Miro Cerar bo prihodnji teden mandatar Simon Gregorčič in njegova Soča v italijanskem prostoru Pevma bo dobila anteno
Primorski
dnevnik
št. 186 (21.119) leto LXX.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
TOREK, 12. AVGUSTA 2014
sledi nam na
i M .
@primorskiD
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
1,20 €
9 , , I I t-, uuuuu ,
IRAK - Maliki noče prepustiti premierskega položaja Abadiju
Hud boj za oblast in spopadi na severu
DEŽELA FJK
ITALIJA - Napoved
Moody's dvomi v hitro ozdravitev gospodarstva
BAGDAD - Na severu Iraka se še naprej bojujejo proti džihadistom, država pa poleg tega drsi še v politično krizo. Šiitski poslanci so za novega premiera predlagali Hajderja al Abadija in predsednik Fuad Masum mu je že poveril mandat za sestavo vlade. Po še enem mandatu je hlepel tudi sedanji premier Nuri al Maliki, ki položaja noče zapustiti. Abadija je včeraj podprlo 127 od 173 šiitskih poslancev Nacionalnega zavezništva, največje skupine v 328-članskem iraškem parlamentu. Zanj je očitno glasovalo tudi precej poslancev iz vrst Malikijeve Pravne države, iz katere pa so tudi napovedali, da bodo po pravni poti izpodbijali imenovanje Aba-dija. Na mednarodnem parketu pa je Abadi očitno deležen široke podpore.
Na 9. strani
RIM - Bonitetna agencija Moody's je napovedi o gospodarski rasti Italije v letu 2014 iz pozitivnih spremenila v negativne. Takoj naj bi imel BDP ob koncu leta negativni predznak, padec gospodarske rasti pa naj bi bil 0,1 odstoten. Zanimivo pa je, da je Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD naslikala bolj »rožnato« sliko Italije in ji napovedala 0.1 odstotno rast. OECD tudi navaja, da vodilna svetovna gospodarstva v povprečju izkazujejo trend stabilne rasti, pri čemer pa gre Veliki Britaniji še posebej dobro, Japonska in Nemčija pa kažeta znake izgubljanja zagona.
Na 9. strani
SESLJAN - Naselje
Bo Portopiccolo po naše postal Afrika?
NABREŽINA - Upravitelji novega turističnega naselja Portopiccolo v Se-sljanskem zalivu računajo, da bo v tamkajšnjih 462 stanovanjih naseljenih od 1.200 do 1.300 ljudi (to je več kot jih sedaj živi v osmih vaseh na območju nad železniško progo). S tem bo devinsko-nabre-žinska občina dobila novo (umetno) naselje.
Po občinskem statutu pa morajo biti imena vseh zaselkov in krajev v občini dvojezični, kot je to obveljalo tudi za Naselje sv. Mavra in Ribiško naselje. Bo Por-topiccolo dobil slovensko ime po ledinskem imenu tamkajšnjega območja Afrika?
Na 4. strani
RONKE - Podpis dogovora
Intermodalni pol bo zgrajen v treh letih
tudi skrb za Slovence
TRST - Predsednica Dežele Debora Serracchiani je včeraj za 45 dni suspendirala odbornika Giannija Torrentija ter mu za to obdobje tudi odvzela plačo. Do 26. septembra bo predsednica skrbela za Tor-rentijeve odborniške resorje (kultura, solidarnost in šport), nato bo padla odločitev o od-bornikovi usodi. Če bo tožilstvo ugotovilo, da je Torrenti v zvezi z znano afero ravnal zakonito, bo odbornik ostal na svojem mestu, v primeru obtožbe za kaznivo dejanja pa bo morala Serracchianijeva poiskati novega odbornika ali od-bornico. Predsednica je prevzela tudi skrb za slovensko manjšino.
Poslanka Tamara Blažina je medtem v sporočilu za javnost izrazila podporo Torren-tiju in izpostavila njegove napore na področju financiranja slovenskih ustanov.
Na 3. strani
Katrin Štoka drugič kraljica terana
Na 2. strani
Začasna rešitev za neplačnike najemnin
Na 4. strani
Giraldijev umor: po 11 letih našli pištolo
Na 5. strani
Kras: kdaj en evro za zapuščeno hišo?
Na 6. strani
Ustrelil je žensko in si nato sodil sam
Na 10. strani
GORICA - Serracchianijeva o zdravstvu in porodnišnici
»Podpis sporazuma s Šempetrom v sozvočju z evropsko direktivo«
GORICA - Predsednica dežele Debora Se-racchiani je včeraj ponovno obiskala Gorico, kjer se je skupaj z deželno odbornico Mario Sandro Telesca udeležila seje komisije za zdravstvo goriškega občinskega sveta. Srečanje je bilo živahno in dobro obiskano, do nasilnih izgredov in grobih žalitev pa tokrat ni prišlo. Upravite-ljici sta prišli v Gorico pojasnit ustroj zdravstvene reforme, ki bo v deželnem svetu pristala 30. septembra in ki temelji na krepitvi teritorialnih storitev, med glavnimi temami seje pa so še vedno bile ukinitev goriške porodnišnice in njene posledice. Govor je bil tudi o podpisu sporazuma s šempetrsko bolnišnico, ki je v popolnem sozvočju z evropsko direktivo o prostem prehodu pacientov, pravi Serracchianijeva.
Na 10. strani
TRST - Srhljivo odkritje po smrti don Rocca
Zagoneten umor v duhovniškem domu
9771124666007
2
Torek, 12. avgusta 2014
ALPE-JADRAN
/
SLOVENIJA - Mandatar v začetku prihodnjega tedna
Pahor začel posvetovanja, Cerar nadaljuje pogajanja
V •	• I	I •	•	-	••
z možnimi vladnimi partnerji
LJUBLJANA - Predsednik republike Borut Pahor je včeraj začel posvetovanja s poslanskimi skupinami o mandatarju. Sestal se je s predstavniki relativne zmagovalke volitev SMC, njen predsednik Miro Cerar pa je pojasnil, da ga namerava Pahor za mandatarja predlagati v začetku prihodnjega tedna.
Cerar je v izjavi za medije po dopoldanskem srečanju s Pahorjem, kjer ga je spremljala tudi vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer, pojasnil, da koalicijska pogajanja v teh dneh potekajo na bolj vsebinski ravni. Do konca tedna pričakuje takšne obrise koalicije, ki bodo dovolj trdna osnova za to, da preidejo v zaključno fazo pogajanj, ki bodo po njegovih besedah potekala še do konca meseca in po potrebi tudi pozneje.
Najverjetnejši novi mandatar se je popoldne sestal s predstavniki NSi in SD. Odločitev NSi, ali nadaljujejo pogajanja za vstop v koalicijo, bo znana v sredo, ko bo zasedal izvršilni odbor. Vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin je po včerajšnjem srečanju z vodstvom SMC pojasnil, da še ne ve, kakšna bo odločitev odbora. Včeraj so se namreč pogovarjali o tistih stvareh, ki jih na prejšnjih pogajanjih niso uspeli odpreti, v torek pa od SMC pričakujejo čistopis sporazuma.
Tako še ne vedo, katere stvari oziroma dele programa NSi bodo v SMC upoštevali in katere ne, na podlagi čistopisa pa bodo v sredo tudi sprejeli odločitev. Bo pa
Miro Cerar bo kmalu mandatar arhiv
Tonin v sredo, ko bodo predstavniki NSi odšli na posvetovanja k Pahorju glede mandatarja, povedal, da si kandidat zmagovalne stranke zasluži poizkus mandatarstva.
Predsedujoči SD Dejan Židan je po včerajšnjih usklajevanjih s SMC ocenil, da gredo pogovori v pravo smer, tudi socialdemokratsko. Drugi osnutek koalicijskega sporazuma, ki ga pričakujejo v torek, bo sicer osnova za stališče, ki ga bo SD v sredo zastopala pri predsedniku države Pahorju, ter osnova za podporo SD najverjetnejšemu novemu mandatarju Miru Ce-rarju. Po Židanovih besedah si Cerar še vedno prizadeva, da bi bila koalicija čim širša, vključno z NSi. Pri tem ima najverjetnejši novi mandatar tudi podporo SD,
je zagotovil.A je obenem tudi povedal, da socialne kapice, ki jo sicer zagovarja NSi, v osnutku koalicijske pogodbe ne bo. Po njegovem prepričanju je to instrument, ki bi razgrajeval socialno državo, saj da bi »bogataška kapica« v pokojninski blagajni povzročila od 60 do 250 milijonov evrov manka, kar bi pomenilo zahtevo po novi pokojninski reformi.
Tako tudi ne bo delne socialne kapice, ki jo zagovarja SMC. Kot je ocenil Židan, bi ta pomagala le enemu odstotku ali petim odstotkom najbogatejših ljudi. Ob tem razume predstavnike mened-žerjev, ki "se borijo, da bi bili njihovi osebni dohodki manj obdavčeni", a Židan predlaga manj "egoizma" in razmislek o državi kot celoti.
Židan pričakuje, da bodo od prihodnjega ponedeljka dalje koalicijsko pogodbo usklajevali po ekspertnih skupinah, konec prihodnjega tedna pa se pogovarjali tudi že o kadrih. Neuradno je sicer slišati, da stranko SD zanima gospodarski re-sor, prav tako kot tudi NSi, vendar je Ži-dan zagotovil, da se o kadrovanju za zdaj še ne pogovarjajo.
Danes Cerarja čakajo še usklajevanja z DeSUS in ZaAB. Obenem se nadaljujejo tudi posvetovanja predsednika Pahorja s poslanskimi skupinami. Danes so v njegov urad vabljeni predstavniki SDS in DeSUS, jutri pa še predstavniki SD, ZL, NSi, ZaAB in poslanska skupina narodnih skupnosti. (STA)
DUTOVLJE - Konec tedna je bil že 44. krajevni praznik
Kraljevala teran in pršut
Katrin Štoka že drugič kraljica terana - Nagradili najboljše pridelovalce terana - 10-letnica Kraške vinske ceste
DUTOVLJE - Devetindvajsetletna Katrin Štoka, doma iz Briščkov, ki je bila v začetku avgusta pred dvema letoma v Pli-skovici okronana za kraljico terana, je to soboto na 44. Prazniku terana in pršuta v Dutovljah že drugič prejela krono, ki ji jo je predala lanska kraljica terana Anet Ja-godič iz Avberja, lento pa predsednik Društva vinogradnikov in vinarjev Krasa David Štok. Družbo so jim delale slovenska vinska kraljica Špela Štokelj, kraljica rebule Teja Erzetič in vipavska vinska kraljica Karmen Cizara. Že 9. novodobna kraljica terana Katrin Štoka napoveduje prizadevanja za enoten kraški vinorodni okoliš, kar bi bil prvi tovrstni primer v Evropi, čeprav je zgodovinsko gledano že obstajal enoten geografski prostor na območju Krasa, ki sega vse do Jadranskega morja. Katrin je končala prvo stopnjo somelierske šole in si prizadeva za povečanje kvalitete terana, ki je v evropskem prostoru že zaščiten. »Končala sem študij arhitekture, delala kot grafična oblikovalka v Trstu, sedaj pa sem odbornica za kulturo, šport, turizem in mladinsko politiko ter šolstvo v Občini Zgonik. Že tri mandate sem podpredsednica KD Rdeča zvezda Salež, sem pa tudi članica pokrajinskega odbora ZSKD za Tržaško. Doma pa imamo približno 300 trt, pridelujemo pretežno bela vina. Razmišljamo o obnovi vinogradov z glero, da bi začeli pridelovati prosekarja,« pravi Katrin, ki bo s ponosom nosila krono do prihodnjega praznika terana in pršuta.
V okviru praznika pa so na Bunče-tovi domačiji odprli razstavo ustekleničenih vin vinogradnikov in vinarjev, ki sodelujejo na Kraški vinski cesti (KVC), ki prav letos slavi 10-letnico svojega ponovnega delovanja. Na KVC je približno 170 ponudnikov, poleg 135 vinarjev so tu še osmičarji, turistične kmetije, gostilne, čebelarji, pohodne in kolesarske poti. Odli-
Katrin Štoka (desno) je drugič kraljica terana, levo lanska kraljica Anet Jagodič o.k.
čno je bila izpeljana tudi tradicionalna po-kušina teranov pod naslovom »Tako različen - a vedno odličen«, ki jo je izpeljal največji pridelovalec terana na svetu vinska klet Vinakras Sežana, ki je ob pokuši-ni kraških mesnin (predvsem kraškega pršuta) šepuljske pršutarne Kras, ponudil pet teranov (teran PTP 2012, izbrani teran elite 2013, teran pestige 2012, teran-ton 2009 in kraško penino 2012).
V soboto in nedeljo je bilo odprtih 9 domačij, ki so ponujale terane, osrednja nedeljska dogodka pa sta bila vsekakor podelitev priznanj za najboljše terane in po-vorka okrašenih kmečkih voz. Na ocenjevanje terana PTP za letošnji dutovski praznik, ki je potekalo 2. julija, jej prispelo 34 vzorcev, ki jih je ocenila posebna strokovna komisija pod vodstvom dr. Mirana Vo-dopivca. Najboljši teran je po oceni komisije pripadal predsedniku Društva kon-
zorcij kraških pridelovalcev terana Borisu Lisjaku (Dutovlje), drugo mesto pa so si delili Vinska klet Orel (Avber), Vinarstvo Rebula (Brestovica pri Komnu) in Širca-Kodrič (Godnje), sledijo: Anton Abram (Tupelče), Vinakras (Sežana), Petelin-Ro-gelja, Turistična kmetija Škerlj, Klet Pupis, Jožef Škerlj (vsi Tomaj), Durcik-Petelin (Pli-skovica) in Rajko in David Štok (Dutovlje). Na povorki okrašenih kmečkih voz je sodelovalo 7 vozov. Z motivom kamnoseštva je zmagal voz RD Pliska iz Pliskovice, 2. mesto pa sta si delila vozova RZ Repenta-bor s prikazom priprave drv za zimo in RD Merišče iz Merč, ki je z volovsko vprego vozil teran v Trst. Kras malo drugače, z ognjem na borjaču pa je na Bunčetovi domačiji prinesel pokušino šestih vrst pršutov, med njimi tudi pršut agroturizma Bajta iz Saleža, in številnih vrst kraških vin.
Olga Knez
PREJELI SMO S PROŠNJO ZA OBJAVO
SKGZ in njena vloga na Videmskem
V tem času, ko bi morali iskati prej to, kar nas povezuje in dela zanimive, se nekateri trudijo nadaljevati v logiki takih in drugačnih napadov, kritik in cenenih diskreditacij. Tokrat je na vrsti naša organizacija na Videm-skem. Petnajstdnevnik Dom in predstavnik sorodne krovne organizacije v Deželni posvetovalni komisiji sta se posebej izkazala v tem »prizadevanju«. Kaj nam očitajo? Kar veliko in v dokaj grobih tonih, zaradi česar ne moremo mimo, ne da bi tudi javno izpostavil ta dejstva, saj so bile doslej kritike na našo organizacijo javne (medijsko in v okviru javnega zasedanja deželnega posvetovalnega organa). Pravijo nam, »da smo veliko časa vodili in odločali po mili volji, da nismo še sprejeli dejstva, da nimamo več stoodstotnega monopola in da pojmujemo zelo restriktivno korist manjšine in da v bistvu želimo ubiti brata-dvojčka. Seveda so tu še kritike na račun na naše predloge glede potrebne reorganizacije manjšinskega organiziranega sistema ter še posebej, kar zadeva vprašanje dveh časopisov v Benečiji in odpravljanja dvojčkov.
Pred dnevi sem na odbornika Giannija Torrentija in člane Deželne posvetovalne komsije naslovil dopis, ki se mi zdi umestno, da ga tudi javno izpostavim. Tako sem zapisal:
»Na zadnji seji Deželne posvetovalne komisije je Riccardo Ruttar, član SSO-oja v isti komisiji, v italijanščini dokaj grobo obravnaval našo organizacijo in njeno delovanje na Vi-demskem. Ker so bile njegove besede dokaj težke, Vam želim izpostaviti nekaj argumentiranih misli, ki zadevajo našo krovno organizacijo in njeno aktivnost na Videmskem.
O delovanju in vlogi SKGZ ima vsakdo, legitimno, svoje mnenje in svoje ocene. Neizpodbitno dejstvo pa je, da je naša Zveza od ustanovitve sredi petdesetih let prejšnjega stoletja imela vseskozi celovito vizijo razvoja slovenske manjšine, tako po interesnih in vsebinskih področjih kot teritorialno, in s tem v skladu je skušala razvijati tudi svojo politiko. Od tu tudi pojem globalnega zaščitnega zakona. Najboljši dokaz tega je politika SKGZ v videm-ski pokrajini in za videmsko pokrajino in to ne le zato, ker je zavrnila vsak poskus ločevanja tistega dela skupnosti, ki je niso hotele institucije niti priznati, a tudi zato, ker je postopoma od leta 1976 dalje začela razširjati tudi na tisto območje delovanje nekaterih osrednjih organizacij in ustanov (Slo-ri, Glasbena matica, ZSKD, SDGZ, Zavod za poklicno izobraževanje... ) in nekaterim nudila tudi možnost za zaposlitev, kot se verjetno dobro spomni g. Ruttar. Cilj je bil opremiti skupnost s strukturami, preko katerih se lahko okrepi in postane subjekt lastnega razvoja. V krajevnem (in tudi deželnem) vodstvu naše Zveze so bili zastopani tudi predstavniki katoliškega dela manjšine. Brez podpore SKGZ ne bi nastala niti dvojezična šola v Špetru, ki je sicer bila v rokah razgledanih in modrih ljudi, ki so znali parirati tudi konflikt-nost, ki jo je na začetku vnašal del manjšine, dobro poznan g. Ruttarju, češ da je šola komunistična in podobne neumnosti.
SKGZ je imela v svojih vrstah domačine in je zato znala interpretirati stanje duha in politiko v Benečiji. Zato je podpirala zgodovinsko enotnost Slovencev na Videmskem, kjer so od ustanovitve društva Ivan Trinko (1955) sodelovali levičarji, laiki in duhovniki. Podpirala je tudi gmotno vse dejavnosti, ki so nastajale in se razvijale. Brez izjeme.
Kje so bili v tem času drugi subjekti slovenske narodne skupnosti?
Tu ne govorimo o finančnih sredstvih, ker se ne more zreducirati vsega le na materialno podporo, pač pa o politični platformi, o prizadevanjih za širitev in utrditev procesa oza-veščanja ljudi.
SSO se je organizirano pojavila v videmski pokrajini po osamosvojitvi Slovenije, ko je prvi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dejal, da je napočil čas, da se tudi Slovenci na Videmskem opredilijo za eno ali drugo krovno. In do tega je tudi prišlo. Treba je priznati, da so, kljub vsem težavam znali Slovenci na Vi-demskem najti skupni jezik pri bistvenih zahtevah predvsem v političnem nastopanju, v prizadevanjih za rast in priznanje oz. zaščito dvojezične šole, pri projektu Inštituta za slovensko kulturo in sedanjega centra SMO. Zato je treba priznati v prvi vrsti pokrajinskima predsednikoma krovnih organizacij vso politično modrost in vizijo rasti naše tamkajšnje skupnosti.
Tudi pri prizadevanjih za razširitev dvojezičnega šolstva v Terske doline sta SKGZ in SSO na pokrajinski ravni nastopala dogovorjeno in zagovarjala ista stališča, in sicer da na podlagi zakona št. 38/01 lahko nastane šola v sklopu špetrske dvojezične šole. Sedaj pa beremo v pozivu časopisa Dom k skupnemu dobru (15.07.2014), da je šlo za restriktivno tolmačenje zakona, da je bila edina izvedljiva poteza vključitev terske dvojezične šole v večstopenjski zavod v Čenti in da je treba opustiti ekstremizme in maksi-malistični pristop. Torej sta zgrešili obe - SKGZ in SSO?
Dejstvo je, da se v zadnjem obdobju s strani nekaterih vnašajo v vi-demsko pokrajino politično-stran-karske zdrahe in napetosti. Komu to koristi? Dovolj je, da pozorno preberemo članke in komentarje v slovenskem petnajstdnevniku, denimo, kar zadeva zadnje upravne volitve.
Posebej sem bil kritiziran zaradi svojega predloga o združitvi oz. tesnejšem sodelovanju medijskega manjšinskega prostora v Benečiji (Novi Matajur in Dom). Vsem, začenši z bralci in naročniki (ki so na krajevni ravni skoraj eni in isti), je jasno, da bi en sam časopis imel večjo politično težo v odnosu do vseh sogovornikov in tudi naša skupnost bi navzven pokazala enoten obraz, pokazala bi se močnejša. Prepričan sem tudi, da z združitvijo intelektualnih in finančnih re-surzov bi bil časopis kvalitetnejši.
Glede finančnih rezov, ki se nam tako ali drugače napovedujejo, bi bil tudi bolj na varnem. Tak cilj se lahko doseže po različnih poteh, dejstvo je, da so nekateri zbrali pot vitimizma, češ da jih kdo želi ukiniti in postaviti na stranski tir. Niso sprejeli niti možnosti, da bi začeli o tem skupen pogovor, kot sem z vodstvom Novega Matajurja pismeno predlagal zainteresiranim. Namesto odgovora (kot je običaj v omikani družbi) sem bil deležen poceni kritike na straneh pet-najstdnevnika.
Spoštovani odbornik in spoštovani člani Deželne posvetovalne komisije,
moje pisanje ne želi biti polemično, ker se dobro zavedam, da so pred nami pomembne izbire, ki jih bo treba storiti skupaj in kar se da dogovorjeno. Težko pa je sesti za skupno mizo, če te sogovornik obravnava tako kot je bila obravnavana naša organizacija na zadnji seji Deželne posvetovalne komisije s strani člana sorodne krovne organizacije Riccarda Rut-tarja, od katerega tudi pričakujem primerno opravičilo.«
Rudi Pavšič, predsednik SKGZ
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Torek, 12. avgusta 2014
3
DEŽELA - Odločitev predsednice Debore Serracchiani
Torrenti 45 dni brez pooblastil in tudi plače
TRST - Predsednica Dežele Debora Serracchiani je včeraj za 45 dni suspendirala odbornika Giannija Tor-rentija ter ga v tem obdobju prikrajšala za plačo. Do 26. septembra bo predsednica skrbela za Torrentijeve od-borniške resorje (kultura, solidarnost in šport), na kar bo padla odločitev o odbornikovi usodi. Če bo tožilstvo ugotovilo, da je Torrenti v zvezi z znano afero ravnal zakonito, bo odbornik ostal na svojem mestu, v primeru obtožbe kaznivega dejanja pa bo morala Serracchianijeva poiskati novega odbornika ali odbornico.
Predsednica prevzela tudi skrb za Slovence
V spremstvu Torrentija je predsednica Dežele, ki je sedaj začasno tudi odbornica, včeraj obiskala vodilne funkcionarje odborništva za kulturo, solidarnost in šport. Seznanila se je z najbolj žgočimi vprašanjih teh resor-jev, med katere sodi tudi problematika slovenske manjšine. Torrenti je, kot znano, prav v tem času pripravljal predlog za nove kriterije in nova merila za delitev državnih prispevkov slovenskim ustanovam. To bo sedaj najbrž zamrznjeno.
»Ker gre za resno zadevo računamo, da bo sodstvo pospešeno razčistilo to stvar,« je znova podčrtala Ser-racchianijeva. V teh 45 dneh bo predsednica, kot je dejala, skušala zaščiti dosedanje Torrentijevo delo, potem ko je deželni svet odobril nov zakon o kulturni dejavnosti. Začasna odbornica navaja tudi odbornikova prizadevanja na področju športnih dejavnosti in varstva manjšin.
Včeraj še ni bilo znano, kdaj bo javni tožilec Federico Frezza sploh prvič zaslišal Torrentija. To naj bi se zgodilo prihodnji teden. Odvisno tudi od razpoložljivosti odbornikovega odvetnika Giannija Borgne, ki je na dopustu v ZDA.
Poslanka Blažinova zelo spoštuje odbornika
Poslanka Tamara Blažina v sporočilu za javnost izraža Torrentiju vso svojo bližino in podporo v tem zahtevnem trenutku. Odborniku je po njeni oceni doslej zelo dobro opravil svojo vlogo v deželni vladi in si zato pri-
služil široko tranzverzalno podporo številnih sogovornikov. »Pri svojem delu se je izkazal za zelo dobrega poznavalca področja kulture in posebno občutljivega za manjšinske problema-
odobravanje slovenskih članov komisije, še posebno predstavnikov dveh krovnih organizacij, ki aktivno sodelujeta v tem postopku. Slovenska poslanka nadvse spoštuje odgovorno držo odbornika Torrentija in izraža prepričanje, da bo lahko v najkrajšem času nadaljeval s svojim delom v korist deželne kulture, športa in ne nazadnje vseh manjšin, še posebno slovenske.
Sabrina Morena, koordinatorka združenja Spaesati/Razseljeni, zaradi katerega se mora Torrenti zagovarjati pred sodnikom, je medtem poslala občilom cilje in namene združenja. Priložila je tudi njegovo bogato in razvejano dejavnost od leta 2000 do danes, potem ko so nekateri mediji objavili ugibanje, da se je omenjeno združenje rodilo le za črpanje javnih prispevkov. Spaesati/Razseljeni so nastali na pobudo Morenove, univerzitetnega profesorja Giacoma Todeschinija in slovenske kulturne delavke Martine Ka-fol.
S.T.
NA ŽLEBEH - Pred kočo Gilberti v sklopu festivala No Borders
Nepozaben koncert
Pordenonski pianist Remo Anzovino je v nedeljo nastopil pred približno 1000 poslušalci
NA ŽLEBEH - Prisluhniti klavirskemu koncertu v gojzarjih in pumparicah ni vsakodnevna stvar. A kdor se je v nedeljo odločil za vzpon do koče Gilberti, ni ostal razočaran. Na 1.850 metrov visoki lokaciji je namreč v sklopu festivala No Borders Music Festival nastopil italijanski pianist Remo Anzovino. S svojim klavirjem, ki so ga postavili na manjši oder sredi melišča, je okrog 1000 poslušalcem pričaral nepozaben dogodek pod julijskimi vršaci. Svoje je nedvomno prispevalo tudi lepo sončno vreme, zato ne čudi, da je pordenon-skega pianista občinstvo na koncu nagradilo s stoječim bučnim ploskanjem.
Festival No Borders, ki ga prireja trbiški konzorcij za turistično promocijo, se bo zaključil 29. avgusta (ob 18. uri) na Višarjah, kjer bodo Bachove kantate izvajali zbor FJK, ki ga vodi Cristiano Dell'Oste, in baročni orkester Senza confini pod taktirko Alberta Busettinija.
Rovinj: jutri sto let od potopitve Barona Gautscha
ROVINJ - Jutri bo minilo sto let od potopitve avstro-ogrskega par-nika Baron Gautsch, ki je plul na progi Trst-Kotor. Na krovu je bilo 246 potnikov, ki so kupili karte, in neznano število otrok in vojnih obveznikov, ki so se iz Dalmacije vračali proti Trstu. Prva svetovna vojna se je začela pred dvema tednoma. Ker je avstro-ogrska mornarica pričakovala, da bodo v Jadran vplule pomorske sile antante, je monarhija Jadran napolnila z velikanskimi podvodnimi minami. Baron Gautsch je trčil v podvodno mino, ki jo je nekaj ur pred tem pred Rovinjem v morje odvrgla ladja avstro-ogrske vojne mornarice Basilisk. Tistega dne pred stotimi leti so rešili 148 potnikov in 31 članov posadke. Nihče ne ve natančno, koliko ljudi je umrlo. Na razbitine ladje bodo jutri slovenski in hrvaški potapljači pritrdili spominsko ploščo.
Roparji iz igralnega salona v Vidmu odnesli 30 tisoč evrov
VIDEM - Približno ob treh zjutraj sta včeraj roparja vdrla v igralni salon Billion na Drevoredu Pala-manova v Vidmu, imobilizirala blagajničarko in jo zaprla v stranišče, nato pa odnesla 30 tisoč evrov. Žensko je včeraj približno ob osmih dopoldne odkrila in osvobodila njena kolegica, nato pa sta poklicali karabinjerje. Roparja, preiskovalci domnevajo, da bi jih lahko bilo tudi več, sta v igralni salon verjetno prišla kot lažni stranki, nato pa sta se skrila in počakala na zaprtje salona. KO je blagajničarka zaključevala obračun, sta jo napadla od zadaj, ji zvezala roke in noge ter jo zaprla v stranišče. Nato sta »počistila« blagajno in tudi igralne avtomate. Denarja naj bi bilo približno 30 tisoč evrov, toda točen znesek še ni znan. Blagajničarka je bila zaradi ropa izredno pretresena, roparjev pa ni mogla opisati, saj sta bila zakrinkana.
Popravek
Na nedeljski osrednji dvojni strani o projektu Commenius, pri katerem so sodelovale tudi naše šole, je bil eden od prispevkov pomotoma podpisan, kot da ga je napisal učenec Erik. V resnici je avtorica učenka Erika. Za napako se opravičujemo.
Remo Anzovino med nedeljskim nastopom
no borders
4	Torek, 12. avgusta
2014
APrimorski
r	dnevnik
DEVIN-NABREŽINA - Toponomastična dilema novega naselja
Bo Portopiccolo po naše Afrika?
Bo dobilo naselje Portopiccolo tudi slovensko ime?
fotodamj@n
Sprašuje rajonski svetnik z Zahodnega Krasa Ivo Starc v telefonskem spo-ročilcu: »Kaj bo Portopiccolo tudi v slovenščini?«
Vprašanje je povsem umestno. Primorski dnevnik ga je zastavil že avgusta pred štirimi leti, ko se je v javnosti prvič pojavilo ime novega umetnega turističnega naselja na območju nekdanjega opuščenega kamnoloma v Sesljanskem zalivu. Takrat ni bilo odziva.
Sedaj, ko je naselje odprlo vrata javnosti, postaja vprašanje spet aktualno in -po skominah, da ne bo le izključno turistično, temveč tudi rezidenčno - nadvse upravičeno.
Naselje je zasebna last. Zgradila ga je družba Serenissima SGR, ki ga je tudi po svoje poimenovala: Portopiccolo. Šteje 462 stanovanj, po predvidevanjih pooblaščenega upravitelja Massima Sup-panciga naj bi v njih prebivalo od 1.200 do 1.300 ljudi.
Za devinsko nabrežinsko-občino, ki šteje nekaj več kot 8.600 prebivalcev, ogromno. Če se bo tjakaj vselilo 1.200 »prišlekov«, se bo število prebivalcev v občini povečalo za skoraj 14 odstotkov.
Ko bi obveljal tolikšen prihod, bi v umetnem naselju živelo več ljudi kot v osmih vaseh »nad železnico«, saj prebiva sedaj v Medji vasi, Cerovljah, Mavhinjah, Slivnem, Prečniku, Šempolaju, Praprotu in Trnovci skupno 1.147 ljudi, kot izhaja iz podatkov, ki jih je včeraj posredoval anagrafski urad devinsko-nabrežinske občine.
Devinsko-nabrežinski občinski svetnik Edvin Forčič je že opozoril, da bi se s tolikšnim prilivom novih ljudi spremenila narodnostna struktura občine ...
Novo umetno naselje bo postalo pravcat zaselek. Oziroma eden največjih zaselkov v devinsko-nabrežinski občini. Kot tak bo samostojen.
Ob tem spoznanju sili spomin pol stoletja nazaj, v šestdeseta leta preteklega stoletja, ko je ob Sesljanu nastalo novo umetno naselje, namenjeno ezulskim priseljencem. Borgo San Mauro so ga poimenovali. Kot vse druge vasi in zaselki, je dobil svoje mesto v občinskem statutu, in sicer v 9. členu (Ozemlje ter občinski sedež).
V njegovem prvem odstavku je objavljen uradni seznam vasi oziroma krajev, ki sestavljajo občino. Vsi kraji so - bodisi v italijanskem bodisi v slovenskem besedilu - napisani dvojezično. Tako je Borgo San Mauro v slovenskem jeziku Naselje sv.
Mavra (in Villaggio del Pescatore Ribiško naselje).
Občinski statut po vsej verjetnosti ne bo mogel v bodoče »spregledati« novega naselja. S 1.200 do 1.300 prebivalci si Por-topiccolo zasluži uradno potrditev. Če ga bodo občinski možje vpisali v statut kot novo naselje, bodo morali - prav v skladu s statutom - poiskati zanj primerno slovensko ime.
Katero? »Malo pristanišče?« »Por-tič?« »Pristanček?« ...
Občinskim izvedencem za topono-mastiko lahko priskoči na pomoč 2. odstavek 9. člena občinskega statuta. Takole pravi: »Občina popolnoma priznava izvirno mikrotoponomastiko kot zgodovinsko in kulturno bogastvo skupnosti, ne glede na jezik, v katerem je izražena.«
Območje, na katerem je nastal Por-topiccolo ima svoje izvirno ledinsko ime: Afrika.
M.K.
Število prebivalcev	
Nabrežina	739
Nabrežina Kamnolomi	1.005
Nabrežina Postaja	464
Nabrežina Križ	363
Sesljan	2.560
Vižovlje	403
Devin	1.428
Štivan	192
Ribiško naselje	307
Medja vas	90
Cerovlje	150
Mavhinje	231
Slivno	128
Prečnik	94
Šempolaj	242
Praprot	140
Trnovca	72
Skupno	8.608
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
MILJE - Turistična namembnost
Porto San Rocco zmaga občine
Deželno upravno sodišče dalo prav občini
Vprašanje rezidenčnih stanovanj v novem turističnem naselju Portopiccolo v Sesljanskem zalivu buri devinsko-nabrežinsko občino. Če bo obveljala katastrska oznaka, ki jo je za ta stanovanja uvedla davčna uprava (A2), bo občina ob izdatna finančna sredstva, ker naj bi bila tako označena stanovanja izvzeta plačevanja davka na nepremičnine Imu (kot prvo stanovanje).
Pred podobnim vprašanjem se je pred nekaj leti znašla tudi miljska občina, in sicer zaradi stanovanj na območju naselja Porto San Rocco. Tisto območje ima v občinskem prostorskem načrtu turistično namembnost. Kljub temu so nekateri posamezniki kupili tam stanovanje in ga »spremenili« v rezi-denčne namene (s prošnjo za dodelitev stalnega bivališča). Občinska uprava jim je zaradi tega naprtila globo (516 evrov).
Eden od kupcev se je pritožil na deželno upravno sodišče. Občina, ki jo je zastopal odv. Walter Coren, je sodišču posredovala svoje pravne poglede na zadevo, na podlagi katerih je sodišče
(predsednik Saverio Corasaniti, utemeljitelj razsodbe Rita De Piero) 22. marca 2012 zavrnilo priziv. V razsodbi je zapisalo, med drugim, da je bil Porto San Rocco zgrajen tudi z javnim prispevkom. Območje ima turistično namembnost, kar je tudi potrjeno v konvenciji, ki jo je 9. marca 1998 lastnik turističnega naselja podpisal z miljsko občino.
Na podlagi razsodbe, ki je postala pravnomočna, je moral kupec poravnati miljski občini sodne stroške v višini 3 tisoč evrov.
Podobnosti z naseljem Portopic-colo je kar nekaj. Tudi Portopiccolo je bil zgrajen z javnim prispevkom; območje ima v prostorskem načrtu de-vinsko-nabrežinske občine turistično namembnost. Tudi v primeru Porto-piccolo je njegov lastnik podpisal z občino konvencijo, v kateri je namembnost jasno določena.
Bo razsodba, ki velja za miljski Porto San Rocco, obveljala tudi za se-sljanski Portopiccolo?
M.K.
STANOVANJSKA PROBLEMATIKA - Srečanje s člani Socialne skupščine za stanovanja
Podžupanja Fabiana Martini obljubila ekonomsko pomoč za 165 neplačnikov neprofitnih stanovanj
Zaradi hude stiske, v kateri se znajde vse več družin, najemniki neprofitnih stanovanj zamujajo s plačili, v nekaterih primerih tudi več mesecev. V tržaški občini so leta 2012 izvedli 208 deložacij (od 768 prijav), lani pa 236 (od 937 prijav), nič boljši pa ne bodo niti letošnji podatki, saj ima občinski socialni urad trenutno opravka s 165 "nekrivimi" zamudniki.
Na poslabšanje plačilne discipline najemnikov vpliva gospodarska situacija, zaradi katere prihaja do izgube zaposlitve in znižanja dohodkov. Jeza in razočaranje oseb, združenih v Socialni skupščini za stanovanjsko problematiko, sta pretekli četrtek botrovali k stopnjevanju napetosti na sedežu tržaške občinske socialne službe v Ul. Mazzini, kjer je prišlo celo do prerivanja in zmerjanja med člani skupščine in občinskimi uradniki. Odgovor na četrtkove proteste je bilo včerajšnje srečanje s podžupanjo Fabiano Martini in občinsko odbornico za stanovanjsko politiko Eleno Marchigiani, ki sta prisluhnili zastopnikom omenjene skupščine.
Četrtkov protest pripadnikov Socialne skupščine za stanovanja pred sedežem tržaške občinske socialne službe v Ul. Mazzini
fotodamj@n
Osrednja tema srečanja, ki je potekalo v mirnem vzdušju, se je vrtela okrog neplačevanja obveznosti. Predstavniki skupščine so negodovali nad počasnostjo občinskega urada pri reševanju stano-
vanjskega problema tistih najemnikov, ki niso več sposobni plačevati najemnine. Socialni urad ima v obravnavi 350 primerov, od katerih jih je skoraj 200 že pregledalo, 165 prošenj pa je nepopolnih. Podžupanja
Martinijeva nam je dejala, da morajo po protokolu vse prošnje biti do potankosti urejene, v nasprotnem primeru jih je treba dopolniti. To pa terja dodaten čas. Na sestanku so tako obljubili, da bodo med tem časom poskusili čimprej najti rešitev za teh 165 "nekrivih" neplačnikov. Dolžnikom bodo omogočili, da se s plačilom dolgov v obliki občinske denarne pomoči deložacija kot skrajna sankcija odloži.
Na srečanju so govorili tudi o "praznih" stanovanjih. Predstavnikom Socialne skupščine za stanovanjsko problematiko sta občinski predstavnici razložili, da je 600 stanovanj v lasti Aterja in 100 v lasti Občine v tako slabem stanju, da jih iz varnostnih razlogov ne morejo oddati. Ob tem sta govornici izpostavili, da občinski urad dela v smeri, da bi z različnimi projekti na trg spravil prazna stanovanja. Marchigianijeva in Martinijeva sta se ob koncu srečanja dogovorili za nov sestanek, ki naj bi bil konec avgusta ali na začetku septembra, na njem pa se bodo pogovarjali predstavniki Ater-ja, Občine, Prefekture in Socialne skupščine za stanovanjsko problematiko. (sč)
/
TRST
Torek, 12. avgusta 2014
5
ČRNA KRONIKA - 92-letni duhovnik Giuseppe Rocco je umrl 25. aprila
So ga zadavili?
Srhljiv razplet navidezno naravne smrti - Iz njegove sobe izginila zlata verižica
V Trstu odmeva vest o nasilni smrti 92-letnega duhovnika. Giuseppe Rocco - med svojimi župljani poznan predvsem kot don Pino - je sicer umrl že 25. aprila; javnost je takrat menila, da je šlo za naravno smrt, šele v teh dneh pa se je izvedelo, da je državno tožilstvo uvedlo preiskovalni postopek zaradi umora. Koordinira ga namestnik državnega tožilca Matteo Tripani, vodijo pa ga tržaški karabinjerji pod vodstvom kapitana Fabia Pasquariella.
Novico je prvi objavil dnevnik II Piccolo, nanjo se je odzval tudi tržaški nadškof Giampaolo Crepaldi, ki je dejal, da so ga nova odkritja prizadela in pretresla. Preiskovalci so sicer nadškofa že kmalu po duhovnikovi smrti obvestili, da bodo potrebne dodatne preiskave. Nadškof v svoji izjavi za javnost ni razkril, ali je bil z njihovim razvojem seznanjen, zapisal pa je, da ob današnjem osupljivem razvoju dogodkov ponovno izraža svoje zaupanje in pripravljenost na sodelovanje s preiskovalci. Pozivam jih, naj ugotovijo resnični potek dogodkov in odkrijejo morebitne odgovorne, je še zapisal nadškof, sovernike pa je povabil k molitvi in pozornemu razmisleku o zlu.
Duhovnikova smrt je začela med njegovimi župljani vzbujati take ali drugačne dvome, saj je pogreb potekal dobre tri tedne po tistem 25. aprilu (natančneje 17. maja). V javnost pa ni takrat prodrlo nič vznemirljivega, čeprav je sedaj jasno, da je sodni zdravnik v tistem obdobju opravil avtopsijo. Presenetljivemu preobratu v preiskavi so baje botrovale dodatne analize, v prvi vrsti radiografija vratu, ki so jo opravili na pokojnikovem truplu. Iz te namreč jasno izhajajo poškodbe, ki jih ni mogoče pripisati slučaju, temveč mehanskemu dejanju, najverjetneje davljenju.
Ti
Giuseppe Rocco - don Pino, desno duhovniški dom v Ul. Besenghi
fotodamj@n
V Istri rojeni duhovnik
Giuseppe Rocco - don Pino - se je rodil v istrski vasi Barban leta 1922. V duhovnika ga je sredi druge svetovne vojne, decembra 1944, v koprski stolnici posvetil tržaški škof Antonio Santin. Služboval je v Izoli in Grožnjanu, največji del svojega življenja pa preživel v Trstu: od leta 1958 do 2003 je vodil župnijo sv. Terezije Deteta Jezusa v Ulici Manzoni, ki jo je vodil dobrih petinštirideset let (mimogrede: moderno cerkev od leta 2011 krasi mozaik slovenskega jezuita Marka Ivana Rupnika). Po dipolomi iz teologije na papeški univerzi v Rimu, je poučeval v tržaškem semenišču in na liceju Oberdan. Po upokojitvi je še dalje zahajal v »svojo« cerkev nedaleč od tržaškega Kulturnega doma. Tja ga je zadnja leta večkrat spremljala pomočnica, ki mu je v duhovniškem domu v Ulici Besenghi, kjer je živel, pomagala tudi pri vsakodnevnih opravilih. Ravno ona je tistega 25. aprila 2014 okrog 7. ure našla 92-letne-ga don Pina. Ležal je ob postelji, bil je oblečen, kot bi se odpravljal iz sobe. Re-šavalci mu niso mogli pomagati, policije ni nihče poklical: šele v mrtvašnici naj bi opazili, da je imel na vratu sumljive ote-
ČRNA KRONIKA - Neverjetno odkritje
11 let kasneje našli pištolo, ki je ubila Giraldija?
Fabio Buosi je na treh procesih, ob koncu katerih so ga dokončno obsodili na 16 let zapora, vztrajno ponavljal, da ni morilec. Priznal je sicer, da je tistega 23. novembra 2003 sedel v taksiju, ki ga je upravljal Bruno Giraldi, a vztrajal, da ga ni ubil. Buosi, ki ga je branil odvetnik Sergio Mameli, ni imel prepričljivega alibija in ni hotel ali želel izdati imena dom- BRuNO GIRALDI
nevnega morilca. Nekajkrat je sicer sku- _
šal v umor vplesti druge osebe, a se je iz-	arhiv
kazalo, da povsem neupravičeno. Zato je bil zaradi obrekovanja obsojen tudi na dodatno dveletno zaporno kazen. Po končni razsodbi kasacijskega sodišča je presedel nekaj let v zaporu v Padovi, preostali del kazni pa v hišnem priporu v Trstu, kjer se nahaja še danes.
Kdo ve, kako je sprejel novico, ki jo je v nedeljo objavila tiskovna agencija
Ansa, in sicer, da so tržaški preiskovalci	pAB|0 gU0S|
po enajstih letih prišli na sled neki drugi osebi, ki naj bi bila vpletena v umor nesrečnega taksista. Njena identiteta ni znana, preiskava ostaja (vsaj delno) ovita v tajnost, po poročanju Anse pa naj bi omenjeno osebo večkrat zaslišali: preiskovana naj bi bila zaradi suma umora. Preiskovalci naj bi našli tudi pištolo kalibra 765, ki naj bi v noči na 23. november 2003 umorila tržaškega taksista.
Truplo nesrečnega Giraldija, ki je živel v Trebčah, so 23. novembra našli ob kanalu v industrijski coni. Morilec ali morilci so ga zapustili na tem neoblju-
kline. Zato so o zadevi informirali državno tožilstvo, to pa je odredilo avtopsijo, ki je pokazala, da je bil že nekaj ur mrtev. Rentgenski žarki pa so, kot omenjeno, potrdili sum o davljenju oziroma povzročeni zadušitvi.
Kapitan Pasquariello, ki s svojimi možmi vodi preiskavo, nam je potrdil, da se bodo ta teden v preiskavo vključili tudi forenziki službe RIS iz Parme; v sobi bodo skušali najti sledi, ki jih je za sabo pustil morilec ali morilka. Soba je baje od takrat skoraj nedotaknjena. Ze sedaj pa je jasno, da je tistega dne iz sobe izginila
zlata verižica, ki jo je don Pino rad nosil. Ne gre torej za dragocen nakit ali dragulj, o katerem so poročali nekateri mediji, je opozoril kapitan, ampak za verižico, ki je neprimerno manj dragocena. Morilcu se je očitno vseeno zdela dovolj vabljiva. Kdorkoli je tisto noč že vstopil v duhovnikovo sobo, jo je odnesel s seboj, da bi simuliral rop? Je to storil, ker je hotel don Pina oropati? Ga je duhovnik poznal? Na ta in druga vprašanja skušajo v teh mesecih odgovoriti tržaški preiskovalci. Vse poti so odprte, nobene ne privilegiramo, pravi kapitan Pasquariello. (pd)
Nocoj Pupkin Kabarett
V baru Posto delle fragole v parku pri Sv. Ivanu bo nocoj ob 21. uri nastopil Pupkin Kabarett s Stefa-nom Dongettijem, Alessandrom Mizzijem, Lauro Bussani, Massi-mom Sangermanom in skupino Niente Band.
Za filozofsko »predjed« bo ob 19. uri poskrbel univerzitetni raziskovalec na oddelku za filozofijo in vzgojne vede na turinski univerzi, Tržačan Giovanni Leghissa. Razmišljal bo o življenju v podjetju, imenovanem »svet«.
Poletne glasbene prireditve
Nocoj ob 21. uri bo na Verdijevem trgu nastopil BandOrkestra55, ki jo vodi saksofonist Marco Castel-li. Glasbena skupina izvaja moderne viže s prepletanjem svinga, ska, afriškolatinske glasbe, reg-gaeja.
Svarilo javnega tožilca
Glavni tožilec Carlo Mastelloni se je včeraj odzval na poročanje nekaterih neimenovanih medijev. Preiskovana oseba je sveta in jo je treba zaščiti, prav tako pa je treba zaščititi delo preiskovalcev, ki mora biti tajno, je zapisal Mastelloni, ki je tudi prepričan, da je treba narediti konec uhajanju novic. »Samo tožilec lahko medijem posreduje novice in skliče tiskovno konferenco.«
V silosu odkrili priseljence
Tržaška policija je včeraj ob zori identificirala okrog dvajset tujih državljanov, ki tačas živijo ob nekdanjem silosu v bližini železniške postaje. Deset ljudi ni imelo urejenega dovoljenja za bivanje, ker pa prihajajo iz Afganistana in Pakistana, so s pomočjo kulturnih posrednikov, ki sodelujejo s policijo, vložili prošnjo za politični azil. Med identificiranimi je bilo tudi osem ljudi, ki je prošnjo že vložilo in sedaj čaka na odločitev ustrezne komisije v Gorici. Preostale ilegalne pribežnike bodo izgnali.
arhiv
denem kraju in se zatem z njegovim avtomobilom odpeljali do Stare istrske ceste: avtomobil so parkirali in zažgali, očitno z namenom, da bi v notranjosti zabrisali vse sledove. Gasilci so sicer požar pogasili, tako zublji kot prah, uporabljen pri gašenju, pa so otežili delo preiskovalcev. Predvsem zato, ker jim dolga leta ni uspelo najti smrtonosnega orožja. Sedanje odkritje pa odpira vrsto novih vprašanj. (pd)
V	koronejskem zaporu umrl 42-letnik
V	koronejskem zaporu je včeraj umrl 42-letni zapornik. Po prvih ugotovitvah sodeč naj bi šlo za naravno smrt - zaradi infarkta med spanjem. Novico je sporočil sindikat zaporniških paznikov SAPPE. Moški je bil zaprt zaradi grdega ravnanja z družinskimi člani. Svoj dolg s pravico je skorajda poravnal, zapor bi moral zapustiti 27. septembra. Umrl je v zaporniški ambulanti, zakaj je bil zaprt na tem oddelku, ni znano. Sindikat opozarja, da so bile te celice načrtovane za to, da sprejmejo tri kaznjence, zaradi prostorske stiske pa jo je žrtev delila s šestimi zaporniki. V tržaškem zaporu prestaja kazen 195 ljudi, v celicah pa je uradno prostora za 155 zapornikov. Generalni tajnik sindikata Donato Ca-pece je poudaril, da so pazniki v zadnjih dvajsetih letih rešili življenje preko 17.000 zapornikom, ki so poskusili samomor, in priskočili na pomoč skoraj 119.000, ki so se samovoljno poškodovali ali ranili. »Uprava zaporov meni, da je za preprečevanje tega potrebno bolj dinamično nadziranje, namesto da bi kaznjence tudi zaposlila ali jim omogočila družbeno koristna dela,« pravi tajnik.
Zaseg, vreden milijon €
Tržaški in trbiški karabinjerji so uspešno zaključili doslej največjo akcijo proti poneverjenim znamkam: zasegli so preko 5.000 oblačil, vrednih nad milijon evrov. Podrobnosti bodo medijem predstavili danes.
ČRNA KRONIKA - V veleblagovnici Famila
»Moški s sekiro« ranil uslužbenki
Andrea Castelli, ki si je prislužil vzdevek moški s sekiro, je sinoči nekaj po 19. uri poskušal izvesti rop v veleblagovnici Famila v Ul. Valmaura. Z nožem je grozil blagajničarki in iz blagajne izmaknil okoli 400 evrov, uslužbenka je reagirala, nasilni nepridiprav pa jo je močno udaril s pestjo. Spravil se je nato še na kolegico, ki je blagajničarki priskočila na pomoč, ter tudi njo udaril v prsi, na kar so ga trije klienti trgovine le onesposobili. Medtem so prišli policisti, ki so Castellija aretirali, vendar ne
brez težav, zdravstveno osebje pa ga je pomirilo (FotoDamj@n). V bolnišnici na Katinari so lažje ranjenima uslužbenkama Famile nudili prvo pomoč.
42-letni Castelli je star znanec policije. Lanskega novembra in decembra je s sekiro oropal kar štiri mestne trafike, pred kratkim mu je podoben rop spodletel v Ul. Soncini. Zbežal je s kolesom, po aretaciji pa je razbil šipo policijskega vozila. Prislužil si je hišni pripor, sinoči pa se je z nožem in nasiljem spet pojavil v Ul. Valmaura.
6
Torek, 12. avgusta 2014
TRST
/
URBANISTIKA - Za sedaj osamljena pobuda nekaterih italijanskih občin
Morda kdaj tudi na Krasu
V v	I IV A
en evro za zapuščeno hiso?
V	tržaški okolici in v mestu v primerjavi z drugimi italijanskimi okolji v povprečju ni veliko zapuščenih in razpadajočih hiš. To pomeni, da so vasi žive in tudi njihovo družbeno-urbani-stično tkivo, kar po obširni gradbeni sanaciji starega jedra velja tudi za središče Trsta, za kar nosi zasluge predvsem evropski projekt Urban (Illyjeva občinska uprava). Zapuščene stavbe pri nas na srečo torej ne predstavljajo razširjenega pojava, temveč za sedaj osamljene primere, ki naj takšni tudi ostanejo.
Hiše samevajo in propadajo iz več razlogov. V glavnem ko lastniki umrejo in ni dedičev, ali pa se slednji ne morejo na noben način dogovoriti o usodi nepremičnine, včasih pa je propad posledica nerazčiščenih dednih pravic in podobno. Takšnih primerov, s katerimi se ukvarjajo odvetniki, je kar nekaj v vsaki naši vasi.
Občinske uprave imajo v primeru propadajočih hiš po zakonu zelo vezane roke. Privatna lastnina je, kot vemo, načeloma nedotakljiva, občina lahko nekaj ukrene le v primeru, ko propadajoča stavba ogroža varnost ljudi. To morajo formalno preveriti in ugotoviti mestni redarji, ki o tem obvestijo pristojno občinsko službo. Ko tudi slednja preveri, da je podrtija nevarna za ljudi, ukaže lastniku ali dedičem, da poskrbijo za odpravo nevarnosti. Če tega ne naredijo lastniki, namesto njih posežejo od občine poverjeni delavci ali pa v skrajni sili gasilci. Stroške za posege morajo poravnati lastniki, ki pa jih je včasih zelo težko ali nemogoče izslediti.
V	italijanski urbanistično-nepre-mičninski zakonodaji, ki je - kot vsa zakonodaja - zelo zapletena, obstaja možnost, da občine postanejo lastni-
ki propadajočih hiš. Gre za tako imenovano mediacijo. Lastnik, ki ni v stanju obnoviti hiše, jo na osnovi darilne pogodbe brezplačno preda občini, ki se obveže za njeno obnovo. Ne vemo, če se je pri nas takšna mediacija (posredovanje) že sploh kdaj uveljavila, drugod po državi pa o tem konkretno razmišljajo.
Na spletnem portalu design.fan-page.it so se pojavile tri občine (Sale-mi in Gangi na Siciliji ter Carrega Ligure v Piemontu), ki za en evro ponujajo razpadajočo hišo novemu lastniku z obvezo, da jo obnovi. V Salemiju se je za takšno potezo odločil danes že bivši župan Vittorio Sgarbi, ki računa, da bodo njegovemu zgledu sledili drugi italijanski župani.
S.T.
70. obletnica krutega dogodka v Dolini
16. avgusta 1944 so v vas Dolino bliskovito vpadli SS-ovci in col-lottijevci. Grobo so preiskovali nekatere hiše. Od njihovega streljanja je bil na Novi cesti nad vasjo ranjen partizan Franc Cucek - Bo-gnar, ki je po divjem mučenju tam tudi izdihnil. Vaška mladina mu je po vojni na kraju ustrelitve postavila čedno kamnito spominsko znamenje.
Ob 70. letnici nepozabnega dogodka bo domača sekcija ANPI-VZPI v soboto, 16. t. m., ob 11. uri na Novi cesti položila spominski venec. Zbirno mesto udeležencev bo ob 10.30 na Taborju. V mesecu oktobru bo sekcija organizirala spominski večer o takratnem dogajanju.
V Briški jami na veliki šmaren
spusti s stropa
Zgoraj zapuščena in na propadajoča hiša v Križu in desno zapuščeno poslopje v Ul. Molino a Vento
foto damj@n
Briška jama bo na veliki šmaren popoldne priča jamarske ekshibi-cije. Ob 15., 16. in 17. uri bodo tržaški jamarji združenja speleolo-gov E. Boegan spustili po vrveh s stropa jame do 100 metrov nižjega dna. To bo za obiskovalce priložnost za fotografiranje nevsakdanjih spustov v kraškem biseru.
Pri Sireni Igre na vodi
V kopališču pri Sireni v Barkovljah bodo na veliki šmaren v okviru tekmovanja med tržaškimi rajoni priredili igre na vodi. Na sporedu bo ciljanje v tarčo in vodni slalomi po vodi med gumijastimi pajaci. Tekmovanje je namenjeno otrokom od 6. do 12. leta starosti, začetek ob 10. uri.
Po sedmih tekmovanjih na skupni lestvici rajonov vodi Stara mitnica s 95 točkami, sledijo Škedenj (70), Rojan (65), Kolonja (55), Naselje sv. Sergija in Melara (45), Sv. Ivan (30), Staro mesto (25), Sv. Sobota in Čar-bola (15).
NABREŽINA - Praznovanje sv. Roka med 14. in 1 7. avgustom
v •■	•	• v v* I	•
Na različnih prizoriščih v znamenju
glasbe, kulinarike, športa in plesa
Pestro ponudbo v tržaški pokrajini poleti lepo dopolnjuje Praznik sv. Roka in okusi tradicije, ki že vrsto let meseca avgusta poteka v Nabrežini (na sliki Trg sv. Roka, arhivski posnetek). Tudi letos prireditev stavi na glasbeni in kulinarični program, lepo popestritev pa bodo predstavljale razstave in otroška animacija.
Od četrtka, 14., do nedelje, 17. avgusta, se bo dogajalo na petih prizoriščih. Prireditev bo postregla z vrsto kulturnih, etnoloških, športnih in zabavnih dogodkov, ki bodo potekali predvsem v pozno popoldanskem in večernem času. Začelo se bo s sveto mašo v četrtek ob 18. uri, istočasno pa bo na Sokolovem športnem igrišču turnir odbojke na mivki. Pol ure kasneje bo sledila uradna otvoritev razstav in kioskov s kulinarično ponudbo, ob 19. uri pa bo na sporedu koncert Godbenega društva Nabrežina. Poletni večer bodo popestrili še Kraški ovčarji, ki bodo publiko ob 20.30 pospremili v plesne korake.
Veselo bo tudi na praznični petek, ko bo poskrbljeno za športnike in ljubitelje plesa. Ob 18. je predviden začetek turnirja odbojke na mivki, ob 20.30 pa ples s skupino Souvenir. Na god sv. Roka, v soboto, 16. avgusta, organizatorji prireditve pripravljajo pester program tudi zjutraj. Ob 10. uri bo na Sokolovem športnem igrišču potekalo tekmovanje v metanju skrl. Na istem prizorišču se bo ob 18. uri začel turnir briškole in turnir odbojke na mivki. Ob 19.30 pa bo v župnijski dvorani komemoracija ob 70. obletnici požiga Mavhinj, Cerovelj, Vižovelj in Medje va-
ZGONIK - Carsiana praznuje
Častitljivih 50 let botaničnega vrta
si. Za konec večera pa še ples s skupino Vesele Štajerke. Zadnji dan praznika sv. Roka se bo začel s sveto mašo ob 10. uri, ki jo bo daroval srebrnomašnik Karel Bolčina, njej pa bo sledila procesija ob praznovanju krajevnega zavetnika v organizaciji nabrežinske župnije sv. Roka. Sledila bo družabnost v župnijski dvorani. Ob 18. uri bo čas za turnir odbojke na mivki. Ob istem času bo na borja-ču pri Stropovih potekal pogovor z Borisom Pahorjem, predstavili pa bodo tudi italijansko različico monografije Tatjane Rojc Cosi
ho vissuto. V primeru slabega vremena bo klepet potekal v Kamnarski hiši.
Ob 20. uri bo v cerkvi sv. Roka koncert sakralne glasbe, ki jo bo interpretiral komorni zbor Ipavska. Za konec pa še malo glasbe in plesa s skupino Alter Ego.
Praznik sv. Roka, ki ga tudi tokrat pripravlja devinsko-nabrežinska občina, bo postregel tudi z bogatim otroškim sporedom, ki pri Babčevih predvideva športne, gusarske in gasilske igre, ki se bodo začenjale ob 17. uri. (sč)
Zgoniški botanični vrt Carsiana letos praznuje 50 let. V pol-stoletnem obdobju je botanični vrt sprejel celo morje obiskovalcev, ki so si prišli ogledat kraško floro. Botanični vrt je nastal leta 1964 na pobudo strokovnjakov in ljubiteljev naravoslovja, že leta 1972 je Pokrajina Trst začela podpirati pobude in dejavnosti botaničnega vrta, ki je v lasti po-
krajinske uprave. Na pet tisoč kvadratnih metrih površine se razteza flora kraških krajev, lepo pa jo dopolnjuje tudi sredozemska flora, ki so jo postavili na ogled pred kratkim. V t.i. Sredozemskem vrtu je na ogled nekaj več kot 40 tipičnih sredozemskih rastlin, ki rastejo v Istri, Kvar-nerju, Dalmaciji in drugod po Sredozemlju. (sč)
/
TRST
Torek, 12. avgusta 2014
7
Včeraj dan es
Danes, TOREK, 12. avgusta 2014
KLARA
Sonce vzide ob 6.01 in zatone ob 20.19 - Dolžina dneva 14.18 - Luna vzide ob 21.03 in zatone ob 9.25.
Jutri, SREDA, 13. avgusta 2014
LILIJANA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 29 stopinj C, zračni tlak 1014 mb ustaljen, vlaga 56-odstotna, veter 5 km na uro ju-govzhodnik, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24 stopinj C.
[13 Lekarne
Do četrtka, 14. in v soboto, 16. avgusta 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Oberdan 2 - 040 364928, Trg Gio-berti 8 - 040 54393, Milje - Ul. Mazzi-ni 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Oberdan 2, Trg Gioberti 8, Ul. Baia-monti 50, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Se-sljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Baiamonti 50 - 040 812325.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
uk Kino
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
THE SPACE CINEMA - 16.20, 18.30, 20.45, 21.40 »Transformers 4 - L'era dell'estinzione«; 17.30 »Transformers 4 - L'era dell'estinzione 3D«; 16.30 »Il magico mondo di Oz«; 16.40, 19.05, 21.30 »Anarchia - La notte del giudi-zio«; 16.20, 19.00, 21.40 »Apes Revolution - Il pianeta delle scimmie«; 18.25, 21.05 »Apes Revolution - Il pia-neta delle scimmie 3D«; 16.20 »Dis-ney's Maleficient«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Io vengo ogni giorno«; 19.30, 21.40 »Fuga di cervelli«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.15, 19.50, 22.10 »Apes Revolution - Il pia-neta delle scimmie«; Dvorana 2: 17.30, 20.30 »Transformers 4 - l'era dell'estinzione«; Dvorana 3: 18.00, 21.00 »Apes Revolution - Il pianeta delle scimmie 3D«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.10 »Anarchia - La notte del giudizio«; Dvorana 5: 17.15, 19.00 »Un insolito naufrago nell'inquieto mare d'Oriente«; 20.40 »Il buono, il brutto, il cattivo«.
0 Mali oglasi
ISKUŠEN DOLGOLETNI KUHAR išče zaposlitev v gospodinjstvu. Tel. št.: 347-3674412.
ODDAMO opremljeno dvosobno stanovanje v Sesljanu, nedaleč od železniške postaje, v mirnem kraju. Tel. št.: 327-9891025.
PODARIM dve mladi muci (samčka in samico), črna in sivo-tigrasta; tel. 333-9766745.
PRODAM kultivator (freza) goldoni, motor lombardini 14 ks. Cena po dogovoru. Tel. št.: 040-231984.
15 Osmice
ARISTON - 18.45, 21.15 »Song'e Na-pule«.
CINEMA DEI FABBRI - 18.15 »Gebo e l'ombra«; 16.30, 20.15 »St@lker«; 21.45 »Song of silence«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30 »Mai cosi vicini«; 21.30 »Un insolito naufrago nell'inquieto mare d'Oriente«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.45,
21.00 »Chef«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.45, 21.00 »Hannah Arendt«; 18.05, 19.50 »Un amore senza fine«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.15, 18.30, 20.50 »22 Jump Street: Mladeniča na faksu«; 16.30 »Avioni 2: V akciji«; 16.10, 18.15, 20.15 »Herkules«; 16.40 »Kako izuriti svojega zmaja 2 3D«; 18.45 »Pa ne že spet ti!«; 16.25 »Varuhi galaksije«; 18.45, 21.10 »Varuhi galaksije 3D«; 16.20, 18.20, 20.20 »Vroči posnetki«; 21.00 »Zora planeta opic«; 18.10, 20.30 »Šef«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Zoran, il mio ni-
pote scemo«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.20, 20.00 »22 Jump Street«; 19.00, 22.10 »2047
-	Sights of Death«; Dvorana 2: 16.20, 20.30 »Disney's Maleficent«; Dvorana 3: 16.30, 18.45, 20.00, 21.15 »Apes Revolution - Il pianeta delle scimmie«; 17.50, 22.10 »Apes Revolution - Il pia-neta delle scimmie 3D«; Dvorana 4: 18.20, 22.00 »Io vengo ogni giorno«; 16.30, 18.15, 20.10, 22.00 »Anarchia
-	La notte del giudizio«; 16.30 »Transformers 4 - l'era dell'estinzione«.
RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠEK sporoča, da bo šola zaprta ob sobotah do 30. avgusta.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da so na spletni strani Deželnega šolskega ravnateljstva (www.scuola.fvg.it) objavljene začasne pokrajinske lestvice za habilitirano učno osebje slovenskih šol v tržaški pokrajini za šolska leta 2014/2017. Morebitne ugovore smejo kandidati nasloviti na Urad za slovenske šole v roku 5 dni po objavi.
Te dni je praznovala lepo okroglo obletnico naša dolgoletna pevka
Vesna Zahar
Še veliko zdravja, sreče in veselega petja ji želijo
vsi pri MePZ Slovenec-Slavec
S Izleti
DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA organizira potovanje v Lurd in na Azur-no obalo od 20. do 24. avgusta. Imamo še nekaj prostih mest. Info na tel. št. 00386-41573326 (Marija).
OMPZ F. BARAGA vabi na romarski izlet na Barbano v ponedeljek, 1. septembra. Pridružili se bomo slovenskim romarjem iz Goriškega in Tržaškega pri skupni sv. maši ob 10.30. Nato se bomo podali na Angelsko goro - Otlica. Info čim prej na tel. št. 3479322123.
□ Obvestila
BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375.
DRUŽINA SLAVEC je v Mačkoljah št. 133 odprla osmico. Tel. št.: 040231975. Prisrčno vabljeni!
DRUŽINA TERČON ima v Mavhinjah odprto osmico. Toplo vabljeni! Tel.: 040-299450.
LISJAK je odprl osmico na Kontovelu. Tel. št.: 040-225305.
OSMICA je odprta v Šempolaju, v Oljčnem gaju. Vabljeni!
OSMICO je odprl Miro Zigon v Zgo-niku 36. Tel. št.: 040-229198.
V	BOLJUNCU je Parovel odprl poletno osmico. Tel. št.: 346-7590953.
V	KRIŽU, pri Beljanovih, je Silvano odprl osmico. Tel. št.: 040-220708.
V	PRAPROTU ŠT. 15 ima odprto osmi-co Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni! Tel. št.: 349-3857943.
V	REPNU na Rovniku so Batkovi odprli osmico. Tel. št.: 347-4798467.
9 Šolske vesti
VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da so na www.vsopcine.it objavljeni seznami učbenikov za nižji srednji šoli Kosovel in Levstik za š.l. 2014/15.
NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo ob sobotah, do 23. avgusta, in v četrtek, 14. avgusta, uradi zaprti. Urnik tajništva: 8.3012.30. Prvi dan pouka bo v sredo, 10. septembra.
RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠEREN sporoča, da bo šola zaprta ob sobotah in v ponedeljek, 18. avgusta. Pouk se bo pričel v četrtek, 11. septembra.
DIZ JOŽEFA ŠTEFANA obvešča, da bo šola do vključno sobote, 23. avgusta, odprta od ponedeljka do petka, od 7.30 do 13.30.
SKLAD MITJA ČUK - »Ponavljajmo skupaj... matematiko«, ponavljanje snovi in priprava na šolsko leto 2014/2015 ter pomoč pri pisanju nalog. Od 25. do 29. avgusta, 9.00-13.00 (za dijake, ki so zaključili srednjo šolo). Od 1. do 5. septembra, 9.00-13.00 (za dijake, ki so zaključili osnovno šolo). Omejeno število udeležencev. Info in prijave na tel. št. 040-212289 (pon.-pet. 10.00-12.00).
ZALOŽBA MLADIKA IN ZTT sporočata, da je možno naročiti šolske knjige na sedežu založbe Mladika, Ul. Donizzetti 3. Urnik: ponedeljek in petek 8.30-12.30; sreda 15.00-19.00. Tel. št. 040-633307 ali ts360srl@gmail.com.
KNJIŽNICA V SALEŽU bo za dopust zaprta v sredo, 13., in v ponedeljek, 18. avgusta.
KMEČKA ZVEZA IN PATRONAT INAC
obveščata, da bodo uradi zaprti do četrtka, 14. avgusta.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
obvešča, da bo do 29. avgusta odprta s poletnim urnikom: ponedeljek, sreda in petek 8.00-16.00; torek in četrtek 11.0019.00. Do četrtka, 14. avgusta, bo zaprta zaradi dopusta.
REPENTABRSKI VELIKOŠMARNIČNI DNEVI, v sodelovanju z občino Re-pentabor: v četrtek, 14. avgusta, ob 19.30 odprtje likovne razstave Sandra Ape »Kras v očeh Neaplčana«, ob 21.00 komorni koncert z naslovom Čarobna godala v preddverju Marijinega praznika. V petek, 15. avgusta, dva romarska shoda: ob 10. uri, ko bo maše-val tržaški škof Giampaolo Crepaldi in ob 17. uri, ko bo ob somaševanju vodil bogoslužje letošnji jubilant Dušan Ja-komin. Na praznik sv. Roka, 16. avgusta, bo bogoslužje ob 10. in 19. uri, od 20.30 dalje pa bo razveseljevala Nabre-žinska godba. Praznovanje se bo zaključilo v nedeljo, 17. avgusta, zvečer.
SKLADA MITJA ČUK obvešča, da bo urad zaprt zaradi dopusta do četrtka, 14. avgusta.
SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA sporoča, da bo tržaški urad zaprt do vključno četrtka, 14. avgusta.
ŽUPNIJA BOLJUNEC vabi na praznik Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta, ob 17. uri k sv. maši na Pečah. Odhod iz trga v Boljuncu ob 16. uri.
GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na šagro na B'lancu, ki bo od petka, 15. do nedelje, 20. avgusta.
KRU.T obvešča, da bodo društveni prostori do petka, 15. avgusta, zaprti. Z 18. avgustom bo recepcija na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, delovala s poletnim urnikom: od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure in ob torkih in četrtkih od 15. do 17. ure. Tudi za sprejemanje prostovoljnih prispevkov velja isti urnik.
ZSKD obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti publiki do 12. septembra po poletnem urniku (9.00-13.00). Zaprti bodo do petka, 15. avgusta.
KRIŽ - Župnijska skupnost in Slomškovo društvo vabita v soboto, 16. avgusta, na praznovanje drugega zavetnika župnije sv. Roka. Ob 19. uri slovesno so-maševanje, ki ga vodi trebenski župnik g. Ivo Miklavc SDB. Evharistija bo ob cerkvici sv. Roka, saj je sakralna zgradba še nedostopna; v slučaju neprimernega vremena pa v župnijski cerkvi. Sledi družabnost.
OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT v Nabrežini obvešča, da bo zaprta zaradi dopusta od ponedeljka, 18. avgusta, do vključno ponedeljka, 1. septembra.
AŠ D SO KO L, v sodelovanju z ZSŠDI-jem, prireja na Sokolovem odprtem igrišču športni kamp z raznimi športnimi panogami od 1. do 5. septembra, od 8. do 16. ure za rojene v letih 2003-2007. Prijave najkasneje do 20. avgusta na tel. št.: 340-8556304 (Marko Švab), 3488850427 (Lajris Žerjal); csdasdso-kol@gmail.com.
GLASBENA MATICA obvešča cenjene stranke, da bo zaprta zaradi dopusta do 20. avgusta.
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bo urad v Trstu zaprt zaradi dopusta do 22. avgusta.
POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE za osnovnošolce, v organizaciji ZSKD in v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb, bodo od 26. do 30. avgusta na Livku pri Kobaridu. Za udeležence iz tržaške občine bo odhod avtobusa iz železniške postaje v Sežani ob 8. uri, za goriške občane na parkirišču, v bližini krožišča v Rožni dolini, ob 8.40. Zadnji dan ob 11.00 bodo otroci sprejeli starše s predstavitvijo delavnic, sledi odhod. Prijave zbiramo na ZSKD, Ul. S. Francesco 20, tel./faks 040-635626, info@zskd.eu.
ANED - Združenje bivših deportirancev v nacističnih taboriščih obvešča, da bo urad, Ul. Rio Primario 1, zaprt do 31. avgusta.
KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI
- Prosvetni dom Opčine, obvešča cenjene bralce, da bo avgusta zaprta.
NSK - ODDELEK ZA MLADE BRALCE,
Ul. Filzi 14, sporoča, da bo do 31. avgusta, zaprt. Od ponedeljka, 1. septembra, bo ponovno odprt po običajnem urniku.
OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo lu-doteka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih, od 16. do 18. ure in ob sobotah, od 10. do 12. ure. Namenjena je otrokom od 1 do 6 let. Likovne delavnice v avgustu: Koliko oblik ima kamenje in Čudežne delavnice. Informacije na tel. št. 040-299099 (pon.-sob. 8.00-13.00).
VZPI - ANPI sporoča, da bo Pokrajinski urad na Trgu Stare Mitnice (Largo Barriera Vecchia 15) avgusta zaprt. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala na tel. št. 040-661088.
¿Po^teSfto podjetje
iS
DNOPvn; F i M HJCI
AL AB ARI) A
od leta 1999
na Opčinah, v Boljuncu, v Nabrežini, v Miljah, v Trstu
in na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane
Tel. 040 21 58 318
Nudimo prevoz pokojnika
24 ur na 24 Informacije: 392 7372323
H Prireditve
KRAJEVNA SKUPNOST ŠTORJE in
KŠD Šator prirejata v četrtek, 14. avgusta, ob 17. uri v Zadružnem domu otvoritev razstave vezenin krožka Vezenine. V kulturnem programu bodo nastopili članice in člani KŠD Šator. Razstava bo odprta vsak dan do nedelje, 17. avgusta, od 17. do 21. ure.
VOJAŠKI MUZEJ V LOKVI bo v petek, 15. avgusta, ob 17. uri proslavil 20-le-tnico delovanja. Ob tej priložnosti bodo odprli razstavo »Slovenci v Avstro-ogrski vojski na vzhodnih bojiščih« in predstavili knjigo z omenjeno tematiko prve svetovne vojne. V kulturnem programu bo nastopil MePZ Tabor in pevski zbor Dragonskega polka iz Unca.
OBČINA DEVIN NABREŽINA, v sodelovanju s Tržaško pokrajino, prireja v dvorani Centra za teritorialno promocijo v Sesljanu razstavo Anice Pahor »V naravi skrit navdih«. Urnik do nedelje, 17. avgusta: 10.00-13.00 in 14.00-19.00.
SKD TABOR - OPČINE PROSVETNI DOM v sredo, 20. avgusta, ob 20.30 odprtje razstave »Opčine v 1. Svetovni vojni«. Predstavitev: Igor Dolenc, sodelujeta MoPZ Tabor z Opčin in MoPZ Kraški dom z Repentabra. Vabljeni!
SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca vabi na ogled likovne razstave Pina Vecchieta v društvenem baru n' G'ri-
Prispevki
V	spomin na Božidarja Lupinca darujeta nečaka Zivko in Zdravko 100,00 evrov za SKD Vigred iz Šempolaja.
V	spomin na mamo Marto Milič vd. Lupinc daruje hči Majda z družino 50,00 evrov za MoPZ RZ.
V	spomin na prvo obletnico smrti Giordanota Smotlaka daruje žena Vera 100,00 evrov za Hospice Pineta del Carso.
Ob smrti pokojne Vesne Bernetič daruje Ada z družino 25,00 evrov za cerkev na Pesku.
V	spomin na dragega očeta Darka Lu-pinca darujeta Radovan in Zoran z družinama 100,00 evrov za šempo-lajsko-slivenski cerkveni pevski zbor.
Ob veselem praznovanju daruje Vesna Zahar 50,00 evrov za MePZ Slovenec - Slavec.
V	spomin na brata in strica Sandrota darujejo Mara, Igor in Rado z družinama 50,00 evrov za SKD Rdeča zvezda, 50,00 evrov za AŠK Kras, 50,00 evrov za TPPZ P. Tomažič in 50,00 evrov za Romjansko šolo.
Sara Posar daruje 60,00 evrov za Ba-zovski dom.
^ Tiho je odšla
Leghissa Olga
Žalostno vest sporočajo
hči Lidia, vnuki Caterina, Andrej, Martina, Mateja, snaha Wilma, pravnukinja Chiara in pravnuk Sebastjan.
Pokojnica bo ležala v četrtek, 14. avgusta, od 13. do 14. v cerkvi v Mavhinjah. Sledil bo pogreb.
Pogrebno podjetje Alabarda
Odbor za ločeno upravljanje jusarskega premoženja v Bazovici
izreka svojemu predsedniku Marku Arduiniju iskreno sožalje ob izgubi očeta Francota.
Vaške organizacije iz Bazovice
izrekajo iskreno sožalje Marku Arduiniju in družini ob izgubi dragega očeta.
8
Torek, 12. avgusta 2014
KULTURA
/
KNJIŽEVNOST - Prispevek z okrogle mize v Novi Gorici ob 170-letnici pesnikovega rojstva
Simon Gregorčič in njegova Soča v italijanskem prostoru
20. in 27. junija letos so na Goriškem potekali četrti Gregorčičevi dnevi, o katerih smo v našem dnevniku že poročali. Glavnina dogajanja se tradicionalno odvija na Gradišču, kjer je pesnik preživel del svojega življenja in kjer so Gregorčičevi dnevi tudi nastali. Letos pa je prvi dan potekal v Novi Gorici. Začel se je s poklonom pesniku ob spomeniku na Erjavčevi ulici, ki so se ga udeležili novogoriški leposlovni ustvarjalci Alja Furlan, Andrej A. Golob in Marija Mercina. Sledil je osrednji dogodek v atriju Goriške knjižnice Franceta Bevka, in sicer okrogla miza ob 170-letnici Gregorčičevega rojstva. Uvedel jo je nastop pevke Polone Kante Pavlin, ki jo je na klavirju spremljala Mirjam Furlan. Okroglo mizo je vodil Zoran Božič, na njej pa so sodelovali Branko Marušič, Ana Toroš, Zoltan Jan in Pavel Gregorčič, pesnikov sorodnik. Objavljamo prispevek prof. dr. Zoltana Jana o tem, kako goriški Italijani sprejemajo Simona Gregorčiča.
Tako kot večina nas težko našteje deset, petnajst italijanskih literatov iz Gorice, tudi Simon Gregorčič med povprečnimi Goričani italijanske narodnosti ni doživel večje odmevnosti, čeprav ima sredi parka v Gorici javen spomenik. Kdor želi, lahko o njem poišče informacije tudi v nekaterih znanih italijanskih enciklopedijah, npr. v enciklopediji Bompia-ni ali Garzanti. Predstavljen je v italijanskih literarnih zgodovinah slovenske književnosti, ki so jih napisali ugledni italijanski slavisti kot npr. profesor na Univerzi v Padovi Giovanni Maver (Lettera-tura slovena, v Storia delle letterature moderne d'Europa e d'America, Como 1960) ali profesor na univerzi v Milanu Bruno Meriggi (Milan 1961 in druga izdaja 1970), Aurelio Palmieri pa je že leta 1923 v rimski reviji La Cultura objavil študijo Il poeta sloveno dell'Isonzo Simone Gre-gorcic; nekaj let kasneje (1929) je v Mantovi izšla primerjalna študija Barto-lomea Calvija o paralelizmih med Gregorčičem in Giuseppom Parinijem, o njem pa so seveda pisali tudi slovenski literarni zgodovinarji (npr. Lojzka Bratuž, Miran Košuta, Tatjana Rojc) v svojih italijanskih publikacijah. Gregorčičeve pesmi je mogoče prebrati v vseh pomembnejših italijanskih antologijah slovenskega leposlovja vsaj od leta 1910, ko je Giovanni Kušar izdal svojo prvo antologijo v Bologni, vendar je edini knjižni prevod njegovih pesmi priskrbela slovenska založba v Trstu (Simon Gregorčič: Canti scelti, prevedel Franc Husu, uredila in komentirala Lojzka Bratuž, Trst, ZTT 1990), ki z izdajo kljub slovenski subvenciji ni ustvarila kakšnega dobička.
Kot vidimo že ob teh nepopolnih podatkih, nam Gregorčičeva usoda med Italijani kaže mnoge poučne in zanimive epizode, med katerimi bi ob tej priložnosti izpostavil zgodbo o njegovi Soči, ki jo mnogi med nami znajo na pamet, zato je ni potrebno obnavljati. Osvetlil bi rad italijansko razumevanje drugega dela te ode, ko Soča začne teči »tožna in počasna« kot »ogromna solza« in pesnik napoveduje, da »vihar grozan, vihar strašan prihrumel z gorkega bo juga«, da bo krog Soče »svinčena toča in dež krvav in solz potok«, zaključi pa z naročilom »gorkega srca«, da naj se takrat »ne stiska v meje se bregov, srdita naj čez bra-nove stopi, ter tujce, zemlje - lačne, utopi na dno razpenjenih valov!«
Bojevito, že kar hujskaško in maščevalno domoljubje tudi Slovenci težko združijo z ustaljeno podobo nežnega,
otožnega, hrepenečega in razbolelega pesnika, same sugestivne metafore pa nas vodijo v skušnjavo, da gre za vizionarsko napoved prve svetovne vojne in soške fronte. Po nastanku pesem sodi v šolsko leto 1862/63, ko je bil Gregorčič v sedmi šoli in je pisal prve pesmi, dokončno izdelal pa jo je šele 16 let pozneje, leta 1879, ko je nastajal tudi domoljubni cikel Iskrice domorodne.
Kar nekako tuje nam je, da je bil pesnik aktiven in tudi politično osveščen, tako da je v svoji okolici skrbno spremljal dogajanje in se vanj vključeval. In kar malo nelagodno nam je, ko moramo spregovoriti o agresivnem italijanskem nacionalizmu, ki se je tudi na Goriškem začel širiti še pred fašizmom, med nastajanjem zedinjene Italije. Že tedaj so se pojavljale zahteve, kje naj poteka vzhodna meja bodoče države, ne glede na nacionalno pripadnost prebivalstva, v okviru širše strategije mednarodnih interesov nastajajoče države. Zgodovinarji in drugi strokovni pisci so o teh vprašanjih pogosto pisali, med njimi tudi Ivo Juvančič v zanimivem podlistku, ki je 1966 izhajal na straneh našega časopisa (Italijanska publicistika o Slovencih, Primorski dnevnik od 28. maja do 5. junija 1966, št. 125-132).
Izpostavil bi zgovoren primer. Povezan je s pesnikovim žlahtnikom dr. Antonom Gregorčičem. Kot navaja Peter Stres v svoji monografiji (Dr. Anton Gregorčič 1852-1925, politična biografija, Gorica, Goriška Mohorjeva, 2013), je leta 1880, torej v času, ko je izšla Soča, postal bogoslovni profesor v Gorici, vključil se je v politično društvo Sloga in bil v poznejših desetletjih »delaven kot čebela«. Julija 1884 je Slovensko bralno in podporno društvo, ki mu je bil Anton Gregorčič podpredsednik, napovedalo blagoslovitev svoje društvene zastave. To je bila belo-modro-rdeča zastava s podobo sv. Cirila in Metoda. Načrtovana je bila blagoslovitev v cerkvi na Kostanjevici, zvečer pa naj bi bila veselica v samem mestu Gorici na vrtu hotela Ogrska krona, kasneje Pri treh kronah, ker so med drugimi uglednimi gosti v različnih časovnih obdobjih prespale tri kronane glave (en papež in dva cesarja). Pri blagoslovitvi bi bila botra grofica Lant-hieri, kar opozarja, da so mednacionalni odnosi v Gorici zelo raznoliki. Napovedali so se gostje iz vse dežele, prišel naj bi tudi tržaški Sokol in ta skupina naj bi z zastavo šla skozi Gorico. V liberalnem časopisu Corriere di Gorizia so začeli braniti italijanstvo Gorice in omenjene so bile tudi bombe, ki v Gorici niso grozile samo takrat, večkrat pa so tudi dejansko eksplodirale. Tržaško namestni-štvo je takoj začelo pogovore oz. pogajanja s predsednikom društva Franom Povšetom in blagoslovitev je nato društvo v celoti odpovedalo. Zadeva pa je bila še dolgo predmet polemike v goriških časopisih obeh narodov. Blagoslovitev zastave je bila šele čez nekaj let in tudi
Prof. Zoltan Jan in Gregorčičev spomenik v Ljudskem vrtu v Gorici
arhiv pd
takrat ni šlo brez težav. Do tega je prišlo 7. 7. 1889, a že 26. junija so v časopisu Corriere di Gorizia objavili protest, naslovljen na barona Rechbacha, češ da gre za provokacijo.
Lahko si predstavljamo, kako drugače kot Slovenci so brali Sočo in druge njegove domoljubne pesmi v tistem in tudi kasnejših desetletjih, čeprav nam ni znan noben tako zgoden prevod Gregorčičeve pesmi v italijanščino. Znan je prevod v latinščino, ki je izšel neposredno po pesnikovi smrti (24. novembra 1906) v časopisu Gorica 22. januarja 1907 in je bil ponatisnjen v Ljubljanskem zvonu (letnik 27, številka 2, str. 126). V različne jezike pa je bila Soča prevedena med 1. svetovno vojno, ko so jo avstrijske oblasti izrabile v propagandne namene in jo natisnile tudi na razglednice in drug propagandni material. Tudi v italijanščino je bila takrat prevedena, celo dvakrat leta 1916. Najprej jo je na bin-koštno nedeljo objavila tržaška Edinost, nato pa nekoliko popravljeno še Dom in svet (letnik 27, številka 2, str. 222).
Od kod torej (enostransko) poznavanje Gregorčičevega domoljubnega pesništva med Italijani? Ne pozabimo, da so nekateri ostro protestirali, ker so dijaki imeli dve uri prosti pouka, da so se lahko udeležili pesnikovega pogreba, ki je bil prava množična manifestacija, kakršne je Gorica doživela le malokrat. Očitno bo potrebno naše vedenje o večjezičnosti tedanje Gorice poglobiti, čeprav vemo, da se je slovenščina uporabljala v deželnem svetu in da se jo je v javnosti slišalo samoumevno in hkratno z italijanščino, furlanščino in deloma nemščino.
Morda vendarle ni tako presenetljivo, da tudi Italijani včasih pokažejo dobro poznavanje slovenske književnosti, kar se je izkazalo ob proslavljanju 150-letnice rojstva Simona Gregorčiča 1994. leta. Jubilej seveda ni imel nikakršnega odmeva v italijanskih krogih, dokler niso slovenski združeni pevski zbori pripravili izvedbo kantate Oljki v goriški stolnici. Tedaj se je v italijanskih lokalnih desničarskih časopisih dvignil val polemik in obtožb, da je Gregorčič začetnik slovenskega nacionalizma, ki naj bi tudi dandanes ogrožal italijanski značaj Gorice, kot je med drugim poročal Lojze Kante (Soči, začetek nacionalizma, Ob Gregorčičevi proslavi, Delo 30. 11. 1994, št. 277, str. 13). Gregorčičev nacionalizem
in sovraštvo do Italijanov naj bi dokazovala njegova pesem Soči, tisti njen del, ki si ga Luigi Salvini ni upal objaviti v svoji antologiji Sempreverde e rosmarino (Zimzelen in rožmarin, Rim 1951).
Tu smo pri dogo časa najbolj odmevni in najbolj cenjeni italijanski antologiji slovenskega slovstva, ki pa je vse od izida deležna opozoril na številne stvarne napake, oziroma, kot je zapisal Stanko Škerlj, "da je skoro vsaka pesem omadeževana s težjim ali lažjim pogreškom čisto pomenske narave, ki izhaja iz slabega znanja jezika', in obžaloval, da si prevajalec ni izbral konzulenta (Salvinijeva italijanska antologija slovenskega pesništva, Zimzelen in rožmarin, Novi svet 1952, str. 166-175, 265-272). Istočasno pa so ga vsi kritiki od Božidarja Borka do Andreja Budala, kljub ugotovljenim pomanjkljivostim neskončno hvalili. Že v li-terarnozgodovinskem uvodu je pri Gregorčiču Salvini mimogrede napravil nekaj stvarnih napak. Gregorčič ni študiral na Dunaju in Iskric domorodnih ni objavil pri trinajstih letih, naslov pesmi Oljki je napačno preveden, pastir je spremenjen v pastorja (str. 133). Pri oblikovanju izbora predstavljenih del je eden najbolj izrazitih kriterijev iskanje opornih točk, kjer je videl možnost, da se slovenska književnost približa italijanskemu bralcu in tej viziji je na nekaterih mestih prilagodil svoj izbor. In kaj ob takem kriteriju storiti z Gregorčičevo Sočo? Zanimivo je, da urednik ode ni preprosto prezrl, kar bi bilo pravzaprav še najbolj preprosto. Verjetno se mu je zdela preveč pomembna, da bi jo obšel, saj je nastala tako rekoč med Italijani v narodnostno mešanem mestu, kjer je ta reka skorajda mit in po kateri se imenujejo številne institucije obeh narodov, kot ugotavlja Branko Marušič v svojih člankih o Soči. Verjetno se je Salvini zato odločil, da izpusti najbolj udarni drugi del pesnitve. Toda nekateri Goričani italijanske narodnosti poznajo pesem v celoti, kot smo že omenili. In izrabljajo jo podobno, kot so jo avstro-ogrske oblasti v prvi svetovni vojni, le da ji radi dodajo še opozorila o ogroženosti italijanskega značaja Gorice, slovanski nevarnosti, nedolžnih italijanskih žrtvah in celo genocidu ...
Ob italijanskem razumevanju Gregorčičeve ode Soči se potrjuje stara resnica, da ista besedila lahko različno beremo, kar še posebej velja za leposlovna dela.
Zoltan Jan
V Ljubljani umrl pevec Nino Robič
V	Ljubljani je v nedeljo v 84. letu starosti umrl pevec Nino Robič, ki se je v zlatih letih slovenske popevke zapisal v antologijo glasbe z zimzelenimi melodijami, kot so Zemlja pleše, Življenje je vrtiljak in Ura brez kazalcev.
Robič (tudi Robič) se je rodil v okolici Bjelovarja, s slovensko glasbo pa se je povezal po seriji naključij. Leta 1956 je začel nastopati v nočnem baru ljubljanskega hotela Slon, v katerem je izkušnje nabirala marsikatera kasnejša zvezda slovenske glasbe. "Tu sem se počutil domače ter spoznal čudovite prijatelje. Vrsto let sem pel tudi na Bledu, se poročil s Slovenko in ostal," se je svojih glasbenih začetkov leta 2012 spominjal v intervjuju za Dnevnik. Nastopil je že na prvem festivalu Slovenska popevka leta 1962 na Bledu, še leta 2012 pa je bil del gala koncerta Poletna noč - 50 let Slovenske popevke na Kongresnem trgu v Ljubljani.
V	slovensko zabavno glasbo je vstopil v obdobju, ko so se domači avtorji šele kalili in so se najprej snemale domače različice tujih uspešnic, ki so jih posneli in spravili na radijski program dobesedno čez noč, je po poročanju portala zapisal glasbeni urednik Jani Kenda. Tudi zato je bil po nizu vinilnih malih plošč njegov album Sredi zvezd, noč in dan se vrti ta svet, ki je izšel šele leta 2005 pri ZKP RTVS, kompilacija izbranih priredb in zimzelenih melodij domačih avtorjev. V zvočnem arhivu Radia Slovenija je sicer z njegovim imenom vpisanih več kot 300 posnetkov, med njimi omenjene Zemlja pleše, Vrtiljak in Ura brez kazalcev. Robič je bil tudi dolgoletni glasbeni urednik na I. in II. programu Radia Ljubljana in pozneje do upokojitve sredi 90. let na Radiu Slovenija.
Naprodaj je hiša Puccinijevega nesrečnega ljubezenskega življenja
V	Italiji je naprodaj hiša, v katero je s poročeno Elviro Bonturi leta 1886 pobegnil skladatelj Tosce in La Boheme Giacomo Puccini. Za hišo, ki stoji južno od jezera Como, prodajalci želijo zgolj 400.000 evrov, kar po pisanju britanskega časnika The Guardian odraža stanje na italijanskem nepremičninskem trgu. Trinadstropno hišo je Puccini po neizogibnem škandalu zaradi razmerja s poročeno žensko, ki je z njim zanosila, našel s pomočjo prijatelja Ferdinanda Fontane, ki je napisal besedilo za njegovo prvo opero Le Villi. Kot piše The Guardian, je slednji Pucciniju našel pribežališče, ki ga je potreboval. Takrat je bila hiša gostišče, kjer so Pucciniju našli klavir, na katerem je nato spesnil svojo drugo opero Edgar. Tudi zanjo je besedilo napisal Fontana.
Kljub temu da je Puccini našel pribežališče za svoje življenje z Bon-turijevo, je imela zgodba nesrečno nadaljevanje. Mož Bonturijeve je bil nepoboljšljiv ženskar, ki ga je leta 1903 umoril mož ene njegovih ljubic, tako da se je lahko Bonturije-va poročila s Puccinjem. A življenje s Puccinijem ni bilo najlažje, saj se tudi on ni znal najbolje upirati ženskam. Tako je leta 1909 Bonturije-va obtožila hišno pomočnico, da je imela razmerje z njenim možem. Doria Manfredi je zaradi obtožb naredila samomor, kasnejša obdukcija pa je pokazala, da je umrla kot devica. Bonturijevi so določili zaporno kazen, kar je Puccini preprečil s plačilom odškodnine družini hišne pomočnice. (STA)
/
ITALIJA, SVET
Torek, 12. avgusta 2014
9
IRAK - Nun al Maliki noče prepustiti premierskega mesta Hajderju al Abadiju
Poleg islamskih skrajnežev državo pesti še boj za oblast
BAGDAD - Na severu Iraka se še naprej bojujejo proti džihadistom, država pa poleg tega drsi še v politično krizo. Šiitski poslanci so za novega premiera predlagali Hajderja al Abadija in predsednik Fuad Masum mu je že poveril mandat za sestavo vlade. Po še enem mandatu je hlepel tudi sedanji premier Nuri al Maliki, ki položaja noče zapustiti.
Abadija je včeraj podprlo 127 od 173 šiitskih poslancev Nacionalnega zavezništva, največje skupine v 328-članskem iraškem parlamentu. Zanj je očitno glasovalo tudi precej poslancev iz vrst Malikijeve Pravne države, ki je sicer del zavezništva. Abadi - doslej namestnik predsednika parlamenta, ki prav tako pripada Pravni državi - ima sedaj glede na ustavo 30 dni časa za sestavo vlade in vladnega programa, ki ga bo nato moral potrditi parlament. Iz Malikijeve Pravne države pa so napovedali, da bodo po pravni poti izpodbijali imenovanje Abadija.
Na mednarodnem parketu je Abadi očitno deležen široke podpore. EU je njegovo imenovanje označila za pozitiven korak in pozvala k čim hitrejši sestavi nove vlade, ki bo vključujoča, bo ohranjala narodno enotnost in se bo spopadla z aktualno krizo, ko džihadisti iz Islamske države (IS) na severu države nadaljujejo svoj nasilen pohod. Ameriški podpredsednik Joe Biden je po navedbah Bele hiše Abadije-vo imenovanje označil za ključen mejnik. Ob tem je Iraku ponudil ameriško pomoč pri osvajanju ozemelj, ki so jih zasedli islamski skrajneži.
V Iraku se sicer najvišji politični položaji delijo med tri glavne skupnosti -predsednik parlamenta je sunit, premier ši-it in predsednik države Kurd. Maliki je na čelu vlade že dva mandata in je v preteklosti zatrjeval, da si tretjega ne želi. A zdaj si je premislil in zahteva zase mandat za sestavo vlade, čeprav temu mnogi ostro nasprotujejo. Med drugim mu suniti očitajo, da je s svojo sektaško politiko sokriv za razmah skrajnežev IS na severu Iraka. Med Malikijevimi nasprotniki je tudi iraški predsednik Masum, Kurd, ki mu zato ni želel podeliti mandata za sestavo vlade, zaradi česar mu je Maliki zagrozil s tožbo.
Obenem je dal premier v nedeljo zvečer na strateške položaje v Bagdadu namestiti varnostne sile, zaradi česar naj bi v prestolnici vladale razmere, podobne izrednim. S tem si je med drugim prislužil ostro kritiko ZDA. Ameriški zunanji minister John Kerry je Malikija posvaril, naj ne povzroča težav. Oglasili so se tudi Združeni narodi, ki so opozorili, da iraške varnostne sile ne smejo ovirati politične tranzicije v državi. Opazovalci sicer ocenjujejo, da gre pri Malikijevih ukrepih predvsem za razkazovanje moči, a obenem opozarjajo, da so se na podoben način začeli že številni državni udari.
Medtem ko se stopnjuje politična kriza, pa IS nadaljuje svojo ofenzivo na severu države, kjer se spopadajo s kurdskimi oboroženimi skupinami pešmer-gami. IS je čez noč osvojila večino okrožja Džalavla in s tem zadala udarec Kurdom, ki so v nedeljo želi bojne uspehe v provinci Nineveh.
Kurdi vojaško pomoč dobivajo od ZDA - te jim od petka pomagajo ciljnimi zračnimi napadi na IS, pošiljajo pa jim tudi orožje. Na nemškem zunanjem ministrstvu so medtem včeraj zatrdili, da bodo svoje aktivnosti v iraškem konfliktu omejili le na humanitarno pomoč ter da dostave orožja Kurdom na severu Iraka trenutno ni na vidiku. Kurdov ne bo oboro-ževala niti Velika Britanija.
Francija pa je včerj na Evropsko unijo naslovila zahtevo po »mobilizaciji« spričo prošnje iraških Kurdov po oborožitvi. (STA)
Malikijevi pristaši se nočejo sprijazniti, da njihov idol ne bo več iraški premier
ansa
ITALIJA - Agencija znižala napovedi za BDP
Tudi Moody's pesimističen glede hitrega gospodarskega okrevanja
RIM - Bonitetna agencija Moody's je napovedi o gospodarski rasti Italije v letu 2014 iz pozitivnih spremenila v negativne. Takoj naj bi imel BDP ob koncu leta negativni predznak, padec gospodarske rasti pa naj bi bil 0,1 odstoten. To mnenje prihaja slab teden po podobnih napovedih statističnega zavoda Istat. Zanimivo pa je, da je Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD naslikala bolj »rožnato« sliko Italije in ji napovedala 0.1 odstotno rast. OECD tudi navaja, da vodilna svetovna gospodarstva v povprečju izkazujejo trend stabilne rasti, pri čemer pa gre Veliki Britaniji še posebej dobro, Japonska in Nemčija pa kažeta znake izgubljanja zagona.
Moody's v svoji napovedi poudarja, da bo recesija negativno vplivala na davčno politiko države in tudi na politično stabilnost. Ob tem bonitetna agencija še dodaja, da bodo počasne reforme in po vsej verjetnosti tudi težave s spoštovanjem določila o največ 3-odstotnem primanjkljaju, povzročile tudi napetosti z ostalimi evropskimi partnerji in še posebej z Nemčijo. Tudi za prihodnje leto Moody's ocenjuje, da bo Italija težko dosegla zastavljeni cilj, ki je razmer-
je med deficitom in BDP za leto 2015 postavila pri 2,7 odstotka. Po mnenju agencije bo to razmerje manj ugodno. Rahlo izboljšanje pa za prihodnje leto napoveduje pri razmerju med skupnim javnim dolgom in BDP. Javni dolg naj bi letos dosegel 136,4 odstotka BDP, prihodnje leto pa naj bi nekoliko nižji in se ustavil pri 135,8 odstotka.
Kar zadeva pozitivne učinke bonusa v višini 80 evrov za odvisne delavce z nižjimi dohodki pa pri Moody'su poudarjajo, da so bili učinki tega ukrepa v drugem trimesečju zelo omejeni, saj je denar prišel v denarnice Italijanov šele v junija, torej v zadnjem mesecu trimesečja, ki ga je agencija obravnavala. »Gre sicer za pozitiven ukrep,« piše v poročilu, vendar bo možno njegov učinek oceniti šel po drugem polletju.
Toda podatki za drugo trimesečje kažejo razmeroma negativno sliko italijanskega gospodarstva, poudarja Moody's. Tudi izvoz se je zmanjšal, medtem ko je domače povpraševanje ostalo na ravni prejšnjega trimesečja. »Za spodbujanje gospodarstva Italija uporablja davčno politiko. Toda ta strategija države doslej ni potegnila iz recesije,« so še zapisali pri Moody'su.
TURČIJA - Prve neposredne predsedniške volitve
Erdogan po izvolitvi za predsednika napovedal novo obdobje v državi
ANKARA - Turški premier Recep Tayyip Erdogan je po izvolitvi na položaj predsednika na prvih neposrednih predsedniških volitvah v nedeljo obljubil novo obdobje. Zmago je že v prvem krogu Erdogan osvojil tudi glede na uradne podatke volilne komisije, ki je že preštela vse oddane glasove. Osvojil je 51,96 odstotka glasov. Najbolj se je Erdoganu z 38,33 odstotka glasov približal generalni sekretar Organizacije islamskega sodelovanja (OIC) Ekmeleddin Ihsanoglu, medtem ko je kurdski pravnik in borec za človekove pravice Selahattin De-mirtas prejel 9,71 odstotka glasov.
Erdoganovo zmago je na ulicah Carigrada in Ankare proslavilo na tisoče njegovih podpornikov. Nebo nad prestolnico so razsvetlili ognjemeti. Erdogan je navdušeno množico nagovoril z balkona sedeža svoje Stranke za pravičnost in razvoj (AKP) v Ankari. »Danes ni zmagal le Recep Tayyip Erdogan. Danes je še enkrat zmagala volja naroda. Danes je še enkrat zmagala demokracija,« je izjavil. Obljubil je nov proces za družbeno spravo. »Bom predsednik, ki iskreno sprejema 77 milijonov ljudi, kot sem to počel že vse svoje življenje in vso svojo politično pot,« je obljubil novi predsednik. Poleg tega je Erdogan nasprotnike, ki ga označujejo za diktatorja, pozval, naj namesto kritik na njegov račun izprašajo sami sebe.
60-letni Erdogan je predsednik AKP in že več kot 11 let turški premier. V volilnem programu je izpostavljal nadaljevanje uspešne gospodarske politike, spremembo ustave in uvedbo predsedniškega sistema, članstvo v Evropski uniji ter rešitev kurdskega vpra-
Novi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan
ansa
Gaza: pogajanja se nadaljujejo
KAIRO - Izraelska delegacija je včeraj po začetku nove 72-urne prekinitve ognja v Gazi prispela v Kairo, kjer se nadaljujejo posredna pogajanja z Palestinci. Strani bosta znova skušali doseči dolgotrajno premirje v Gazi, so sporočile egiptovske in izraelske oblasti. Palestinska delegacija se je že sestala na pogovorih z egiptovskimi posredniki, ki bodo njihove zahteve predali izraelskim pogajalcem, je dejal predstavnik palestinske strani. Egipt je obe strani pozval, naj novo prekinitev ognja izkoristita za dosego obsežnega in trajnega premirja. Predhodna tridnevna prekinitev ognja se je brez dogovora o podaljšanju iztekla minuli petek. Medtem pa je na severu Zahodnega brega prišlo do streljanja. V zgodnjih jutranjih urah so namreč izraelski vojaki v vasi približno 10 kilometrov od mesta Nablus obkolili hišo 24-letne-ga palestinskega borca. Prišlo je do streljanja, v katerem je Palestinec umrl.
Rohani želi normalizirati odnose s svetom
TEHERAN - Iranski predsednik Hasan Rohani je včeraj na srečanju z iranskimi diplomati napovedal, da želi v svojem mandatu do leta 2017 vse težave s tujino rešiti z diplomacijo. Kritike, ki ga napadajo zaradi prizadevanj za dosego dogovora z Zahodom o iranskem jedrskem programu, je označil za politične strahopetce in zlobneže. V v živo predvajanem nagovoru je Rohani tako napadel privržence trde linije v iranskem parlamentu, ki mu nasprotujejo že ves čas od njegove presenetljive izvolitve na predsedniški položaj pred letom dni. Zmerni Rohani, ki se je doslej raje kot na socialne reforme osredotočal na gospodarsko in zunanjo politiko, je še poudaril, da se mora Iran v tujini soočati s tremi fobijami - iranofobijo, isla-mofobijo in šiitofobijo. Hkrati pa se mora država doma soočati s »spora-zumofobijo« - fobijo pred dogovarjanjem s svetom - s strani tistih, ki še naprej zavirajo predsednikove ponudbe preostalemu svetu. Izpostavil je še, da si Iran želi tesnejših odnosov s svetom, bo pa hkrati branil svoje pravice in nacionalni interes.
I
ZLATO
(999,99 %%) za kg
31.402,89
-12,00
SOD NAFTE
(159 litrov)
104,92 $ -0,10
EVRO
1.3386 $ 0,0
šanja. V Turčiji pa se ugiba, kdo bo novi premier. To bi lahko bil dosedanji predsednik Abdullah Gul, ki se poslavlja od položaja, in je včeraj napovedal, da se bo vrnil v vrste vladajoče Stranke za pravičnost in razvoj (AKP). Ta napoved pa je že sprožila ugibanja, ali bo Gul tisti, ki bo od Erdogana prevzel vodenje vlade.
EVROPSKA CENTRALNA BANKA		
11. avgusta 2014		
valute	evro (povprečni tečaj) 11.8. 8. 8.	
ameriški dolar	1,3386	1,3388
japonski jen	136,72	136,45
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	27,852	27,825
danska krona	7,4556	7,4550
britanski funt	0,79760	0,79670
madžarski forint	313,68	313,72
litovski litas	3,4528	3,4528
poljski zlot	4,1991	4,2010
romunski lev	4,4385	4,4435
švedska krona	9,1941	9,2440
švicarski frank	1,2134	1,2137
norveška krona	8,2790	8,3600
hrvaška kuna	7,6481	7,6470
ruski rubel	48,2950	48,5790
turška lira	2,8783	2,8920
avstralski dolar	1,4443	1,4419
braziljski real	3,0476	3,0532
kanadski dolar	1,4663	1,4614
kitajski juan	8,2387	8,2446
mehiški peso	1 7,7083	17,7284
južnoafriški rand	14,3043	14,3352
1 0 Torek, 12. avgusta 2014
APrimorski
r	dnevnik
ow
n ° ki
GORICA - Predsednica dežele ponovno o reformi zdravstva
»Vloga bolnišnice
ne bo oslabljena
«
Predsednica deželne vlade Debora Se-racchiani je včeraj spet obiskala Gorico, kjer se je skupaj z odbornico Mario Sandro Telesca udeležila seje komisije za zdravstvo občinskega sveta. Soočenje je bilo dobro obiskano, zato je del publike ostal brez sedeža, do nasilnih izgredov in grobih žalitev, ki so na upraviteljici letele pred enim mesecem, pa tokrat ni prišlo. Serracchianijevo so sicer ob vhodu in izhodu iz dvorane tako kakor na julijskem obisku spremljale sile javnega reda (policistov in redarjev je bilo na trgu pred županstvom skoraj več kot poslušalcev), razen glasnih izjem gibanja Movimento popolare degli Italiani, ki jih nad vsemi težavami goriškega zdravstva skrbi »razprodaja italijanskih zdravstvenih storitev Sloveniji«, pa je publika tokrat mirno spremljala sejo.
Upraviteljici sta kot obljubljeno prišli v Gorico pojasnit ustroj zdravstvene reforme, ki bo v deželnem svetu pristala 30. septembra, med glavnimi temami seje pa so še vedno bile ukinitev goriške porodnišnice in njene posledice. Župan Ettore Romoli je izpostavil, da je po »trenutku jeze« zdaj na vrsti čas za razmišljanje o prihodnosti goriškega zdravstva. Deželni upraviteljici je zaprosil predvsem za podporo pri uresničitvi projekta Hiše porodov, ki spada med pobude Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje in v zvezi s katero so minuli teden
podpisali čezmejni dogovor. Serracchiani-jeva je zagotovila, da projekt podpira, k njegovemu uspehu pa bo po njenem mnenju pripomogla tudi okrepitev predporodnih in poporodnih storitev za ženske (t.i. »percorso nascita«), ki jo je dežela začela izvajati po zaprtju goriškega porodniškega oddelka. Ukinitvi le-tega in predvsem skrajšanju delovnega časa pediatrične ambulante še vedno nasprotuje občinski odbornik in predstavnik združenja Voglio nascere a Gorizia Francesco Del Sordi, ki meni, da bi zaradi dogovora s šempetrsko porodnišnico lahko interveniralo računsko sodišče. »To se ne bo zgodilo. Sporazum, ki smo ga podpisali, je namreč v popolnem sozvočju z evropsko direktivo o prostem pretoku pacientov, poenostavlja pa postopke, ki so v njej predvideni. Goriškim nosečnicam, ki želijo roditi v šempetrski bolnišnici, enostavno ne bo treba vnaprej plačati za zdravstveno storitev in nato zaprositi za povračilo stroškov, kot jim omogoča sama evropska direktiva, saj bo za to neposredno poskrbel naš zdravstveni sistem,« je povedala Serracchianijeva in potrdila, da dežela išče pot, ki bi v Šempetru rojenim otrokom omogočila vpis v goriško matično knjigo. Telescova je glede urnika pediatrične ambulante pripomnila, da so v zadnjih časih v goriškem oddelku sprejeli v povprečju le štiri otroke dnevno. »Za večino le-teh bi morali poskrbeti družinski pediatri,«
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorskl.eu
je povedala odbornica, po kateri je »temelj« deželne reforme zdravstva ravno okrepitev teritorialnih storitev. »V bolnišnicah, ki jih bomo reorganizirali, imamo veliko ležišč za akutne bolnike, ki jih v dobri meri ne izkoriščamo in nas veliko stanejo, potrebujemo pa storitve za post-akutno obdobje, rehabilitacijo, mesta v oddelkih RSA, itd.,« je povedala Serracchianijeva. Telescova je poudarila, da so na Goriškem število bolničarjev, ki skrbijo za oskrbo na domu in v krajevnih ambulantah, že povečali za pet enot. »Jeseni bomo "teritorialne ekipe" dodatno okrepili in priredili javna srečanja, na katerih bomo občanom pojasnili njihovo vlogo,« je pristavila. Serracchianijeva ne izključuje, da bi lahko Gorica dobila center za zdravljenje Alzheimerjeve bolezni, zavrnila pa je predlog Demokratske stranke, da bi štirim bolnišnicam, ki bodo po reformi spadale v goriško-furlansko zdravstveno podjetje, dodelili status »hub« ustanov, ki ga bodo imele le tržaška, videmska in pordenonska bolnišnica. »Tega nam ne omogočajo ministrske smernice,« je svetniku Marcu Roti, ki ga skrbi nadaljnje krčenje storitev goriške bolnišnice, pojasnila Serracchianijeva, dodala, da vloga bolnišnice ne bo oslabljena, in zaključila: »Goriška in tržiška bolnišnica, ki bosta sestavljali enotno "spoke" bolnišnico na dveh sedežih, bosta ohranili svojo ponudbo.« (Ale)
Serracchianijeva in Telescova med sejo
bumbaca
Seja je bila dobro obiskana, nasilnih izgredov pa tokrat ni bilo
GORICA - Ovadba za mladeniča
Skušal se je znebiti zavojčka marihuane
Vozil je pod vplivom mamila - Karabinjerjem je bil že znan
bumbaca
GORICA - Obnova bivše umobolnice
Nove vsebine za park Basagiia in bolnišnico
Serracchianijevi so Cortiula in funkcionarji zdravstvenega podjetja predstavili načrt novega sedeža centra za duševno zdravje
»Park Basaglia je del zgodovine, ki si zasluži ovrednotenje. Želimo si, da bi to območje ponovno zaživelo in da bi bilo na razpolago celemu mestu. Pripravljeni smo prisluhniti predlogom o novih vsebinah,« je povedala Debora Ser-racchiani, ki je včeraj popoldne pred sejo na goriškem županstvu obiskala park Basaglia v Ulici Vittorio Veneto. Skupaj z direktorjem zdravstvenega podjetja Giannijem Cortiulo si je ogledala bivšo
umobolnico, ki bo po obnovi (le-ta bo zaključena spomladi 2015) postala sedež centra za duševno zdravje, pa tudi propadajočo stavbo, v kateri danes deluje ta služba. Serracchianijeva je v odgovoru občinskemu svetniku SEL Bianchiniju, po katerem bi centra za duševno zdravje ne smeli postaviti v bivšo umobolnico, izrazila prepričanje, da je treba premisliti tudi o novi namembnosti oz. prodaji bivše splošne bolnišnice. (Ale)
STARI TRG PRI LOŽU - Oba naj bi bila Novogoričana
V cvetličarni ustrelil bivšo partnerico, potem še sebe
Na karabinjerje je naletel že pred dvema tednoma, rezultat toksikološke analize pa je šele v prejšnjih dneh potrdil, da je bil njihov sum utemeljen.
Zaradi vožnje pod vplivom opojnih substanc in posedovanja mamil so karabinjerji ovadili mladeniča iz Zagra-ja, ki ga je nočna patrulja ustavila konec julija med rutinskim nadzorom prometa v Svetogorski četrti v Gorici. 24-letni A.G. se je okrog 5. ure peljal po Ulici Caprin s svojim avtomobilom znamke Fiat panda, v katerem je sedel tudi njegov 19-letni prijatelj iz Gorice. Oba sta v preteklosti že imela opravka s pravico, zato so si karabinjerji zanju vzeli nekaj ča-
sa. Po pregledu dokumentov so vozniku odredili preizkus alkoholiziranosti, rezultat je bil negativen. Karabinjerji pa so opazili, da je A.G. pri izstopu iz avta odvrgel nekaj na tla: izkazalo se je, da je šlo za zavojček, v katerem je bilo šest gramov marihuane. Mamilo so zasegli, za Zagrajčana pa so odredili še laboratorijski pregled urina, da bi ugotovili, ali je vozil pod vplivom droge. 24-letnika so odpeljali v bolnišnico. Rezultati analiz urina so nazadnje pokazali, da je bil mladenič res pod vplivom mamil. Ka-rabinjerji so ga zato ovadili na prostosti goriškemu sodišču in ga prijavili pre-fekturi zaradi posedovanja droge. (Ale)
Kraj je zavarovala policija poptv/dnevnik
Slovensko javnost je včeraj pretresla vest o umoru-samomoru v kraju Stari trg pri Ložu. Po še nepotrjenih vesteh pa sta tako umorjena ženska kakor njen morilec z novogoriškega konca. 38-letna Novogo-ričanka naj bi se pred kratkim preselila v Loško dolino, zato da bi zbežala pred nasiljem bivšega partnerja.
Po podatkih policije je včeraj okrog 9.30 moški v cvetličarni obiskal žensko in ji pričel groziti ter jo fizično napadel. Ženska se je poskušala skriti, vendar jo je moški v skladišču druge trgovine dohitel in ustrelil, nato pa naredil samomor. Žensko naj bi skušal zaščititi eden od zaposlenih v trgovini, vendar se je umaknil, ko mu je moški zagrozil, da bo ustrelil tudi njega.
Po podatkih ljubljanske policije je bil moški star 52 let, ženska pa 38. Po pisanju Dnevnika naj bi umorjena ženska delala v cvetličarni, kamor je včeraj prišel morilec, sicer bivši mož. Ob njej je bila takrat tudi 12-letna hči. Moški naj bi žensko zagrabil za vrat, a ji je nekako uspelo pobegniti v sosednjo trgovino -po navajanju Dnevnikovega novinarja -, kjer naj bi se skrila za kruh: »Bivši mož je prišel za njo, ona pa je vpila: "Ubil me bo, ubil me bo." Vsi zaposleni so, ko so videli, da ima moški pištolo, pobegnili iz trgovine skozi skladišče. Po isti poti je skušala pobegniti tudi ona, a jo je na koncu ustrelil prav v skladišču.«
Ženska je v stanovanju blizu cvetličarne živela z novim partnerjem, poleg hčere pa je imela še najmanj enega otroka.
/
GORIŠKI PROSTOR
Torek, 12. avgusta 2014
1 1
RONKE-TRST - Intermodalni pol pri letališču
Šestintrideset mesecev dela in 17,2 milijona evrov investicije
Šestintrideset mesecev bo potrebnih za uresničitev intermodalnega pola pri deželnem letališču v Ronkah: na zemljišču ob njem bodo zgradili železniško postajo na progi Trst-Benetke, novo avtobusno postajo in več parkirišč, enega tudi večnadstropnega. Odločilen premik v postopku za izgradnjo naštetega je bil narejen včeraj v Trstu, kjer so programski dogovor podpisali predstavniki dežele FJK, goriške pokrajine, ronške občine in družbe Aeropor-to FVG. Z novo infrastrukturo - je včeraj izjavila deželna odbornica za infrastrukture in mobilnost, Maria Grazia Santoro - bo letališče, poimenovano po Pietru Savor-gnanu di Brazza, »eno izmed sedmih letališč v Italiji, ki so povezana z železniškim omrežjem, kar je pogoj za razvoj in povečano konkurenčnost Furlanije Julijske kra-
jine. Dežela bo privlačnejša za gospodarstvenike in turistične tokove.« Ob odbor-nici so dogovor podpisali še predsednik letališča Sergio Dressi, podpredsednica pokrajine Mara Černic in podžupan Ronk, Li-vio Vecchiet.
Investicija bo skupno veljala 17,2 milijona evrov, gradnja pa bo potekala v dveh sklopih del. Prvi sklop bo veljal 10,3 milijona in je že v celoti financiran (6 milijonov bo prišlo iz deželnega operativnega programa FESR za konkurenčnost in zaposlovanje 2007-2013, 4,3 milijona pa iz deželne blagajne). Denar za drugi sklop del (6,9 milijona evrov) morajo še najti, dežela pa se je obvezala, da ga bo poiskala. Če denar bo, bodo dela stekla brez prekinitev. Kakor koli že - je opozorila odbornica Santoro -, po koncu prvega sklopa del bo intermodalni
pol lahko že operativen, saj drugi sklop zadeva postranska dela. »Projekt sodi v deželno strategijo na področju infrastruktur, ki cilja tudi na večjo učinkovitost železniškega omrežja,« je dodala odbornica in spomnila, da je bilo 30 milijonov evrov namenjenih povečanju hitrosti na progi Be-netke-Trst.
Dressi je včeraj ugotavljal, da bo in-termodalni pol prispeval k razvoju letališča. Mara Černic je izpostavila prizadevanja pokrajinske uprave v korist okolju prijaznih oblik mobilnosti - vlak, ki ga bo novi pol povezal z letališčem, sodi seveda med te. Ron-ški odbornik Vecchiet pa je izrazil pričakovanje oz. željo, da bi dela opravila naveza deželnih podjetij: »Predvsem pričakujemo, da bo intermodalni pol spodbudil ne le rast letališča, ampak hkrati tudi celotne-
Novi intermodalni pol ob ronškem letališču
ga gospodarskega sistema na Tržiškem.«
Na vrsti je sedaj objava razpisa javne dražbe v uradnem listu Evropske unije. Od današnjega dne in v roku osemnajstih mesecev naj bi ocenili ponudbe za izvedbo del, izbrali izvajalca in odobrili dokončni načrt. Nato bo potrebnih še osemnajst mesecev
za izvedbo prvega skopa del, ki bo - kot rečeno - omogočil, da bo intermodalni pol polno operativen, in za kolavdiranje. Infrastruktura bo torej zgrajena in uporabna ob koncu treh let, so včeraj ocenili, ne da bi seveda upoštevali zapletov in zamud, ki so pri tovrstnih delih pravilo.
PEVMA - Telefonskim družbam bodo ponudili občinsko parcelo
Kje bo antena?
Pevma naj bi v kratkem dobila anteno za mobilno telefonijo. O njeni namestitvi je govor že kar nekaj časa, s problematiko pa se spopadajo tudi združenje Krajevna skupnost za Pevmo, Štmaver in Osla-vje, domača društva in posamezniki.
Telefonske družbe (v tem primeru Wind) so že pred meseci izrazile željo, da bi na območju Pevme postavili visoko anteno in tako ojačili signal, ki ga sedaj ovirajo močnejši signali iz Slovenije. Krajevna skupnost je tedaj nasprotovala postavitvi objekta na začetku vasi, ker bi antena stala preblizu otroškega vrtca. Ponujeni sta bili alternativni lokaciji na Oslavju, ki bi po oceni domačinov bolje ustrezali namenu. Telefonska družba pa teh mnenj ni upoštevala in vztraja, da mora antena stati v Pevmi. S pomočjo občine so nazadnje našli manjšo občinsko parcelo na začetku t.i. Štradona, ki bi še najbolj odgovarjala tehničnim zahtevam.
V minulem tednu je o tem tekla beseda na sedežu krajevne skupnosti v Pev-mi, kjer se je z domačini sestal občinski odbornik za okolje Francesco Del Sordi. Obnovil je potek poizvedovanj in pogajanj ter povedal, da poti nazaj ni več. Bolje je - je poudaril -, da antena stoji na zemljišču v lasti občine, pri čemer ima mestna uprava nekaj besede. V nasprotnem primeru imajo telefonske družbe možnost, da same poiščejo zemljišče med zasebniki. Za marsikoga zna to biti tudi vabljivo, ker so najemnine ugodne, krajevna skupnost pa je glede odločitev povsem nemočna. Prisotni na sestanku so vsekakor ponudili v pretres še možnost, da bi anteno namestili na grič Šanca nad vasjo. Manjša delegacija si je po sestanku
Pogovor se je nadaljeval ob kamniti mizici pod pevmsko lipo
foto vip
tudi ogledala lokacijo na griču in med drugim ugotovila, da je cesta na grič tako uničena, da je dostop možen le s traktorji ali terenskimi vozili. Na vrhu Šance pa živita dve družini, ki sta zaradi razrite ceste v hudih težavah. Skratka, le streljaj od mesta sta družini odrezani od sveta: v primeru potrebe bi do njiju z veliko težavo privozila rešilec ali gasilsko vozilo. Združenje Krajevna skupnost se je obvezalo, da bo na to opozorilo pristojne službe in oblasti.
Po privolitvi udeležencev pevmske-ga sestanka se je pogovor nadaljeval ob kamniti mizici pod lipo, ki stoji med cerkvijo in sedežem krajevne skupnosti. Nekdo izmed prisotnih je spomnil, da so se naši daljni predniki radi zbirali pod vaškimi lipami, se ob njih menili, modrovali in sprejemali pomembne sklepe. Ne bi bilo narobe, če bi pogovori pod pevmsko lipo botrovali modrim odločitvam, je še bilo rečeno. (vip)
GORICA - Ločeno zbiranje odpadkov
»Ekoprazniki« bodo deležni prispevka
TRŽIČ - A2A
Županja zavrača kritike zaradi Denoxa
Tržiška županja Silvia Altran odločno zavrača kritike, ki jih je na občinsko upravo naslovila deželna od-bornica Gibanja 5 Zvezd Ilaria Dal Zo-vo. Le-ta je posegla v razpravo o namestitvi katalizatorjev Denox v termoelektrarni A2A in izrazila prepričanje, da se občina ni dovolj angažirala za zaščito zdravja svojih občanov. »Županja občine Tržič ni postavila nobenih omejitev, čeprav bi to lahko storila na podlagi členov št. 216 in 217 kraljevega odloka z dne 27. julija 1934,« pravi deželna svetnica.
»Dal Zovova je vzela v poštev le zaključni del dolgega postopka, ki se je začel že lani jeseni. V tem času je občina predstavila več pripomb in zahtev, ki so bile vključene v odlok za izdajo okoljskega dovoljenja. Njihov cilj je bila ravno zaščita zdravja naših občanov in tržiškega prostora nasploh,« je očitke zavrnila Altranova in izpostavila, da je občinska uprava sodelovala pri vseh storitvenih konferencah na temo termoelektrarne A2A in je bila soudeležena pri vseh fazah postopka za namestitev katalizatorjev Denox.
GORICA
Najprej popravilo treh parkomatov
V pričakovanju na nadomestitev vseh neuporabnih parkirnih avtomatov, ki so jih v goriškem mestnem središču poškodovali van-dali, je občinska uprava poskrbela za popravilo naprave za izdajanje parkirnih listkov v Ulici Boccaccio. V prihodnjih dneh, sporočajo z občine, bodo poskrbeli še za popravilo parkomatov v Ulici Roma in v Ulici Duca DAosta, do konca avgusta pa naj bi že začele delovati nove naprave, v katere bodo vložili 40.000 evrov.
RONKE
■ I	•	• V V •	ttg
Zelenice iscejo »posvojitelje«
»Adotta un'aiuola« (Posvoji zelenico) je ime pobude, s katero želi ronški občinski svet povečati skrb občanov za okolje in hkrati zagotoviti lepši videz zelenim površinam v občini Ronke. Resolucijo, na podlagi katere bo tudi ronška občina po zgledu nekaterih drugih uprav na Goriškem zaupala ureditev dela javnih zelenic občanom ali podjetjem, sta predlagala svetnika Mauro Benvenuto (Insieme per Ronchi) in Mario Pinetto (Demokratska stranka). »Posvojitelji« zelenic bodo v zameno za ureditev javnih površin lahko nanje postavili svoje informativne oz. oglaševalske table.
FOLJAN-REDIPULJA - Papežev obisk
Trg pred železniško postajo bo posvečen papežu Woytili
Do obiska papeža Frančiška v Foljanu in Redipulji manjka še dober mesec, kljub temu beležijo veliko povpraševanje po plakatu in razglednicah, s katerimi želijo izraziti papežu večjezično dobrodošlico in na katerih sta ob papežu prikazana stopnišče kostnice v Redipulji in avstro-ogrsko pokopališče v Foljanu. Vatikanski »romar« bo namreč 13. septembra obiskal oba kraja. Pri lokalnem združenju Pro Loco, ki skrbi za kraje, povezane s prvo svetovno vojno v Laškem, so na takšen način upodobili papeževo napoved, da prihaja na Goriško molit za vse padle v vojnah, brez razlikovanja med njimi. Glede obiska je še znano, da bodo verniki lahko spremljali papeževo mašo tako na območju kostnice kot tudi pokopališča v Foljanu, kjer bodo namestili velik ekran.
V Pro Locu tečejo hkrati priprave za namestitev marmornatega obeležja z reliefno podobo Janeza Pavla II. Odkrili ga bodo nekaj dni pred Frančiškovim prihodom ob poimenovanju območja pred železniško postajo v Redipulji po papežu Karolu Woy-tili, ki je kostnico obiskal leta 1992. Datum odkritja ni še znan.
Plakat z dobrodošlico
Društva in druge ustanove, ki prirejajo šagre, pustovanja in razne javne dogodke, želijo spodbujati k ločenemu zbiranju odpadkov. Zato so se pri goriški pokrajini odločili za objavo novega razpisa, preko katerega bodo »okoljsko zavednejše« organizatorje raznih pobud, ki so namenjene javnosti, nagradili z denarnimi prispevki. Kot je za Primorski dnevnik povedala podpredsednica pokrajine in odbornica za okolje Mara Černic, spada razpis v širšo kampanjo »Facciamolo con amore - Ločuj-mo in varujmo z ljubeznijo«, s katero namerava pokrajinska uprava doseči povišanje deleža sortiranih odpadkov na Goriškem. Podatki podjetja za okoljske storitve Isa Ambiente namreč kažejo, da prebivalci goriške pokrajine še vedno dokaj skrbno ločujejo odpadke, v večini občin pa se »ekološka vnema« nekoliko ohlaja. Lani je bil povprečen delež sortiranih odpadkov na Goriškem že drugo leto zaporedoma 62-odstoten, pokrajina pa cilja na vsaj 65 odstotkov sorti-ranih odpadkov, kar predvideva tudi zakon.
»V naši pokrajini vsako leto poteka kar nekaj praznikov, na katerih se običajno proizvedejo velike količine odpadkov. Organizatorji pobud, če izvzamemo redke primere, kot sta Vegetarijanski festival v Gorici ali praznik Viarte v Krminu, ne skrbijo za sortiranje vseh materialov, ki jih je mogoče reciklirati, zato gredo te ogromne količine plastike, aluminija, itd. med mešane odpadke,« pravi Černičeva in nadaljuje: »Da bi ta problem omilili, smo si zamislili razpis "Ekoprazniki: zmanjšanje, ponovna uporaba, recikliranje", na katerega se bodo lahko prijavili organizatorji pobud, ki imajo pokrajinsko razsežnost in ki bodo na razne načine - na primer z uporabo biorazgradljivih kozarcev, krožnikov in pribora - prispevali k večji "sonaravnosti" šager, pustovanj in drugih dogodkov.«
Kdor bo izpolnil osnovne pogoje za prijavo na razpis, bo lahko prejel do 500 evrov, z dodatnimi okolju prijaznimi pobudami pa si bo lahko priskrbel še nagrado v višini 150 evrov. »Na prizoriščih praznikov bodo morali organizatorji obvezno urediti nekakšne "ekološke otoke" s koši za plastiko, papir in druge materiale. Koše bodo morali tudi nadzorovati oz. paziti, da obiskovalci pravilno ravnajo z odpadki. Med pogoji za prijavo na razpis je dalje postavitev "infotočke" za nudenje informacij o pravilih in pomenu sortiranja,« pojasnjuje Černičeva.
Razpis je objavljen na spletni strani goriške pokrajine (www.provincia.gori-zia.it/custom/sez_bandiconcorsi.php?tipo-logia=bandi). Rok za prijavo se izteče 30. septembra 2014, do prispevka pa bodo imeli pravico organizatorji pobud, ki bodo potekale med 1. oktobrom 2014 in 30. septembrom 2015.
1 12 S
reda, 13. avgusta 2014
GORIŠKI PROSTOR	/
PODGORA - Po rodu je bila iz Sovodenj
Prenehalo je biti plemenito srce 77-letne Marije Cescutti
Svoje plemenito srce je izkazovala tako v odnosih do sočloveka kakor tudi v skrbi, ki jo je posvečala vsakemu svojemu delu tako v Društvu slovenskih upokojencev za Goriško kot tudi med cveticami v hišnem vrtu, ki so ji bile v posebno veselje. Še pred tremi meseci je vestno spremljala društveno delovanje, doma pa vrtnarila, nakar je odkrila bolezen, za katero ni bilo pravega zdravila. Marija Cescutti (Češčut) je umrla včeraj zjutraj v sobi goriške bolnišnice. Jutri jo bodo pospremili na zadnjo pot.
Rojena je bila v Sovodnjah 8. junija 1937 očetu Dominiku Češčutu in materi Evgeniji Vizintin, oba sta bila domačina. Bila je njuna tretja hči, saj sta se pred njo že rodili sestri Fani (Francesca) in Iva. Dobrih deset let za Marijo sta starša na svet dala še Ladija. V rodni vasi se je šolala ter preživela svoja otroška in dekliška leta vse do trenutka, ko se je pri-
ženila v Podgoro. Sredi šestdesetih let je namreč stopila v zakon z Eliom Co-ciancigom, vodovodarjem po poklicu, in se preselila v njegovo rodno Podgoro. Tu se je zaposlila v tekstilni tovarni, kjer je ostala do svoje upokojitve. Premora v delovnem obdobju sta sovpadala z rojstvom hčere Elene leta 1968 in dve leti kasneje še sina Edija.
Po moževi smrti leta 2007je še pomembnejša postala opora, ki jo je Marija imela v hčeri in sinu; do zadnjega je s sinom Edijem živela na družinskem domu, kjer je vrtnarila in se posvečala svojim cveticam. Kdor jo je poznal, jo je cenil zlasti zaradi dobrega srca - prav vsakemu je rada pomagala -, živahnega značaja, delavnosti in preprostosti, kar je prenašala tudi v Društvo goriških upokojencev, pri katerem je bila odbornica in ki ji je veliko pomenilo.
Svojci in znanci se bodo od po-
Pokojna Marija Cescutti
kojne Marije Cescutti poslovili jutri, 13. avgusta. Žalni sprevod bo ob 9. uri krenil izpred mrtvaške kapele goriške splošne bolnišnice, sledil bo pogrebni obred v podgorski cerkvi. V grob jo bodo položili na pokopališču v Podgori. Vsem prizadetim izrekamo svoje sožalje.
GORIŠKI AVGUST
Dvorna glasba, sevdalinke in igre iz betule
Na Goriškem se tudi v mesecu avgustu nadaljuje festival dvorne glasbe (»Musica cortese«), ki ga prireja združenje Dramsam. Prizorišče nocojšnjega koncerta bo bazilika sv. Evfemije v Gradežu, kjer bo ob 21. uri glasbeni dogodek »Alma, sve-gliate ormai«. Nastopil bo ansambel Anonima Frottolisti, vstop bo prost.
Tisti, ki bi raje kot renesančno glasbo poslušali balkanske melodije in sevdalinke, pa lahko drevi obiščejo grad Kromberk pri Novi Gorici. V okviru festivala Glasbe sveta 2014 bo na odru pred gradom ob 21. uri koncert bosanskih ljubezenskih pesmi, ki jih bo publiki ponudila skupina Mostar Sevdah Reunion. V okviru festivala bo od 19. ure dalje na prizorišču koncerta potekala tudi tržnica lokalnih pridelkov in izdelkov.
Živahno bo tudi v novogori-škem mestnem središču. V okviru niza Poletna doživetja - Ljudje ... smo srce Nove Gorice bo danes ob 17. uri na ploščadi za mestno hišo otroško poletno popoldne z Andrejo Zupančič. Ob 21. uri se bo začel turnir iger iz betule, jutri bodo ob 21.30 na sporedu glasbeni pogovori in glasbeno dokumentarni film, pojutrišnjem, 14. avgusta, ob 22. uri pa še koncert tria Janez Dovč-Boštjan Gombač-Goran Krmac.
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 1 V ŠTANDREŽU, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU
MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180270.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH
ROMJAN (ALLA STAZIONE), Drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446.
Koncerti
GLASBENI VEČERI V GRADEŽU v
okviru niza »Musica a 4 Stelle«: 18. avgusta ob 21. uri na otoku Anfora »Vivaldi in Laguna«, orkester Har-
monia Mundi; prijave po tel. 3206031397. 25. avgusta, ob 21. uri v parku vrtnic »Per un pugno di dollari«, Movie chambre orchestra; vstop prost. 4. septembra, ob 21. uri v baziliki Sv. Evfemije »Pierluigi Cappel-
10	- glasba in poezija«, Maja Monza-ni in Mario Milosa (poezije), Antonio Galliagioni (violončelo) in Mariarosa Pozzi (klavir); vstop prost. 11. septembra, ob 21. uri v baziliki Sv. Evfemije »Supernova«, skupina »8 chi-tarre piu una«; vstop prost.
»ECHOS - ČEZMEJNI ODMEVI«: 19. avgusta, ob 21. uri v Rubijskem gradu na Vrhu duo Alja Mandič (violončelo, Slovenija) in Carmen Anastacio (klavir, Italija); 21. avgusta, ob 21. uri v Coroninijevem dvorcu v Šempetru pri Novi Gorici duo Leonard Franz (klarinet, Italija) in Gregor Dešman (klavir, Slovenija); 23. avgusta, ob 21. uri v viteški dvorani gradu Dobrovo trio Martina Morello (klarinet, Italija), Kristina Seražin (saksofon, Slovenija), Carolina Perez Te-desco (klavir, Italija); 26. avgusta, ob 21. uri v goriškem gradu Kontra-Kvar-tet iz Slovenije (klezmer); 28. avgusta, ob 21. uri preddverje gradu Kromberk La Rossignol iz Italije (dvorna glasba in plesi). Vstop prost.
DUO 2CELLOS (čelista Luka Sulic in Stjepan Hauser) bo nastopil na travniku pred mestno hišo v Novi Gorici v soboto, 23. avgusta, ob 22. uri; vstop prost.
16. FESTIVAL »MED ZVOKI KRAJEV«
(»Nei suoni dei luoghi«): 27. avgusta, ob 21. uri na kmetiji La Ferula v Šta-rancanu »Cem Live Orchestra«.
U Kino
GORICA
KINEMAX: zaprt do 15. avgusta.
DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 19.50 -22.10 »Apes Revolution - Il pianeta delle scimmie«. Dvorana 2: 17.30 -20.30 »Transformers 4 - L'era dell'estinzione«.
Dvorana 3: 18.00 - 21.00 »Apes Revolution - Il pianeta delle scimmie« (digital 3D). Dvorana 4: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Anarchia - La notte del giu-dizio«.
Dvorana 5: 17.15 - 19.00 »Un insolito naufragio nell'inquieto mare d'Oriente«; 20.40 »Il buono, il brutto,
11	cattivo« (restavrirana digitalna verzija).
9 Šolske vesti
MULTIDISCIPLINARNI PROGRAM za
kakovostno kadrovsko rast, ki ga izvaja Slovenski izobraževalni konzorcij SLOVIK je objavljen na spletni
strani www.slovik.org in je namenjen univerzitetnim študentom in absolventom; informacije in prijave na naslovu info@slovik.org do 15. septembra.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da so na spletni strani Deželnega šolskega ravnateljstva (www.scuola.fvg.it) objavljene začasne pokrajinske lestvice za habilitirano učno osebje slovenskih šol v goriški pokrajini za šolska leta 2014/2017. Morebitne ugovore smejo kandidati nasloviti na Urad za slovenske šole v roku 5 dni po objavi.
MLADINSKI NOGOMETNI KAMP SO-VODNJE 2014 bo potekal na nogometnem igrišču v Sovodnjah od 18. do 22. avgusta med 8.30 in 12.30. Prijav-nina znaša 50 evrov in se poravna prvi dan ob prihodu na kamp. Cena vključuje: opremo za treniranje (majico in kratke hlače) z logotipom kampa, učenje nogometnih veščin ter iger na igrišču, vzgojno izobraževalnega programa izven igrišča, dnevno malico in pijačo. Prijavijo se lahko dečki in deklice letnikov od 2001 do 2009, ob zaključku bo sledilo skupno druženje vseh sodelujočih. Informacije in prijave do četrtka, 14. avgusta, na asd-sovodnje@libero.it ali po tel. 3283674301 (Rudi Devetak), 329-7411459 (Ljubica Butkovič), 335-312083 (Alek-sij Soban), 334-6691042 (Edi Pavletič), 389-7977416 (Luka Cijan), 0038640607320 (Rok Černe).
AKŠD VIPAVA v sodelovanju z ZSŠDI prireja poletni kotalkarski kamp na kotalkališču na Peči od ponedeljka, 25., do petka, 29. avgusta, za dekleta in fante od 4. do 11. leta starosti; informacije in prijave po tel. 3339353134 (Elena) ali kdvipava@virgi-lio.it.
POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE za osnovnošolce v organizaciji ZSKD in v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti GALEB bodo od 26. do 30. avgusta na Livku pri Kobaridu. Za udeležence iz goriške občine bo poskrbljen avtobusni prevoz s parkirišča v bližini krožišča v Rožni dolini ob 8.40. Mentorji delavnic: Jana Dras-sich-glasbena delavnica, Vesna Bene-detič-likovna delavnica, Marko Ga-vriloski-pravljična delavnica, Mitja Tretjak-vodja delavnic. Zadnji dan ob 11. uri bodo otroci sprejeli starše s predstavitvijo delavnic, sledi odhod. Prijave na sedežu ZSKD, Ul. San Francesco 20 v Trstu, tel./faks 040-635626, info@zskd.eu.
M Izleti
PD ŠTANDREŽ prireja 7. septembra enodnevni izlet v dolino malte, Gmund, muzej bonsajev in rudnik poldragih kamnov; informacije in
vpisovanje po tel. 0481-20678 (Božo) in tel. 347-9748704 (Vanja).
KULTURNO DRUŠTVO BRIŠKI GRIČ
prireja 24. avgusta izlet za člane in prijatelje na največjo visokogorsko pašno planino Slovenije v Kamniških Alpah - Veliko Planino. Odhod ob 7. uri, vrnitev ob 23. uri. Cena izleta znaša 20 evrov (doplačila za nihalko); prijave sprejemajo do 18. avgusta na tel. 334-2825853.
SKRD JADRO IZ RONK v sodelovanju s CTS iz Gorice prireja v sklopu projekta »Po rekah in po vodah Slovenije« enodnevni izlet s kosilom v zgornjo dolino Soče oz. Trente v nedeljo, 31. avgusta; informacije in prijave po tel. 0481-82273 (Roberta ali Sara).
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 6. septembra, enodnevni avtobusni izlet v Asiago in v okolico, znano tudi zaradi bojev med 1. svetovno vojno. Vpisujejo do razpoložljivih mest na avtobusu po tel.: 0481-20801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.), 0481882183 (Dragica V.), 0481-78138 (Sonja S.), 347-1042156 (Rozina F.). Na račun 20 evrov.
□ Obvestila
AŠZ DOM obvešča, da bo v ponedeljek, 18. avgusta, v Kulturnem domu v Gorici potekal prvi trening nove športne sezone za košarkarje letnikov 2000, 2001, 2002 in 2003. Treningi bodo potekali po sledečem urniku: letniki 2002-2003 od 17.00 do 18.30, letniki 2000-2001 od 18.30 do 20.00. Prvi teden bodo treningi potekali vsak dan po istem urniku. Treningi so odprti tudi novim fantom in dekletom, ki želijo preizkusiti košarko; informacije na david.ambrosi@tiscali.it
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo društveni urad na Korzu Verdi 51/int. zaprt do 31. avgusta.
FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE sporoča, da bo urad v Gosposki ulici (Ul. Carducci) v Gorici zaprt do 18. avgusta.
GLASBENA MATICA GORICA sporoča, da bo tajništvo zaprto do vključno 22. avgusta.
GORIŠKA PISARNA KROŽKA KRUT
obvešča, da ostaja zaprta za poletni premor.
KMEČKA ZVEZA obvešča člane, da bo urad v Gorici zaprt zaradi dopusta do 22. avgusta.
POKRAJINSKA MEDIATEKA UGO CASIRAGHI (MEDIATECA.GO) obvešča, da bo zaprta zaradi dopusta do 24. avgusta vključno; od 25. avgusta od ponedeljka do petka 15.00-19.00.
SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE
prireja partizanski piknik v nedeljo, 14. septembra, v kulturnem centru Pavlina Komel na Palkišču od 17. ure dalje. Vpisovanja do 7. septembra ali do oddaje razpoložljivih mest po tel. 333-1175798 (Jordan Semolič), 048178192 (Jožko Vižintin) ali v društvenem baru Kremenjak v Jamljah od 18. ure dalje. Toplo vabljene tudi mlajše generacije.
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bo urad v Gorici zaprt do 22. avgusta, urad v Čedadu pa do 17. avgusta.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici zaprti do 15. avgusta; do 12. septembra bodo odprti po poletnem urniku (9.00-13.00).
GORIŠKO ZDRAVSTVENO PODJETJE ASS 2 obvešča, da bodo do 14. avgusta zdravstvena okenca Cup v Gorici in Tržiču odprta od 9. do 15. ure.
KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici bo zaprta do 15. avgusta.
DRŽAVNA KNJIŽNICA v Ulici Mame-li v Gorici bo do 23. avgusta odprta s skrajšanim urnikom med 9.30 in 12.30; informacije na www.isonti-na.beniculturali.it ali po tel. 0481580225, 0481-580231.
OVERNIGHT: brezplačni avtobusi zagotavljajo povratne vožnje za mladino, ki se bo do 23. avgusta odpravila v Gra-dež. Na pot v smeri Gradišča in Gori-
-/
ce bodo avtobusi krenili: 15., 16. in 23. avgusta. Start bo z gradeške avtobusne postaje ob 1.30 in 3.00, ob 2.00 oz. 3.30 bo postanek na Trgu Salvo DAcquisto v Tržiču, ob 2.05 oz. 3.35 v Ulici Po-car v Tržiču, ob 3.40 v Ulici Redipuglia v Foljanu, ob 3.45 na Drevoredu Regina Elena v Gradišču, ob 3.56 v Ulici XXIV Maggio v Medei, ob 4.20 na avtobusni postaji (ob železniški postaji) v Gorici. Mladi se bodo v Gradež odpravljali z rednim avtobusom, za pot nazaj pa bodo imeli na voljo brezplačnega. Dovolj bo, da ob prihodu na gradeško avtobusno postajo pri dobro vidni stojnici z napisom Overnight dvignejo vozovnico za povratno vožnjo.
SKGZ sporoča, da bo goriška pisarna zaprta do 24. avgusta.
TRŽNI SEJEM PERUTNIŠTVA in pridelkov iz naših krajev bo potekal pri parkirišču v bližini gostilne Franc v Sovodnjah, Prvomajska 86, 6. septembra, 4. oktobra in 8. novembra med 8. in 13. uro; informacije po tel. 333-4318338.
SŠKD TIMAVA Medjavas Štivan in JUS Medjavas vabita obrtnike iz Krasa in okolice, da se prijavijo za razstavljanje svojih izdelkov na tradicionalnem prazniku »Konji in vonjave mošta«, ki bo potekal v Medjevasi od petka, 3., do nedelje, 5. oktobra; informacije po tel. 338-7738027 (Igor) in 3389050189 (Simon) ali pišite na tima-va@alice.it, igortom71@hotmail.it
H Prireditve
POLETNA DOŽIVETJA z naslovom »Ljudje... smo srce Nove Gorice« bodo potekala do 7. septembra na ploščadi za novogoriško mestno hišo: 12. avgusta ob 17. uri otroško poletno popoldne z Andrejo Zupančičin ob 21. uri turnir iger iz betule; 13. avgusta, ob 21.30 glasbeni pogovori in glasbeno dokumentarni film; 14. avgusta ob 22. uri koncert tra Janez Dovč, Boštjan Gombač in Goran Krmac; več na www.nova-gorica.si.
V PARKU BASAGLIA v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici poteka »Dolce-MentEstate 2014« vsako sredo od 18. ure dalje do 27. avgusta (razen v tednu velikega šmarna): 20. avgusta, ob 18. uri tehnika samoobrambe Dha-nurveda, vodi Carlo Soranzio in uvod Shiatsu tehnike, vodi Donatella Senes; ob 19. uri tehnika Qi gong z bambusovimi palicami, vodi Annamaria Zin, sledi sprostilna tehnika s tibetanskimi zvonovi, vodita Giorgio Londero in Gabriele Sandrin; ob 20. uri energetske izmenjave s tehniko Reiki, vodi Liliana Visintin in srečanje z Nadio Mi-niussi z naslovom »Meditazione dei Cuori Gemelli«. 27. avgusta, ob 18. uri »Bagno di gong«, vodi Fabrizio Fiore; ob 19. uri tehnika Qi gong z bambusovimi palicami, vodi Annamaria Zin in Jam session v parku z lastnimi inštrumenti; ob 20. uri energetske izmenjave s tehniko Reiki, vodi Liliana Visintin; informacije po tel. 3292164329, ahau.eventi@gmail.com.
0 Mali oglasi
OPRAVLJAM ODVOZE, premestitve, varovanje in obnavljanje hišne opreme; tel. 340-2719034.
PRODAJAM DROBEN KROMPIR za
rejo prašičev; tel. 320-2161383.
DOMAČI KRAŠKI KROMPIR različnih sort prodajamo po ugodni ceni v Jam-ljah; tel. 340-9722510.
PRODAJAM DOMAČ KROMPIR pridelan na doberdobskem Krasu; tel. 339-3423585.
Pogrebi
DANES V GORICI: 9.00, Lorenzo Oblach iz splošne bolnišnice v cerkev na Placuti in na glavno pokopališče.
DANES V TRŽIČU: 11.30, Liliana Pa-vani vd. Mocorovi na pokopališču.
DANES V ŠTARANCANU: 10.00, Giuseppe Barbana (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
SLOVENCI V PRVI SVETOVNI VOJNI (1914-1918)
Torek, 12. avgusta 2014 1 3
PREDEN
LISTJE
ODPADE
BOMO
DOMA
Miro Simčič
se nadaljuje
Objavo v dnevniku je omogočil avtor Miro Simčič knjigo je izdala založba
tkxiV Publishing
Ljubljana, Kolarjeva ulica 47 Spletna knjigarna www.buca.si
Kocka je padla!
Tudi v Ljubljani niso bili vsi navdušeni nad napovedano vojno, nekateri so si to upali celo javno pokazati. Slovenec je obžaloval, da je roki pravice ušel nepridiprav, ki je v bližini frančiškanske cerkve v Ljubljani grdo žalil Avstrijo, dinastijo in mimoidoče vojake. Javno izkazana vojna evforija, brezmejna vdanost cesarju in zaupanje v monarhijo so imeli še drug obraz, ki pa ga je bilo nevarno kazati v javnosti.
Drugi dan vojne, 29. junija 1914, je tržaška Edinost zapisala: »Avstrija je včeraj popoldne napovedala Srbiji vojno. Kocka je padla! Trdno upamo, da vojna ostane lokalizirana. Vendar, karkoli prinese negotova bodočnost, o enem smo globoko prepričani: slovenski narod, čigar usoda je navezana na monarhijo, bo storil tudi to pot, kot vselej, svojo polno patriotično dolžnost.« Istega dne je Slovenec optimistično zapisal, da so odnosi z Rusijo še vedno taki kot dotlej, korektni in prijateljski, Velika Britanija pa si s svojo diplomatsko dejavnostjo prizadeva, da bi vojna ostala v lokalnih okvirjih.
Tržišče se je na vojno napoved odzvalo prvo, in to mnogo ostreje, kot so to želele oblasti. Med vojno je inflacija neusmiljeno požirala vrednost denarja. Tako je Slovenec v prvem vojnem letu stal 6 vinarjev, ob koncu vojne pa petkrat več. Že 3. avgusta 1914 so se bančne obresti povišale na osem odstotkov, poštna hranilnica pa je ustavila bančni promet s tujino. Istega dne so časopisi objavili cesarski ukaz, ki naj bi preprečil špekulacije trgovcev in obrtnikov z zalogami. V zadnjem času so imetniki svoje zaloge skrivali in jih lažno prikazovali, po drugi strani pa razširjali panične govorice, da bodo zvišali cene svojih izdelkov. Cesarski ukaz je lokalnim oblastem omogočil, da so popisale zaloge pri trgovcih, obrtnikih in v skladiščih. Tiste, ki so popis preprečevali, je čakala kazen 1000 kron ali trimesečni zapor, tiste, ki so namenoma dvigovali cene, pa so lahko kaznovali tudi z 20.000 kronami in s strogim zaporom od enega meseca do enega leta. Oblasti so pojasnjevale, da skušajo s temi ukrepi preprečiti bogatenje špekulantov ter bedo prebivalstva, ki jo prinaša vsaka vojna. Ko je dvojna monarhija propadla, je za seboj pustila 101 milijardo kron neporavnanih računov do upnikov, v obtoku pa je bilo le 54 milijard kron gotovine. Sukcesija med državami, nastalimi po njenem razpadu, je še danes tema, okrog katere si srbski in hrvaški zgodovinarji niso enotni glede odgovora na vprašanje, kdo je tedaj koga oropal ...
O ubitem prestolonasledniku so časopisi objavili veliko lepih besed. Kot so zapisali, je bil veren katolik in dober družinski oče. Pred odhodom v Sarajevo je imel hude slutnje, saj naj bi bil kar pri dveh mašah zapored, zatem pa je iskreno in dolgo molil. Tragična smrt kraljevskega para se je spremenila v dober založniški posel: Slovenec je za 70 vinarjev ponudil knjižico z naslovom Zločin v Sarajevu, bralcem pa je bil na voljo tudi razkošen al-
bum s prizori iz življenja prestolonaslednika in njegove družine.
V začetku avgusta 1914 se je v Slovencu začel vsak dan pojavljati oglas o novem mestnem pogrebnem zavodu, ki ga je ustanovila ljubljanska občina in ki da ima na zalogi »bogato izbiro kovinskih in lesenih krst, mrtvaških prtov, mrliških oblek, čevljev, vencev itd.«. Osem dni po prvi tovrstni objavi se je v posebnem plačanem oglasu v Slovencu nejevoljno oglasil Jos Turk, lastnik Prvega slovenskega pogrebnega zavoda v Ljubljani, in sicer z obvestilom, da svojega podjetja ni prodal mestni občini in da »nemoteno posluje dalje po najnižjih cenah«. Smrt je v prihodnjih mesecih in letih postala velik in donosen posel. Reklame v časopisih so v naslednjih mesecih ponujale tudi bogato izbiro toplega perila za vojake na fronti.
Donavska monarhija se je temeljito pripravila na morebitno vojno, čeprav je za razliko od drugih evropskih velesil dolga leta vodila dokaj miroljubno mednarodno politiko, ki jo je po cesarjevih navodilih uresničeval dolgoletni zunanji minister Alois Lexa von Aehrenthal. Dvojna monarhija v evropski oborožitveni tekmi ni sodelovala tako kot druge velesile, kar je načelnika generalštaba, Con-rada von Hotzendorfa, spravljalo v obup in je za von Aehrenthala v spominih pozneje napisal, da je bil tedanji avstro-ogrski zunanji minister »navaden bedak«.
Avstro-Ogrska je imela pred prvo svetovno vojno na primer trikrat manj usposobljenih vojakov na milijon prebivalcev kot Srbija, razen tega je bil von Hotzendorf edini evropski načelnik ge-neralštaba brez vojaških izkušenj, saj v svoji poklicni karieri v vojnih razmerah ni vodil niti manjše enote. Avstro-Ogrska tudi ni — za razliko od Nemčije — s posebnimi mladinskimi organizacijami spodbujala militarizacije svoje mladine.
Von Hotzendorf je bil priznani avstro-ogrski vojni teoretik in avtor zelo branega priročnika o vojskovanju. Imel je velik vpliv tudi na nemške častnike. Ob njegovih teorijah in doktrinah so se izobraževali praktično vsi tedanji avstro-ogrski visoki častniki. V njegovem priročniku je bilo med drugim izpostavljeno, da je vkopavanje v strelske jarke neprimerno, češ da negativno vpliva na bojno moralo vojske. Poveličeval je samo napad in ofenzivno delovanje, kar naj bi prineslo hitro zmago. Von Hotzendorf je v svojem priročniku v vojni predvidel samo odločne juriše in nagle preboje sovražnikovih bojnih črt. V spopadu z Rusi poleti in jeseni 1914 se je svojih dogem neomajno držal in njegova taktika na bojišču je bila glavni razlog za katastrofalne poraze in nepotrebne množične žrtve dvojne monarhije že v prvih mesecih vojne.
Omeniti velja še druge avstro-ogrske vojaške teoretike, kot na primer avstrijskega generala Maksimilijana Čičerica von Bacsinyja (sicer je bil rojen v Aradu v Transilvaniji, toda njegovi starši so bili iz Vojne krajine), ki je imel na temeljna vprašanja vojne taktike povsem drugačne poglede kot
Na zgornji sliki trpko slovo mladega italijanskega vojaka, ki se poslavlja od svojih staršev Na desni sliki cepljenje avstro-ogerskih vojakov v Šempetru na Krasu (danes Pivka)
von Hotzendorf. Čičeric je, na temelju osebnega opazovanja spopadov med Rusi in Japonci, na bojišču napisal ostro kritiko Hotzendorfovih pogledov na sodobno vojskovanje.
Vojna v Mandžuriji iz leta 1905 je bil edini večji sodobni spopad na svetu in Čičeric je napovedal radikalne spremembe v načinu bojevanja glede na preteklost. Vojna med Japonci in Rusi je potekala povsem drugače kot vojna med Prusi in Francozi 1870. in 1871. leta, toda vodilni vojaški strategi v vseh evropskih državah so ta sporočila prezrli, preveč so bili namreč zaverovani v svoje dogme o prednosti napada pred obrambo.
Čičeric se je zavedal izjemnega pomena statične obrambe v strelskih jarkih, napovedal je izum lahkih strojnic, nočne bitke, množične žrtve med vojaki in podobno. Von Hotzendorf je iz rusko-japonske vojne potegnil le en nauk, s katerim je okrepil svoje osnovne dogme. Po njegovem prepričanju so Japonci Ruse premagali zato, ker so nenehno napadali, Rusi pa so vojno izgubili, ker so bili premalo ofenzivni. Preslišal pa je opozorilo japonske delegacije na obisku pri vojaškem vrhu dvojne monarhije, in sicer, da so japonski vojaki samo prvič odločno jurišali na ruske strojnice. Tistih, ki so enkrat na svoji koži izkusili ognjeno moč ruskega avtomatskega orožja, pozneje ni bilo mogoče več z nobeno silo dvigniti iz strelskih jarkov. Tudi japonski vojak je ljubil življenje in fanatizem se v vojnih razmerah največkrat hitro poleže. Dogodki v prvi svetovni vojni so Čičericeve poglede zelo kmalu potrdili kot realne. Če bi jih pravočasno upoštevali, bi se dvojna monarhija v prvih mesecih vojne izognila marsikateremu porazu in bi prihranila veliko življenj svojih vojakov.
Da je bila dvojna monarhija pripravljena na vojno, je mogoče videti po temeljito pripravljenih uredbah, po sistematični mobilizaciji in praktičnih ukrepih. Povsod je bilo že na začetku opaziti delovanje sistema popolnega angažiranja človeških in materialnih virov za vojno. Takšnega projekta ni mogoče postaviti na noge čez noč.
Mali človek v Sloveniji (podobno je bilo tudi drugod po Evropi) še pred enim mesecem ni niti slutil, da bo izbruhnila vojna, še manj pa je lahko predvidel njeno trajanje, obseg razdejanj, razpad tradicionalnih družbenih vrednot, hudo trpljenje na bojiščih, strahotno bedo v zaledju ter tolikšno število mrtvih in pohabljenih. Tega niso predvideli niti elitni krogi, ki bi jim morale takšne prognoze predstavljati vsakodnevno delo. Prva svetovna vojna je povzročila desetkrat večjo škodo kot vse vojne od časa francoskih revolucionarnih vojn naprej.
Začetek vojne je pretrgal običajno vsakdanje življenje ljudi. Vpoklic v vojsko so družine doživele kot hudo poletno neurje. Večina Slovencev je takrat živela na vasi, njihove družine so imele nekajkrat več družinskih članov kot danes, saj je ponavadi skupaj živelo več generacij. Moške roke so bile povsod težko nadomestljive. Zaposlenih v industriji, upravi in šolstvu je bilo razmeroma malo, pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja, kot ga poznamo danes, pa ni bilo niti v zametkih.
Kmečko prebivalstvo na Slovenskem se je pod avstro-ogrsko oblastjo sicer naučilo umno gospodariti, saj je bila dvojna monarhija razsvetljena absolutistična vladavina. Kmečke družine so poznale utrjeni red in letni ritem opravil. To je bil neproblematičen del družbe, ki si ob obilici vsakdanjih opravkov v utrjeni družinski in družbeni strukturi ni nikoli zastavljal odvečnih političnih vprašanj. Številne kmetije so bile močno zadolžene. Modernizacija gospodarstva, začetek industrializacije in posodobitev transporta (južne železnice) so konec 19. stoletja hudo prizadeli in razbili stare predindustrijske dejavnosti na Slovenskem, kot sta bili obrt in furmanstvo, cenena ameriška pšenica pa je spravila v krizo tudi malega kmeta. Velika večina Slovencev je živela skromno, mnogi, mogoče celo večina, pa tudi v revščini.
V časopisih iz tistih časov nikjer ne zasledimo zapisov o tem, kako so se mobilizirani vojaki poslavljali od svojih družin.
1 0 Torek, 12. avgusta 2014
APrimorski
r	dnevnik
Klose končal igranje za reprezentanco
BERLIN - Nemški nogometni napadalec Miroslav Klose je končal igranje za reprezentanco. Šestintridesetletni član Lazia je na SP v Braziliji postal najboljši strelec v zgodovini mundialov (skupno je dosegel 16 golov), za nemško izbrano vrsto pa je na 137 tekmah dosegel 71 zadetkov (najboljši v zgodovini nemške izbrane vrste). Na Poljskem rojeni napadalec je svoj reprezentančni debi doživel 24. marca 2001.
Ulica dei Montecchi 6 [-" tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu O
Wigginsa ne bo na Vuelti
LONDON - Zmagovalec kolesarske dirke po Franciji leta 2012, Britanec Bradley Wiggins (na fotografiji ANSA), ne bo nastopil na dirki po Španiji. Wiggins bo namesto v Španiji septembra nastopil na dirki po Britaniji, kapetan Skya na Vuelti pa bo Christopher Froome. Wiggins bo dirkal na nekaterih enodnevnih preizkušnjah, nato pa na dirki po Britaniji, cilj sezone pa bo naslov v vožnji na čas na SP. Na Vuelti ne bo niti Domenica Pozzoviva, ki je v nedeljo hudo padel med trenigom na Stelviu.
NOGOMET - Volitve zveze Figc
NOGOMET - Objavili skupine D-lige
Brez presenečenja pri ^ soRoadovolJni
Prevladal Carlo Tavecchio nad Demetriom Albertinijem	pOka| V ROV|gO
RIM - Volitve novega predsednika nogometne zveze Figc so po številnih polemikah minile brez presenečenja. S 63,63 % glasov je bil po tretjem glasovanju izvoljen 71-letni Carlo Tavecchio. Pravega konkurenta v bistvu ni imel, saj je predsednika amaterskih nogometašev od začetka podprla večina klubov, izvolitev pa si je konec julija za-kompliciral sam z nekaterimi rasističnimi izjavami, zaradi katerih so se oglasili tudi pri mednarodni nogometni zvezi in EU. Bivši računovodja, bančnik, župan in dolgoletni predsednik amaterske nogometne zveze (vse od leta 1999) stavi v svojih programskih točkah na razvoj deželnih izobraževalnih centrov. Teh naj bi bilo približno dvajset, v njih pa bi dozorevali mladi igralci, izobraževali pa bi se tudi trenerji in odborniki. Ob tem želi povečati število možnih reprezentantov tudi z uvedbo načela »ius soli«, s katerim naj bi italijansko državljanstvo dobili tudi otroci tujcev, če so se rodili v Italiji. Ta-vecchio obenem podpira britanski model vključevanja igralcev, ki niso državljani EU, skratka, vključevanje samo tistih, ki so zares kvalitetni. Novi predsednik vnaša tudi novo vizijo zveze: ta naj bi se prelevila v podjetje in bi z uved-
bo generalnega sekretarja razvijala tudi komercialne posle vključno z trženjem blagovnih znamk italijanskega nogometa. V svojih programskih točkah ni pozabil na nasilje na stadionih, korupcijo in nogometne stave, pa tudi na ženski nogomet.
Prve odločitve naj bi Tavecchio napovedal že naslednji teden, vključno z izbiro novega selektorja izbrane vrste, ki bo odslej nadzoroval tudi mlajše reprezentance in bo vodil ekipo trenerjev in opazovalcev. Novoizvoljeni odbor bo obenem moral naslednji teden izbrati ekipo, ki bo vključena v B-ligo, potem ko je olimpijski komite CONI včeraj sprejel priziv Novare in povečal število ekip v B-ligi na 22. V boju so Novara, Juve Stabia in Lecce. (ANSA, vs)
Včeraj je zveza amaterskih nogometašev LND objavila seznam nastopajočih ekip v D-ligi. Kras je bil vključen v skupino C, kjer se bo za obstanek (in napredovanje) borilo 18 ekip. Od 7. septembra dalje se bodo v D-ligi borili Dro, Mezzocorona, Mori S. Stefano, Tamai, Sacilese, Unione Triestina, Fon-tanafredda, Repen, Ital Lenti Belluno, Montebelluna, Legnago Salus, Clo-diense, Altovicentino, Union Ripa La Fenadora, Giorgione, Union Pro, Union Arzignanochiampo, Biancoscudati Pa-dova. »Uresničile so se naše želje. V skupini so tudi tri ekipe iz Tridentinskega, ki so bržkone manj zahtevni tekmeci kot ekipe iz Veneta. V našo skupino so vključili tudi Padovo, ki je lani pred stečajem nastopala v B-ligi,« je skupino ocenil predsednik Krasa Goran Kocman.
DRŽAVNI POKAL - Včeraj je zveza objavila tudi koledar predkroga državnega pokala. Kras se bo v nedeljo, 24. avgusta ob 16. uri, v gosteh pomeril z ekipo Associazione Calcistica Delta Porto Tolle Rovigo. Ekipa je lani po play-outu izpadla iz 2. divizije. Klub, ki je nastal leta 1999 po združitvi treh amaterskih klubov, je po šestih letih napredovala v promocijsko ligo, leta 2010 v elitno, leto kasneje še v D-li-go, v sezoni 2012/13 pa v 2. divizijo.
Zmagovalce predkroga državnega pokala čaka nato prvi krog, v nedeljo, 31. avgusta.
PRIJATELJSKE TEKME - Nogometaši Krasa bodo jutri igrali proti Iliriji iz Ljubljane (3. liga) ob 18. uri v Rep-nu, v soboto pa proti mladincem Udi-neseja ob 17. uri prav tako v Repnu. (vs)
NOGOMET - Začetek priprav Juventine (promocijska liga)
Med protagonisti
Pomlajeno in prenovljeno štandreško moštvo cilja na sam vrh lestvice
Prvi dan priprav Juventine je bil hkrati tudi začetek novega ciklusa za štandreško društvo. Namen, da bodo ekipo prenovili in pomladili so napovedali že na koncu sezone in besedo so držali. Dokončna sestava ekipe bo sicer znana šele čez nekaj dni, saj v klubu napovedujejo še napadalca, pravo »češnjo na torti,« pravi športni direktor Gino Vinti. »Kljub zamenjavam pa želimo biti protagonisti v promocijski ligi,« še dodaja.
Ekipo ste pomladili in spremenili. Ali boste lahko kljub temu protagonisti?
Smo mladi, vendar tudi izkušeni. V
ekipi vsekakor ostaja izkušeni Zorzut, ki igra na sredini igrišča, računamo še vedno na Stabileja in Palerma, ki že več let uspešno igrata v tej ligi, a sta še mlada. Potem je še Giolo, ki je lani v treh mesecih dosegel kar 19 golov.
Torej kam ciljate?
Med prve štiri ali pet ekip. Ne bo lahko, saj se morajo igralci šele spoznati in se uigrati.
Kje se je »nova« Juventina najbolj okrepila?
Gotovo smo se okrepili v napadu, kjer pričakujemo še enega igralca. Naj le povem, da če se bomo z njim dogovorili, bo on res češnja na torti. Neznanka je sredina igrišča. Verjamem, da so igralci kvalitetni, vendar še nikoli niso igrali skupaj. Če bo sredina igrišča delovala tako, kot mora, bomo uspešni.
Niste omenili obrambe ...
Načrtno je nisem, saj fantom v obrambi povsem zaupam. Manfreda bo pri nas igral že sedmo sezono, s Popovičem in Za-nuttijem pa smo pridobili na centimetrih, fizični moči in inteligenci. Skratka, že od začetka prvenstva bodo lahko pokazali marsikaj.
Kdo so glavni favoriti?
Gotovo San Luigi in Muggia, ki sta izpadla iz elitne lige, nato še Torviscosa in zakaj ne, tudi Juventina.
Kdaj bodo navijači lahko prvič spremljali Juventino?
V torek, 19. avgusta, bomo nastopili na turnirju Brienza v Tržiču, v deželnem pokalu pa bomo prvič igrali v sredo, 27. avgusta. Do 6. septembra pa bomo trenirali vsak dan, vključno ob sobotah. (vs)
Juventina 2014/15
Vratarji: Kevin Ceroi (1995), Marco Esposito (1998).
Obramba: Eric Jansig (1981), Andrea Manfreda (1996), Emanuel Morsut (1984), Aleksander Popovic (1992), Andrea Racca (1988)Federico Zanutto (1988).
Vezisti: Antonutti Luca (1983), Jan Dornik (1993), Mattia Marchioro (1996), Luca Zorzut (1982), Andrea Zucchiatti (1989). Napadalci: Enrico Giolo (1987), Matteo Palermo (1989), Alessandro Predan (1989), Stafano Stabile (1998). Trener Nicola Sepulcri, kondicijski trener Mauro Venturini, trener vratarjev Cristiano Raffin, maser Massimiliano Franco.
NOGOMET
Danes znan nov lastnik Triestine
Danes naj bi Triestina dobila novega gospodarja oziroma novega upravitelja, ki bo poskušal klub potegniti iz krize. Do včeraj sedanja lastnika tržaškega četrtoligaša Hamdi Mehmeti in Pierre Mbock zaradi nekaterih (manjših) tehničnih težav še nista sporočila, kateremu od interesentov bosta prodala klub. Za Trie-stino - tako nam je potrdil odvetnik Dario Lunder, ki je vsem pogajanjem sledil osebno - se zdaj zanimata furlanska naveza z na čelu družino Plaz-zotta (lastniki furlanskega podjetja Stratex), in rimski podjetnik Romeo Di Pier, ki je kot svojo desno roko imel na »terenu« Pontrellija, nekdanjega konzulenta dvojice Mehmeti-Mbock. Zlasti »naveza Stratex« pa želi jasna zagotovila, da so vsote, o katerih pišemo na koncu članka, resnične. Obe ponudbi sta z ekonomskega vidika dokaj slični, tako da je na koncu verjetno prevladala »verodostojnost« novih lastnikov, čeprav, tako Lunder, »so bili vsi kandidati resni in zaupanja vredni«.
KAKO NAPREJ - Odvetnik Lunder je potrdil, da bodo novi lastniki lahko operativni takoj po podpisu predpogodbe, do katere naj bi prišlo že danes. Nujno bo treba čim prej sestaviti ekipo. Do podpisa dokončne pogodbe pa bo prišlo šele septembra.
CENA - Uradna zadolžitev kluba naj bi bila okrog 250.000 evrov, za prevzem kluba pa bo zmagovalna naveza odštela še kakih 100.000 evrov več. (I.F.)
ATLETIKA - Danes
Na EP prvi odločitvi, tudi Tržačan Nastl
ZÜRICH - Danes se bo v Zü-richu začelo evropsko prvenstvo v atletiki. Na sporedu bo že kvalifikacijska tekma v metu kopja, na kateri se bo za uvrstitev v finale borila Slovenka Martina Ratej (na fotografiji ANSA), ena izmed glavnih favoritov za kolajno v slovenski izbrani vrsti. Tekma bo med 10.50 in 12.16. Ob 18.00 bo na atletski stezi tekmovala »azzurra« Libania Gre-not, ki se prav tako bori za kolajno. V Zürichu bo prvi dan tekmovanj nastopil tudi edini Tržačan Patrik Nasti na 3000 m zapreke ob 12.20.
Končne odločitve (2): 19.34 krogla, moški; 20.20 10.000 m, ženske. Po Tv: Rai Sport 1 od 9.50 do 17.15, eurosport od 10.00 do 16.45.
SMRT LEGENDE - V 86. letu starosti je po dolgi bolezni umrl legendarni hrvaški vratar Hajduka Vladimir Beara. Sedemkrat je bil jugoslovanski prvak, na OI 1952 je osvojil srebro. Po koncu kariere je bil trener, kot selektor Kameruna je osvojil afriško prvenstvo.
KOŠARKA - Tržaški košarkarski klub Pallacanestro Trieste, ki bo nastopal v A2-ligi Gold, se je dokončno dogovoril z organizatorjem igre Issiahom Graysonom. Košarkar iz Atlante, letnik 1991 in 180 cm, je v minuli sezoni na 32 srečanjih univerzitetne lige NCAA z ekipo California State dosegel povprečno 17 točk, 4 podaje, bil je 50,1 % v metih za dve točki, in 48,6 % v metih za tri točke. Medtem pa bo Ema-nuele Urbani odslej igralec Pallaca-nestro Trapani.
□ Obvestila
AKŠD VIPAVA v sodelovanju z ZSŠDI vabi na poletni kotalkarski kamp, ki bo na kotalkališču na Peči, od ponedeljka 25. do petka 29. avgusta. Prijavijo se lahko fantje in dekleta od 4. do 11. leta starosti. Informacije: Elena 333.9353134, kdvipava@virgilio.it ŠD KONTOVEL prireja v sodelovanju z ZSŠDI odbojkarski kamp za deklice letnikov 2001 -2007 od 25. do 30. avgusta od 8.00 do 16.00 na Kontovelu. Vpis in informacije 3383277407 (Nicole) in 3479037995 (Ilenia).
AŠD SOKOL prireja turnir v beach volleyu (ekipe po tri - mešane) 14., 15. in 16. avgusta na društvenem igrišču v Nabrežini. Tekme se bodo pričele ob 18. uri. Za vpisovanje kontaktirajte čim prej Saro na tel. številko 366 319 5612.
PET POLETNIH VPRAŠANJ
Košarkar Niko Daneu z Opčin bo tudi v naslednji sezoni nosil dres Bora Radenske, ki nastopa v deželni C-ligi. Študent drugega letnika inženirstva, ki bo 20 let dopolnil novembra, je svojo košarkarsko pot začel pri Poletu. Nova sezona: moj recept za ohranjanje forme. Na morju sem plaval, sicer pa sem igral odbojko na mivki s prijatelji, nekajkrat sem tekel po napoleonski
cesti.
Poletna srečanja s soigralci: kje in kolikokrat tedensko. Enkrat smo se srečali na roštiljadi, sicer pa se slišimo po facebooku ali preko aplikacije whatsapp.
Počitnice: kdaj in kje? Najprej sem bil na Kreti s starši, nato sem preživel teden dni s prijatelji na Makarski, nekajkrat pa sem šel v hribe.
Moj in ekipni cilj v naslednji sezoni. Rad bi se izboljšal, predvsem pa bi rad prebolel tremo, emotivnost in nervozo pred pomembnejšimi tekmami. Cilj ekipe pa mora biti obstanek v deželni C-ligi. Druga ekipa, ki jo bom spremljal v naslednji sezoni. Gotovo Jadran in Kontovel, kjer sem igral, spremljal pa bom tudi nastope Sokola, kjer igra brat Tomaž. Od nekdaj pa spremljam tudi nastope nogometnega kluba Bayern München.
/
RADIO IN TV SPORED
Torek, 12. avgusta 2014
15
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1
^ Rai Uno
6.10 Aktualno: UnoMattina Estate - II caffe di Raiuno 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 7.00 8.00, 9.00, 10.00 Dnevnik 9.40 UnoMattina Estate -Dolce casa 10.30 UnoMattina Estate - Sa-pore di Sole 11.25 Serija: Don Matteo 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.05 Nad.: Legami 14.50 Serija: Capri 16.50 Dnevnik in vreme 17.15 Film: Nel cuore della tempesta 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Techetechete - Vive la gente
21.20 Film: Innamorarsi a Marrakech
23.10 Gala Tango 2014
^ Rai Due
^ Rai Tre
Film: Il ritorno di Ringo 19.35 Ieri e oggi in Tv 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nad.: Il segreto 21.15 Nad.: L'amore e la vita 23.25 Film: Bianco, rosso e Verdone (kom., It.)
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 Film: Un salto verso la liberta 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Talk show: Uomini e donne e poi 16.10 Film: Inga Lindstrom - Rasmus & Johanna 18.30 Nad.: Cuore ribelle 19.10 Nad.: Il segreto 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Paperissima Sprint 21.10 Film: Baciami ancora (dram., It.) 23.30 Nad.: I Tudors
O Italia 1
6.35 Nad.: Xena, principessa guerriera 7.15 Serija: Supercar 9.10 Serija: A-Team 11.20 Serija: Human Target 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.00 Šport 14.05 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Nad.: Pretty Little Liars 16.40 Nad.: Dawson's Creek 18.30 Dnevnik 19.00 Show: Vecchi bastardi 19.20 Serija: C.S.I. 20.20 Nogomet: EP, Real Madrid - Sevilla 23.00 Blog Notes
La 7
LA
7.00 7.30 Omnibus 7.50 16.15 Serija: Star-sky & Hutch 9.50 Serija: Le strade di San Francisco 11.50 Serija: Jane Doe 13.30 0.35 Dnevnik 14.00 Food Maniac 14.15 Serija: Jack Frost 18.10 Serija: Agente speciale Sue Thomas 20.00 Dnevnik 20.30 In Onda
6.10 Nad.: Dance! La forza della passione 6.55 Nad.: The Lying Game 7.35 Serija: Heartland 8.20 Nad.: Le sorelle McLeod 9.45 Nad.: Pasión Prohibida 10.30 Vreme, sledi Dnevnik - Tg2 Insieme 11.20 Serija: Il nostro amico Charly 12.10 Serija: La nostra amica Robbie 13.00 18.15 Dnevnik in rubrike 14.00 Serija: Omicidi nell'alta societa 15.30 Nad.: Senza traccia 16.15 Nad.: Guardia costiera 18.00 Športna rubrika 18.45 Serija: Il commissario Rex 20.30 23.40 Dnevnik 21.00 Serija: LOL 21.10 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 22.55 Nad.: The Good Wife 23.55 Film: Tenuta in <
21.10 Film: Jerry Maguire (dram., i. T. Cruise) 23.40 Dok.: Inarrestabili
6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 8.00 13.45 Kilimangiaro Album 8.10 Film: Due magnifiche canaglie 9.20 Film: Due inglesi a Parigi 10.05 Video frammenti 10.35 Film: Toto le Moko 12.00 Dnevnik in rubrike 12.15 Serija: La signora del West 13.00 Rai Cultura - Il tempo e la storia 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tg Regione Piazza Affari 15.00 Nad.: Terra nostra 15.45 Film: Capricorn One 17.35 Dok.: Geo 18.55 23.25 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.20 Serija: Missing 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Millennium 23.45 Report Cult
u Rete 4
6.20 Rubrika: Media shopping 6.50 Nad.: Zorro 7.20 Nad.: Miami Vice 8.15 Nad.: Di-stretto di polizia 10.45 Rubrika: Ricette all'italiana 11.3018.50 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Renegade 12.50 Serija: I delitti del cuoco 13.45 Serija: Il giudice Mastrangelo 15.30 Serija: Hamburg distretto 21 16.35
NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA
REŠITEV (10. avgusta 2014)
Vodoravno: Grdi raček, Livio, lastovica, atoli, E. I., Ilir, Benares, MSI, kaolin, Ake, parket, on, kan, I. A., odvetnica, Hans Christian, ne, avto, io, S. K., V. U., DDR, Pipan, Svinjski pastir, Amanda, I. S., A. E., ot, Laer, raster, Geo, ring, Sa-gor, oma, R. M., Rožni škrat, rt, Latisa-na, abak, Onorato, at, Nenad, rala, M. K., Emil; na sliki: Hans Christian Andersen; njegova dela: Grdi raček, Lan, Svinjski pastir, Rožni škrat.
^ Tele 4
Slovenija 3
6.00 9.00, 11.00, 19.55, 21.55 Sporočamo 6.05 Dnevnik Televizije Maribor 6.30 Primorska kronika 7.50 12.00 Kronika 11.10 Tednik 13.30 Prvi dnevnik 15.00 Svet v besedi in sliki 17.50 21.45 Kronika 17.55 Ko bom velik, bom poslane' 18.00 Eu taksi 19.00 Dnevnik 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 22.30 Na tretjem... Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru
Koper
13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 Najlepše besede 15.00 Komorni zbor Ave 15.30 Nautilus 16.00 Sredozemlje 16.30 Dok.: 8. september 1943 17.00 Artevisio-ne 17.30 Ciak Junior 18.00 Mikser 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Avtomobilizem 21.15 Vrt sanj 22.15 Biker explorer 22.45 K2 23.15 Eno življenje, ena zgodba
Tv Primorka
8.00 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.30 Pravljica 8.45 19.00 ŠKL 9.45 11.30, 14.30 Videostrani 17.30 Besede miru 18.00 Žogarija 18.30 Drugačne zvezde 20.00 Jezero pri Podpeči 20.30 Trenutki s pihalnim orkestrom 20.50 Med nami 22.00 Glasbeni večer, Tv prodajno okno, videostrani
pop Pop TV
6.00 Risanke in otroške serije 8.15 9.30, 10.40, 11.55 TV prodaja 8.30 Serija: Kamp razvajeneev 9.45 15.50 Nad.: Želim te ljubiti 10.5516.45 Nad.: Sila 12.1017.55 Nad.: Vrtinec življenja 13.05 Serija: Zmenki milijonarjev 14.00 Serija: Policijska družina 14.55 22.00 Nad.: Modra naveza 18.55 24UR - vreme 19.00 21.40 24UR - novice 20.00 Preverjeno 20.50 Serija: Trdoglavci 22.50 Serija: Rizzoli in Isles 23.40 Nad.: Borgijci
Kanal A
6.00 7.00 Dnevnik 6.3013.00 Rubrika: Le ri-cette di Giorgia 7.25 Aktualno: Musa Tv 7.40 Dok.: Borgo Italia 8.05 Dok.: Luoghi magici 8.30 17.30 Deželni dnevnik 12.45 Aktualno: Salus Tv 13.20 Dnevnik 13.45 18.00 Qui studio a voi stadio 19.00 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Qui studio a voi stadio 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Film: La donna venduta (dram.)
Jr Slovenija 1
6.45 Poletna scena 7.10 Odmevi 8.0015.40 Otroški program: OP! 9.50 Zgodbe iz školjke 10.35 Dok. serija: Zgodba o razkošju 12.00 Prisluhnimo tišini 12.25 Resna glasba 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Čez planke 14.30 Obzorja duha 15.15 Mostovi - Hidak 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 22.55 Poletna scena 17.45 Dok. feljton: 3 x ek-stremno 18.10 Nad.: Moji, tvoji, najini 18.40 Risanke 18.55 22.40 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Nad.: Paradiž 21.00 Dok. serija: Mračna karizma Adolfa Hitlerja 22.00 Odmevi 23.20 Pričevalci
(t Slovenija 2
7.00 8.30, 23.30 Infokanal 15.45 22.45 Točka 16.35 Sam Sebastian - Šesti čut 17.00 Mostovi - Hidak 17.50 Žrebanje Astra 18.00 Atletika - EP, prenos 21.10 Film: Brez repa in glave
6.55 18.55 Serija: Alarm za Kobro 11 7.45 10.55 Pazi, kamera! 8.20 16.35 Serija: Prijatelja pod odejo 8.50 13.00 Risanke 10.05 17.00 Tv Dober dan 11.30 Serija: Srečni klic 12.3013.20 Tv prodaja 13.35 Serija: Rokodelstvo 14.40 Film: Divjakinja 18.00 19.50 Svet 20.05 Film: Driblerja pod košem 22.15 Film: Tanka rdeča črta
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.15 Koledar; 7.25, 8.10 Prva izmena; 8.00 Krajevna kronika; 10.10 Prva izmena; 11.00 Studio D; 11.15 Zdrava leta; 12.00 Jezikovni kotiček; 12.15 Šak šak je delala; 13.20 Glasba po željah; 14.00, 17.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Matjaž Klemše: V za-krpanih gojzarjih - 7. nad., sledi Music box; 18.00 Vabilo na koncert, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Eppur si muove; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Poletni utrip kulture; 21.00 Glasbena promenada; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Radijski Dnevnik; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.40 Ballando con Casadei; 9.00 Oggi che gior-
Torek, 12. avgusta Rai 5, ob 21.15
VREDNO OGLEDA
l'enfer (Pekel)
Francija, Italija, Belgija, Japonska 2005 Režija: Danis Tanovic Igrajo: Emmanuelle Béart, Karin Viard, Marie Gillain, Guillame Canet, Jacques Gamblin, Carole Bouquet in Miki Manojlovic
Sophie, Céline in Anne so sestre. Živijo v Parizu, a se zelo poredkoma srečujejo. Najstarejša Sophie je poročena s Pierreom, uspešnim fotografom a tudi nezvestim možem. Srednja Celine je sama in se edina posveča invalidni
materi, medtem ko se najmlajša Anne, študentka, zaplete v ljubezensko razmerje s poročenim profesorjem Fredericom. V njihova življenja pa na lepem vstopi šarmantni in skrivnostni Sebastien, ki uspe spraviti sestre popolnoma iz tira. Spomin na tragični dogodek iz njihovega otroštva bo vse tri znova povezal in jih prisilil, da se spet pogovorijo o preteklosti in o skrivnosti zaradi katere so vsa ta leta živele ločeno.
Film je zgodba, ki jo je Tanovic posnel kmalu po prejetju oskarja za film Nikogaršnja zemlja. Delo je posneto po scenariju velikega poljskega režiserja Krzysz-tofa Kieslowskega.
no e?; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Programi; 10.35 So-noricamente Puglia; 11.00, 21.00 Note d'amare; 11.35 Cafe Brasil - Speciale mon-diali di calcio; 12.00 Anticipazioni GR; 12.15 Pesem tedna; 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 23.00 Glasbena lestvica; 13.35 Ora musica; 14.35, 22.30 Summerbeach; 15.00 La via Francigena; 16.00 E... state freschi; 20.00 Next/La rosa dei venti/I magnifici 22/Det-to tra noi in musica; La musica scelta di radio; 21.30 Play music like; 22.00 La via Fran-cigena (pon.); 0.00 Nottetempo.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.20 obvestila; 5.30 Jutranja kronika; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 8.30 Polka in valček; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan. Ena ljudska; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2
5.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30 Novice; 6.17 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji, podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Podjetje za poletje; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 14.00 Kulturnice; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.30 DIO; 16.45 Zapisi iz močvirja; 17.10 18. vzporednik; 18.00 To je moja muska; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Na sceni; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine.
SLOVENIJA 3 6.00, 7.25 Glasbena jutranjica; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 8.00 Lirični utrinek; 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Glasbeni rondo; 14.05 Oder; 14.35 Medigra; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.05 Spored; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Zborovska glasba; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA
6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ).
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
16
Torek, 12. avgusta 2014
VREME, ZANIMIVOSTI
/
VREMENSKA SLIKA
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
Nad južno in vzhodno Evropo je območje enakomernega zračnega tlaka. Hladna fronta je dosegla Alpe in se počasi pomika proti vzhodu. Pred njo k nam od jugozahoda še priteka topel zrak.
V gorah bo spremenljivo z možnostjo posameznih ploh ali neviht, ki se bodo izmenjevale z obdobji lepšega vremena. Po nižinah in ob morju bo spremenljivo do delno oblačno. Popoldan bo soparno, pihal bo šibak do zmeren jugo. Možne bodo posamezne nevihte, ki bodo pogostejše po nižinah v večernih urah. Niso izključene tudi močnejše krajevne nevihte.
Danes bo v notranjosti Slovenije pretežno oblačno, občasno bodo možne krajevne padavine, deloma plohe in posamezne nevihte. Več sonca bo v južnih krajih. Najnižje jutranje temperature bodo od 16 do 22, najvišje dnevne od 22 do 26, na Primorskem in v jugovzhodnih krajih do 30 stopinj C.
Jutri bo vreme precej nestabilno z možnostjo posameznih ploh in neviht v gorah, nekaj jih bo tudi po nižinah in ob morju. Posamezne krajevne nevihte bodo lahko tudi močnejše.
Jutri bo deloma sončno s spremenljivo oblačnostjo. Spet se bo okrepil jugozahodni veter. V zahodnih krajih se bodo začele pojavljati plohe in nevihte, ki se bodo zvečer in v noči razširile nad večji del Slovenije.
JUTRI
2000 m...........15
2500 m...........12
2864 m............8
UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah doseže 7,5, v gorah do 8,5.
MIGRACIJE - Letos v Italijo prispelo že več kot 90 tisoč migrantov
Italijanska mornarica samo včeraj rešila 1700 nezakonitih priseljencev
REGGIO CALABRIA - Italijanska mornarica je včeraj rešila 1700 migrantov in jih nato prepeljala v pristanišče Reggio Calabria (na posnetku Anse). Skupno je v okviru programa Mare Nostrum konec minulega tedna rešila 2053 migrantov.
V tem letu je na italijansko obalo prispelo že prek 90.000 migrantov, med njimi je bilo tudi veliko število sirskih vojnih beguncev.
Opozicijske stranke v Italiji vse bolj pritiskajo na vlado Mattea Renzija in zahtevajo, da se ustavi naval migrantov v Italijo. Stranka Naprej Italija nekdanjega premiera Silvia Berlus-conija je pozvala EU k takojšnji intervenciji v Libiji, kjer bi preprečili odhode čolnov z mi-granti. Nekdanja italijanska zunanja ministrica Emma Bonino pa se zavzema za imenovanje evropskega komisarja za Sredozemsko morje, ki bi se ukvarjal zgolj s problematiko migrantov.
STOCKHOLM - Kandidira za parlament
Mlad švedski politik trdi, da je nezakonski sin Francoisa Mitterranda
STOCKHOLM - Švedski politik, 25-letni Hravn For-sne, ki bo septembra na volitvah kandidiral za sedež v parlamentu, trdi, da je nezakonski sin bivšega francoskega predsednika Francoisa Mitterranda. Forsne je sin švedske novinarke in bivše dopisnice švedskega tabloida Afton-bladet Christine Forsne, ki je pred dvema letoma priznala, da je imela 15 let trajajočo ljubezensko zvezo z bivšim francoskim predsednikom. Ta se je začela leta 1979, ko je z njim opravila intervju. Mitterand, ki je zaradi raka umrl leta 1996, je imel dva sinova z ženo Danielle, priznal pa je tudi eno nezakonsko hči. Christina Forsne pa ni nikoli povedala, kdo je oče njenega sina, ki se je rodil leta 1988, ko je Mitterrand začel drugi predsedniški mandat.
Forsne trenutno vodi politično kampanjo s stranko Zmerne stranke za volitve, ki bodo 14. septembra. Povedal je, da je spregovoril zato, ker se mu zdi prav, da volivci poznajo njegovo ozadje. A slave v Franciji si ne želi. »Sem švedski politik in švedska politika je tista, ki me zanima,« je dejal.
(POČASI, POČASI)
tekst in fotografije Veronika SossJ — 14 —
Jana Dular, direktorica centra Ela, z vaškimi otroki
V	Mazembeju nisem nikoli razmišljala o barvi svoje kože. Tam sem se počutila kot doma. Na belce so v vasi Mazembe najbrž že navajeni, saj center Ela že skoraj dve leti gosti prostovoljce, »belce« iz Slovenije. Nihče me ni nikoli gledal postrani, ker sem drugačna, odnos vaščanov je bil do mene vedno pristen, naraven. Zanje nisem bila nikoli »madame«, temveč enostavno »Veronika«. Pa tudi otroci se me niso bali, ker sem bila mzungu, belka. Stiskali so se k meni, iskali moj dotik. Ko smo plesali v krogu, so se dobesedno »borili« za to, kdo bo plesal ob meni, kdo me bo prijel za roko. Vsi so vedeli, zakaj sem tam. Prišla sem, da bi jim pomagala pridobivati znanje.
Seveda ni povsod tako kot v Mazembeju. V večjih mestih ali vaseh je barva kože razpoznavni znak. Tam sem bila vedno samo »madame«. Med sprehodi sem čutila na sebi poglede, nikakor se jim nisem mogla izogniti. Ali naj si zakrijem obraz? In takrat sem se vsakič spomnila na dom, na Afričane, ki prodajajo knjige po tržaških ulicah. V Mzuzuju, večjem mestu na severu Malavija, sem imela jaz njihovo vlogo. Med več tisoči Afričani sem bila jaz edina belka. In šele takrat sem usvojila, kakšni so najbrž občutki Afričana, ki živi v Trstu.
V	Afriki je belec velikokrat tisti, ki prinaša denar ali pa blagostanje. »Ali bi šoli lahko podarila akumulator?« me vpraša ravnateljica med mojim prvim obiskom v šoli v Mazembeju. Čeprav ravnateljica dobro pozna društvo Ela, ki nudi pomoč učencem z učnimi težavami, in ve, zakaj prihajajo prostovoljci v Mazemvbe, sem bila v njenih očeh še vedno samo belka, ki ima denar. Ko se v Afriko odpraviš kot prostovoljec, te tak odnos skoraj razjezi.
Podobno je bilo med sprehodom v vasi Kande. Presunilo me je, ko so mi otroci pomolili roko in me prosili za denar. Pred kampingom v Kandeju je tak odnos posledica ravnanja belcev, turistov, ki največkrat mislijo, da z razdeljevanjem dobrin pomagajo lokalnemu prebivalstvu. Vendar se motijo, saj s tem podpirajo le tisto kolonialno zapuščino, ki je tam še vedno živa.
In ravno zato v društvu Ela nismo nikoli zastonj delili barvic ali zvezkov, saj bi bil sicer odnos belca podoben tistemu, ki ga imajo turisti. Nagrade so otroci prejeli samo takrat, ko je šlo za (pristno) tekmovanje v igrah brez meja ali pa v matematiki. Skratka, če so si želeli nagrade, so se morali zanjo potruditi. Sicer bi center Ela postal le razdeljevalec dobrin. Tega pa si ne želimo. V Mazembeju želimo deliti znanje.
Se nadaljuje.