je Marija spočetka vse tajila, počasi pa Je pričela priznavatri najrazličnejše tatvlme. Dekletce so pridržali na policiji, med tem pa so že napravili varnostni organi na domu hišno preiskavo, pri kateri so prišfle na dan prav hude stvari. Izsledili so celo kopico zlatnine, dežnikov, ročnih torbic, de- narnic im sfične robe, kar »o vse odreci na policijsko upravo, dočim so mater, Mihaelo in sina Adolfa aretirali Očeta so pustili doma. Na policiji so aretiranci priznali, da je Marija nedavno ukradla na pokopališču gospe Gjudovi ročno torbico, v kateri je bila 2000 Din vredna zlata ura, dalje so se spomnili, da je ena izmed tatic odnesla iz stanovanja kuharice Marije Petkove na Mestnem trgu srebrno verižico, dalje gospe Vavpotičevi iz Zelene jame dežnik, dočim se za druge predmete niti niso vedeli več spomniti, kje Ln kdaj so jih ukradli. V kriminalnem oddelku ljubljanske policije leže sedaj še tile najrazličnejši predmeti, ki jih je zaplenila policija na domu Kamplovih: trije damski dežniki, tri ročne torbice, več denarnic, troje škarij za zavijanje las, otroška ročna torbica, majhen molitvenik s koščenimi platnicami, mala ura budilka, par steklenic za kolin-sko vodo, električna ročna svetiljka za kolo, dvoje novih škarjic, zlata očala z ro-ževino, zlata zapestnica, par srebrnih in par zlatih uhanov, zlat prstan z rdečim kamnoan in srebrn prstan z belim kamnom, dve zapestni damski uri, štiri srebrne žličke, 2 nožiča in več toaletnih predmetov. Vlom v dve prodajalni Hrastnik. 23. novembra. V pretekli noči so vlomili neznani vlomilci v trafiko g. Podlunška in v prodajalno ge. Jelice Kočevarjeve. Prvemu so odnesli tobaka in boljših cigaret za 1500 Din, drugi pa razno manufakturo. srajce, robce in drugo blago v vrednosti okrog 2000 Din. Oba sta torej oškodovana skupno za okroglih 3500 Din. Že pomoči je opazil vlom rudniški nočni ču^aj in je telefonično obvestil orožnike. Ti so šli takoj na lov in so vlomilcem, kakor se čuje, že na sledu Zastonj so navrtali blagajno Ljubljana, 23. novembra. V Dvoraikovi ulici v hiši št. 10 je davi prav zarana zavladalo veliko razburjenje. Okrog 6. ure je prišla na delo postrežnica, da pospravi pisarne glavne bratovske skladnice, ki se nahajajo v II. nadstropju. Našla je glavna vrata v pisarno sicer zaklenjena, ko pa je pogledala skozi šipe na balkonska vrata, je opazila, da so ta samo priprta. Čim je stopila v pisarno, je našla velik nered, še bolj pa se je prestrašila in tudi že zavpila, ko je videla pri steni odprto in izpraznjeno železno blagajno. Postrežnica je prestrašena hitela na hodnik in je alarmirala stranke, nato pa je stopila še na ulico in vlom prijavila stražniku. V par minutah je že bila alarmirana policijska uprava, ki je takoj odposlala v hišo nekaj detektivov. Pričeli so z natančno preiskavo. V zvezi z vodstvom glavne •bratovske skladnice se je takoj lahko dognalo, da tatovi, ki so navrtali železno blagajno znamke »\Vertheim«, niso imeli baš prevelike sreče, marveč pravo pravcato smolo. V blagajni namreč niso našli niti prebite pare gotovine, pač pa so bile notri spravljene hranilne knjižice z vlogami okrog 12 milijonov Dim, ki pa so vinkuli- ^ o w Sijajna šaloigra! Bomba smeha^ | Renate Mttller Hermann Thimig Fritz Grunbaum Szdke Szakall ŽELIM SE POROČITI DANES PREMIERA! Predstave ob %8 in %10 zvečer. ELITNI KINO MATICA Telefon 2124. ODOL ne Kvari zobne skleni ne, dasi ravno ima največo snasilno moč. rane. Bile so zatorej za svedrovce brez vsake vrednosti in je ostal ves njihov trud zaman. Škode pa so napravili samo na blagajni za okrog 800 Din. Poleg blagajne je policija našla tudi okrvavljen robec, kar priča, da se je eden izmed svedrovcev pri delu ranil in si brisal kri z robcem. Drugih stvari policija ni našla. Svedrovci so pač razočarani zapustili prostore, ne da bi bili pozabili tamkaj kako orodje. Niso se lotili pisalnih miz in predalov, v katerih bi morda našli vsaj kakšen drobiž, marveč so po poraznem prepričanju, da ni denarja v glavni blagajni, raje pobrali pete brez vsakega plena. V hišo so svedrovci prispeli na ta način, da so se priplazili preko Primožičevega dvorišča in bližnjega skladišča, odtrgali plot na dvorišču štev. 6 in splezali na streho, nato pa skozi okno v hišo št. 10. Pri nagnjenju k maščobi, protinu, sladkosečnosti izboljšuje narav. »Franz-Josefova« grenčica delovanje želodca in črevesa in trajno pospeši prebavo. Raziskovalci na polju zdravniške vede o presnavljanju zatrjujejo, da so dosegli s »Franz Josef o vo« vodo sijajne rezultate. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Nesrečna mlada mati Maribor, 23. novembra. V torek popoldne je prejela mariborska mestna policija od orožniške postaje v Rogaški Slatini obvestilo, da je pobegnila naj-brže v Maribor 171etna šivilja Rozika iz okolice Šmarja pri Jelšah, ki je osumljena detomora. Policija je Roziko nemudoma poiskala in jo res našla pri neki njeni prijateljici. Pri zaslišanju je mladenka joka-ie izoovedala svojo žalostno usodo: 2e nad leto dni je imela ljubezensko razmerje z 201etnim posestnikovim sinom Jurijem iz sosednje vasi, ki ji je bil obljubil zakom. Njuna ljubezen ni ostala brez posledic in neizkušena deklica je v noči med 3. in 4. oktobrom na domačem stranišču porodila živega otroka, ki ga je pa v zmedenosti kar pustila tam. Šele zjutraj se je zavedla svojega dejanja m je našla otroka že mrtvega. Ne da bi komu kaj povedala, je otroka zakopala na domačem vrtu. Vsa 6tvar, pravi ona, bi se lahko pravočasno v redu izvršila, če je ne bi bil fant takoj, ko mu je razodela, da je v blagoslovljenem stanju, pričel zanemarjati in jo slednjič popolnoma zapustil. V svoji neizku-Ce bo svet obstajal še neštevilno let. bo teda-nia univerzalna, religija samo nekak spinozi-sem- Samemu sebi prepuščen razum ne vodi nikamor drugam in tudi ni mogoče, da bi vodil kam drugam.« Ta potomec portugalskih Judov se je rodil v židovski četrti bahavega trgovskega mesta Amsterdama in se ;e kot deček izredno bistrega duha na religiozni soli te četrti uril v hebrejščini. talmudu in židovski filozofiji. Latinsko izobrazbo si je pridobil v šoli zdravnika Fr. van den Ende. Prišli so mu do rok spisi velikega racionaliftta Descarte-sa (Kartezija), ki so duha mladega židovskega učenjaka močno pretresli. Kakor pisec znamenite »Razprave o metodi«, je pričel PREGLED tudi on razmišljati o sami metodi, kdo naj pride do resnice in jo dojame. Ne židovska, pretežno praktična in versko-dogmatična filozofija, niti učenost zahajajoče shola6tike mu nista mogli utešiti nemirnega duha. Na kartezijski osnovi, ki jo je smatral za trdno podlago novega mišljenja, je jel Spinoza samostojno in nezavisno od vseh verovanj in obstoječih miselnih sistemov graditi svoj filozofski sestav. Zaradi vznemirljivih nazorov verskega in modroslovnega značaja je prihajal navskriž s svojim židovskim okoljem, v katerem »o togi, v sami interpretaciji talmuda odrevene-li pismouki predstavljali dogmatično okorelost in težko duševno varuštvo. Po prejšnjih verzijah so Banicha Spinozo izključili iz občestva pravovernih Zidov in pognali z doma; zdi se, da je novim raziskavanjem, delno objavljenim, baš ob priliki letošnjega, Spinozi posvečenega filozofskega kongresa v Haagu, uspelo postaviti to zadevo v nekoliko drugačno luš. Nedvomno je, da ie od 1. 1656., ko so ga baie izgnali iz Amsterdama, živel v drugih krajih, dokler se ni 1. 1669. stalno naselil v Haagu. Medtem so mu ponudili mesto profesorja filozofije v Heidelbergu, toda Spinoza si ni dal vezati rok. Ostal je v Haagu do smrti. Živel ie revno in v vsakem pogledu strogo po nravnih načelih. Podnevi ie brusil stekla in si z ročnim delom služil &kromni kruh ob prostih urah in ponoči je prebiral filozofske spise in pisal svoje uče- ne traktate, ki jih danes uvrščamo med največje dokumente bistrega, metodično in logično mislečega filozofsko - iskateljskega du-hžu V Haagu je tudi umrl (1677). Njegovo najznamenitejše delo je »Ethica ordine geometrico demonstrata«. običajno pod naslovom >Etika< prevedeno na vse svetovne in mnoge druge jezike (prav za sedanjo tristoletnico bo izšel v Beogradu celoten srbskohrvaški prevod dr. Anastasijevičeve). »Etika« Je zaradi tega chef d'oeuvre tega genialnega Žida, ker je v tem delu zgradil in 7. matematično ostrino izoblikoval svoi celotni filozofski sistem, združil v tem veličastnem, dasi na videz hladnem, razumsko pustem miselnem hramu vse. kar je v prejšnjih spisih podal tehtnega. Tu ie naivid-neje opredelil svoi odnos do večnih življenjskih vprašani. »Ethica« je razdeljena v pet delov. Prvi razpravlja o Botru, odnosno o metafiziki sploh. Drugi vsebuje spoznavalno teorijo (de natura et origine mentis), tretji polaga temlje Spinozevi psihologiji, četrti ima značilni naslov «0 človeškem suženjstvu ali o podložnosti afektom, peti pa razpravlja o moči razuma ali o človški svobodi. Poleg »Ethicae« ie Spinoza zapustil še nekoliko spisov, med niimi: »Trnrtatus de Deo et bomine eiusaue felicitate« (O Bogu in človeku in njegovi sreči). »Principia philosophia« Cartesianae« (Osnove Descartesove filozofi-ie). »Tractatus theologico - noliticus« itd. Malo pred smrtjo ie. napisal VTraetatus poli-t.icus<, ki pa ga ni mogel dovršiti; v tem spisu je bistri mislec, ki je razglabljal o najtežjih vprašanjih bitja in žitja, razvil svoje misli o političnem vladanju: Vlada naj se v soglasju z državljani in nihče naj šiloma ne zatira njihovega prepričanja. Veliki duh, ki je iskal in izpovedoval večno, se je tu srečno zaustavil ob zemeljskem in poudaril nasproti Hobbesovi teoriji absolutizma preprosto. iasno in globoko razumno demokratično misel. Spinoza, pravi H. Schmidt, se je izkustveno naučil, da je vse, kar po navadi nudi življenje: bogastvo, čast. čutno veselje, ničevo in nezanesljivo, dobro ali slabo pa samo toliko, v kolikor giblje našo čud. Zato je sklenil raziskati, ali je kje kaj takega, kar bi navdalo srce s trajnim in zadostnim notranjim mirom. Pri tem je odkril, da si lahko mislimo tAko človeško naravo, ki bo v mno-gočem višja od navadne. Stremljenje po taki notranji človeški podobi ie edino, kar človeka lahko osrečuje, in vse znanosti 6e morajo zastaviti za ta smoter. K temu cilju naj bodo usmeriene vse naše misli in vsa naša dejanja. Kakšen pa le prav za prav ta smoter? Imenuje se samospoznanje in samoob-vladan;e, spoznanje narave in obvladanje narave. Čim več pa duh ve, bolje spoznava svoie sile in red v prirodi. Čim bolje pa nožna sebe, tem lažje se bo vzdržal brezkoristnih stvari. In ker v prirodi ne more biti ničesar, kar bi nasprotovalo njenim zakonom, marveč se vse dogaja po določenih zakonih, tako da si učinki in določeni zakoni slede v nerazdruž-ljivi verigi, tedaj smemo sklepati, da 'o«eine 61ane Društva jasebnih in a.vtonoornih nameščencev. 13573 ♦ Duha prisotnost. Prejeli smo: Tako So nekateri poslovenil; nemški izraz Gei-stesgegenwart. Popolnoma nepotrebna prevedba, saj imamo dobre slovenske besede: prisebnost, domiselnost, zavednost. A. M. ♦ Obleke jn klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. ♦ češpljevega kaparja in druge škodljive žuželke na sadnem drevju je treba zatirati že jeseni z ARBORINOM. Navodila daje tvrdka »CHEMOTECHNA«, družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10. ♦ Franz-Josefova grenčica služi izvrstno pri želodčnih boleznih in boleznih na ledvicah, pri žolčnih kamnih in zlatenici. Iz LfisMfane u— V ponedeljek bodo na razpolago vstopnice za pripravljajoči se novinarski koncert dne L decembra. Dobivale se bodo v Matični knjigarni. Zanimanje za koncert je bilo vsako leto Izredno veliko in bo tako nedvomno tudi letos, za kar jamči krasen koncertni program poleg vsega drugega, kar se še pripravlja za družabni večer po koncertu. Letos bodo bifeji preskrbljeni 8 prvovrstnimi in vendar zajamčeno cenenimi jestvinami in pijačami Pripravljalnemu odboru so zagotovile sodelovanje vinarska veletrgovina 'uevanič iz šiške. tvrdka Meinl, slaščičarna No-vot.ny in delikatesna trgovina Javornik. Za godbo bo skrbel priznani orkester »Sloge«. Tako se tudi onim, ki si hočejo po novinarskem koncertu privoščiti nekoliko zaslužene zabave, obeta najboljše, kar more nuditi takale prireditev. Opozarjamo pa predvsem: Nabavite si vstopnice takoj prve dni prihodnjega tedna, nikar ne odlašajte! u— Prebivalcem Ljubljane! Ie časopisnih vesti ste zvedeli, da pripravljajo mestni delavci s pomojo poduradnikov, slug ln nekaterih uradnikov splošno nabiralno akcijo v dneh 3. in 4. decembra v prid brezposelnim delavskim družinam! 'Apeliramo na dobrosrčnost vsega prebivalstva, da se Leichner Fettpuder je že 60 let svetovna znamka. 351 rade volje odzove prošnjam legitimiranih delavcev za podpore! Naj ne bo nikogar med nami, ki ne b{ izpolnil svoje dolžnosti do bližnjega, in ki b; brezsrčno prepustil uboge delavske družne prezebanju ln gladu! u_ Ljubljana In kongres stanovanjskih najemnikov. Društvo stanovanjskih najemnikov odpošlje več delegatov na kongres stanovanjskih najemnikov, ki se bo vrš;i 4. decembra v Zagrebu. Odbor pripravlja natančno evidenoo o vsefc stanovanjih in o višini najemrin. število čianov napreduje in se je doslej prijavilo nad 1500 najemnikov, pripadajočih najrazličnejši stanovom in slojem. u— Potovanje na sever. Drevl ob 20. bo dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti drugo poljudno znanstveno predavanje Prirodoslov.ne sekcije Muzejskega društva. S predavateljem g. dr. B škerljem, bomo pohiteli v severne kraje Evrope, tja do najsevernejših točk, Nordkapa in Nord-kvna. G. predavatelj nam bo svoja izvajanja tolmačil s preko 60 skioptičnimi slikami po svojih lastnih posnetkih s potovanja. Zaradi kritja stroškov se bo pobirala nizka vstopnina, in sicer za sedeže po 4 Din, za stojišča po 2 Din. Na prav obilno udeležbo vabj sekcljski odbor. u— Angleško-jugoslovensko društvo vabi na današnje javno predavanje, ki bo ob 18. v univerzn; zbornici. Predavala bo ga. Fanny Copeiandova v angleščini o pestrosti britanske pokrajine (The Varlety of the British Landscape). Predavaje bodo spremljale številne skioptične slike. u— Nadaljevanje prvega predavanja o negi in prehrani dojenčka bo drevi ob 20. na ženskem učiteljišču v pritličju. Predavala bo kakor prvič ga. dr. Konvallnka-Tavčarjeva. Zveza gospodinj vabi mlade mamice k obilni udeležbi. Vstopnina 2 Din se bo pobirala za kritje stroškov. u— Preporodovci! V soboto, 20. t. m. ob pol 17. bo predavanje g. Lipaha o gledališču. Vabljeni člani SOP. Za člane udeležba obvezna. u— Društvo »Tabor«. Drevi ob 20. bo predaval v društvenih prostorih v hotelu »Tivoliju« II. nadstropje, naš priznani predavatelj profesor g. Rudolf o vzrokih svetovne krize. Člani in prijatelji iskreno vabljeni! u— »Zapadna fronta 1918«. Eno najlepših filmskih del, Pabstov zvočni film »štirje in-fanterieti«, ki nam kaže vojno in njene grozote, bo predvajala ZKD od jutri v Elitnem kinu Matici. Brez vsakega olepšavanja vidimo v tem filmu vse muke in trpljenje vojakov na fronti in prebivalcev zaledja. Zunaj na bojnem polju padajo žrtve v hekatombah, ljudje padajo ranjeni, izmučeni, krvave najboljši sinovi domovine. Pošastni ples vojne vihre je v tem filmu razgaljen do mozga. V zaledju pa zavlada pomanjkanje, lakota in beda. Strašen je vtis, ki ga napravi ta filin na slehernega gledalca in !e ljudje s trdnimi živci si lahko ogledajo to filmsko delo. ki je izdelano mnogo učinkovitejše od filma »Na zapadu nič novega«, ki je bil pri nas zabranjen. Predstave bodo v petek in soboto ob 14., v nedeljo pa ob 11. u— Zagrebški kvartet v Ljubljani. Jutri v petek se nam bo nudila prilika poslušati slavni zagrebški kvartet, ki bo s svojo bravurozno tehniko, kakor pravijo inozemski časopisi, izvajal Beethovnov kvartet št. 11. op. 95, Krešimira Paranovlča An-dante, Schubertove varijacije »Smrt in dekle, Mendelsohnovo Kanconeto in Mau-ricea Rawela »Quatuor pour lnstrumments a cordes«. Povsod, kjer je ta kvartet nastopil, so bile koncertne dvorane nabito Zvočni kino Ideal PREMIERA VELIKEGA CIRKUŠKEGA FILMA ARTISTI SIROMAŠNO IN TEŽKO ŽIVLJENJE ARTISTOV, KI JIH CESTO DRUŽI ISKRENO PRIJATELJSTVO IN GLOBOKO OBČUTENA LJUBEZEN Nancy Carroll PREDSTAVE OB 4., T. IN 9. VELESENZACIJA! PREMIERA! 5 sredstvom „Haarglanz" je m ga las popolna, »ema giava« »Haarglanz« je v zdravstvenem pogledu potrebna okrepčilna in pomiajevalna kopel po umivanju glave. To sredstvo nevtralizira pri vsakem umivanju glave v laseh nabrane alkalije. Nabrekli lasje se s tem sredstvom spet stisnejo in zravnajo m tako hitreje posušijo S tem pridobijo lasje spet svojo naravno mladostno prožnost. Ta prožnost in popolna čistoča je dokazana z lepim sijajem Sredstvo »Haarglanz« je priloženo vsake mu zavojčku »črne glave«, zraven pa so tudi praktična očala proti peni, da si lahko umivamo glavo z odprtimi očmi. 2 polne. Prepričam; smo, da tudi Ljubljana ne zaostane, saj >S!oga« s svojim; nizkimi cenami omogoča dostop h koncertu najširšim slojem našega občinstva Prijatelji lepe, nad vse plemenite komorne ela. be. ne zamudite tedaj te lepe prilike Da se naval na večerno blagajno prepreči, kupite vstopnice že v prodaji v naprej. Do-be se še danes in jutri v Matični knjigarni in v Pugljevi trafiki, palača Pokojninskega zavoda na Miklošičevi cesti. u— Nov grob. V Verovškovl ulici 13. je po daljšem boiehanju umrl er. .To?«f r e-čar, uslužbenec državne železnice v pokoju Pogreb blagega moža bo jutri ob 14. Blag mu spomin, žalujočim naše sožalje! Ali potrebujete čistilno j sredstvo ? Zgodaj zjutraj dosežete normalno lahkotno izčižčenje, če vzamete prejšni večer 2—3 dražeie ART1NA. Dobi-io se » vseh lekarnah. -'sehina škatlice I 3 8 — zadostuje za 4 do 6 krat Odobr.DO od Ministar. soc. politike io narodnega zdraviš San. oddeL S. Br 12258 od 12. julija 1932. ^■Mi^MnH^Hi^HBHaaBMasavva u— Sokol I., Tabor, poziva članstvo, da se v kar največjem .številu udeleži pogreba svoje vzorne članice sestre Marije Kokaljeve. Pokojnica je bila prva predsednica ženskega krožka Sokola L, nadvse delavna in požrtvovalna, do visoke Fvoje starosti vzor vsem sestram. Pogreb pokojne sestre ee bo vršil danes ob pol 15. iz hiše žalosti Gradišče št. IL članstvo se zbere ob četrt na 15. pred dramskim gledališčem, društveno odposlarfrt\io v kroju s praporom, ostali v civilu z znakom. Poziv Kolašicam. Kruta ttsoda je zopet posegla v vrste »Kola jiugosloven-skih sester«. Umrla je dolgoletna članica in bivša odibornica, gospa Marija Kokali-Trškaa. Odbor poziva sestre odbornice, da se udeleže polnošteviLno pogreba b'age pokojnice, ki bo danes ob pol 15. uri iz hiše žalosti Gradišče 11. Društvo ji ohrani blag spomin. u— Mestna plinarna opozarja vse odjemalce plina, da imajo vsi uslužbenci mestne plinarne legitimacijo s sliko v črni knjižici, katero morajo nositi vedno pri sebi Ker se dogaja, da uslužbenci plinarne ali pa tudi osebe, ki niso bile v nobeni zvezi s plinarno, obiskujejo stranke s pretvezo, da so pc>lani od plinarne, se stranke na to ponovno opozarjajo. V interesi vseh strank je torej, da zahtevajo od vsakega uslužbenca plinarne, da se legitimira. u_ Zanimivosti z ljubljanskega trga. Sadni trg Je bil včeraj le srednje zaiožen, dovoz že pojenjuje. Jabolka so bila 2 do 4 Din, medene tepke 2, boljše hruške pa po 3 do 6 Din kg. Kostanja je bilo saino tri vreče, zato je bU navaden po 3 Din 1, boljši pa po 6 Din L Poznojesenskih gob, zlasti sivk, je bilo na izbero po 1.50 1. Neka kmetica je prinesla celo še par jurčkov. Za sivke je najugodnejši teren v gozdov.h okoli Brezovice in Vrhnike, kjer prav bohotno rasto tudi brinovke, a te obrajtajo samo izkušeni gobarji. ZelenjadnI trg ;'e bil dobro preskrbljen z endlvijo, motov. 1-cem .in razno povrtnino. Jajca se draže :n so bila danes par že po 3.25 Din, komad pa po 1.75. Trnovsko kislo zelje je po 4 Din, kmečko po 3 D;n kg. Dovoz krompirja In zeljnatlh glav je bil minimalen. Krompir na debelo 0.90 do 1.10 Din, zeljnate glave po 1 Din kg. že zadnjič smo objavili statistiko o dovozu krompirja, zelja in repe v mesto. Od julija do novembra je bilo uvoženo skupno 2,273.493 kg, letos v I. polovici pa samo 1,022.470 kg. Jesenski meseci so najugodnejši za dovoz teh poljskih pridelkov. Ljubljančani se požurijo, da se čez zimo preskrbe z zalogami krompirja. Skupno je bilo v 10 mesecih uvoženo 3,295.936 kg ter pridelkov, če račnna ir.o povprečno ceno 0.85 Din za te pridelke, je znesel n voz najmanj 2,801.568 Din. in iskrene nauke; za čudo se jim je videla brezbožna in prevarna, zato so jo jeli pobijati z vsemi mogočimi sredstvi Hoteli so jo izbrisati s sveta, kakor so njesa izgnali iz družbe v zatišje samotnega življenja. Spi-noza ie vse to vedel in občutil na sebi. vzlic temu sa ni moglo navdati z mržn.jo; niti kot preganianec in ne kot izobčenec ni zamrzil družbe, ki ea je težko užalila in mu nanesla tolike krivice. To je znak visokega, plemenitega, a tudi nezlomljivega značaja; v tem je nekai sokratskega. kar Spinozo kot človeka stori liubega in ga dviga med prve osebnosti vsega človeštva.« To je resnica o tem človeku in filozofu, ki so ga dolgo časa krivično zvali »auetor irreligiosis-simus«. Njegov'svetli spomin pa prodira skozi vse mrakove vekov in ožarja tudi obzorja daljne, morda lepše in srečnejše bodočnosti. ----------—o- Predavanje univ. prof, E. Spehtorshega V torek, dne 22. t. m. je v ožjem krogu Društva za pravno filozofijo in sociologijo prpHnval g. univ prof. E. Spektorskii o L sodi prircinih zakonov v socialni filozofiji Razvija' je naslednje misli o tem problemu: PoiPtn zakona vobče in posebno naravnega zakona dolgo časa ni imel ontološkega, indikativneira smisla, pač pa deontološki. imperativni Tudi 6toiki ga rabijo še v tem smislu, čeprav so ga komplicirali s fatalizmom. Šele v 17. stoletju, ko ie bila etika priznana za relativno, a fizika za absolutno, so pričeli s pojmom zakona združevati me- hanični determinizem. V 18. stoletju se naravni zakon pojmuje predvsem kot normalen prototip občestva. V drugi polovici 19. stoletja je dobila socialna zakonomernost (zakonitost) naturalistično obeležje. Sočasno pa se je pričela »demontaža« vseh konstrukcij mehaničnega determinizma Quetlet smatra socialno fiziko že kot enostavno statistično posplošitev verjetnostnih dogodkov in svobodnih aktov Cournat in E. Boutrou sta še bolj poglobila slučajnost in relativnost naravnih zakonov Naville, Wlndelland. Rickert in dr. so osvobodili zgodovino determinizma. Bergson naglasa v pojmu evolucije moment tvornosti in elana. V koncepciji Jamesa je človek kodeterminanta Boga pri dovršitvi usode sveta. Vzporedno so Boltzmann, Driesch in drugi pisatelji preobrnili tudi zakone narave v statistične^ generalizacije verjetnostnih procesov, ki se opravičujejo le p-ri makroskopičnem i zgledovanju narave. V njenih podrobnostih vidi Louis de Broglie celo •»svobodno voljo narave«. Ob takem stanju problema se kaže nujna potreba, da ee revidirajo dogme naturalističnega determinizma v socialnih vedah-To je tem boli potrebno, ker so prav te dogme zadržale njih razvoj ter so vnesle vanje nemalo zmedo. Predavanje je bilo gprejeto z največjo pozornostjo. Kakor izvemo, bo kmalu izšlo v Zborniku juridične fakultete. Popravi; V člančič »Ob osemdesetletnici Frana Maslja - Podlimbarskeaa« v >Jutro« z dne 22. L m., se je vrinila tiskovna na- paka : čitaj v Bogolesje namesto bogoslovje. Pojasnilo. Prejeli smo: Prosim, da v izpopolnitev beležke v »Jutm« z dne 22. L m. priobčite to-le pojasnilo: Načelstvo Tiskovne zadruge je na seji dne 22- L m. vzelo na znanje odstop dosedanjega urednika »Ljubljanskega Zvona« g. Albrechta in izjavo dosedanjih sodelavcev gg. Jos. Vidmarja, dr. Lebna in dr. Ferda Kozaka. Na tej seji ie soglasno in odločno sklenilo, da bo »Ljubljanski Zvon« izhajal tudi nadalje. Zaključek tekočega letnika je bil poverjen začasnemu uredniku, medtem pa se bo na novi, širši podlagi organiziralo definitivno uredništvo, ki bo prevzelo skrb za nadaljnje letnike. K sodelovanju so že zdaj vabljeni vsi, ki jim je do tega. da bo »Ljubljanski Zvon? v duhu svojih tradicij tudi v bodoče svobodna revija svobodoumno usmerjene slovenske književnosti. Naročnike »Ljubljanskega Zvona« opozarjamo, da bo oktobrska številka, ki se je zaradi krize v uredništvu zakasnila, izšla prav kmalu, novembrska in decembrska pa v skupnem zvezku okrog božiča V tem zvezku bo objavljen program novega uredništva za prihodnji letnik — Za »Tiskovno zadrugo«: predsednik dr. O. Fettieh, 1. r. Mariborsko gledališko pismo Branislav NuSič: Gospa mfnisfrovka. M. Mayo: Moje dete. Izmed Nušičevih del je dosegla »Gospa ministrovkac v Mariboru še največji uspeh. 2e pred leti, ko so jo igrali prvič, je napolnila gledališče več večerov kakor druge predstave tiste sezone. Prav to je menda napotilo gledališko vodstvo, da jo je znova spravilo na repertoar Dasi šaloigra ni umetnina in stoji napram pravi umetnosti nekako na primerjalnem razmerju fotografija: umetniška slika, je vendar zabavna in poučna. Osebe so dobro tipizirane in »Gospa ministrovka« se da krepko režirati in igrati. Režija je ostala tudi letos Kovičeva ln v ansamblu ni bilo bistvenih izprememb. Steber večera je bila ga. Dragutinovičeva. Ziv-ka je za Dulsiko njena najboljša kreacija. Med ostalimi so bili najmočnejši gdč. Kraljeva kot hči Dara, g VI. Skrbinšek kot njen mož, g. Furijan kot trgovec Todo-rovič, g. Grom kot stric Vasa, g. Pavle Kovic kot Pera Kalenic, ga. Zakrajškova kot tetka Savka in ga. Savinova kot Raka. Ostala zasedba: g. Harastovič Sima Popovič in stric Panta, g Tovornik uradnik Pera, ga. Založnikova tetka Daca. ga. Gorinškova Kristina, g. Rasberger Jovan Pop - Arsin, g. Gorinšek stric Jakov m sluga iz ministrstva. g Blaž Sava Mišič, ga Tovornikova ločenka Soja in gdč Starčeva sobarica Anka. Jezik je nekakšna mešanica slovenščine ln srbščine z napakami v obeh. Letošnja premiera je bila v četrtek. V soboto zvečer smo pa videli premiero »Mojega detetav. burko ameriške pisateljice Margarete Mavo. Delo je strahovito revno, brez vsake poglobitve, trohice duhovitosti in življenske resničnosti. Osebe so tako .plitve, da se zde kdaj p« kdaj skoraj beda- ste. V tem in takem »Mojem detetu« se odkriva vsa površnost in plitvina današnje Amerike širokih množic, katerim je taka hrana višek zabave. V Ameriki je dosegla Mayo velik uspeh in zaslužila dosti dolarjev, da je pa priromalo njeno »Moje dete« tudi v Evropo in v Jugoslavijo, je pač vzrok amerikanizacija našega starega kontinenta. Zabavati more pač le tiste, ki gredo v gledališče samo zato. da jim dve uri ni treba nič misliti. Upajmo, da bo takih tudi v Mariboru nekaj in bo gledališko vodstvo doseglo svoj blagajniški uspeh. Premiera v soboto zvečer sicer tega ni pokazala; obisk je bil slab. Trgovca Alfreda Hardyja, ki si želi otroka in se, ker ga ne dobi, loči od svoje žene Kitty> je igral g. Harastovič Mestoma je pokazal nekaj neprisiljene komike, sicer je pa ostal v okviru višine celotne burke. Močnejša je bila Kittv gdč Kraljeve, k- si izposodi otroka, da bi moža spravila na aj :n ga navezala nase. Bila je vsaj deloma resr č-na, in sicer po lastni zaslugi Zakonca Jiu-nuya Jimmya in Aggie, ki prinašeta Kitty otroke, sta podala g Nakrst in ga Savinova dosti živahno. Ostale vloge, ki so bolj epizodne. so igrali: g. Furijan OTloretvja, hčer perice in matere dvojčkov Mi?5:e ga. Tovornikova, mater prvega otroka Rozo r a. Zakrajškova. policijska agenta Finuagleua in Danovala pa gg. Tovornik in Blaž Delo je zrežiral g Hinko Tomašič iin napravil kar je pač mogel. Če bi se bil še bclj potrudil, bi bil lahko dvignil nekatere prizore s plitvine malo više. S. Rehar. » a— Mala kartlgalilejska afera. Korenja- ški Jurek je doma zašil 40 litersfa; sodček vina v vrečo ia se napotil iz Bele Krajine r Ljubljano, da bi tu vnovčil svoj pridelek. Jztuhtal pa je poseben načrt, da 1*1 se ognil plačilu občinske trošarine. Na glav. nem kolodvoru je lepo zahteval tranzitno bol^to za Zeleno jamo. V mestu je p<> sredi prodal nekaj litrov viučka in šel nato v neko večjo delavsko barako, kjer je naletel na svojega rojaka. Veseli so vince izpili. Jurek pa je hotel imeti trošarino vrnjeno. šest kopačev niso mačkine solze! Nalll je v sodček vode, ga znova zašil v vrečo iin hajd na mitnico v Zeleno jamo. kjtir je pomolil nvtničarju tranzitno boleto Mitničar ji> ogledal sodček ln dejal da ne Plača nič, ker je sama vo-Ja. Jurek se je prišel pritožit na mestn.; dohodarstveni urad. Ta je poslal mitnico komisijo, fcl ji je Jurek zatrjeval: »Gospoda! Vino je samo malo vodeno.« Komisija pa je dognala, da je v sodčku res le jaqua purissima«. •Tn Jurek se je žalostno obrisal za 60 Din. u_ So ga le iztaknili. Že znani naviha-nec, 371etni Lojze Logar, je pred dnevtl popival v družbi nekih veselih ljudi v kavarni na Sv. Petra cesti. Naenkrat pa se je 'Menil in odišel z 200 Din, ki jih je malo prej izmaknil iz žepa Ir>ozorjen, da prodajata brezposelni zidar France in brezposelni delavec Vincenc znancem različne tobačne izdelke pod re žijsko ceno. Stražnik je zadevo prijavil na stražnici, nakar so varnostni organi po-fskal; oba osumljenca in ju res kmalu are-":rali. Na policiji so ju preiskali in našli pri obeh več zavojčkov cigaret Drina, -Strumiea, Vardar, Zeta in drugih vrst. Na vprašanje, kje sta cigarete dobila, sta izpovedala, da jima jih je izročil neki Miha. o katerem sta vedela povedati, da je bii nekje na Gorenjskem lastnik trafike, a jo ;l3 opustil. 2e v teku dopoldneva pa je po Vcija aretirala tudi Miho. ki je takoj priznal, da ni bil trafikant marveč, da je to-•ačne izdelke prejel od nekega fanta, ki > baje doma iz Tržiča. Vse aretirance j-e policija pridržala, ker domneva, da izvirajo iz vloma v trafiko v Domžalah. u— Tudi pod kontrolo! Strogo je prepovedano voditi pse presto na trg. Zgodi pa dostikrat, da se psički zateko tja in se ►otepajo okrog stojnic in branjevk. Zato je včeraj mestni konjač izvedel strožjo kontrolo z dvema pomagačema, ki sta držala v rokah žične zanjke, da bi živali ponovila. A p-vek i so jo popihali s trga, efen so zavohali prihod konjačev. u— Lep vzgled človekoljubja je pokize-7a tvrdka Fabiani & JuTjevec v Ljubljan.. kj se je prva odzvala na prošnjo Podpornega dTuštva za gluhonemo mladino in dalo, prav čedno darilo za božičnico. Hvala! u_ Miklavžev večer Sokola II. v Kazini 4. decembra. Popoldne mladina, zvečer odrasli. u_ Specialist za kirurgijo dr. černič Mirko, šef kir. odd. drž. bolnice, ordinira od 14 do 16. (razen nedelj in praznikov) v Ljubljani, Knafljeva 10-IL, tel. 29-42 7^-avilnl aparati višinsko sonce, diater-m ja, tonizator, žarnica >Hala« enterocle-an r, ..Radium-emanator«. u_ »Preporod« bo imel v soboto redno plesno vajo. Začetnikom bo nudil pouk mojster g. Jenko že ob pol 20. Bodite točni! Lv-r;-1 bo priljubljeni jazz >Ronny«. Vstop bo dovoljen le proti dijaški legiti-ni;ic';li i ti gostom, uvedenim po članih. Prihodnji 'eden bo podaljšana plesna vaja. u— Drevi plesna vaja JNAD >Jadrana«. Igra r':r, ,Ronny«. Vodja g. Jenko. Začetek ti r io ob 20. Iz Celja e_ Srebrna poroka. Na svojem domu v Pečovniku pri Celju praznuje danes srebrno poroko vrl narodnj "ar Blaž in Rozaiija Dobrajc. Oba sta zdrava in čvrsta ter j ime. k prijetnemu jubileju čestitajo poleg njunih otrok tudi številni znanci in prijatelji, še na mnoga leta! e— Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek 28. t m. ob 20 bo predaval v risalnici meščanske šole vse uči Irski profesor g. dr. Vale Vouk iz Zagreba o smrti in .nesmrtnosti s stališča biološke vede Ker je g. predavatelj znan učenjak in sijajen govornik, bo predavanje gotovo zelo zanimivo in poučno. e— Društvo kmečkih fantov in deklet za celjsko okolico bo imelo ustanovni občni zbor v nedeljo 27. t. m. ob 14. v Celjskem domu. Ob tej priliki bodo govorili tudi vo= ditelji kmečke in delavske mladine. e— Znatno povečanje brzine vlakov na savinjski železnici. V ponedeljek dopoldne se je vršila na savinjski železniški progi od Celja do Velenja in nazaj poizkušna vožnja, da se ugotovi, ali gornji ustroj te proge prene?e večjo brzino Komisijo, ki .se jc udeležila te vožnje, so sestavljali kot zastopniki direkcije državnih železnic v L.lubliani g2- načelnik finančnega oddeka inž. Dolinšek. načelnik gradbenega oddelka inž. Staržik in železniški svetnik Pe^k m drugi strokovnjak" Maksimalna brzini vlakov na savinjski prog' znaša zdaj 35 km. vlak pa je vozil na poizkusni vožnji z maksimalno brzino 45 kn Vožnja je povsem uspela. Z uvedbo poletnega voznega reda Vremensko naroČila Meteorološkega zavoda v Ljubljani Številke za označbo kraja pomenijo I. čas opazovanja, 2 stanje barometra 3. temperatura, 4. relativna v t a* a v % 5. amer 12 brzino vetra. 6 oblačnost 1—JO. 7 vr»ta padavin. 8 padavine v mm -Temperatura: prve Številke pomenijo noV višjo druge o^Viižjo '^mperatura. 23. novembra Ljulbljana 7, 759.9, 5.0, 90, mirno, 10. 32.1, dež; Ljubljana 13, 759.9, 7.0, 80, mirno, 10, Maribor 7, 759.1, 3.0, 90. mirno, megla, 8.0. dež; Zagreb 7, 760.3, 5.0, 90, ESE2 10. 40, dež; Beograd 7, 759.1, 10.0, ESE4. 10. 0.4, dež; Sarajevo 7, 759.5, 10.0, 90. mirno, 10. 11.0, dež; Skoplje 7, 766.6, 6.0. 90, mimo, 10, —, —; Split 7, 758.0, 15.0. 90, S8, 10, 30, dež; Kumbor 7, 759.2, 15.0. 90. NW6, 10. 51.0. dež; Rab 7. 758.6, 11.0. 90, NNW4, 10, 50, dež. Temperatura Ljubljana 9.0, 4.0; Maribor 6.0, 3.0; Zagreb 7.0, 5.0: Beograd 11.0. 7.0; Sarajevo 14.0, 9.0; Skoplje 9.0. 1.0: Split 15.0, 14.0; Kumbor 15.0: Rab II.0. Sonce vzhaja ob 7.7, zahaja ob 16.21. Lnna vzhaja ob 1.7, zahaja ob 13.40. bodo p!*??*? vlaki ne tej progi vršiti t maksimalno brzino 45 km. S tem bo vožnja od Celja do Velenja skrajšana za 28 minut. Prebivalstvo bo to vest gotovo 6pre* jelo z veseljem ia zadoščenjem. e— Žrtev napadalca V Stojnem selu v občini Sv F'orjanu pri Kogatcu je v torek neki moški v pretepu napadel 21 letnega dninarja Franca Stiplovčka s Stojnega vrha z nožem .n mu prizadejal več ran po raznih delih tele-ta. Stiplovšek se zdravi v celjski bolnišnici. e— Divjaštvo v gostilni. K notici, ki smo jo objavili pod tem naslovom v torek 22. t. m. po službenih podatkih, smo pozneje izvedeli, da sc bili v gostilni g. Kreuha v Gubčevi ulici v nedeljo 20. t. m. ob polno-sicer trije dijaki rudarske šole, ki pa so bili popolnoma mirni in se niso udeležili pretepa, ki so ga povzročili drugi gostje. To ugotavljamo, da se ne bo delala dijakom in zavodu krivica. e— V celjski bolnici je umrla 30 letna brezposelna delavka Julija na Paušerjeva iz j Tepanja pri Konjicah. Na Lopati pri Celju je umra 70 letna služkinja Marija Jelenova, v Medlogu pa 67 letni posestnik Štefan Mimik. e— Mestni kino. Drevi ob po! 21. se ho zadnjikrat predvajal sijajni kriminalni zvočni film »Zinker« pa znanem roma.iu Bdcarja \Vallacea. Foxov zvočni žurnal. a— 1. december bo letos v Mariboru v znamenju proslave 25 letnice Sokola mntiče. Na večor poprej bo tradicijonalna to-•ovadna akademija v Unionu, ki bo letos prav posebno zanimiva. Po akademiji ba družabni večer pri »Orlu«, 1. decembra o'.> 10. pa jubilejna proslava v Narodnem domu. Vstopnice za akademijo se dobe v trgovinah pri Brišnikov) in Burešu. a— Gostilničarji za bedne in brezposelne. Pred dnevi smo poročali, da so mariborski gostilničarji, kavarnarji, hotelirji, restavraterji in la-.t.nikj bufetov sklenili prispevati ubožni akciji mariborske mest-ue občne za podpiranje brezposelnih in ubogih po svoji moči in so v ta namen darovali znesek okrog 11.000 Din. Pripornn' tj moramo k tej notici, da mariborski go-stilničarskj in sorodni stan prispeva v podpiranje bednih in brezposelnih stalno ogromre zneske. V javnih gostilnah in restavracijskih obratih na ozemlju mesta Maribor prejema stalno vsak dan brezplačno zajtrk 17, kosilo 57, večerjo 29 in kompletno celodnevno oskrbo 68 osJ>, med temi je tudi 22 revnih dijakov, če prere-čunamo vrednost te prehrane v dinarje, dobimo lepo vsoto mesečnih 10.000 Din. Mariborsko gostilničarstvo zasluži za svojo karitativno delo vpo pohvalo ter naj bi dobilo obilo posnemalcev. j a— Znana plesalka Katja Dela^ova, ki je dosegla v zadnjem času s svojimi nastopi v Ljubljani veltke uspehe, bo priredila samostojen plesni večer v petek, dne 2. dcceonbra v mariborskem gledališču. a— Nenadna smrt. Včeraj dopoldne je zadela kap na njegovem stanovanju v Ve-trinjslki ulici 5 upokojenega 66-1 etnega železničarja Alojzija Straška. Bil je takoj mrtev. Truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico na pobrežikem pokopališču. a_ Glede nameravanja podražitve kruha v Mariboru, o kateri smo pred duev; poročali, nas je mariborska pekovska zadruga obvestila, da so zahteve pekov glede zvišanja cen popolnoma upravičene, ker jih sili k temu zvišanju za 50 par pri kg znaten porast cene moki ter tudi nanovo uvedeni 3 odstotni prometni davek, ki se je začel pobirati s 1. septembrom. Seveda plačujejo peki še razne druge visoke davščine. Zadruga pekov izjavlja, da ni zaprosila mariborskega mestnega načelstva za dovoljenje zvišanja krušnih cen, temv-č samo za dovoljenje reguliranja cen v toži. ker so peki prav tako upravičeni znižati ali zvišati cene, kakor vsi drugi trgovci. a— Prijet pohujševale® mladine. Včeraj zjutraj je mariborsika policija aretl. .-ala 40-leLnega brivskega pomočnika Rudolfa L., ki je že dolgo časa ustavljal na cestah in ulicah mlajše dečke in jih izvabljal pod različnimi pretvezami v svoje stanovanje. Po zaslišanju je policija možs izročila sodišču. a— ITjel s<« ie. Predsinočnjim je mariborska policija po srečnem naključju izsledila 21-letneea delavca Franca 2. in mu nekoliko natančneje pretipala grešne cbisti. Fant je po kratkem oklevanju priznal. da je ukradel v zadnjem času v Mariboru več koles, ki so jih pustili lastniki nezavarovana ob hišah ali v vežah. Po končanem zaslišanju bo izročen sodišču. Iz Novega mesta n— Kino »Dom« bo predvajal v petek 'n v soboto obakrat ob 20.15. in v nedeljo ob 15., 18. in 20.15 zvočni film »Mona I.i-sa". V glavni vlogi Trude von Mollo \Vil!y Forst. Predigra zvočni tednik. As&velsat STANKO PEČAR obvešča cenjeno občinstvo, rta otvoril advokatsko pisarno v Ncvem mestu je na trgu Kraljeviča Petra, t hiši trgovine Alfonz Oblak. 13572 f TO Novi državni proračun Kakor smo že poročali, je bil narodnemu predstavništvu predložen predlog proračuna za leto 1933/34 v skupnem znesku 10.438 milijonov Din, to je za 885 milijonov manj aego je predvideno v tekočem proračunu. V primeri z letom 1931/32 je proračun zmanjšan za 2782, v primeri z letom 1930/31 pa za 2910 milijonov Din. V treh letih se je torej naš državni proračun skrčil za skoro 3 milijarde Din odnosno za 22 odst. Seveda, če hočemo presoditi, v kakšni meri upošteva proračun gospodarsko in davčno moč prebivalstva, tedaj moramo zti primerjavo vzeti le gibanje proračuna splošne državne administracije, ki se krije s fizikalnimi dohodki države, dočim proračun državnih gospodarskih podjetij in ustanov nima prave zveze z državnim proračunom, zekaj dohodki tega drugega proračuna nc predstavljajo fiskalne obremenitve. Če bi se ta drugi proračun dvignil, bi mogli to smatrati do gotove mere celo kot dober znak. Zato nikakor nismo interesirani na tem, da bi ta proračun zniževali pri izdatki, ki so neobhodno potrebni za obratom varne podjetij in ki šele omogočajo dohodke. V naslednjem prinašamo gibanje proračuna državne administracije in proračuna drž. podjetij v zadnjih letih (v milijocih dinarjev): . drž. drž. drž. 1930/31 1931/32 1932/33 1933/34 predi, razlika naspr. admin;etr. podjetja 8534.6 4813.5 8522.4 7575.1 6989.9 4687.9 3748 1 3448.4 —1544.7 1365.1 1. 1930/31 v % —18.1% —28.4% Kakor je iz gornje primerjave razvidno, je predlog novega proračuna za 585 milijonov Din manjši nego tekoči proračun ln za 1545 milijonov manjši nego proračun za leto 1930-31. V zadnjih 3 letih se je proračun državne administracije, ki se krije s fiskalnimi dohodki, zmanjšal za l&Vo, proračun državnih podjetij pa za 28 odst. Manjši odstotek redukcije, ki ga opažamo pri proračunu državne administracije, je posledica okolnosti, da se izdatki drž. podjetij zaradi gospodarske kri. ze z nazadovanjem obsega poslov in prometa avtomatično zmanjšujejo, dočim se naloge državne administracije zaiad; krize nič ne zmanjšajo in je tudi možnost krče. nja izdatkov omejena Država ima vrsto neizogibnih izdatkov, ki so vezani na razne zakone (personalni izdatki, pokojnine, dolgovi) ln ima le v gotovem okviru možnost črtanja izdatkov. Izdatki za vrhovno državno upravo, za pokojnine, za dolgove in za vojsko znašajo po predloženem proračunu 4256 milijonov Din, dočim ostane za vse ostale izdatke le 2733 milijonov. Izdatki državne administracije znašajo Po predlogu novega proračuna v primeri z zadnjima dvema proračunoma v milijonih Din: Vrh. drž. npr. Pokojnine Drž. dolgov! Pravda Pr osveta Zun. posli Notr. posli Finance Vojska Gradbe Promet Kmetijstvo Trgovina Soe politika Telesna vzgoji Rez. krediti Pri dohodkih proračuna državne administracije je upoštevan razvoj državnih fiskalnih dohodkov v zadnjih mesecih ln 1931/32 1932'33 1933/34 SCO 119 152 1036 873 91« 1220 1559 1187 434 390 359 895 815 735 156 138 121 644 570 551 401 318 303 2596 2132 2002 279 198 164 178 126 152 83 55 «2 71 51 45 229 1€1 151 _ 12 15 40 30 25 predviden donos nedavno povišanih odnosno na novo uvedenih davkov (podvojitev davka na poslovni promet, trošarina na električni tok itd.). Glede na povišanje davka na poslovni promet je donos vseh neposrednih davkov predviden a višini 180S milijonov Din, to je za 145 milijonov več nega v tekočem proračunu. Proračun dohodkov državne administracije kaže v primeri z zadnjimi leti naslednje spremembe (v milijonih Din): 1931/32 1932/33 1933/34 Naposred. davki 2106 1663 18<»8 Posredni davki 3536 3185 2380 Monopoli 1839 1811 1607 Višek drž. podj 484 733 535 Vojma odškodnina 4Co — — F-.iz.ni dohodki 153 163 160 Uvozne prepovedi se mašc&Jefo Države, ki so uvedle drakonične uvozne omejitve in prepovedi, polagoma prihajajo do spoznanja, da je umetno skrčenje uvoza !>ovzročilo še občuiueiše skrčenje izvoza, tako da je končni rezultat velikih naporov za uospodarstvo negativen. Zlasti v Franciji, ki je prva uvedla kontingentiranje uvoza, naglašajo. da je končni rezultat te pretirane protekciionistične politike ta, da se je uvoz sicer zmanjšal za 32.6 %>. istočasno pa se je izvoz skrčil še v večjem obsegu, namreč za 37°/o. Dslno zmanjšanje deficita trgovinske bilance pa ne more odtehtati izgube, ki jo trpi francosko gospodarstvo zaradi zmanjšanja izvoza. Te dni sta bili objavljeni statistiki Avstrije in Češkoslovaške o zunanji trgovini v prvih 10 mesecih tek. leta, ki kažeta isti pojav, kakor ga vidimo v Franciji, toda v še izdatnejši meri. Gibanje izvoza in uvoza v teh dveh državah, nam kažejo naslednje številke (v milijonih šilingov, odnosno Kč): januar - oktober raz- 1931. 1932- lika "L Avstrija izvoz 1.121 641 —43 uvoz 1.812 1.178 —35 Češkoslovaška: izvoz 10.867 6.079 —44 uvoz 9.515 6.100 — «6 Odstotno nazadovanje izvoza in uvoza je skoro pri obeh državah enako in kaže, d:i se je izvoz v odstotkih mnogo boli skrčil kakor uvoz. Nasprotno pa vidimo v Jugoslaviji, da se ie letos izvoz skrčil za 44%, uvoz pa za 45 °/a. Gospodarske vesti — Srednjeevropski hmelj razprodan. Srednjeevropski h2« 230 - 250: »5« 2tu do 220: »6t 170 - 180; >7« 125 - 135-85—90. Otrobi: baški in sremski 62.50—65; banaLski 61 — 63. — Krompir: slovenski beli 117.50 _ 122 50- — Fižol: baški in sremski beli 115 — 120. SOKOL ZW>kosportni odsek Sokola Maribor-Matica razpisuje svoj vsakoletni otoks* oou«try tek v nedeljo 3. decembra s startom ob pol 11. na letnem telovadišcu Sokola Matice. Cilj je istotam. Tekmovanje se vrši v dveh skupinah in sicer za čiar.e in naraščaj Proga članov je dolga približno 7 km, naraščajska pa 3 km. Prosimo bratska društva, da prijavijo čim večje število svojiih smučarjev tekmovalcev, ker je tek za nje obvezen. Pisnene prijave je poslati najkasneje do 2. decembra na naslov: Lužnik Franc, Maribor, Strossmajer-jeva 26. Repertoarji DRUIA Začetek ob 20. Četrtek. 24-: Zločin in kazen. B-Petek, 25-: Zaprlo. Sobota, 26.: Veseli vinograd. Izven. OPERA Začetek ob 20. Četrtek. 24.: Zaljubljen v tri oranže. A-Petek, 25-: Zaprto. Sobota. 26.: Mala Floramre. Izven. Znižano cene. * Masscnetova opera »Manon< z gospo Gjungjeuac v naslovni ulogi, se poje drevi v operi. Marjan Rus bo pel prvič ulogo starega grofa de Grieuxa. Letošnja uprizoritev »Manont je odlična, zalo obisk najtop-leje priporočamo. Mala Floramye, priljubljena operela splitskega skladatelja Tijardoviča so ponovi v soboto 26. t m. kot ljudska predstava po znižanih opernih cenah. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20. Četrtek, 24-: Zaprto. Petek, 25-: Zaprto. Sobota. 26.: Boccaccio. Premiera-* »Boccaccio< na mariborskem odru. V soboto bodo peli kot drugo glasbeno pre-miero letošnje sezone Suppejevo klasično opereto »Boccaccio«. Muzikalno je ta opereta, ki se godi okros leta 1300 v Florenci, eno izmed najlepših in naidovrSeneiših dal klasične operetne produkcij. »Boccaccio« je skomponiran do načinu italijanske glasbe ter ie edina Suppejeva opereta, ki se prišteva k operam Glavna oseba .....n, slavni novelist, ter ie v opereti porabiie-nih nekai njegovih iz »Dekamerona* znanih novel. Dirigira kapelnik Herzog, režira K. Baehmann kot gost Nastopijo: Udoviče-va. Savinova. Goriškova. Zakraiškova. Starčeva. Grom. Rasberger. Sancin. P. Kovič Skrb:nšek,. Licnik. yriian. Gorinšek. Tovornik, Blaž- »v _ »- * rugi »mariborski teden« s svojimi komcesrtl razstavami, zborovanji in shodi je pri kraju. Dež rosi in gosta megla leži nizko nad mestom in okoliškimi grički. Ljudje postajajo slabe volje, zavijajo se v plašče :n se kolikor mogoče hitro umikajo s ceste v stanovanja, kavarne in gostilne. Puste in dolgočasne so zdaj še pred dnevi tako živahne ulice Tu li jaz nimam obstanka v mestu. Par dni še čakam, da se zjasni, hodim pred pošto gledat na tlakomer, iščem po časopisih vesti o vremenu, nikjer ne najdem tolažbe; pa kupim v sredo zjutraj nekaj potrebnih stvari, jih stlačim v nahrbtnik ter jo mahnem s trga čez most naravnost aa Pohorje. V Radvanju bi moral zaviti po zaznamovani položni cesti na levo, toda grem kar naravnost čez travnike v gozd in po skoraj navpični stezici kvišku: večkrat sam namreč že hodil po teh krajih s pi-sate jem Kostanjevcem in sam, zato vem, da ne morem zaiti. Ne mudi se mi nikamor, ustavljam se tuintam. ogledujem bližnjo okolico, kolikor mi je da na razpolago mokra meglica, opazujem veverice fcn ptice simce, iščem med dračiem in listjem raznovrstne gobe ter jih skušam opredeliti, kolikor ml ravno dopušča od prija(;eljev-gobarjev Bega in šviglja pridobljena učenost, in sem ves srečen, če najdem med njimi stare znanke. Skozi meglo prihaja zdaj s te, zdaj v nasprotne strani kričanje otrok, lajanje psov v daljavi in bliže govor žensk, ki nabirajo drva za zimo. Časih se oglasi iz doline zvo-njenie in le redkokdaj iz gozda krik šoje ali vrane. Na ta način se povzpnem kakih sedemsto metrov visoko in pridem na markirano cesto ki vodi po vzhodnem grebenu proti Sv Bolfenku in razglednemu stolpu. Na desni strani kolovoza me pozdravi mai brezov gaj: kakor umita se mi zde belolisasta debla brez; listje je opalo in se sveti na tleh kakor razsuti cekini. Tn zaradi teh belih brezovih debel in zaradi gvetleželtega listja je vsa poljana kakor od sonca obsijana. Pa res: komaj napravim še par sto korakov kvišku in pridem na mai obronek, mi sonce zasveti naproti. Očaran se ozrem. Pod menoj leži okoli ln okoli, kamor le seže oko. ravno megleno morje, blešči se v soncu srebrnočisto in le par otokov gleda iz njega: vrh Boča in Do. načke gore, tam daleč na Hrvatskem kos Ivan žice in Slemena. Ojstrice Savinjski planin in na severozapadu Svinjska planina na Koroškem, drugače pa se razliva razen Pohorskih vrhov pred menoj neskončna meglena ravnina. Ve^el sem. kaj ne bi bil: sonce in ptički in zlata jesen okrog mene. tam doli pa megla in mraz in pusti in mrki obrazi V prs;h čutim svežino planin, nege so mi lahke in veselo stopam proti Svetemu Bolfenku (1037 m) Skozi smrečje me pozdravi najprej zidano mamenje. kmalu pa tudi cerkvica in gostilna. Ne mudim se dolgo vpišem se v spominsko knjigo in že me žene lepo popoldne naprej na razgledni stoln (1146 m), kjer še enkrat občudujem krasno megleno morje in otoke gorS. nad nj:m. Posebno lepe so s snegom pokrite Savinjske planine kakor demant se blišči cerkev na Urški gori Zdi se mi. da vidim za Svinjsko planino tudi Nizke Ture. še bolj proti vzhodu pa kipi iz megle gora šekel nad Gradcem. Lani sem tudi bil tu gori, toda skoraj mesec prej. Na severni strani stolpa so tedaj krvaveli sredi gošče težki gozdi rdečih jagod jerebike. Zdaj jih ni več. In listje se je osulo z mogočnega drevesa. S stolpa grem naravnost skozi goščo navzdol proti Pohorskemu domu (1013 m); ogledati si ga hočem, ker ga še nisem videl. Krasna Je ta stavba mariborskega mestnega aradništva. J^a južnem soinč-nem pobojču leži, v zatišju stoletnih smrek in bukev. Poleti je tu vse živo, zdaj pa vlada tišina kakor v sosednji, dobrih deseJ minut oddaljeni Mariborski koči (108C m), kamor me vodi krasno speljana cesta. Ob nedeljah in praznikih pa pride tudi pozimi iz Maribora in okolice vse polno gostov, da se navžijejo čistega zraka in planinskega zdravja. Tudi tukaj se ne obotavljam predolgo, temveč grem po vrhovih v poldrugo uro oddaljeno Ruško koč'' (1250 m), stoječo na ljubki livadi vrh s'emena kraj starodavne cerkvice svetega Areha Od tu je krasen razgled na široko Ptujsko polje in dalje proti jugovzhodu. Seveda zdaj leži tam gosta megla, ki se'tuintam vzdiguje kot valovi razburkanega morja in žari šikrlat v fo-v.-f, zahajajočega solnca V kuhinji čakam večerje, pregledujem spominsko knjigo in se kar Čudim obisku te drugače precej oddaljene koče: danes je devetega novembra, a jaz sem že 5388. vpisani gost. Zunaj se temni, večarja je skuhana in v sobo prihajajo delavci, ki pripravljajo drva in steljo za zimo. Pogovor zaide na gobe. Precej jih je bilo letos. Osfcifcnica jih je prodajala suhih 18 kg po 38 dinarjev. »Jaz sem jih pa prodal«, pravi dninar, >v Slovenski Bistrici 48 kil; po 36 so mi jih plačali. Pa bi jih lahko še več, če bi imel čas: enkrat sem jih nabral kar cel koš!...« Oskrbnica ga začudeno gleda in mu ne verjame. Drugo jutro je nebo oblačno, in jug vleče meglo čez slemena. Dež začne že rositi, pa se apet premisli. Prijetnega pa ni čisto nič. Lani me je slabo vreme nagnalo od tukaj naravnost v Ruše, letos se pa nočem udati: pojdem po Pohorju po robovih kakor daleč bom mogel na seve-rozapad, vsaj do SlovenjgTadca moram priti, če že ne naravnost do Dravograda. Pa srečni ostanite. Poitretjo uro hoda Imam do naslednje koče. Pot vodi nekaj časa po ravnem, potem se spusti po bukovem in smrekovem gozdu v ovinkih 200 metrov oboka v dolino Lobnice pod Ploševim vrhom, kjer so žage in več drvarsikih bajt, odtam pa se vzpnem zopet skoraj neopazno kvišku in me pripelje malone ravna, čista in z drobnim peskom posuta pot v pričli uri skozi pragozd do prijazno ležeče planinske koče na Klopnem vrhu (1269 m). Megla se je oprijela tudi pohorskih slemen in dolin. Ne vidiš ne neba, ne naokrog, le bližino imaš pred očmi. Stopam po poti in gledam pred se. Listje šumi pod nogami, veter šušlja z vrhovi smrek in bukev, semtertja začivka samotno kaka siničica; redkdokdaj odleti s šumom preplašeni gozdni jereb ali divji petelin čez cesto in se skrije kričaje v gošči; kaplje padajo ž vej tako otožno, da te kar za-zebe. Jaz pa gledam predvse, pod noge in spoznavam po listju, kakšno drevje raste to okoli, ki stoji zdaj tako golo in brez vsake moči. Večjidel so to bukve in gabri, vmes so pa izgubljene tudi divje ive, javorji, jerebike in jaseni. Med gozdovi in v dolinicah, ob vodi na jasah in livadah, srečuješ tudi listje brez in trepetlik, jelS in vrb. Listnato drevje, posamič raztreseno med visoko kipečimi smrekami, je zapuščeno in nebogljeno. Kakor raztrgani, gladni tlačani sredi ohole bogate gosposke se ti zde ta tenka, zviita obglodana debla, hrezeneča med zelenimi šotori košatih smrek iz zatohlega mraka k svetlobi in zraku in solmou. Sam hodim po teh gtradnih potih, Cisto sam; ne vem, ali grem prav ali ne. In ko pridem na križpotje in zagledam kažipot-no desko kake podružnice Slovenskega planiskega društva, se mi zdd, kakor da vidim zvestega prijatelja iz mladih let V koči na Klopnem vrhu kosim. Postrežba je kakor v vseh pohorskih kočah, imenitna. Vabijo me, naj prenočim, saj se mi tako ne mudi, drugi dan me bo kdo spremil tri ure daleč, notri do Senjorjeve-ga doma, pri Ribniškem jezeru. Hvala lepa, jaz nimam obstanka. Le nekaj še vprašam. Med potjo sem videl na neko drevo naslonjeno lestvo ln zgoraj v bukvi klop z naslonjalom. Kaj to pomeni? — Tjakaj hodijo lovci oprezovat pasoče se srne.. Tudi jaz sem že sedela gori! — mi pojasni oskrbnica. V pičli poldrugi uri sem že v Pinterjevi koči na Pesku (1382 m). Pot do tja je jako prijetna in zanimiva. Zdi se ti, da si na iznrehodu v kakem umetno urejenem angleškem parku: S peskom posute stezice. mali klančki in livadice, z mahom pokrite usedline, pa potočki na vse strani. »Na brvi sem, me opozarja deska na Proti večeru se je vreme obrnilo popolnoma na slabo: močan jug je gnal čez sleme gosto mea zaradi nočneea naliva so se v n1«hov* okoMrf udirale noire g-ioboko v tn hoAeS no^e$ wm moral iti m«mo n-Kh V sem siliSal nrvlč peti dlv- petel^a V run 11 doVriiH kral poti Je klfoal k sebi kokoSl. pregnale so ga moje strmin 1e Ribniško Jezero leži 1522 m visoko Čisto na hrbtu Pohorja, pičle Četrt vre pred Renlorfevlm domom In Človek. M gre ml. mo po poti k domu, ga ni+i ne onazi. Jaz sem se slučajno ozrl z vrha proti severovzhodu, kjer se je bočila na meglenem ozadju krasna mavrica, pa sem ga zagle- dal: lepo je oddaleč kakor »morsko oko« v Tatrah, le mnogo manjše je. To noč sem spal v največji ln najmo-derneje urejeni planinski koči na Pohorju. Sanjorjev dom (1535 m) je prav za prav planinski hotel prve vrste, žal, da znotraj še ni urejen in čaka Mariborsko podružnico SPD še mnogo dela in stroškov. Leži pa na tako lepem kraju, kakor ma-lokatera naša planinska postojanka. Do najvišjega pohorskega Črnega vrha (1543 metrov) je le slabo uro hoda, Postrežba imenitna. Drugo jutro sem odšel že ob pod 7. proti Ornemu vrhu im dalje na Veliko (1542 m) in Malo Kopo (1526 m). Močan sever je pihal čez robove in gonil s seboj tako gosto meglo, da nisi videl niti dvajset korakov predse. Ker so tukaj vrhovi skoraj popolnoma goli, je imel vihar tem večjo moč, tako da me je včasi kar odnašal s slabo zaznamovane steze. V koči so mi svetovali, naj grem kar v dolino v Ribnico ali na Mislinje, toda sklenil sem iti kolikor mogoče daleč Ker je začelo z burjo tudi deževati, sem bil na desni strani skoraj do kože premočen ln kmalu je bil desni čevelj poln mokrote. Toda kdo bi odnehal! Pod Veliko Kopo onstran Pungarta sem stopil malo v gozd, da bi bil bolje zava- rovan pred vetrom. Izgubil sem markacijo, šel kvišku po senožetih in prišel šele čisto na vrhu zopet na pravo pot Burja in dež iz goste megle sta se usi-lila. Na sedlu onstran Male Kope sem opazil čisto nove znake in na drevesu v dolinici napis s puščico navzdol: »Vuzeni-ca«. Krenil sem na levo navzgor, ker sem bil prepričan, da pridem na ta način v dobri uri v Slovenjgradec. Hodim po poti, hodim, megla 1e vedno gostejša, burja je malo ponehala. Vidim: stari rdeči znaki vodijo v dolino. Kar za njimi! čez kake tri četrt ure pridem do podrtega poslopja. Zavijem na levo na kolovoz hodim še pol ure in iz megle se pokaže prva hiša. Stopim k nji in berem nad vrati: Sv. Primož na Pohorju. »Nič ne de,« si mislim, »pa pojdimo v Dravsko dolino!« Pod cerkvijo se ustavim v gostilni, da malo zaužijem in posušim nogavice. Govorim z gostilničarjem Umekom in župnikom Dolinarjem o tem in onem ln kmalu je Štiri ura. Poslovim se od krasnih ljudi in krasnega kraja in obljubim, da pridem še v vas. Ob šestih zvečer sem že v Vuzenid na postaji, ob četrt na deset pa v Mariboru. RMivoj Peterlin-Petruška. Iz življenja na deželi Z Jesenic s— Usmiljena srca so se strnila in sestavil se je odbor, ki bo tudi letos obdaroval najsiromašnejšo deco z obleko in obuvalom povodom prireditve božičnice. Predsednica odbora je nadinž. soproga ga Albina Šaplja, podpredsednica trg. soproga ga. Elizabeta Sitar,- blagajničarka ga. Marija Roetohar, tajnica gdč. Schrott Marija, potem pa še znana dobrotnica Metka Vidmarjeva. Poženel Alojzij, Rihard Mežik, Ažman Konrad, Potrato Fani, Ema in Leo Pibrovec, Perčič Anton in 25 učiteljic in učiteljev. V vzvišenem namenu bodo pobiralca trkali na vaša vrata. Odprite srce in roke in utirajte solze. Iz Litiji i— Šahovska simultanka. Na povabilo delavnega litijskega šahovskega kluba, ki ga vodita predsednik dr. Mazelk in tajnik g. Juvan, je odigral v soboto zvečer gospod Vidmar Milan ml. iz Ljubljane simul-tanko z našimi šahisti. Domačini 8o 6e udeležili boja na 17 deskah. Priznanega šahi-sta. člane SK in številne komar je je v uvodu pozdravil predsednik dr Mazek. V 16 potezi je dosegel Vidmar prvo zmago, za domačine pa ie dobil prvo točko 2. Edo Glavič, litijski dentist v 29 potezi ob 22.40. Simultanka se je končala ob 23.15 e končnim rezultatom: za Litijo 3 dobljene in 2 remis (od 17 partij). Naši šahisti eo se razmerno dobro držali. To je že druga simultanka Vidmarjeva v našem srezu. Pred nedavnim se je spustil v boj z V'šn jegor-ci, koder je odnesel prav vse točke. Po zak1jučeni igri se i« vršil prijateljski sestanek. na katerem se je učvrstil delovni program za letošnjo sezono Tajnik g. Juvan ie napovedal še nekaj simultank in med-:rajevnih matebov z Zagorjani in ostalimi zasavskimi šahisti. Iz Sloventeradca sg— Sela tršega odbora »reške organizacije JRKD bo v nedeljo 27. t. m. ob 11. v Sokolskem domu Po običajnem poročiš hi predsednika, tajnika in poročila Predsednikov kra levih organizacij bo sledilo poročil«? n» Oglasi trgovskega tn reklamnega enačaja: vsaka besede Din i.—% Po Din Is— ta besedo se taračunajo nadalje vet oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*, »Auto-moto«. »Kapital*, »f najem*. »Posest*. »Lokati*, »Stanovanja odda*. »Stroji*. »Vrednote*, »Informacije*. »iŽivali*, »Obrt* in »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* In »Zaslo-tek*, če sm s oglasom nudi tasluiek. oziroma, če se išče potnika Kdor si pa pod tema rubrikama tiče zaslužka ali tluiba. plače ra Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 pat Pri vseh oglasih, ki se taračunajo po Din L— ta besedo, se taračuna enkratna pristojbina Din 5.— ta iifro aH ta dajanje naslova V ti ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besed o Enkratna pristojbina za iifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se taračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pn oglasih po 50 pat za besedo, fe Din 10.— Vrl oglasih po I Din ta besedo pa Dm 15.—i V se pristojbine ta male oglase fe plačati pn predafi naročila, oziroma hh fe vposlnti v oismti ohenetn s naročilom. Kdor išče mest« pot nLka. plača za vsako besedo 50 far; za dajanj« naslova ali ta šifro 3 Di®. — Kdor »prejema pomnike, plača besedo po 1 Din; dajanje naslova ali ta šifro pa 5 Din. (5) Mi iščemo Inteligentne. poštene lu sposobne gospode ter go spe v vseh krajih Jugoslavije kot reprezentante našega podjetja, ki bi v smislu navodil nabirali kupce za stavbišča in hiše Mi nudimo vsa k Milu svojemu reprezentanci možnost trajnega in velikega zaslužka. — Gospodje ixi gospe, ki so sposobni za gori navedeno nameščenje. naj vpošljejo svoje ponudbe pod šifro »Dobra 1 sisrurn« egzisten eija« na Publicitas d. d., Beograd. 47684-0 Potnika ki pota i e po S'oveni ji z avtomobilom in obiskuje tudi manjše kraje, sprejmem sa prodajo športnih čepi« proti proviziji. Ponudbe na Aloma Oompanjr, anončna iu reklamna družba, Ljubljana, pod »Postranski za nlužek«. 48360-5 Kdor Išče zaslužka, plača ta vsako besedo 50 par; za naslov ali šifro 3 Din. — Kdor n n d i zaslužek, pa za vsako bese5-1 Prodajalko ■ kavcijo 4—5000 dinarjev sprejmem za vod st-vo trafike. Nastop takoj. Plača po dogovoru. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 48324-1 Čevljar, pomočnika t obrtn'm ItVinm. za Ljubljano išče Plankar. pošt.n! predal 115. 4S315-1 Spretnega akviziterja ra me«.to Ljubljano sprejmemo takoj. Verzirani v zavar vaini »trnki imajo prednost. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Akviztter«. 48307-1 Pletiljo In vajenko za pletijstvo sprejmem v Studentovski ulici štev. 7. 4831)3-1 Violinista sigurnega v prijemih — sprejmem k šramel kvairte-tu za trikrat tedensko. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Primas«. 48327-1 Delavca za vise skladiščne posle lin prevažam je, spretnega in močnega, sprejmie veletrgovina usnja Brata Moekotvič v Ljiubljami, Jurčičev trg 2 Z večletnimi »pričevali, in ki so bili v usnjarski stroki že zaposleni, imajo prednost. — Predstaviti ge je dnevno m-ed 9. in 12. ter 3. im 6. uro. . 46338-J Gospodična s trinajstletno trg. prakso, želi za takoj primerno na-meiščenj«. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Marljiva in točna« 4S308-2 Prodam Oglasi trg. značaj* po 1 Dia beseda; ta da janje naslov« ali ia šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vs* ka beseda 50 par; sa dajanj« naslova mli *a šifro pa 3 Din. (6) ! Lepo preprogo erednjeveliko kupim. Naslov pove oglasna oddelek »Jutra«. 48317-7 Hidravlično , stiskalnico i (prešo) kupim. Naslov v oglasnem oddeiku »Jutra«. 48313-7 2 mizar, pomočnika izurjena v pohištvu — in vajenca jšče mizarstvo Učen. Ljubljana, Tyrševa cesta 69. 4834Ž5-'1 Mlajša frizerka vešča tudi vod®« ondtrlaci-je Ui manikire, dobi službo taikoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe na na-s'ov: Martin Gjurim, Kamnik. 48356-1 Izurjeno pletiljo sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 48337-1 Frizerko dobro izurjeno sprejmem. Naslov v oglasnem oddeiku »Jutra«. 48336-1 Knjige Oglasi trg. značaj« po 1 Din beseda; xa da 'anje naslova a.li za šifro 5 Din. — Oglasi socialnega snačaja pa vsaka beseda 50 par; ta dajanje naslov« »li za šifro pa S Di.n. (S) Kupim »Ilustroveni Narodni kole dar« 1. 1909. Levstikovo brošuro: »Svoboda!«. Dosto jevski: »Ponižani in raz žaljeni«, Maksim Gorkij: »Foma Gordjejev« io Zola-»Tri novele« (Nais Micoo lin. Jacque* Damour). — Knjige morajo biti dobro ohranjene io čiste. — Ponudbe z navedbo cene in prevajalcev na oglas, odde >k »Jutra« pod šifro »Ve r.ava postranska stvar«. 483&4-8 Šolske knjige VIT gimnazije: Latinski slovar, Adamovid, Trivu-nac-Kangrga III, Dolžan-mineralngija, kupim. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 48302-8 Službe išče Vsaka beseda 50 par: za dajenje naslova ali za šifro pa 3 Din. (2) Kamnolom, mojster pošten in energičen, iz vežban v vseh dolih v kamnolomu — vrtam ju, ra.z streljevanju in postavljanju koloseka, ki bi organiziral delo tudi v novih kamnolomih. išče službo proti primernemu honorar ju. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mojster«. 48133-2 Perfektna uradnica Išče službo. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Bilancistka« 48015-2 Sirota izobražena, prosi dobro osebo za službo v trgovini, ali karkoli. Ponudbe pod šifro »Usmiljenje« — Marijin dom, Kotnikova 8. 48281-2 čevljar, ootfočnik priden in pošten, išče službo. Naslov: Josip Košak, Novo mesto 4. 48328-2 Izučena šivilja stara 19 let vešča vseh domačih poslov, sprejme : mesto otroške zabavi!je v boljši hiši. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 48278-2 Fige in slive za žganjekuho po nizkih cenah oddaja Ivan J el.ič.m. Ljubljena. Emonska cesta štev. 2. 372-6 Manufakturisti! Radi likvidacij« prodam ero blok vso manufak tu ro po nraki ceni. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Takojšnje plačilo 202«. 48020-6 Otroško posteljico in novo zložljivo posteljo prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 48301-6 Zephir peč dobro ohranjeno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Juitra«. 48297-6 Otroško posteljico belo. leseno, poceni pro. dam na Poljanski c. 60/11. 48299-6 Opalograf in pisalni stroj naprodaj ua srna* u.ihmm cc sti 34/lL 48227-6 Vsaka beseda 1 Di.n; ta dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Bm. (161 Družabnika za zgradbo večje električne centrale za mesto, ki bo donašala lep dobiček — iščem. Naslov v oglasnem odi. »Jutra«. 47813-16 Vložno knjižico Zadružne gospodar, banke zamenjamo za knjižico Mestn« ali Banovinske hran. in Ljudske posojilnice, eventualno tudi prodamo Jankole, Se'en-burgova 6/11. 4S-'50h16 Vložne knjižice kupite ali prodaste najbolje pn Komandlitni družbi M. Jankole, Ljubljana, šelen-burgova uiica 6/11. Telefon 30-52. 48360-16 J Hišo s specerijsko trgovino v Zagrebu v delavskem okraju, prodamo radi smrti lastnika. Trgovina je izvrstna. V hiši so najemniki, ki plačajo mesečno 3500 Din stanarine, a poleg tega je v hiši š« trgovina in stanovanje za lastnika. Hiša je nova. Prodamo vse skupaj za 375.000 Din. Poslov-nica Pavlekovič, Iliea 144 48i69-20 Novo hišo knmfort.no urejeno, s štirimi trisobnim; stanovanji, ki se dobro amortizira. 10 minut od g'avne pošte prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Krasna lega«. 483:!l-20 Parcelo "blizu 1000 m' veliko, vogalno, pod Rožnikom pro- j dam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 48309-20 Vp" r>prr>ol v lepi eolnčTii legi ugodno proda Wester, Hradec-kega cesta 8. 48330-20 Trinadstropna hiša vogalna, s trgovskimi lokali, v sredini Ljubljane na-prodaj pod ugodnimi plačilnimi pogoji. — Pojasnila daje društvo posestnikov v Salendrovi ulici štev. 6. 48353-20 Vnnjeni: Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslov« ali za iifro pa 5 Din. (17) 30.000 Din posojila iščem proti obrestim in z garancijo vložni.h knjižic Ljiubljaniske kreditne banke Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4*8358-16 Grelce po 35 Din, otroške triciMje po 100 Din prodaja Schlam-berger, ključavničarstvo v Zeleni jama, Središka 8. 48331 6 beseda 1 Din: I lajanj« naslov« ali E 'ifro pa 5 Din. (20) I Vsaka za dajanje z« šifr« Lokal za trgovino mešane stroke, oddam brezplačno samostojni prodajalki, ki je ne-koliko vajena tudi gostilne. — Ponudbe ua oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »7887«. 48285-17 Rp<1ka nrili^a! V centru Splita oddamo v najem moderno opremljen •»lik z izložbami in ostalim kom-fortom. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Jara«. 48333-17 Gostilno oddam v najem pod ugodnimi pcsgoji. Maribor, Bet-na>vska ces-ta štev. 39. 48357-37 Pridelki Dve stavbni parceli za 2 večji stavhi, ob Dunajski cesti proda Društvo posestnikov, Salendrova ul. št. 6. 48354-20 Piihas+o nerie Čisto, Sohano, I. vrste 34 Din, II. vrs • 1 " l- o r - 17 200—300 Din. Na deželo Stroje za izdelavo konzerv samo v novem ali dobrem stanju, fcvent. z manjšimi popravili, kupim. Ponudbe na Jugom-osse, Zagreb. Je-lačič-ev trg št. 5 — pod »Br. 306«. 48272-2» Vsaka Oiiseda 1 Din. ia dajanj« naslova ali ta šifro pa 5 Din. (37 Vsaka hese-la i Din. za dajanj« naslova al" za šifro r« " Dva (291 Opekarske stroje rabljene, v dobrem stanju kupim. Ponudbe na og-as. oddelek »Jutra« pod šifro »Opekarski stroji«. 48300-29 V sab-abonnement odda kavama »Emona« .nekaj inozemskih dne-vnškoT im revij. 4S344-37 1 Prvovrstni koruzni in či»- kvantin ZDROB dobite po najnažjili eecafc pri Pavlu Bertoneelj, valjčni mlin — Domžal«. ste oblečeni v modernem krznenem plašču tvrdke LJUBLJANA, Mestni trg S Strojimo, barvamo in prenarejamo. Istrski brak se je pridružil našim psom na brakadi 20. t. m. in se nahaja pri Ivanu Mlakarju, lovcu v Litiji. 48267-27 Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslova ali »,a šifro pa 5 Din (30) Za vsa ključavničarska dela ia avtogensko varenje ee priporoča Pavel Strgulec, Ljubljana. Gosposvetska c. št. 13 (Koliiej). Cene eo 'idue in hitra postrežba. 47580-30 Za Celje iščemo glavnega zastopnika za prvovrsten preparat, potreben vsakemu kmetovalcu. Kavcija potrebna za komisijsko zalogo. Osebni razgovor dne 24. novembra v hotelu >UNION«, soba št. 11, v Celju. 13578 iiigamaaasaBBa^jijij V globoki žalosti naznanjava pre-tužno vest, da je najina predobra mama, gospa Ana Frišlsovec poj. Boh posestniea dne 23. t. m. po kratkem trpljenju, previdena s tolažili svete vere, mirno preminula. Pogreb bo v četrtek, dne 24. novembra 1932 ob 4. uri popoldne od doma žalosti, Gerbičeva ulica 28, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 23. novembra 1932. Žalujoča sinova Franc in Tine. Občina Ljubljana Mestni pogrebni zavod V globoki žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je moj nad vse ljubljeni soprog, brat, stric in svak, gospod uslužbenec državne železnice v pokoju danes, dne 23. novembra t. 1. po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagega pokojnika bo v petek, dne 25. novembra 1932 ob 2. uri popoldne od doma žalosti, Ve-rovškova ulica 13, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 23. novembra 1932. 13577 Globoko žalujoča soproga Pečar Ana. »•"i- • -. i • : ".-..-.••-•'- •A- ". ' " Sporočamo žalostno vest, da je gospa pranja peruzzi roj. jakše dne 22. novembra ob pol 7. uri po kratkem trpljenju mirno v Gospodu zaspala, v starosti 79 let. Pogreb se bo vršil v četrtek, dne 24. novembra ob 13. uri z Ljubljanskega barja, Lipe št. 1, na pokopališče v Tomišlje. Lipe, Ljubljana, Split, San Antonio, dne 23. novembra 1932. Rodbine: Peruzzi, Škafar, Jarc, Snoj in Suhadolc. 13575 Urejuje Davorin Ravijen. izdaja za Konzorcij >Jutra«. Adoit Ribnikai. Za Narodno tiskarno d. d. jtot tiskarnarja tTant JezeršeK. tnserauu del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani