Štev 195 Trst, v nedeljo 14. julija 1912 TaSaJ XXXVI?« IZHAJA VSAK DAN Sadi tb nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj, posamične 5tor. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih iobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranjn, St. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-USioi, Dornbergu itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.) OGLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v žirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. min. asmrtDice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka zadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .jBdinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In toZljivo V Trstu. &PIN0ST Glasilo političnega druitva „Edinost*4 za Primorsko. „V edinosti jg moiF NAROČNINA ZNAŠA ■» celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K ; n* sa-ročbe brez dopoalane naročnine, se nprava ne ozira. ■ttodntM M nedtljak« Izdanja „EBIHOSTI" itu*: a* oalo leto Kron S*aO, s« pol lota Kron 2 SO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo li3ta. Nefrankfv vana pisma se ne »prejemajo In rokopisi te ne vrafia|e. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO : ulica Giorgio Galattl 20 (Narodni de*). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastn'k konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost", ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. PoSiito-hranlfnRnl račun štev. 841-652. TELFFOrt 5t 71-3?, es češko-ntmšHl mmm in clpsRl « odredbe-kl imai0 ve!Jati nemci. Nicht nach dem Prager Rezept, sondern nach dem, da) uns frommt. „Tagespost" od 10. 7. 1912. II. Graška „Tagespost^ se je torej v torek veselila vspeha pogajanj med Čehi in Nemci, ki naj — to so lastne besede graškega lista — kronajo trudapolno delo dveh generacij. Veselila se je, da bo po sporazumu omogočeno parlamentariziranje ministerstva, to je: vstop voditeljev obeh strank v vlado, | Češko, uveljavile tudi za alpske dežele! Ali I z drugo besedo: na Češkem pomirjenje, v naših deželah pa nadaljevanje boja na noz. Pa povrnimo se k prejšnjemu predmetu. Na zaključku članka se je „Tages-post" tako razgrela v svojem strahu pred vsakim narodnim pomirjen jem v alpskih deželah, da poživlja voditelje alpskih Nemcev: „Gotovo ne bo manjkalo poskusov, da bi hegemonijo sudetskih dežel naglašali Še jačje, nego doslej. Proti temu treba nastopiti takoj in z vso odločnostjo". To je grožnja, _ očitno naperjena na adreso Nemcev na Češkem. Štajerski Ust Kako naj si pojesnimo to diferenciranje med Češko na eni, in Štajersko In Koroško na drugi strani, to diskrej?anco med stališči nasproti potrebam na Češkem in onim v aipskih deželah?! Le na ta način, da tudi na Češkem nista privedla Nemcev, do spravljivosti miroijubje in pravičnosti,' se; očividno boji, da bi severni Nemcii uteg-ampah le sila, dejstvo namreč, da so tam svetovati a pskim, naj se tudi oni Nemci v manjšini In da bo le njim na ko ' pogode s Slovenci!! rlst, če se kako poravnajo, dočim so na Sta-1 , Al spoštujmo resnico l V svo em zad-- Wl - . . M . f . . _ jerskem m koroškem Nemci v večini, kl jim p em stavku je napisala „Tagespost" izjavo, kar je bilo nemozno, dokler je trajal na- > mQČ dQ j[m ne treba m polUnlmi [n ki smo jo naveli gori kakor moto : rodni spor . ...... \ pravičnimi! Taka je duševna in moralna se- ?Po sporazumu na Češkem mora priti udi Logični zakjuček iz teh izvajanj bi bil, Nemcev. spravljivi so, kjer vidijo, da juzno-avstrijski sporazum, a// ne po praškem da so se nemški gospodje, v katerih imenu j bodo od spravjjivosti Jmogli prejemati, receptu ampak kakor bo nam koristno t* p.še rečeni list, konečno vendar strezn iUn . em * > j|m Je 6 jm s;5rav,jivosti Naj pride torej nova uredba ali nikakor prišli do pametnega spoznanja da istotaKO,.^ kjef J^J, ^ d a / a t f j In' kako ne v smislu avstrijskih državnih zakonov, kakor Cehi ne morejo uničiti Nemcev, tudi . 0Znaj|ra0 t0 razpoloženje Nemcev ? To ne P° zahtevi pravice in pravičnosti, ampak ti poslednji ne morejo naučiti Cehov, in da j moralna def ektnost, politična perverznost ^ P^og brezmejni narodni sebičnosti iei3k fT a m*A EŽE® i in narodna sebičnost v najodSmejih for- alpskih Nemcev! nade, da bi definitivno nadvladala — ne- mah j 1 S to svojo Izjavo je „Tagespost" le smiseln. Ne, ta beseda ne govori zadostno,, 1 x , ... vnovič potrdila staro znano resnico, teme- ker tak boj je blazen, kajti uničuje obe NT preznač.lno za duševno konstitucijo ^ v ^aravi Nemcev: Nemci imajo veliko strani - tako, da oni, ki vstrajajo v takem ^ev je dane prihajajo z dotozi za ^ u k, ,Q izkorlščajo dnigira boju, ubijajo sami sebe! kako svojo pravico do takega nadvladja In na §*od so p'a popolnoma brez inteligence imeli smo torej vtis, da so Nemci da niso toliko moz ko odkriti, da bi odkrito H b[ jihysillia v pravičnost In ljubezen „Tagespoštioe" barve prišli do spoznanja te govorili: tako bodi (ali je pravično al, ne), d d Jnarodov/ najelementarneje resnice. Zdravi razum pa tako hočemo! In da bi te svoje preten- * - sodi tudi, da je resnica, da so zakoni na pokrivali s svojim nemšHm nacijonaliz-1 rave in logike v razvoju stvari: kakor na mom in ® svoi° odgovornostjo! Češkem, tako tudi drugod. Msnili smo, da j Ne! Skrivajo se marveč za pleča drzav-je tudi na Štajerskem in Koroškem — ako nega interesa in državne potrebe in za Inje že izključena nada do definitivne zmage teres dinastije! Celo tako drzni so, da nad nasprotnikom — jedino pametna pot zatrjalo, da vprašanje alpskega nemŠtva ni ona, ki vodi do kompromisa, do modusa nikako narodno vprašanje, ampak državno čil v današnji večernji izdaji sledečo izjavo: vivendf, do take uvedbe v medsebojnem vprašanje. — Tako potajevanje resnice je »Trst, 12. — Z ozirom na delno razmerju, da je omogočeno, če že ne pov- držnost, ki naravnost osuplja. „Tagespost" odobritev proračuna tržaške občine, o ka- sem zadovoljivo, pa vsaj znosljivo življenje kookretizuje nalogo alpskega nemštva tako- teri se Je v zadnjem času mnogo razprav- drugega ob drugem. In vsakdo, ako le le: Nemci so straža države na jugu; skr- Ijalo v različnih listih, Je prejel c. kr. brz. trezno in logično misli, nam mora pritrditi, beti morajo za odprto pot do morja j čuvati korespondenčni urad iz popolnoma zaneslji- da komprornis, kakoršen je možen in ko- imajo mejo proti Italiji; tvoriti zid proti vega vira sledečo obvestitev: risien na Češkem, mora biti možen in ko- triallzmu in... tu pa se Je graŠkemu listu Po tržaškem občinskem svetu sklenjena risten tudi na Štajerskem in Koroškem. j tako hudo zareklo, da je popolnoma padel zvišanja doklad na davke niso bila Toda, sicer pametni ljudje ckolo „Ta-"iz vloge patentovanega branitelja državnega odobrena iz davčnopoltličnih vzrokov in gesposte* so nas se svojim drugim člankom interesa. Kakor zadnjo točko v velikem pa tudi z ozirom na to, ker more občina za od srede poučili, da se pokore zakonom programu nemštva v interesu države navaja, znesek, ki je bil s tem izločen iz proračuna, narave in logiki le tam, kjer so jih skušnje da so Nemci branlšče proti balkanskim na- najti pokritja s prihranki, namreč z rigoroz- poučile, da morajo, ako nočejo« sami rodom! Vsi pametni ljudje govore, da že ne|šim gospodarstvom v izrednih potrebšči- trpeti velike škcde: da so pač na Češkem po dogodkih v letu 1866, izpahnenju Av- nah s krediti za bolnišnično upravo, z zni- pripravljeni povspeti se do neke višine pravlč- j stro-Ogrske Iz Italije in Nemčije, moia biti žanjem kreditov za šolsko upravo, dalje s nosti In do neke mere spravljivosti, nikakor gravitacijsko ozemlje za podonavsko monar- črtanjem izdatnih postavek za subvencije i v rednem in izrednem proračunu uvede v pa ne tudi drugod — na štajerskem in Ko-(hijo — Balkan. Da Je država res za- društvom in za odškodnino za nepotrebne'posameznih panogah Javne uprave pametno TržaSko mestno gospodarstvo. Vladni komuni k ć. Trst, 12. julija. Uradni „korespondenčni urad" je priob- neopravičena prekoračenja v posameznih upravnih panogah postavljenih kreditov, in postavke kreditov za nepotrebne izdatke (kakor n. pr. v bolnišnični upravi, Šolski upravi, za čiščenje mesta, v oddelku za vodne ceste, promenade itd.). Tako se je na primer v relativno nevažni rubriki „Javni nasadi" v lettu 1911. pri kreditni postavki 125 000 K konstatiralo prekoračenje za 71.000 K; in ob mali razsežnosti javnih nasadov so dosegli izdatki za nadzorovalno osobje ogromno svoto 33 000 K. Podobni nedostatki so bili ugotovljeni v šolski upravi (predčasna umirovljenja, neupravičeni dopusti in nadomeščanja učnih moči itd.); nadalje se je očitalo občini zapravljanje občinskega imetja z razkošnimi stavbami (zgradba obeh predorov za 4,800 000 K, blaznica 4*5 milijona K, šola v ul. Ruggero Manna nad eden milijon kron itd ). Koristi, ki so se pričakovale Iz vseh teh investicij, so ali izostale popolnoma, ali pa niso v ni-kakem razmerju z izdatki zanje. Od izrednih potrebščin je bila nadalje črtana nekako polovica zahtevanih kreditov, tako, da je bil od okroglo 7 milijonov kron znašajočih kreditnih postavek odobren le delni znesek okrog 3 5 milijona K. Ni bilo namreč nikakor mislit', da bi bilo mogoče občini že samo v ekstraordinarlju tekom enega proračunskega leta izdati 7 mili,onov kron za stavbe, ki naj bi se zgradile. Za misel, da občina ne bo mogla v enem proračunskem letu porabiti za zgradbo stavb j preliminiranih kreditov 7 milijonov kron, Je j dalo povod dejstvo, da so svote, ki so bile v izrednih potrebščinah za to porabljene, znašale povprečno dva milijona kron. Bilo bi torej neprilično, da bi se dovolili tako visoki kreditni postavki, ko je vendar gotova stvar, da bi se absolutno ne bili mogli realizirati tekom leta 1912. Sicer pa je občini še iz prejšnjih let (1908. do vštet. 1911.) v izrednih potrebščinah za projektirana in še ne izvedena dela okrog 7 in pol milijona kron na razpolago, ki se, kakor je videti že naprej, gotovo ne porabijo v tekočem proračunskem letu. Vlada Je priporočala eksekutivi, naj se pri izvedbah javnih del v vsakem oziru ravna po dotičnih načrtih in odobrenih proračunih, da se v bodoče izogne graja-nim ogromnim prekoračanjem izdatkov, in da v svrho dosege ravnovesja roškem, kjer imajo oni — večino in žnjo čela iskati poti na Balkan^ za to govori nadure občinskih nameščencev in dr. Za 3 večo moč! aneksija Bosne in Hercegovine. In danes in pol milijona kreditnih postavek v izrednih To so v drugem Članku, od minole; vlada v resnem političnem svetu uverjenje, potrebščinah je bilo črtanih zato, ker ni do-srede, odkrili z odkritostjo, ki meji na ci- i — ki mu dajajo izraza tudi trezni ia dale- pustno, da bi se postavljale v proračun iz-nizem. Dočim v prvi poiovici tudi tega kogiedni nemški poliiiki —t da je jugoslo- datne postavke, ki naj bi se ne porabile v članka še naprej predejo nit pomirjenja na vansko vprašanje sedaj najvažneje vprašanje dotičnem proračunskem letu. Češkem in se vesele sporazumljenja med za državo. S tem pa Je tudi rečeno, da je V namestništvenem odloku, naslovlje-obema narodoma, ki naj ustvari možnost; v najvišem, življenskem interesu države, da nem na tržaškega župana, s katerim se skupnega postopanja Čehov in Nemcev v to vprašanje traktira z ljubeznijo in dobro- župan obvešča o delni cdobritvi proračuna, parlamentu, s čemer da bi se odpirali ugodni hotnostjo, da si pridobi simpatije In zaupa- se poudarja, da bi bilo v financijalnem pogledi v bodočnost ter bi se otvorila nova 1 nje med narodi na Balkanu! Tu pa Vam gospodarstvu z občinskim imetjem mno-politlčna era — pa prihajajo v drugi polo- ; prihaja nemški list, ki uvršča med naloge gočesa želeti in da je razvidno, da ob povici, kjer govore o razmerah v domaČi hiši, j nemštva v interesu države: boj proti bal- trebni varčnosti v posameznih agendah ob-s „pomisleki" proti temu, da bi se „forma", krnskim narodom! To naj bil tudi pravni činske uprave omenjeno zvišanje doklad ki se Jim zdi tako ugodna za Češko, upo-1 naslov, ki naj bi opravičil nespravljivost nikakor ni potrebno in se torej lahko more rahtta tudi za alpske dežele, kjer vihra boj Nemcev v alpskih deželah in njihovo po- doseči ravnovesje med dohodki in izdatki z med njimi in Slovenci 1 In izjavljajo z vso; hlepnost po izključnem gospodstvu 1! Slabše dosedaj občini razpoložljivimi pokritbenimi energijo — kakor pravijo oni — dočim bi:pač ni možao braniti slabe stvari. Od lista, sredstvi. bi ml rekli: z vso cinično odkritostjo, da; kakoršen je „Tagespost", ne bi pričakovali Namestništvo je ob tej priliki ostro Nemci v alpskih deželah nikdar ne privole v i take nerodnosti. kritiziralo brezmejno razsipanje in varčevanje." PODLISTEK. Spomini na praške slavnosti. (Nadaljevanje.) Po Pragi. Poleg Narodnega doma na Vinogradih, i kjer so se skoraj redno vsak večer shajale: večje slovenske družbe, naj ne pozabimo! omeniti majhnega lokala v Moravski ulici, \ kjer je bilo vsak čas, zlasti pa zvečer vedno! najti ljubiteljev poštene kraške kapljice. Je I to namreč Pipanova, ali oo sedanjem last-1 niku ali upravitelju, Dugulinova „Kranjska' vinarna", zbirališče slovenskega dijaštva vi Pragi. Slovenski dijak ni ravno najpremož-nejši možak na tem božjem svetu, in kdor-je sam okušal vse sladkosti in biidkosti dijaškega živijenjenja ca visokih šolah, pač' sam predobro ve, kako trda prede včasih i „sinovom modric". So časi, posebno takole okrog prvega, ko prihaja cesarski mož s' težko pričakovano nakaznico, in tedaj je i nebo jasno, celi svet diha samo čisto ve-' selfe in radost, in mladi mož, nada naro-; dove bodočnosti, bi objel ne samo pismo- 1 nošo, temveč sploh vsakogar, ki bi mu prišel tedaj v roke, celo svojo staro gospodinjo, hišnega cerbera, ki je vstopila trdo za pismonošem v sobo, da reši, kar se da rešiti, predao poleti ptiček iz gajbice „zeleni gaj iskat". No, v takih časih se menda „Kranjska vinarna" s svojim vipavcem, teranom in cvičkom ne more pritoževati, da ne bi imela dobrih gostov. Drugače je seveda tedaj, ko „ni žvenka, ni cvenka": tedaj pač „dela" Kranjska vinarna mnogo več v „fižolu, velikem in majhnem, s čebulo in brez nje", kakor pa v vipavcu in teranu. Sicer pa itak pravijo, da Je fižol steber kranjske dežele, zakaj bi ne bil tudi steber slovenskega r ijaŠtva, posebno Če je „narejen" po naše, z oljem namreč; kajti domačini v Pragi skoraj ne poznajo olja fn bi si gotovo dali napraviti naš „steber" s — kislo smetano. Brrr! Da pa končamo z zabavišči in drugimi takimi prostori, naj omenimo le še na kratko, da je bilo pač malo naših ljudi, ki bi ne bili stopili vsaj na vrček „Črnega" v splošno znano restavracijo „V fieku", kjer Je marsikdo med nami prvikrat videl češki običaj, da si da družba malo pred polnočjo, ali pa sploh, če je žeja nekoliko večja, postaviti na mizo — „ščene", sodček, ki drži kakih 10 do 12 litrov in iz katerega si potem družba sama toči pivo v čaše. Vrt „V fleku" Je bil gotovo vedno nabito poln, da so se one postavne, že precej na Mona-kovo spominjajoče natakarice komaj in komaj prerivale skozi množico gostov. Omenimo naj tu morda dogodka, ki se je dogodil tu prvi večer, ko smo dospeli v Prago, in ki prejasno označuje češko potrpežljivost. Bila nas je večja slovenska družba, med nami tudi večje število slovenskega dijaštva. Pevci na eno stran, nepevci na drugo, in odobravanja ni bilo ne konca ne kraja. Nekoliko miz dalje sta sedela med samimi Čehi dva Nemca, ki sta, očivldno nekoliko napita, začela nekaj zabavljati. Okrog mize se je zgrnila velikanska množica ljudstva. Krik sem, krik tja, prepira nikdar konca. Slovenci smo peli in peli, ljudstvo je ploskalo, a tam okrog one mize vedno več ljudi, ki razburjeno odgovarjajo onima dvema izzivačema, kt komodno sedeč in porogljivo se smejoč odgovarjata množic!. Stvar je trpela še dalje, ko je naša družba že odhajala. Potem pa Še pišejo nemški listi o čeških nasilstvih, o napadih Čehov na Nemce in ne vemo, kaj še vse 1 Najmanj tisoč ljudi je bilo na onem vrtu, sami Čehi, a niti eden se ni dotaknil onih dveh nemških izzlvačev! Pri nas bi ju bili že zdavnaj postavili pod kap. Končno še par besedi o razstavišču v „Kral. Obofe". V soboto in nedeljo zvečer se je tu vršila ljudska veselica. Nad vhodom se je svetil velikanski napis v električnih žarnicah in prav tako je tudi sijala fasada ogromnega razstavnega Izid revizije ljudskega štetja. Dolgo je trajalo, predno je prišla vlada na dan z izidom revizije ljudskega štttja v Trstu in Gorici. Četrtkov uradni list je priobčil ta izid in mi smo ga objavil v včerajšnji številki našega lista. Potemtakem Je torej v Trstu in okolici z vojaštvom vred štelo dne 31. decembra 1. 1910. domače prebivalstvo 190 941 duš, ki so se delile po .občevalnem" jeziku v 11.876 Nemcev, 118.957 Italijanom, 56 926 Slovencev, 2403 Srbo-Hrvatov, 565 Čthov, 157 Poljakov, 33 Malorusov, 11 Romunov in 13 Madjarov. Torej 56 926 Slovencev! Če prištejemo še pripadnike drugih slovanskih narodnosti, poslopja vsa v raznobojnih električnih lučkah. Velikanski prostor je to, da bi se človek skoraj izgubil na nJem. Vsenaokrog so bile nameščene pivnice, v katerih je bilo občinstva na tisoče. Na sredi pred razstavno palačo je bil z zelenjem in zastavami okrašen paviljon za godbo, a na drugi strari je bilo prirejeno plesišče, kjer so se vrteli — po Češki navadi — večinoma v polki stoteri in stoteri pari. Celo uro si zamudil, samo da si si, hodeč od paviljona do paviljona, ogledal to pestro množico. „ Slo vince" je bilo prav lahko najti po petja, ki se je glasilo skoraj pri vsaki mizi, kjer je le bila kaka slovenska družba. Zabava je b la res tako domaČe prijetna, da se paviljoni kar niso hoteli Izprazniti, ko so začele ugašatj električne obločnice. Kako radi poslušajo Čehi slovensko petje, je bilo pač res videti iz dejstva, da je slovenske pevce, ki niso mogli dobiti prostora na prenapolnjeni električni !n so pojoč odkorakali v mesto, spremljala velikanska množica, ki je pred „obecnim do* mora", kjer so še zapeli „Slovenec sem", le vedno Še želela, naj pojo in pojo. Bo pač resnica da je Slovencu pesem, kar so Čehu gosli. * * * V včerajšnjem podlistku naj se popravi tiskovna napaka, da je dr. Formanek govoril v ruščini, ne pa v „nemščini". šteje slovansko prebivalstvo mesta Trsta in okolice 60.084 duš, torej 31*47 odstotkov vstga domačega prebivalstva; Slovenci sami pa tvorimo 29 81 odstotkov. Vsakomur, ki pozna tržaške razmere, zla. 11 pa tistim, ki so z zanimanjem zasledovali vladno revizijo ljudskega štetja, je znano, da je tedaj, ko se je vi šila revizija, ostalo pri takozvanih revizijskih uradih še ce!e kupe naznanilnic, katerih ni bilo mogoče revidirati, ker se tozadevna povabila niso mogla dostaviti strankam, ki so v času od magistratovega ljudskega štetja pa do revizija premenile svoje bivališče, iz česar vsega se daja sklepati z vso gotovostjo, da bi bilo pravilno izvedeno ljudsko štetje ugotovilo v Trstu še znatno večje število slovenskega prebivalstva. Koliko pa nas je naštel mestni magistrat po svoji famozni „reviziji" ? Bilo nas Je z vojaštvom vred 37.063 Slovencev, 1422 Hrvatov in Srbov, 142.113 Italijanov, 9689 Nemcev in 663 drugih narodnosti. Ako odštejemo od teh 663 pripadnikov drugih narodnosti 24 Rumunov in Madjarov, bi bilo torej po volji magistratne gospode v Trstu vsega skupaj 39.134 Slovanov, torej slabih 21 odstotkov, dočim bi pa Slovenci sami tvorili komaj dobrih 19 odstotkov. Število slovenskega tržaškega prebivalstva se je potemtakem pomnožilo na podlagi vladne revizije za celih 19.863 duš, slovansko prebivalstvo pa za 20.950. Niso sicer niti to še, kakor smo že rekli, prave številke, vendar pa pomenjajo vsaj precejšnje ublaženje one vnebokričece krivice, ki so jo storili razni sleparski raa-gistratni revizorji ob priliki svoje „revizije" slovenskemu in siovanskemu prebivalstvu iizaškega mesta in okolice. Ako primerjamo sedaj število S!ovencev, oziroma Slovanov, s številom domaČega tržaškega italijanskega prebivalstva, se nam kaže vse drugačno razmerje, nego pa je bilo ono na podlagi magistratne revizije. Vladna revizija izkazuje le še 118 957 Italijanov, Slovanov pa 60 084. Slovani potemtakem izkazujemo napram Italijanom število, ki je večje, nego polovica domačega italijanskega prebivalstva napram vsemu don ačemu prebivalstvu, ki šteje z vojaštvom vred 190.941 duš, brez vojaštva pa 188.636. Razumljivo je, da so te številke, ki pač govore tako jasno besedo, da je ni mogoče niti preslišatl niti preupiti, udarile v glavo gospodi na magistratu, prav posebno pa še gospodom okrog „Piccola". Toda tudi tu si zna pomagati stari lisjak z Goldonijevega trga. Zakon o ljudskem štetju določa namreč, da je le pri domačem prebivalstvu navesti občevala! jezik, dočim se inozemci navajajo SEmo po številu. In tako je bilo 31. dec. 1910. I. v Trstu 39.016 inozemcev, med katerimi so Šteti tudi ogrski državljani. S temi inozeraci se sedaj tolaži „Piccolo", češ, da je od teh inozemcev najmanj 35.000 re-njikoiov in da jih je od teh renjikolov stanovalo v mestu vsaj 30.000, ker mesto s;.mo Šteje 31.760 inozemcev. Za nas, za naše narodnopolitično sno-v .nje in delovanje, je pač popolnoma ire-le antno, koliko renjikolov si hoče ustvariti „PfCCoio" iz inozemcev, kajti ti pač ne prihajajo v poštev pri javnih poslih, za katere je treba avstrijskega državljanstva, in nam ne škoduje pra' nič, če si „Piccolo* zapiše tudi še par tisoč renjikolov več, nego jih je v resnici v Trstu; domačega prebivalstva, tistega, ki mu gredo poleg vseh dolžnosti tudi vse pravice avstrijskega državljana, je v Trstu ena tretjina slovanskega In tako znatne manjšine pač nI mogoče več zata-evati. Popolnoma brezpomembno je tudi, ali biva ta tretjina v mestu ali spodnji ali zgornji okolici: Trst z okolico tvori eno upravno celoto in vsem občanomf pa naj bivajo v mestu ali okolici, gredo za enake dolžnosti enake pravice ! Sicer pa je res lahko umljivo, da „Pic-colu" ne d ši niti spodnja niti zgornja okolica, kajti spodnja z 28.178 Slovenci napram 22.432 Italijanov, zgornja pa z 8199 Slovencev proti 538 Italijanov, je pač oreh, ki je pretrd, da bi ga razgrizie brezzobe „Piccolove" čeljusti, kar je prav tako umljivo, če vzamemo skupne svote cele okolice — 36.697 Slovanov proti 22.976 Italijanom/ Da pa tudi 22 156 Slovanov proti 95.383 Italijanom v mestu samem pomenja tudi Število, ki se ne da prezreti, nam „Picoolo" javno sicer gotovo ne prizna, a prepričani smo, da ga ta številka boii še bolj, kakor pa ona iz okolice 1 Če je končno „Piccolo" pospremil svoje poročilo o izidu vladne revizije z žalostno pripombo, da je bilo pač pričakovati „kaj takega", in še z bridkejšo tožbo, da je bila revizija poverjena slovanskim In nemškim uradnikom brez kontrole zastopnikov interesirancev, to je „cittadinov" In v prvi vrsti občine, ne pravimo na to jadiko-vanje nič drugega nego to-le: „Piccolo" in denuncijantstvo sta bila od nekdaj neraz-družljiva; kako pa gospodari kozel kot vrtnar, smo pa videli pri oni škandalozni magistratni reviziji, ki je dala državnemu pravdni štvu toliko posla, da še do danes ni izvršilo preiskave proti vsem magistratnim evizorskim sleparjem! Polom v Puli. Pula, dne 13. julija. Po dvednevni razpravi pred okrožnim sodiščem v Rovinju sta bila včeraj dva zmed aretirancev obsojena in sicer dr. Pa-lisca na 14 mesecev in B gatto na 8 mesecev ječe. Bivši občinski tajnik dr. Pallsca in bivši ravnatelj občinskega računarstva sta prva pomerabneja obtoženca v puljski aferi, ki sta prišla pred sodnike. Razprava proti njima, ki je trajala dva dni, je podala v prav kričečo ilustracijo vse korupcije in gnjila vi, ki je razjedala občinsko upravo v Puli. Interesantno je, da je obtoženca neusmiljeno obremenjeval soaretiranec bivši občinski knjigovodja Gilante. Odkrito je povedal, kako je vse kradlo, kako so se računi falsificirali in kako ie v tej atmosferi začel krasti tudi on sam. Obtoženec Palisca se je puščal tudi podkupovati od strank. Obtoženec Bigatto je odkrito priznal, da si ie opetovano „izposojal" občinski denar, v knjige se ni nikdar redno upisovilo in vsakdo je imel knjige na razpolago in sam upisoval vanje kar je hotel. S kratka: korupcija in demoralizacija kakor si je černeje ne moremo misliti!__ Domače veste. Iz poštne službe. Poštni konceptni praktikant dr. Ivan L a m u t v Trstu je imenovan za poštnega konci pista. Imenovanja v sodnijski službi. Sod-nijski praktikanti dr. Henrik Irgolić, Fran C i g o j, Paskval Višin, Anion S1 a v i ć, dr. Stmon Bianchi, Edvard Jelušič, dr. Edgard R o s s i, Milan Bogataj, dr. Ivan F r a u s i n, dr. Silvlj Colombani, Nikolaj G r e c o, Pij P e s a n t e, Karol Josip Kavčič in Aleksander A i t e so imenovan za avskultante. Imenovanja v finančni službi. Carinski nadzorniki Vaientin Kosovel, Alojzij K n o 11 in Rajmund A r m i n g so imenovani za višje carinske nadzornike v področju finančnega ravnateljstva v Trstu. „Goričine* pripovedke o Sokolstvu. V svoji številki od 9. julija je priobčila „Gorica" to le notico: „Naši liberalci nemajo doma nobene stvari, s katero bi se lahko ponašali. Zato se pa bahajo z uspehom, katerega je doseglo slovansko sekoistvo v Pragi, češ, to je uspeh nas „naprednjakov". Pišejo in govorijo tako, kakor da bi se bili zbrali v Pragi sami naprednjaški sokolići. Stvar je pa drugačna, kajti v Pragi niso bili navzoči ie slovenski sokoli, ki so skozinskoz pod vodstvom liberalnih gospodov, ampak tudi hrvaški, maloruski, češki itd. Pri Hrvatih je večina sokolskih društev v rokah pra-vašev, t. j. stranke, koje poslanci sede v hrvastko-slovenskem klubu na Dtinaju. In znano je tudi, da je katoliški nadškof prispeval za izlet hrvaških telovadcev v Prago. Pri Malorusih stoji duhovščina na čelu sokolskih društev, tudi poljsko sokolstvo ni proti versko, pač pa velik del češkega in slovenskega sokolstva. Kak duh vlada v enem deiu češkega sokolstva, najlepše dokazuje fakt, da so se delegati nekaterih sokolskih društev odstranili prt slavnosti Palackega samo radi tega, ker so bili pri slavnosti navzoči tudi katoliški duhovniki 1 In ali niso tudi pri nas sokoli, ki mislijo, da je naloga sokolstva propaganda svobodne misli in ne telesna vzgoja?* Ne čudimo se, da je „Gorica" prišla s tem šopom natolcevanj in sumničenj. V taboru je, kjer vse sovraži Sokolstvo iz dna duše, kjer proglašajo Sokole za največje sovražnike slovenskega naroda.... In kjer vse sovraži, tudi „Gorica" ne sme .... Ne, beseda ljubiti ne bi bila na pravem mestu. Kajti, odkar so se Slovenci po veselem boju „za načela" tako lepo preporoditi v — sovražtvu, se le smeši oni, ki bi hotel gospodom okoli „Gorice" govoriti o ljubezni do bližnjega. Odkar se „preporajajo" Slovenci za.....strankarske namene, je pojm ljubezni do bližnjega izginil iz slovenskega Javnega življenja, ako je ta bližnji druzega političnega mišljenja, čeprav je isti Izveličar učil ljubezen tudi do sovražnikov. Prf nas pa smo se tako temeljito preporodili v — sovražtvo, da n. pr. „Gorica" niti resnice ne sme pisati o Sokolstvu. Sama natolcevanja je napisala „Gorica", sama obdolževanja brez vsacegs konkretnega dokaza. Nepoznavatelj razmer mora dobiti utis, kakor da je v sokolskih vrstah sama druhal, ki divja proti katoliški veri in cerkvi. Nasproti temu klevetanju konstatujemo, da so n. pr. pri tržaškem „Sokolu" učlanjeni tudi ljudje notorično velike verske vneme, da pošiljajo tudi svoje otročiče k telovadbi,! in da obiskujejo tudi sokolske prireditve,) ne da bi imeli kedaj povoda za kake pri-1 tožbe. „Sokol" je narodna in ne politična organizacija, ki zahteva od svojih Članov le narodne značajnosti in osebne spodobnosti, dočim pušča glede političnega naziranja vsakomur popolno svobodo. Tako je seveda med Sokoli tudi ljudi, ki so po svojem osebnem naziranju liberalci; ali sokloska organizacija kakor taka ni ne liberalna ne klerikalna, ampak le narodna vzgojevalnica telesno zdravih ljudij in trdnih značajev. In če bi v „Garičinem" taboru hoteli biti odkritosrčni, bi priznali, da ne sovražijo sokolske organizacije zato, ker je kakor taka liberalna ali brezverska, marveč zato, ker je v vrstah Sokolstva ljudij, ki so po svojem osebnem naziranju druzega političnega mišljenja. Pa kake neskladnosti je zagrešila „Gorica" v svoji \l — Ljubljane zapovedani strankarski strasti! Trdi, da so slovenski in češki Sokoli liberalci in brezverci, potem pa naglasa, da je pri Malorusih duhovščina na čelu sokolskih društev in da so hrvatski Sokoli po večini pravaši, somišljeniki poslancev, ki sede v hrvntsko-siovenskem kiubu, v katerem sedi tudi dr. A. Gregorčič. In tudi to naglaŠa, da je katoliški nadškof prispeval za zfet hrvatskih Sokolov v Prago. Bravo! Zadovoljni smo z „Gorico", ker nam je jako olajšala obrambo Sokolstva pred njenimi natolcevanji. Mari so tisti maloruski duhovniki in tisti katoliški nadškef res ta*o zanikrni — katoliki in vernik', da bi pošiljali mladino na kongres, kjer so bili Čehi in Slovenci — po „Gorici" liberalci in brezverci v ogromni večini, da bi poštiiaii na kongres, ki ga prirejajo brezverci ?!! „Goričine" konstatacije postavljajo na krivo le njo samo. Naj pa še mi napišemo par konstatacif, na katere je „Gorica" pozabila. Da je bilo namreč na praških slavnostih tudi mnogo duhovnikov z dežele — z znaki na prsih!!! — In ti duhovniki menda bolje poznajo Češke Sokole, nego pa gospodje v Gorici po — ukazih iz Ljubljane. Aii pa so morda tudi vsi tisti češki duhovniki sami liberalci in brezverci ?! Tudi je „Gorica" pozabila konstatirati, da je v sokolskih vrstah — v najlepši slogi s hrvatskimi pravaši — marširalo tudi srbskih duhovnikov I Bili so torej v Pragi ljudje najrazličnejših stanov, raznih slovanskih plemen in raznih političnih mišljenj. Mogli so se združiti v to doslej največje slovansko slavje ravno zato, ker sokolska organizacija ni politična, ampak narodna — slovanska! Pa tudi Poljaki se niso odtegnili radi svoje verske gorečnosti, ampak le iz sovražtva do Rusov. Na poskus „Goričin", da bi hrvatske Sokole konfiscirala za-se kakor politične somišljenike, hočemo odgovoriti posebej in s klasično pričo iz — pravaškega tabora!! Le toliko pripominjamo že danes, da ravno ta „Goričin" poskus priča, da je ona, ki bi hotela pritegniti Sokolstvo v politični vrtinec, dočim hočemo mi, naj bo e narodno in slovansko! II. slo/enska dekliška ljudska šola CMD je izdala letos svoje tretje letno poročilo, ki ga je sestavila šolska voditeljica g.a Mira Engelmanova. V uvoda se nahaja spis „Šolski zdravnik", ki ga toplo priporočamo staršem, ki imajo šoli dorastlo deco. Na zavodu, ki Je nameščen v hiši Trgovsko-obrtne zadruge, oziroma v ul. Stadion, Je bilo nameščenih poleg voditeljice še pet učnih moči, kot katehet pa g. kapelan Anton Cok. Iz šolske kronike posnemamo, da {e bila pravica Javnosti podeljena šoli dne 24. julija 1911. 1. Voditeljica g.a Engelmanova in učiteljica g.dč Ema Zamejčeva sta bili z ministrskim odlokom z dne 15. julija 1911. 1. imenovani za c. kr. učiteljico oz. podučiteljico. Šolo je nadzoroval okrajni šolski nadzornik ter družbeni predsednik in nadzornik. Zdravstveno stanje učenk je bilo povoljno. Umrla ni nobena učenka in nalezljive bolezni niso ovirale šolskega pouka. God sv. Cirila in Metoda Je Šolska nradlna praznovala s slovesno službo božjo. Šolsko leto se je zaključilo 13. julija. Višji razredi so med letom napravili več poučnih izletov v bližnjo in oddaljenejšo okolico. Šolarska knjižnica šteje 72 knjig, ki so se učenkam višjih razredov izposodila 564-krat. Hranilne pušice „Trgovsko-obitne zadruge" ima 109 učenk, ki imajo v njih naloženih nad 1500 K. Zavod je Štel v začetku leta 341 na koncu pa 335 učenk in sicer I 64 (67) v začetku II 78 (82), Hi. 63, IV. 69 (66), V. 61 (63). Sposobnih za višji razred Je bilo 294, nesposobnih 34, neizprašane 4. B!Ie so vse Slovenke. V Trstu rojenih je bilo v I. razredu 54. v II. 73, v Hi. 55, v IV. 52 in v V. pa 37, torej 271 Tržačank in le 64 rojenih izven Trsta. Šolsko leto 1912—1913 prične 16. septembra ob 8 zjutraj. Vpisovanje novih učenk bo 13. in 14, seDtembra od 9 do 12 dopoldne v šoli na Acquedottu štev. 20., II. nadstropje. S IV. razredom se prične brezplačen, neobvezen pouk v italijanščini. Končno se šolsko vodstvo zahvaljuje dobrotnikom, ki so omogočili obdarovanje ubožnejŠih učenk z obuvalom in obleko i. t. d. Vodstvo otr. vrtca pri Sv. Ivanu vljudno vabi starše in ljubitelje mladine sploh, na otroško veselico — kot zaključek šolskega leta — danes v nedeljo, 14. t. m., ob 6 pop. Spored je raznovrsten, in nastopijo izključno otrod iz vrtca. Po veselici bodo otroci pogoščeni s pecivom in mali-novcem. Vstopnina 40 vin. Čisti dobiček ima podružnica sv. Cirila in Metoda v Sv Ivanu. Za pogostitev otrok so darovali: G. Bak, trgovec škrniceij biškotov tu g. Klun, trgovec škatljo biškotov in butiljko malinovca, g. Pahor 1 K. Srčna hvah! Odborova seja „Matice Slovenske" bo Jutri v ponedeljek ob 6 zvečer v društvenih prostorih. Dnevni red : 1) Poročilo predsed-nišiva, 2) Potrditev zapisnika zadi|e seje, 3) Poročilo iz gospodarskega odseka (g blagajnik in tajnik), 4) Izprememba v literarnem programu za I. 1912, 5) Tajnlkovo poročilo, 6) Slučajnosti. Tržaški mestni svet bo fmel jutri ob 7 zvečer XXI. (izredno) sejo. Na dnevnem redu Je edina točfc.a : Izjava žalosti povodom smrti II. podpredsednika mestnega sveta dr. Hektorja Dauranta. Buren pro estni shod delavcev tovarne „Linoleum". Prej.li srno: V velikanskem številu so se zbrali predvčerajšnjim na »rtu gostilne „Kosič" pri S/. Jakobu delavci tovarne „Linoleum", da protestirajo proti atentatom na delavsko organizacijo, proti kršitvi koalicijskega prava, delavne pogodbe in gotovim denuncijantom, delovodjem. Celi teden so bili delavci silno razburjeni, zlasti pa je prikšpela razburjenost do vrhunca na tem protestnem shodu. Shod je otvoril predsednik skupine NDO „Linoleum", tov. Loboda, ki je govoril o razmerah v tovarni Linoleum, o žrtvah, ki padajo radi denuncijantov in iažnikov. Poživljal je na složen nastop vsega delavstva v tovarni, ter na odločen boj, oblju-bivši, da ne odstopi od predsedniškega mesta in da bo, ker je postal žrtev tistih, ki se boje našega združenja, še bolj ostro nastopal, akoravno je brez službe. Organizacija ne sme propasti v naši tovarni, kajti če se zgcdl kaj takega, je delavstvo prepuščeno njim na milost in nemilost. Tovariš Brandner je nato razvil na kratko zgodovino organizacije v tovarni Linoleum. Sedaj, ko vidijo močno organizacijo imajo strah pred močno silo delavske solidarnosti in hočejo organizacijo ubiti. V ponedeljek so vrgli na cesto predsednika, v torek pa podpredsednika skupine. In govori se, da nameravajo naskočiti člane, odpustiti z dela vse organizirane delavce. To se ne sme zgoditi. To Je kršenje koalicijskega prava. Vsak avstrijski državljan ima po zakonu pravico pristopiti organizaciji. Kaj so mari zakoni samo za delavske oderuhe, kaj jih za nas ni ? Veliko so krivi tem razmeram razni delovodje, ki so se tudi ustrašili organizacije, češ, potem jih ne bomo več smeli preganjati ali pa pretepati. V pogodbi je navedeno, da morajo predpostavljeni, rrej delovodje, postopati lepo z delavci, da j h ne smejo žaliti, preganjati kakor pse, ali celo pretepati. Delovodja Natek kiši pogodbo na Škodo delavstvu, zato zahtevamo, da se ga odpusti, da bo mir v tovarni. Mi zahtevamo od obrtne oblasti, da zadevo preišče in ona pouči ravnateljstvo tovarne Linoleum, da stori svojo doižnost. Govornik Je predlagal ostro resolucijo, ki se odpošlje na obrtno oblast. Resolucija Je bila z. velikanskim navdušenjem sprejeta. Nadalje je predlagal, da se izvoli deputacija, ki gre intervenirat k ravnateljstvu. Sprejeto. Govornik je nato nadaljeval, da je odločna naša zahteva, d? se sprejme odpuščena delavca nazaj. Će ne gre z lepim, moramo začeti z grdim. Oi vlade pa v prvi vrsti zahtevamo, da Je pravična, da ne daje privilegijev in pomoči ved.io 10n „ ampak, da je vsaj neutralna. Ko so govorili še razni govorniki, je predsednik zaključil sh d poživljajoč k delu za skupno stvar. Takega shoda res že dolgo ni bilo. V delavstvu je kar gorelo. Ta shol je bil glasen memento ravnateljstvu tovarne Linoleum, ki naj ugodi željam delavstva, ker drugače se bo kesalo. Sklep Šolskega leta. Včeraj so zaključile šolsko leto vse ljudske in meščanske šole, na katerih se je vršil pouk še do včeraj. Počitnice bi bile imele pravzaprav pričeti šele v ponedeljek, dne 15. t. m., ker pa pade vmes današnja nedelja, je bil sklep dolečen za včeraj. Tunel pod Sv. Vidom so včeraj jju-traj odprli javnemu prometu. USTBEDNi BANKA GESKVCH conoirn cu podružnica v trui v orUnll tLCli :: rum mi pjiteeosjo 3. : Vlao;e na tajifise 41/4°/0 Pisnujefe ?iop Fiksne vloge pod najugodnejšimi pogoji. VAHJE n KMCiJE - - - ilKHJALHiUA. Uradne ure od 9.—12. dopol. in 2. 5. pop. SOKNfl in modno blago za gospode in gospe priporoča izvozni f11* Prokop Skorkovsky I v Humpolcu, Češka. Vzorol na zahteve franko. Zalo z m orne oene. Ha željo dajam tukaj Ugotavljati gosposko obleko. ZEFIRE vrtna Izredno odlikovanje arhitekta Slovenca. — Z letošnjim Šolskim letom dovrši svoje delovanje na umetniški akademiji na Dunaju arhitekt in profesor Oton Wagner Kot voditelj specijalne arhitektonične šole na umetniški akademiji je znan Wagner po vsem umetniškem svetu, in je čislan kot eden največjih aihltektov Avstrije. Določiti se mu je imel naslednik. Profesorski zbor umetniške akademije na Dunaju Je na prvem in edinem mestu (prlmo et unico loco) predlagal ministrstvu kot Wagnerjevega naslednika gosp. Josipa Plečnika, arhitekta in prof. na umet. obrtni Šoli v Pragi. Ime arhitekta Plečnika je umetniškemu svetu dobro znano. Plečnik Je bil poleg pokojnega Oibricha, najbolj znanega W3gnerjevega učenca, eden prvih Wagnerjevih učencev. Počasi se je razvijalo njegovo umetniško delovanji počasi ali sigurno. Razstavil je svoja dela večkrat v dunajski secesiji, kjer so vsi ob čudovali njegovo vsestransko nadarjenost. Bil je izložen tintnik, svečnik, figure iz lesa, celi interieuri, projekti večj h in manjših stavb, ter idealni projekti. V vsaki in najmanjši reči se je poznala nadarjena roka Piečniitova, njegov v vseh podrobnostih fin okus in dovršeno obdelovanje raznega gradiva. H konkurenci za napravo načrtov za „Narodni dom" v Trstu je bil povabljeni tudi Plečnik. Ni sodeloval pri tej konkurenci, ker Je izjavil, da nI zmožen rešiti na zahtevah prevelikega programa. Veliki Pleč nik se Je napravil majhen, ker je videl, d£ po danem programu ni mogoče napraviti dela, vrednega Piečnika. Dnvršivši svoje študije na akademiji lepih umetnosti, je živel Plečnik na Dunaju (zadnja lefa v Pragi), a ostal je Plečnik Ni postal Plecnig, ne Pietschnig, rojen Slo venec je ostal Slovenec. Značaj miren, dobra slovenska duša, ni špekuliral s svojo veliko umetnostjo, korekten kot človek io umetnik Je bil korekten kot narodnjak. — Slovenski narod mora ponosen biti na tega svojega siGa In se srčno veseli na njego vem napredku in velikemu odlikovanju, Vi ga je doživel. Po umetnosti cenimo kulturo starih narodov, a slovenski narod si bode s sinovi, kakor je Plečnik, pridobil v današnjih časih lepo mesto med najkulturnej šimi narodi. I. C. Maturo na moškem učiteljišču v Go rici so napravili z dobrim uspehom naši rojaki: Birsa Jožef, sv. Ivan; Čuk Rudolf, Prošek; Gerdol Jurij, Rocol; Meršek Rado, Rocol; Požcr Ladi, Sv. Ivan. — Poleg teh Čopič Vaclav, Lokavec; Del Cott Ciril, Sv. Gora-Kranjsko ; Furlanič Peter, Koper ; Ko-mel Fran, Kred ; Koršič Anton, Štjak; Mar-tinz Fran, Gorica; Močnik Hubert, Solkan; Nanut Josip, Št. Andraž; Radinja Anton, St Maver; Ravbekar Janko, Bohinj: Rejec Avgust, Gorica; Slavec Ivan, Osp; Turk Anton, Novomesto; Vovk Anton, Koper; Vuga Slavko, Solkan. Za 2 meseca jih je padlo 6, za 1 leto 1. 7 ako neugodnih uspehov ni še bilo na tem zavodu. Večina (6) jih ima izpit pri prof. za računstvo in fiziko. To Je zadnja korenika koperskega uči-učiteijišča. Morda jih je to motilo! 1 Rešimo mladino In rešen bo naš narod I Ne strašimo se zato male žrtve, ker naše žrtve bodo rodile tisočer sad in naši potomci nas bodo blagoslovljali. Vsak Slo venec naj po možnosti žrtvuje za šole, ker brez šol ni bodočnosti. Najlažje se pa to stori na veselicah, katerih dobiček gre za Šole. Tu se združuje lepo s koristnim. Ni-li lepše, ako se zabavaš na svežem zraku in s tem koristiš svojemu zdravju in milemu narodu, nego pa posedati po zaduhlih gostilnah? V ned »jo 21. t. m. se vrši na vrtu Konsumntga društva „Jadran" pri sv. Ja kobu velika veselica za bodoči otroški vrtec in upamo, da ve vsak Slovenec, kaj je nje gova dolžnost. Da je bil vsesokolski zlet v Pragi nekaj velikanskega se vsakdo lahko pripričb iz „Slovenskega Ilustrovanega Tednika", ki priobčuje ta teden zopet 11 slik o njem. Na uaslovni strani ie slika „stik sokolstva pri slavnostnem pozdravu na Staromestnem na-mestu", glava pri glavi nad 12 000 Sokolov in nešteta množica ljudstva. — Na tretji sirani pa priobčuje 2 sliki o prostih vajah na telovadišču na Lelni. 11.000 Sokolov vrsta za vrsto \ — Priobčuje tudi slike o amerikanskih Čehih, o amerikanskih Sokoli-cah, o ruskih Sokolicah, francoskih gimnastih itd. itd- — Vedno bolj uvidevamo, kako po treben je Slovencem takšen list, kakor je „Slovenski I!ust. Tednik*. 20. občni zbor pevskega dr. „Slava" pri sv. M. Magdaleni spodnji se je vršil minoli torek v na/zočnosti skoraj vseh članov. Izvoljen je bil sledeči odbor: Anton Miklavec, predsednikom, Benedikt Godina, PapieraCigarettes podpredsednikom, Mirko Pregarc, ta|nikom, Josip Pregarc, blagajnikom. — Odborniki: Anton Čok, Drag. Gregorič, Josip Piško, Anton Nardia, Josip Sušelj. Namestnikom: Vek. Kuret in Franjo ŠušelJ. Mnogo se je razpravljalo o pevski slavnosti, ki se bo vršila dne 28. t. m. To bo pravi narodni praznik v proslavo 20-letnice „Slave*. Pri tej priliki je „Slava* povabila na sodelovanje vsa bratska pevska društva v okolici in v mestu. Nekatera so se že odzvala, ;od drugih pričakuje društvo, da se odzovejo vsa. Vsakako bo zopet to lepo narodno slavje v tržaški okolici. Zavarovalnica goveje živine v sv. Križu priredi danes na trgu javno tombolo in ple3. Činkvina 100 K, tombola 200 K. Srečke po 40 stot. Začetek tombole ob 6 url popoldne. Odbor vabi na obilno udeležbo. Tržaško kolesarsko društvo „Balkan" priredi danes, v nedeljo 14. t. m, skupni izlet v Sežano. Odhod točno ob 2 popoldne izpred kavarne „Minerva". K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Tržaška mala kronika. Nesreča ali samomor? Uslužbenec državne železnice Fran Tancik je včeraj ob 145 pop. opazil pri skladišču 33 v Barkov-Ijah Človeka, ki se je kopal, a se ni dalje zanimal za to. V bližini se je nahajala tudi lokomotiva in mašinist iste je nakrat začel klicati: Ajuto! videč, da se je začel oni človek potapljati. Na ta klic je prihitel čuvaj Blaževič, skočil v morje in privlekel človeka do kopnega v bližino do 2 metrov. Tu so mu pa začele pojemati moči in Je bil sam v nevarnosti, zato je moral skočit' v morje medtem dospevši redar Kocjančič, ki je oba spravil na kopno. Tu sta on ln Tancik po polurnem umetnem dihanju spravila oba zopet k življenju. Pozvali so nato na pomoč rešilno postajo. Gori omenjeni človek, ki Je bil v nevarnosti, da utone, je Karol Kodela, mizar, rojen leta 1893 in doma iz gradiškega okraja. Izpovedal tatvino v sanjah. Na ja-drenici „Frida", usidrani na obrežju Gru-mula, je bil vslužben 34-letni mornar Ivan Ferrazza iz Pirana. Predvčeraj po noči je isti vkradel iz žepa hlač, ki so se nahajale v kabini kapitana Fragiacomo, novčarko, v fcateri je bilo 74 kron. Izvršlvši tatvino je Terrazza legel spat in kakor se zdi, je v spanju izpovedal tatvino, izvršeno malo prej. Čul ga je Fragiacomo, ki ga je da) včeraj aretirati, potem ko je ugotovil, da je zmanjkala novčarka. Terrazza taji. V opazovalnico mestne bolnišnice je Treves spravil včeraj 33-letno Magdaleno Briščak, stanujočo v ul. Conti 12, ki je v napadu porodične mrzlice hotela skočiti skozi okno svojega stanovanja io 51-letnega delavca Antona Bosco, stanujočega v ulici Giuliani št. 7, ki Je hipoma zblaznil in ki Je bil že večkrat v omenjeni opazovalnici Moško truplo v morju. Včeraj ob 6*30 sta dva pilota zapazila v morju pred L(oydovo palačo moško truplo. Potegnila sta truplo na kopno ter pozvala policijo in rešilno postajo. Zdravnik je ugotovil, da je smrt nastopila pred nekoliko urami. Tretji pilot je prepoznal mrtveca, ki je 46-letn» kovač Ivan Ruzzier iz Pirana. Truplo so prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Justu. Ni Še znano, se gre tu za nesrečo ali pa samomor. Koledar 2n vreme. — Danes: 7. nedelja po Binkoštih. — Jutri: Razid apostolov. Temperatura včeraj ob 12. opoldne 30* C°. — Vreme včeraj: Lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Semtertja oblačno. Vroče. Vztočni vetrovi. Loterijske Številke, izžrebane dne 13 julija : Trst 5 63 78 58 28 Line 78 83 13 84 8 Nar. del. organizacija. — Skupina „N. D. O." „Linoleum" sklicuje za jutri ob 8 zvečer odborovo sejo skupine v prostorih g. Babiča, ulica Sv. Marka št. 12. Na sejo je vabljena tudi na protestnem shodu izvoljena deputacija. — „Narodna delavska organizacija" naznanja, da so dospeli društveni znaki. Znaki so zelo lepi in stanejo 50 vinarjev komad. Lipova vejica pomeni slovanstvo, kladivo fizično in pero duševno delo, torej slovanski s o c i J a 1 i z e m. Češki na rodni socijalisti imajo ravno take znake Opozarjamo, da se prodajajo znaki same članom na narodni podlagi stoječih strokovnih organizacij, kakor NDO, Z. J. Z. itd. — Danes ob 4 pop. se vrši v društveni dvorani vaja za novo narodno četvorko, ki se bo plesala prihodnjo nedeljo na zaključnem plesnem venćku. BRZOJflUNE UESTI. Sklicanje kranjskega deželnega zbora LJUALJANA 13. Listi poročajo, da bo tudi kranjski deželni zbor sklican na kratko tasedanje meseca septembra v dobi določeni za zborovanje drugih deželnih zborov. Francoski parlament na počitnicah. PARIZ 13. V zbornici in senatu je bii jrečitan dekret, s katerim se zasedanje zaključuje. Največja zaloga stekla in porcelapa j Vrsta vrčka štev. 5 Popolioma konkurenčne cene. JAKOB HIRSCH TRST - ULICA CAVANA 15, (nasproti škofijski palačf). TELEFON ŠTEV. 13-50. za domačo rabo In gostilne tovarna čevljev MODLING v Trstu 130 filJjalk. — 1200 delavcev I. podružnica: Corso štev. 27. II. podružnica: ulica Cavana štev. II (vis-4-vis ul. Madonna del Mare) FinI M po ljudskih cenah. Izključena vsaka konkurenca. PRIMER: Moški čevlji: črni močni........K 7*50 Box...........9'50 l fini Goodjear Welt. . . „ 13'50 „ „ amerikanski . . . • „11' — n „ » najfinejši „ 17'— nizki čevlji črni....... „ zelo fini Črni.......11*30 „ amerikanski luksus . • „ 16*— Ženski čevlji: odprti Črni „Romana" .... K 3*20 „ lakasti „ .....4'20 nizki čevlji, močni.....« 5'— „ „ chevreau . . . . „ 7*50 „ najfinejši Goodjear Welt , 11*— „ amerikanski luksus . • » 13*— „ „ v barvah . „ 14'— „ „ lakasti . . „ 15*— Čevlji visoki ln nizki za otroke od 2 K dalje. CORSO 21 UL CAOANA 11. a m 3BB! Dr.EMortlnelli Cesare Cosciancich kincesijoniranl zcbo-tetoiik » ordinira od 9.—1. In od 3.S. Trst, Barriera vecchia 33 j II. ud. Telefon 1708. d! AR TURO M0DRICKY Prodajalnlca manuf. blaga In drobnih predaetov Trst, nI. Belredere 32. Zaloga ugotovljenega perila in na meter, zares, preprog, tapetov, volnenih in bom-bažnatih odej, perkala, zefira, črnega in bar-vanega satina, srajc, nogavic, trliža in volne za žimnice, dežnikov, srajc, ovratnikov, zapestnic iz platna in iz gumija, kravat in drobnarij v velikem izbora po absolutno konkurenčnih cenah. Fratnelli Hauber Trst, ulica Carducci 14 (proj Torrente. Zaloga ustrojenih kož. Velika iz bera potrebščin ca čevljarje. — Specijaliteta ščin za sedlarje. : : : : Fotografski atelje : : : : G. V. SAPIENZA Trst, ul. Barriera vecchia 27. Fotografije v vseh oblikah na svetlem in temnem papirju. Skupine in vsakovrstni posnetki izven ateljeja. Dela in povečanja v vseh barvah na olje, ahvarele ln pastele. Fotografira se v vsakem času. Atelje Je odprt od 8. zjutraj do 6. iveč. „.^TTTM 1 Dr. Fran Korsano Specijalist mm alfiHtlfne la kolao bolezni Ima svoj ® AMBULATORIJ v TVS1U, v atld San Mcota Hov. • (aaa Jadransko banko). I H Sprejema «4 12- do 1. Ib SjA do pop Nova slovenska trgovina izgotovljenih oblek domačega in inozemskega blaga za moške obleke MARTtN SKAPIN, TRST, ulica Arcata št. 19 Moške obleke od K 14 dalje, deške obleke od K 11 dalje, plat. obleke, vestalje, srajce, malje, sp. hlače itd. Specijaliteta hlač za delavce domaČega izdelka. Napravljajo se obleke po meri vsakovrstnega kroja. Cene absolutno konkurenčne. i ll I Pomladanske novosti za ženske in moške obleke prihajajo v ogromni množini edini slovenski trgovini Križmančič & Breščak Trst, ulica ]fuova št. 37. Poštena postrežba. — Nizke cene. — Sveže blago. Uzorci se pošiljajo na zahtevo franka. Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Trstu. Delniška glavnica K 8/05.C00 — Rezervni zaklad: K 800.000'— Centrala v LJUBLJANI. Podružnice v SPLJETU, CELOVCU, SARAJEVU, GORICI in CELJU; Ekspozitura v GRADEŽU. Piazza delia Boraa štev. IO, telefon štev. 518. obavlja pod jako ugodnimi pogoji vie zaupane ji bančne posle; kupuje in predaja valute, čeke in vrednostne papirje; sprejema borzna naročila na vse tu in inozemske borze; hrani in upravlja efekte in razne druge vrednosti ; obrestuje vloge r.a tekoči račun po dogovoru ; prodaja srečke na majhne mesečne obroke. VLOGE NA KNJIŽICE OBRESTUJE S ČISTIMI 4 >1,0U Avstrijsta parojlovna flsL đrnžlia, Jlalmatla", vzdržuje od 1. maja 1912, sledeče glavne proge: Trst-Metkovlć A. (poštna). Odhod iz Trsta v ponedeljek ob 5. uri pop. Povratek vsako soboto ob 6 15 uri zjutraj. Trst-Metković B. (poštna).. Odhod iz Trsta v četrtek ob 5. uri popoldne. Povratek v sredo ob 6 15 uri zjutraj. Trst-Metkovlć C. (pnštna). Odhod iz Trsta v soboto ob 5. uri popoldne. Povratek v ćotrtek ob 6*15 uri zjutraj. Trst-Korčula (poštna). Odhod iz Trsta v torek ob 5. uri popoldne. Povratek v ponedeljek ob 615 uri zjutraj. Trst-Šfbenlk (poštna). Odhod iz Trsta v petek ob 5. uri popoldne. Povratek v četrtek ob 6. uri zjutraj. Trst-Makarska (trgovska). Odhod iz Trsta vsako sredo ob 6. uri popoldne. Povratek vsaki ponedeljek ob 1*15 uri pop. Trst-Vi s (trgovska). C d h o d iz Trsta v soboto ob 7. uri popoldne. Povratek vsaki četrtek ob 7-15 uri popoldne Alfonz Sirk Rojnn, Moreri što. 11 priporoča cenjenema občinstvu svojo na novo prevzeto trgovino jestvln in kolonijalnoga blaga. Proračuni zastonj! Popolne inštalacije za vodo, plin, klosetne sesalke, kopelji in kopeljski peči. Vsakovrstne sobne peči, acet. aparati. Zaloga aparatov za Žarečo luči. Mrežice in stekla. Rodolfo Sismond avtoriziran mehanik - inštaiater Trst, ulica Muda vecehia 5. Priporoča se v« stovensKa siv TRST uiica Barriera vecchia 33 vrata štev. 13. Zastopstvo in zaloga glasovitih iT PIAMINOV ^m GUSTAVA HOFBAUER, DUNAJ C. k. dvorni založnik in dragih svetovnih tvrdk v novi zalogi glasoviijev JOS. MINflRIK - TRST Piazza Goldoni št. 12, 1. nad. Pianini od 500 kron dalje. Eleganca — soli-darnost — jamstvo. Poprave — zmerne cene j i obroki — na posodo — nglašenja. i — 11—^n i m-^—TT--------- " — - ■ AN&ELO RElfIES, Rojan, ulica di Roiano Št. 2. Prodajalna manu fakturnega, blaga in drobnih predmetov. Zaloga ugotovljenega perila in na meter, zaves, preprog, tapetov, volnenih in bombažastih odej, perkala, zefira, črnega in barvanega satina, srajc, nogavic, trliža in volne za žimnice, dežnikov, ovratnikov, zapestnic iz platna in iz gumija, kravat in drobnarij v velikem izboru. Cene zelo zmerne. Han s Scheidler = zobotelmik = zobotehoik D i. Ferdinanda Tanzei Sprejema od 9—1 In od 3—6. 575 Trst, Piazza C. Goldoni št. II. SklndiHe oglja in drv za priTo, petrolja is stavb, materijala Josip Miceus Trst, via San Clllino št. 2 (Sv. Ivan) V Času letne sezone posluje Ekspozitura v Gradežu Viale Gradenico 5t. 3. TELEFON ST. 43 Brzojavi: Ljubljanska banka, Gradež. Hoja žena in vsaka pametna, štedljiva gospodinja uporablja mesto dragega kravjega, kuhinjskega ali namiznega masla boljšo, zdravejšo, redilno izdatnejšo in skoraj za polovico cenejšo snargarlno UJSICIJMh Dobiva Se povsod, ali pa se naroči naravnost. Združene tovarne masla in margarine, (Vereinigte Margarino- u. Butterfabriken) Dunaj, XV. Diefenbachgasse 59. JOSIP STRMTIC, Trst, Piazza Rosario odlikovan z zlato kolajno in križem na svetovni razstavi v Rimu ZALAGATELJ ČE V UEV c fcr. finančne Btrsže za Trst, Koper in Pulo, c. kr. varnostne straže za Trat, okolico, Pulo in Gorico, skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in drugih akh»dišč. Priporoča cenjenemu občinstvu svojo veliko in dobro poznano tovarno in trgovino čevfjev za moške, ženske in otroke. tvH Milloi Trst' Ponteroeso • VU. a^UlGJ, Trgovina jeatvin in kolo-1 nijalnega blaga, specijaliteta: pristno Čajno maalo, » kranjsko klobase in ilirske testenine. — Za obilen iqosk se priporoča udani Ivan Bidovec, vodja 508 !Marinj Mattulich i Tovarna pečatov, tablic, pečatov za župnije, gla-j varsiva, urado itd. Pisalni in korirski stroji. i!052 j Fotograf iva^i Ljubi6 l™L~eout* I 1?, pripi reča se slavnemu občinstvu. !zde!u e vako-1 vrstne siike, navadne io na dopi-nicah. Hitra i'ivrSi-j ttv in cene zmerne. 962 ! Mihael Lampe Smilil?. i oarca. — Večkrat n?, ian a?e2 k ub — | PosebncHt vino In like i v atesrlenlocb. - -Postrežba tudi na doc.. S39 Prljtcrnfca os-n.;eneron ob-čnatva svojo žgiisjarco ls slo 6:čarno, nahajajočo a« v ullol Petronlo it 1 ogel ul. Sette fontane, Viakcuratni llkarl tu vino v steklenicah. Cene zmerne. Anton B ec^lj-Bajo &rifnn k>SlČlP kiojaSki mojster v Gorici MilllHI IMUdlO, tekaliSČe Frana Josipa St. 36. Izdelujo obleke po meri v vsakem kroju Sprejema tudi naručila izven Gorice. Pri naročilu zadostujo prsna mera. V zalogi ima ra/n vratno blago ter razpošilja uzorce na ogled Cene zmerne. Franjo Cetin, Trst, Tr.^t, ulfea Lazzaretto vecchio št. 45. priporoča svoje skladišče najboljših vsakovrstnih in vseh drugih čevljarskih potrebščin. Naročbe se izvršujejo hitro in točno na vse strani. — Tvorniške cene. ulica H. Zen one St. 17 (Sr. Jakob). Priporoča svojo na novo odprto Čcvljurn ieo. I:\rsjje %&Hkovr«tro ćelo po meri tu zmernih cenah. S-ojS k svoj m ! 126« Stara yrška žganj ar na v Trsta, Via Gavana 5. Ta se a o bi boga::. it-bira likvorjev ; specijaliteta: grj*i iu fraccoskikji i*ic kranjski bnnjevec, kraiti alivoveu in nridki tr pino-vec in rum. Cene nizke. Izberu grenčic. 81a5č'ca in | tipečenci. Gi 6 o«d«. murnu Cea. pnv. m ti. Avstrijski kreditni zavod za trgovino in obrt (uistanovljen leta 1855). — (Glavnica In raservs 243,000.000 kron). Podružnica v TRSTU Piazza Nuova it. 2 (lastno poslopje) sprejme v svoje Jeklene varnostne celic« zdelane od svetovno tvrdke Arnheim v Berolinc zajamčene proti požaru in vloma, pohrane In opravljanje vrednot, kakor tudi samo pohrano saprtih zavojev, ter d& v dotičnih jeklenih celicah v najem varnostne shrambice (safes) u različnih velikosti, v katerih se lahko shranijo vrednostni papirji, listine, dragulji itd. (Varnostne celice ne more nihče drugi odpreti kakor stranke vzajemno z banko. Ivan Žniderči^ KAROL KLOSE V U 11 4J11IUU1 Vit LrlooftraLri rv.nicfar ^a nPhfvIi Podružnica Kreditnega zavoda sprejema hranilne vloge na knjižies in jih obreatnje do nadaljnega obvestila po 3 'U °lo Ren tni davek plača direktno zarod. Bavi se tudi x vsemi banJkovnlml posli, tu »avarovanjem proti zgmbam na žrebanja. Tist, ulioa Belvedere 17, Trst Trgovina jestvln in koSonijalij. Zaloga testenin iz Bistrice in Neao ja, vsakovrstna olja, n ila, kave itd. VELIKA ZALOGA vseh potrebščin za živino kakor: otrobi, koruzo itd. Pošilja na dom in itd., po pošti. Cene ugodne in točna postrežba. i ?» 500 kron !!! Vam plačam, ako Vam moje mazilo „Riasalbe" v treh dneh ne odpravi kurjih očes, izrastkov, trde kože in sicer brez vsake bolečine. — Cena lonckn s pismenim jamstvom 1 krono Keni8iiy,Košice (Ml.ii) Ijoštjr. 12/157, Oirstc kieoarski mojstar na OPĆINA H (^lizj kolodvora držtvne železni :e) ima lasino kleparsko in mahan eno delavnico .a sta bćna in industrijska dela. Se priporoča posebno za popravljavo Lrtnib ekropilnic za bakreni vitrijol, ka^ur tudi sesaiK vsakega sistema. Prodaja kuhinjskih in poljskih j>rij>ruv lastnega izdelka. Zastopnik novega aparata za izdelovanje plina z žarečo lučjo in glasovitih dvokoles Stvria Ivan Pueh drugr. Gradeo, Durkoff iV Diana in Neurnann, „Germania" iz Draždan. Zaloga vseh potrebščin. 0'davni a za popravila. STROCHEL & JER1TSCH Trst, vogal uL Nuova-S. Caterina Nov prihod volnenega blaga za moške in ženske, zefir, batist in perljiva svila za jopice. Svilenina in ocraski zadnje novosti velik izbor izgotovijenega perila in na , ^^ metre, spodnje srajce moderci H Vezenine in drobnarije, preproge, zavese, triiž po izjemno nizkih cenah. □a i i Svoji k svojim! Prva slovenska in srbohrv. manufakturna trgovina IVA OKLOBZ1A ex PEKIĆ Trst, ulica Barriera vecchia 37. Velik izbor ženskega in moSkega blaga, spodnjih srajc, nogavic, srajc, kravat, ovratnikov, zapestnic, angleSkega zefirja od 30 vin. dalje. Velik izbor VOILE IZ BOMBAŽA od 44 vin. dalje, panama za obleke, zadnja novost. — Cene, da se ni bati konkurence. IIIIIIE j I RESTAVRACIJA ,RLLR STRZIONE' Trst, trg pred ju ž. kolod vorom 3 Vsak torek, čzirtek in soboto velik koncert vojaške godbe pešpolka št. 32 pod vodstvom kapelnika Karola \Vetaschek. Začetek ob 8. uri. ZALOGA ovsa in sena beneških in ogrskih otrobov, slame, turšČice, drobnih otrobov. SPECIJALITETA: oves za seme, priprave za hleve itd. BI«go prve vrsta. Zelo uoodne cene. Giosuč Crucciatti »taSlulla 33. — Telefon 313 X/IV. | Pozor! Opoldne fn zvečer abonement, zelo ugodno. Izborna kuhinja in budjejoviško pivo (nič glavobola). Zmerne cene. Restavracija-Hotel Balkan Drang nach Osten. Reškemu „Novemu listu" Je prišla v roko okrožnica društva „Nemški prijatelji Balkana" se sedežem v Berollnu, ki pa ima s?oje podružnice širom Nemčije. Okrožnica vsebuje poziv k vpisovanju v društvo, a priložen jej je izvadek iz Statutov. Escerpirani so samo §§ 2—6. Za danes se omejsmo na ponatis § 2. š tatu to v, ki pa že sami — tudi brez vsa-cega komentarja — govore dovolj Jasno in svarilno, kako zistematično, dobro premi šjeno in proračunjeno, vstrajno in smotreno je tisto nemško stremljenje na Vztok. Jugoslovani in ne manje avstrijski diplomatje naj bi s pozornostjo in koristjo čitali o nemških načrtih na Vztoku. * * * § 2. Cilj društva je: Da deluje na ojačenje pridobninskih, tigovrk h, umetniških in naučnih razmer med Nemčijo in Balkanskimi državami. Sredstva za dosezanje tega cilja so : a) Čim ceneja trgovska in turistična potovanja po balkanskih državah in obratno: iz teh dežel v Nemčijo pod vodstvom kake strokovrslaške osebe. b) Ustvarjanje direktnih zvez med nemškimi izvozniki, oziroma uvozniki in producenti balkanskih dežel tam, kjer se tiče uvoza in izvoza. c) Gotove in hitre informacije o vseh narodno-prldobnlnsklh razmerah rečenih dežel, ki se nanašajo na konsum blaga in industrijskih art kijev, katerih uvoz je za-željen. d) Podpiranje v poslih inkase. e) Informacije o trgovskih in industrijskih firmah, potem o carinskem prometu in pravnih odnošajih v rečenih deželah — tudi priporočanja trgovskih agentov in pravnih •zastopnikov. f) Ustanovitev pisarne za prevajanje, ki potnikom, došlim z Balkana v Nemčijo, stavlja na razpolago pripravne in s tamošnjim! razmerami seznanjene tolmače. g) Otvarjanje trgovskih muzejev in lepih ssladišč v Balkanskih državah, kjer bi se razstavljali industrijski proizvodi Nemčije in istotako pridelki zemlje balkanskih držav v Berolinu. Prirejanje potovalnih razstav nemških industrijskih proizvodov v Belemgradu, v Sofiji, Bukarešti, Atenah, Solunu, Carigradu, Zagrebu, Sarajevu. h) Posredovanje za državne dobave in prlobčevanja pogojev istih. i) Informacije o rudarskih in gozdarskih koncesijah. k) Perijodična prirejanja poučnih predavanj o pojedinih Balkanskih državah in to po večih mestih Nemčije. I) Izdavanje strokovnega organa, ki bo zastopal splošne interese društva „Nemških prijateljev Balkana", ki bo istočasno dobra informacija o gibanju trgovine in industrije toliko pojedinih dežel Balkana, kolikor Nemčije. m) Snovanje posebnih krajnlh društev po vseh večih mestih Balkana in Nemčije, ki bodo služila cilju, postavljenemu si cd društva. * * * Ako je čitatelj temeljito premotril točko za točko lega paragrafa, mu bo — kakor smo že gori rekli — tudi brez vsacega komentara pred očmi jasna slika velikega ogromnega polipa, ki se z zistematično organizacijo pripravlja, da se svojimi trakovi In in sesaljkami zavlada v vsem gospodarskem življenju Balkana in njegovih narodov. Kasneje pride, kakor po loju, tudi vse ono drugo... Interesantne so tudi lokalne grupe in podružnice (Ortsgruppen und Zvvelgvereine) te centrale v Berclinu, kakor so priložene okrožnici: Draždane : Oscar Kreidl, Dir. d. Deutsch-Oesterr. Teuhand Gcs., Weisenhausstr. 20. Hamburg: W. Blesenthal, Hamburg. Kiebitzstr. 54. Magdeburg: Herman Ax, Breitevveg 232a. Monakovo: Anton L. Hagn, Ickstatt-str. 2. Mannheim: Rfchard Bunert, Direktor, O. 7, 21. Lfpsko: Conrad Friedr. Zinn, EUsen-str. 67. Coburg: Georg Leop. Borneff. Stralsund: C. Faust ir., Spedlt., Baden-str. 24. Tel. 31. Datmold: Ernst Stein, Hofsped., BIs-markstr 15 Haiie a. S.: Richard Giundler, Rathaus-str. I3a. Karlsruhe: (Baden) Moritz v. Carnap (Hafen). Oppeln: Conrad Seldel, Spediteur. Kattcvvitz: Hch. Smlgula & Co., Sped. Tel. 346. Braunschweig: Arthur Wuttge, Post-karten-Verlag. Dusseldorf: Diiss. Treuhand Gesell-sch£ft, Lrdw. Loevve Haus (Hauptbahn-hof). Duisburg: W. H. Kramer, Sped. Kolonj (Rena): Major a. D. Heypke, Sachsenring 2. Gera: Rishard Dehne, Spediteur. Cotibus: E. Miiller & Co. Regecsburg: Dr. H. Zimmerer, Prof. am Kolon. Museum fiir Orienthandel. Freiburg i. Br.: J A. Krebs, Bankge-schaft. Konigsberg i Pr.: Fischer, Chefredakt., Ostpr.-Ztg. Stettin: Patzel, Prokurist (Gebr. Stoe-wer). Bromberg: Schulz & Winnemer. * * * Bukarešta: Banca Montenei, Str. Dom-nei No. 8. Turn Severin: Banca Mehedintolui. Beligrad : M. J. Petrovits. Niš: WIada Aradjelovits, major. Sofija: Robert Kruger, Bulg. Ver-kehrsver. Ruščuk: Heinrich Langbehn. Bar (Mont ): N. J. Dibenja, Burger-meister. Dubrovnik: Društvo za unapredjenje Dubrovnika. (1) Trst: Federazione per il Promovimento del Concorso dei Forestieri. Zagreb : Društvo za promet stranaca u kraljev. (!) Zemun: N. Nastić, Redacteur. Reka: Fiumaner Commercialbank. Solun : Deutsche- Klub. Carigrad: Keil, Buchhandiung. Ctlamata: Marc Daseas, Advokat. Atene: Banque d' Athenes. Dunaj I.: Robert Kraus, Director, Wipplingerstr. 12. Kmetijska Družba za lxz\ in okolico. Nekoliko o glavnih napakah na£e Živinoreje. Živinoreja ima, kakor kažejo raziične okolščine, lepo bodočnost. Živinoreja je tudi jedna izmed glavnih panog gospodarstva v tržaški — in to posebno v zgornji okolici. Da se zboljša in povzdigne, so začeli merodajni taktorji obračati posebno pozornost na to tako važno panogo kme tijstva. Pred vsem se je začelo z zboljšanjem naših še mnogokrat pomanjkljivih hlevov, za požlahtnenje pasme so se uvedli čistokrvni b!ki plemenjaki; za do3ego večjih dohodkov pri kravah mlekaricah so pričeli naši živinorejci s krmljenjem močnih krmil (oljne tropine) ; za varstvo, oziroma odpo-moč pri raznih nezgodah in nesrečah štejemo nič manj, nego 7 zavarovalnic goveje živine; za omejitev klanja telet, sposobnih za pleme, so se delile nagrade za lepo vzraščena teleta ; veliko se je že storilo s kmetijskim poukom itd., da pač lahko ko-nečno rečemo, da nismo zadnji v živinoreji in tako brezbrižni in gospodarsko zanemarjeni, kakor se nam v zadnjem času tako rado očita v nemških in to celo kmetijskih listih, in to iz gotovih sebičnih, nam dobro znanih namenov. Da še nismo tako popolni, bo pač med drugim največ krivo dejstvo, da se v tako neposredni bližini mesta imamo bojevati z draginjo, občim pomanjkanjem delavcev. Omeniti hočemo za danes nekoliko glavnih napak naše govedi, ki, če se tudi ne dado takoj popolnoma odpraviti, se vsaj za prvo lahko znatno omejijo. Mnoga naša goved še ima slabo vna-ujost, ki se kaže v tenkih šibkih kosteh, vdrJih hrbtih, velikih visečih trebuhih v ozkih prsih, šplčastem hrbtu ter križu in tenkih, slabo postavljenih nogah. Prebavila, t. j. želodec in čreva, so navadno prevelika in ohlapna, vsled česar naša živina neraz-merno veliko poje, je izbirčna in krmo slabo prebavlja. Vse to je večinoma posledica napačne vzgoje. Predpogoj pravilne vzgoje je izbiranje, oziroma odbiranje prave živali za pleme, v čemer pa mnogokrat grešimo, ker puščamo katerokoli tele za rejo, ne meneč se za lastnosti njegovih starišev, samo da je zahtevanega spola. Pa ko bi vsaj s tem teletom pravilno ravnali I Navadno pa vidimo, da enoletno govedo, ki smo je pridržali za pleme, ni dosti več vredno, nego Štiritedensko odstavljeno tele za mesarja, dočim bi se morali ravnati po pravilu, po katerem se mora mlado govedo v prvem letu najbolj razviti, zadosti odrasti in dobiti skoraj polovico iste teže, ki naj jo ima odrasla žival. V tem oziru se dela prva poglavitna napaka pri dojenju telet. Tele se pušča h kravi, da sesa, kedar in kolikor hoče. Ker pa je tele neumna žival, popija več, nego mu gre, vsled česar dobiva nenavadno razširjena in ohlapna prebavila (želodec in čreva), drisko in druge bolezni. Tudi mlečne žleze krave niso v tem slučaju tako razvite, ker dajajo ravno toliko mleka, kolikor tele popija. Tele more in sme naenkrat zaužiti le en, kvečjemu poldrugi liter mleka. Bolje Je, če je tele po vsakem sesanju, ozi-ioma napajanju nekoliko lačno, nego da se nabunka mleka, da bi lahko počilo. Ker pa pri sesanju teletu ne moremo odmerit1 mleka, je najbolj umestno, da se tele tako) kravi odvzeme in doji z napajalnikom. Take ravnanje ima pa Še drugo prednost. Če tele sploh ne sesa krave In jo pravilno molzemo od prvega dne naprej, se mleko precej pomnožuje. Med molžo namreč izdelujejo mlečne žleze največ mleka. Človeška roka ◦a mlečne žleze veliko bolj vzbuja, nego neumno tele, ki nespametno sesa in v svoji trmoglavosti ne obdelava enako vseh seskov in vseh delov vimena. 9 žrebanj na leto s sledečimi glavnimi dobitki is sicer : 2 po lir 30.000 in 15 OOO, I po frk. IOO.OOO, 76.000 in 20.000 in I po K 30.000 in 20.000 nudi, poleg mnogih postranskih visokih dobitkov, naslednja priporočljiva skupina : 1 srečka ital. rudečega I 1 srbska drž. srečka I 1 srečka dobrega križa iz L 1885. | iz 1. 1888 | srca JOsziv iz 1.1888 Prepuščamo to skupino srečk proti gotovini po dnevnem tečaja ali pa na mesečnih obrokov po K 3a50 s popolno igralno pravico, na podlagi zakonito izstavljene prodajne listine, takoj po vplačila prvega cbroka. — Nadaljne obroke se vplačuje potom po&tnih položnic. — Izkaz vseh drugih skupin ali posameznih sre6k pošlje na zahtevo Narodna posojilnica in hranilnica v Trstu, Nova ulica št. 13, II. nadstr. I Dalje na VIII. strani. O/ermvallo boUkni ln rakoirralesoftnt* PravzroSa volj« ie Jedi, atrjuje želode« la ejačuje tudi ergaalzeai Priporočeno od mMjalowečlh mdrmrmlkor w roek mluČMjih, kmdmr s« jo treb* po bolemmi ojmiiti. Odlikovano i ti kolajnami na rasnih nastavah In ■ nad 6000 sdiavnliklml spričevali. Izborni oku. "M BV Izborni tku. Lekarna SerraVallo - Trst j* Velika zaloga in tovarna pohištva |Jf ANDREJ JUG - TRST mSil jI1 Via S 5-18 Via 9. Lucia 6-18 £ kuuia O-IO £ Š.- > ff BOGATA. TS LEP ▲ IZBERI. FINEGA. Dl NAVADNEGA POHIŠTVA. TA PET ARI J S » ^ 12 "S DELO SOLIDNO la vaakttvntal* atoli«. GENE ZMERNE, f blago za Ženske In sukno za moike obleke, zadnje mode razpoAllJa najoeneje Jugoslovanska razpoilljalna R.Stermeckl v Celju št. 302 Vml M zahteva poitalaa proste. S S! :: ZOBOZDRAVNIK :: Dr. Hinko Dolenc ordinira ulica S. Lazzaro št. 23. Sprejema od 9—1, 3—0. ■ Pekarna In slattltarna Josipa Zavadlal Trst, Ula Madonnlna ft 12. Kruh svež trikrat na dan. Vino in likeri v steklenicah. Sprejema se kruh in drugo v pecivo. Postrežba na dom. pekarna, slaščičarna s tovarno biškotov in zalogo vin v buteljkah. — SkladiiCe —— moke iz prvih mlinoT. Prevzemajo se pečenje ln naroČila sa ienitve in krste* — Kruh are* trikrat — na dan pri — FRANCESCO BLAZINA Trst, vla Giulla St.25. SLOVANSKA KNJIGARNA IN TRGOVINA PAPIRJA Velika zaloga umetniških in svetih slik, slike za obhajilo ter rožnih vencev razne sodnijske tiskovine, : vsakovrstnih trgovskih t knjig. Sprejemajo se vsakovrstna tiskarska in knji-govežka naročila. JOSIP G0R6NJ6C Trst, ul. Caserma 16. ::: POLEG KAVARNE COMMERCiO ::: c: Brzojavna adresa: : GORENJEC - TRST t::: TELEFON 21-15. ui Poštna naročila obavljaju se isti dan. Najbogateja zaloga kqjig papirja in pisarniških po-u:: :::: trebačin. k: Velika zaloga muzikalij, molitveniku v in časopisov ---t-:.-^^.^.- aEaBĐNNa^itianafiaaaBSBaačj r. wv. ~ urnimi ii n tjer' IGNRZIO POTOCMIG Trst, ulica Riborgo 28, vogal ul. Beccherie. VELIKA IZBERA Ugotovljenih molkih oblek za odrasle In za deike; specijaliteti: volneni in platneni kostumi, jopic« iz alpagasa itd. VELIKA IZBERA BLRGfl ZA MOŠKE. --Izdelujejo se obiske tudi po meri. — — Cene, da je nI bati nlkake konkurence. Veliko skladišče klobukov dežnikov, bole ia pisane srajce, Izladsk. platna žepnih robeev, moških nogovic Itd. itd. K. CVENKELTrst, c.r.»32 Cene zmerne. - Postrežba točna in vestna Narodu trgovina. sok Narodna trgovin*. m m Znana mlrodllnlca MILANA ZENTRICH ulloa a. Mloheie štov. 26. Velik izbor parfumov, mineralne vode in baiv. Slavil sutojiik Čistilne rode Jteiior'. 6h ctb Skladišče šivalnih strojev Luigi Gramaccini TRST, ulloa Barriera vecchia It. 25. Cene dogovorne, ar Plačilo m oMp. Sprejme se popravljanje šivalnih strojev vsakega zlstema. Prodaja igel, olja In aparatov. Kupuje in prodaja že rabljene šivalne stroje. 601 Najboljši In najpopolnejši glasovirji in pianini ae vkupijo najceneje proti takojšnjem uplačilu ali na najmanjge mesečne obroke (tudi za provincije) samo naravnost od tvorcičarja s: HENRIKA BREM1TZ :: c. kr. dvornem založnika v Trstu, ulica Tor S. Pietro 2 (Belvedere) Svetovna razBtava v Parizu 1900 najviSje odliko- vanje Avatro-Ograke za glasovirje. —s Katalogi in kondle. gralia In franko. :— Hermangild Trecca Barrlerm retehia štev. 9 ima Ttlilce salamo artfsUkik pradmeto? mr venci •4 poreelaaa in biserov vezanik s me itko šioa, oi mastnih evetie i trat kovi in napisi. SUke ta parcelaautth pUHak za spranih Vajiliji k«skviBfis» «»§. Bogomil Fino = = urar in zlatar = = Trst, ulica Vincenzc| Bellini št 13 laorot! term it. iitou larec^l Bogat izbor ?ir vsake vrate, kakor tudi I uhanov, p ritano t i dlja-l man ti Id brea dijamanl tov, ienake verižice, zlatel Im srebrne aa molke,I t »c po konkurenčnih cenah f Odprla se je nova pekarna s prodajo sladdic, raznih Tin in likerjev y botttjkah v Trstu, ulica Raffineria 9. Priporoča se udani voditelj Serafin Siega. Nova prodajalna zlatarja-urarja rflessandro Jamaro, 2rst CORSO štev. 23 Podružnica: ulica Barriora vecchia 20. BOGATA IZBERA prstanov, uhanov z demanti ali brilanti in brez istih. Verižice, priveski, zepestnlce, zlate In srebrne ure, stenske ure Itd. Itd. Popravlja, vkupuje in zamenjuje. Izvršuje tudi vsakovrstne rezbarije. Cene zmerne. umetni zobje Plombiranje zooov Izdiranje zebov brez = vsake bolečine = Dr. J. Čermžtk V. Tuscher zobozdravnik konces. zobni tehnik ' _ TRST — ulloa dolla Caserma itev. 13, II. n. Moderna železna za vile (dvsree), vrte, tevarne, dverlide, prestara DnsteOTan katalog 6t®» 10± brezplačno. ogreje - Jt\M IndDStdlO OlpsKIh »m. đežer Ferd. Je«mth,s sobne - Rlnsenfort. Stalni zastopnik v Trstu. Podružnica tovarne v Gradca, Gostingen Maut; podružnica tovarne na Dunaju V/l. Wiener-===== strasae 45. ===== UVKKKKK U KMKKKK V manufakturni trgovini TRST, VIA SETTE FONTANE &TEV. 15. = u C ^ = o traja še vedno razprodaja vsega blaga 2.0 po že naznanjenih cenah. t*> O. PEKIC. c* PORTO APOLLO Veliko koptt prvega reda s hotelom, restavracijo In kavarno. 50 elegantno urejenih sob. - - v T \ tlai»ećii komfori. Zmtrne 50 udobnih Kabin za kopanje. 1AULA Snrico J^avasini. |BflBHBIIIIIIIIIBDIIIBHH m EEB družbo zo parne mline S ? ^^ (Elisabeth Dampfmuhle - Gesellschaft) _ (Elisabeth Dampfmuhle - Gesellschaft) Največje mlinsko podjetje v a>stro-ogrski monarhiji. Produkcijska zmožnost : 220,000 OOO kg na leto, 55 ^ag. na dan Glavno zastopstvo: Ferd. First, : Žito in otrobi na debelo. I TRST--- ulica Miramar 21. Sedlarska delavnica Ivan Kravos GORICA na Koran II. Zaloga navadnih in finih vpreg in oprav, kakor tndi različnih potrebščin za konje. Velika izber uagobčnikov, ovratnikov in bičev za pse. Zaloga potnih kovčekov, listnic, denarnic, nahrbtnikov itd. Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča popravila. Postrežba točna in solidna. TRGOTSKO-OBRTNA UM&k&S&BL al. S. Franeesco d'Asisi št. 2 I. nadstr. Peitne braoilslčnl račun 74.679 Telefte 16-04. Podpisana si vsoja naznaniti slavnemu občinstvo, da oddaja strankam v brezplačni najem = male hranilne skrinjice . Vsaka družina, kaker tudi vssk posameznik lahko dobi tsks skrinjico, ki so prlsierns zo prihronjevsnjo molih in večjih ovot. Skrinjice te doba pri podpisani zadrugi. Trgov. obrt. zadraga sprejema hranilne vloge od vsakogar, tudi če ni član in jih obrestuje po 2 |0 Rentni davek od hranil, vlog plačnje zadruga samo. Daje posoj. na razne obroke in proti mesečnim odplačilom. Nadaljna pojasnila se dajejo v urada med uradnimi urami ki so: Ob delavnikih od 9 do 12 ure dopoludne in od 3 do 5 ure popoldne. Trgovsko-obrtna zadruga v Trsta. uL S. Francesco štev. 2. I. nadstr. d OO rri :: V dobropoznani manifakturni trgovini :: JL Zafred ulica Nuova št, 36 (nasproti lekarni Zanetti) se vdobiva vsake srrste bl^ga, posebno BBT volnenega blaga za ženske obleke in tudi cvetlice ter peresa za klobuke vse po nizki ceni brez konkurence. Priporočujoč se z odličnim spoštovanjem Točna postrežba :: A. ZAFREO. oo r - -i Najnovejši dohodi najsijajnejših in najbolj praktičnih novosti na polju igrač. — Potovanjski predmeti Vozički in športni vozički za otrok-?. Usnjati predmeti. Umetni ognji. Fot-ball in razni športni predmeti. Opanke. Posebno trpežne kuhinjske potrebščine iz aluminija, in iz železa 8pinx neodlušljive samo v trgovini CANDOTTI, PRATOLONGO & Comp. == Nova zaloga kuhinjskih predmetov In igra6. ===== Trst — Via Gioaehiiio Kossiiii št. 24 ogel ul. Caserma. Velikanska izbera! Cene da se ni bati konkurence! alojz krže Barkovlje, (Bovedo) via Perarolo 342. Priporoča cenjen, občinstvu svojo trgovino jestvin in kolonijalnega blaga Aless. Giordam Bpotljollst aa sdrovjeoje kurjih očoa. dlpl^-nlrai na«eelilk Ambulat. Corso 23, i. Ozdravi takoj navadna 1» tastarana knria oč-jbh trr jih iidere aa Bajnavadnejfi i» čin ::: brez vsaka bole-Garantira ozdravljenje f _ __metu rastočih no *o1h S K ; t» Ijših K »•»«■- !<*>lfh 4 K, t«Hh i puhntn K 5 10, 1 kg Ulib n»]fincj«lh (^hdU E 6-40 ia K i kg um»n puh« rjar 6 K ln 7 K, bel« fir«- 10 K, m Si< jI puh ■ pri Izgotovljene postelje1^^^?^ - S ruieoeg« go-tonit Naukitig«, 1 o leia ISO roi dolgi ln 1J0 cm liroka z a pudsgl»Tj«tn» po cm douiinm la «0 #lro-(laiK, &»polojeaa z norim, aiilm, e«lo t'p'i iim, mehkim posteljnim ptrjem K 16. Palopernle« iO tC , pvrolce > 4 i ; foumsine i* « 10 K, 11, U K 1 ■ 1« K ; biuia« S K, 3 K 50 in 4 K ; parate« »CO cm do!g\ 140 cm »iroko 13 K, 14 K 70, 17 K 80 ln 21 K : blazine »O cm dolge, 70 cm Urok* 4 K M), 5 K JO, 5 K 70 ; spodnje pernic« ■ trdnegt, črtanega rr dla 180 cm dolge, 116 cm Uroke, 19 K HO, 11 E M. PoJliJa •• po povtetju od is kron dalje franko. — Premen* do oi;ena, za nepriprarno denar cazaj. Nalanćnl ceniki graUa ln franko. S. Benisch, Desenice it. 265, čeftka. Konsuinna zcdnisa podružnica KDO registrovans zcdruaa z om. poroštvom za Ajdovščino, Šturije in okolico ——- 3 sedežem v Šturijah ■ vabi na izvenredni občni zbor ki bo v nedeljo, dne 21. julija 1912 ob 3. uri popoludne v zadružnih prostorih. DNEVNI RED: 1. Poročilo vodstva. 2. Sklepe nje o obstoju zadruge. 3. Razno. Ker bo zborovanje velike važnosti, prosi nolnoštevilne udeležbe VODSTVO. C. A. HOHOVICH - TRST ulioa PonteroaBP St 6, telefon 723 ; nllea Artisti St. 7, telefon 1736. - Reka, Corao. ~~ Ustanovljeno 1890. I Glavno zastopstvo in skladišče sveto vnoznanih pisalnih strojev „UNDERWOOD" na vidno pisanje in tabulator. Pisalni stroji in reproduktivni aparati vseh sistemov. PRITIKLrINE. — REGISTRATORJI. AMERIKANSKO POHIŠTVO. = TVORNICA ŽIGOVA. = Najstarejše češko priznano solidno društvo za zavarovanje kapitala išče resne in sposobne zastopnike ln aiiuizlterl kateri bi se po parmesečnem delovanju za provizijo namestili s stalno plačo. Ponudbe pod „Najstarejše češko št. 1489" na Inser. oddelek Edinosti. ISSM^^šOi: ČBVLJAR371C& Oj n Trst, ul« fi. Cardueti 40. g] Prodajalna z delavnico vsako-sm vrstnega obuvala za moške ln ženske ter otroke. ^ SPREJEMAJO SE NAROČILA M - PO MERI. - §H Cene zmerne. Svoji k syojim! Trgoushl pomočmi v špecerijski stroki, posebno v delikatesah vsestransko izurjen, zmožen vseh treh jezikov — posebno laščine — se takoj sprejme; zahteva se fino obnašanje, hitra postrežba. Ponudbe pod „Stalno", Gorica, poštnoležeče. 4&L -m-.iiVT&VSSgSRV Zi&BS&čSSš Avgust Hoifi v!a Stadion 35. Vel'.k isbor PIacquč-veržic earanti ranih in priveskov. Na-rstniki in zaoeRtnico. Zlate, srebrne, nikc'.nkte in jeklene ura. RegoMoiji iz prvih tvornic „Zenit" in „Ornega". Poprave z garancijo enegi leta. Grarua* foni la plošče vnch vrst. Umetni: fotogmflžni ntelji c 13 nUot 11« IteT. 41 (pritličja) B BHB fonta* Titkt (otBfiil(k« Adto, b. kar to4I raafl**a, pum cika, ajort tekata*. pntteaiM ftaMa Tuktmtni tpemtclkt M. III. Itft. Posebnost: Povečanje vsakatere fotografije. Kadi adclfloiU P, M. aaratatkov (prajratt ntrofb« la Jtt Irrrtnj« u doDB, «r*nta«lBO taii nuj nwt&, Jkxistide G-ualco - Trst vla S. Servolo 2. — Telefon 329, Rom. VL Odlikovano tooorna ( svetinjo ) cevi In cementnih :: ploic, teracoo In umetnega kamna. :: SSl Sprejem« vsakovrstno đelo v cementu. Cene smerne, delo točno. Izboljšajte promet v svoji finctilni 2 Izvrstnim c-nim IJUDUMll plzenskim pivom iz čeike delniSke pivovarne v Čeških Budjejevicah. Največja slovanska plvorarna. Zaloga v Trstu: Schmid & Pelosi, via della Crociera. Pokusite pivo v slovanskem grandhotelu „Balkan", Trst, vojaški trg in v slovanskem h6telu „Lacroma" v Gradežu. Zslege v Ljabljir i, Zagrebu, Puli, Zadra . Itd. =50 y U M KAKOR POMLADANSKO SOLNGE s ogreva ia oživlja naravo, tiko bla^od^j^o! ^rasvedrnje z zanimivimi ■l'.fcasii in lapim y ct«.vora „Slovenski Ilnstrovani Xedaika i^avoje čitatelje. Zdravilno pivo dvojnega kvasa vsi zdravniki ga priporočajo. TT3 C ET J^ i&J Odlikovano na | i Ir» m Jp\ : 7 razstavah. : | Glavn^^alog^^Trstu Odlikovano na : 7 razstavah.: Novo pogrebno podjetje, Ti st (vogal Piazza Goldoni) - CORSO 47 - (vogal Piazza Goldoni) Zaloga vozov in drugih priprav v lastnih prostorih Via della Tesa 5t. 31. - TELEFON 5L 14-02. Tu se sprejemajo nočna naročila. Podjetje razpolaga z 18-timi krasnimi vozovi za mrtvaške sprevode ter lahko postreže z najfinejšo opremo, kakor tudi s čisto navadno. V svoji trgovini na Corsu ima veliko izbero vencev iz umetnih cvetlic, biserov, porcelana in kovine ter izdeluje vence tudi iz svežih cvetlic. — Vsakovrstne krste, kovinaste ln lesene, obleke, čevlje in druge potrebščine za mrliče in sprevode, voščene sveče iz lastne tovarne itd. - vse po nizkili konkurenčnih cenah. ——————— 7 podružnicah in lastopill na OpCrnah Pri g. Mrz^n, v NabrežinJ pri g 7itEZn, pri Orehu (Nogere) m g. Metli SE doni Za irte PGtnDiJ Mm HENRIK STIBELJ V slučajih potrebe se toplo priporoča udani deležnik in upravitelj podjetja. S0UDN0: in : ELEGANTNO B^T PO ZMERNIH CENAH RAFAELE ITAUA TR8T - VIA MALCANTON - TW1 m »adfcj V manufakturni trgovini CARLO ANDREJCIC ulica Malcanton št. 10-12 se proda radi požarja vse blago po najnižjih cenah. Krasen perica! v najnovejših barvah Zefir za srajce .... Ponarejena svila s Črtami Narejene rjuhe za eno osebo 150/259 Narejene rjuhe iz samega platna 160/250 Obrisalke..... Chiffon prve vrste • Kosi madapolana 10 metrov I. vrste Ženske srajce s finimi vezeninami . Spodnja krila črna I. vrste. Vsakovrstni predpasniki iz črnega satina, moške nogoviće po 32 vin., ženske po 20 vin« Vse flrolinarije se proda za 20 posto pod to?, ceno. Posložile se priliie! Naročbe 83 izvršujejo tudi po pofttl s povzetjem. »T od vin. 34 dalje. 56 „ 76 . od K 2 60 „ n 4 20 „ od vin. 38 „ 45 „ po K 4 20 * 2~ „ m 3* ■ Odhajanje In prihajanje vlakov od 1. maja naprej. Časi za prihod, oziroma odhod so naznanjeni po srednje-evropskem času. C. kr. državna železnica. Odhod iz Trsta (Campo Marzio). 5.00 B Herpelje, (Rovinj), Pula. 5.22 M do Poreča in medpostaje. 5.55 O do Gorice (in Ajdovščine). 7.30 B Gorica, (Ajdovščina), Jesenice, Beljak, Golovec, Linec, Praga, Draždane, Berolin. 7.37 O Herpelje, Divača, Ljubljana. Dunaj. 8.30 B Gorica, Jesenice, Trbiž, Ljubljana, Beljak, Dunaj. 9.05 O Opčina, Jesenice, Celovec, Dunaj, Prag. 9.10 O Herpelje, Rovinj, Pula. 9.15 M Koper le do Buj. 11.00 B Gorica, Jesenice, Celovec, Monakovo. 12 48 O Gorica, (Ajdovščina), Jesenice, Ljubljana, Celovec. 2.40 M Koper, Buje, Poreč. 415 O Gorica, Trbiž, Beljak, Celovec 4.42 O Herpelje, (Divača, Dunaj, Rovinj), Pula. 6.00 E Gorica, Beljak, Monakovo, Pariz. 7.S5 M Koper, Buje. 7.40 O Opčina, Gorica, Ajdovščina. 822 B Herpelje, Divača, Dunaj, Pula. 8.40 B Gorica, Jesenice, Beljak, Celovec, Linec. Praga, Dunaj, Monakovo. 10$9 O Gorica, Jesenice, Beljak, Inomost, Monakovo. Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih : 2.14 O Herpelje-Divača. 2.20 O v Gorico. 5.00 O v Koper-Izolo-Portorose. Prihod v Trst. 5.47 O Iz Dunaja, Solnograda, Celovca, Moaa-kova, Inomosta, Bolcana, Beljaka, Ljubljane, Jesenic, Gorica. 7.04 0 Iz Dunaja (Čez Divačo—Herpelj). 7.25 C Iz Gorice (Ajdovščine). 8.25 M Iz Boj (in medpostaj). 9.00 3 Iz Berolina, Draždan, Prage, Llnca, Dunaja, Celovca, Beljaka, Jesenie, Goric« (in Ajdovščine). 9.35 0 Iz Pula (iz Rovinja). 10 17 0 Iz Jesenic, Gorice in medpostaj. 11.29 E iz Pariz s, Monakova, Beljaka, Gorice. 12.43 M Iz Poreča in medpostaj. 2 00 D Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Goric« (Ajdovščine) Berlina, Draždan Pra^o. Dunaja. »07 0 Iz Pule, Herpalj in medpostaj. 4 32 M Iz Buj in medpostaj. 4.36 B Iz Dunaja, Celovca, Gorice. 7 00 0 Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Trbiža, Ljubljane, Jesenic, Gorice. 7.05 0 Iz Pule, Rovinj, Herpelje. Divači, Dunaj. 7.30 B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca. Dunaja, Celovca, Inomosta, Beljaka, JeM-nic, Gorice (Ajdovščine). 8.14 B Iz Berlina, Monakova, Dunaja, Jesenic, Goric« lOOO M iz Poreča, Buj, Kopra. 10.23 0 Iz Pule (Rovinja) Dunaja (čez Divačo). 11 15 0 lz Dunaja, Celovca, Beljaka, Gorice. Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih : 9 30 O iz Portorose, Kopra. 9.37 O iz Gorice. 9.41 O iz Divače, Herpelj. Južna železniea. Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione) 5.42 B preko Carvinjana v Benetfca, v Rim, Mila Videm Pontebo, Čedad in B do Kormina (Cormona) preko Nabrežine 6.20 O do Gorice preko Nabreline. 8 00 E v Kormin, Videm, Benetke, Milan, Parii London. 8.10 B v Ljubljano, Dunaj, Reko, Zagreb, Budimpešto. 8.20 B preko Nabrežine v Kormin, Videm, Mila« Rim. 9 00 O preko Kormina v Videm In dalje la O preko Tržiča v Ćervinjan. O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpelto, O v Kormin in Videm. 9.55 11.10 12.50 O prek/j Červinjana v Benetke—Milan. 1.45 4.1U O v Ljubljano, Celje, (Zagreb). O v Kormin (»e svezo v Ajdovščino) Videm yiil«n itd. 6.10 O V Ljubljano, Dunaj, Reko. 6.35 B v Ljubljano, Dunaj, Oatende, Reko. 6.50 preko Červinjana v Benetke, Milan, Ri»n preko Kormina v Videm. 8 05 B v Kormtu in Italijo. ».42 B v Ljublj ano, Dunaj, Zagreb, Budimpoftto 9.20 O v Kormin (se zvezo v ^ervinjan). 11.40 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimp«što Prihod v Trst. 6 10 O c Dunaja, BudimpeSte. 6 30 B z Dunaja, Ljubljane, Ostendo in Londona. 7 40 O iz Kormina in Červinjana preko Bivia. 5.50 B iz Italije preko £ormina m Nabrežine. 915 fi z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpeita in R'jke. 1U5 O e Dunaja, Ljubljane in Reke. 10 50 B iz Kormina. preko Bivia in B iz Italije preko Červinjana. 12.13 O iz liaiijc preko Korimo« in Nabreiina. 2.07 O iz ItaUje preko Červinjana in Bivia. 2.17 O iz Celja ia B iz Ljubljane, Zagreba, Reke 4.10 O iz Viuma, preko Kormina in Bivia. 5.3S O z Dunaja, Budimpešte, Reke, Zagreba. 6 55 O iz Italalije preko Červinjana in Nabreiia 7.»o O tz Ital>Je P"*o Kormina in Nabrežine. S-30 6 iz I tali. e preko Kormina in Nabrežine. 8.51 B z Dunaja in BudimpeSte. ».O« E iz Londona, Pariza, Hilana, Benetek Vidma in Kormina. 11 €3 0 iz Vidma preko Kormina in Bivia in lz Iiaiije ^ireko Červinjana. OPAZKE. Mastne številke značijo popoldne. O « osebni vlak, B = brzovlak, M = mesanec. In odstavljanje teleta ? Navadno se tele odstavlja prezgodaj In prenaglo ter |e privezujejo navadno k previsokim jaslim s tistimi presnetimi garami in sedaj — žtri, če ti je mar živeti, ali pa pogfni! Pri neprimernem senu, celo pa od slame, dcbiv? tele sčasoma, ker sprva itak ne mara in ne more jesti, velik trebuh, ki preprečuje dobre razvijanje in obekanje reber. Razun tega st kosti, kite im mišice ne morejo razvijati; ir če ne dajamo teletu mečnih krmil, kakor ovsa, ki pospešuje tvorjenje krvi in razvijanje mišic, in otrobov ali lanenih tropin, ks pospešujejo rast kosti, se hrbet pešinja, lego okostja se zveriži, v obče vidimo pred nami mršavo tele z velikim trebuhom, pravo ne srečo kot kak vprašaj s pomišljajem... Že med sesanjem, ozirema napajanjem je tele vaditi na drugo, posebno na suhe krmo, da potem, ko je odstavljeno, ne le prav nič ne shujša in v rasti ne zaostaja, temveč se naprej dobro in h tro razvija. Zraven močnih krmil, kakor otrobi, lanent tropine, oves itd., dajajmo pozneje mladi govedi mlado zeleno klajo, kakor se dobiva na paši in dobrega sena iz mladih pokošenih krmskih rastlin. Mnogo grešmo tudi v preredkem, ne točnem in premočnem napajanju. Živa! naj dobi vode, kadar in kolikor je hoče. Takt žival ni nikdar žejna in se zato nikdar nt nažlampa vode v preobilni množini. Oskrbovati je treba tudi parklje, da ne rastejo nepravilno in da ne dobiva žival popolnoma nepravilno postavljenih nog. Skrbeti moramo tudi za zadostno gibanje m'adih telet, ki so mnogokrat po več mesecev privezana v hlevih, ki tudi v zdrav stvenih ozirih niso najboljši. S tem, da da jamo naši govedi več prilike za gibanje n& planem, ji dajamo tudi več solnca, ki edino omocročuje tvorjenje zelenila v rastlinah in rdečih telesec v krvi, ki je te rej nositeljica vsega življenja. Ne držimo govedi ves čas v hlevih, ki so mnogokrat mračni in iraaj» večinoma okna, ki so prav za prav luknje Res je, da vsled pomanjkanja delavnih sil in vsled razkosanih zemljišč mnogokrat ni možno spraviti živali iz hleva na piano, m pašo, kjer bi se naj raztegnila, se nasrkala svežega zraka in uživala oživljajočega solnca, toda fakt Je, da brez paše ni možna umna uspešna živinoreja. Skrbimo za rast govedi v nje mladosti ker pozneje Je ves trud zaman. Iz novorojene živali vzredimo pravilno oblikovano govedo z najboljšimi notranjimi lastnostmi Imamo še mnogo drugih nacak, n. pr. preziranje prave odblre plemenskih živali premalo število bikov, ki po večstokrat na leto morajo pa tudi ne morejo plemeniti in zato delajo slab zarod (kar, žalibog, rad» izkoriščajo nekateri bikorejcl iz sebičnih namenov), neprikladno in netočno krmljenje Id napajanje, nedostatna molža, prezgodnja ubrejitev telic in raba mladih bikov itd. Poskusimo odpraviti, ali vsaj slajšati n'katere te nedostatke naše živinoreje, opu siimo tisto staro brezbrižnost, posebno pa tisto staro pesem, moj stari oče Je gospodaril tako in bilo je dobro; ker tok časa je prisilil tudi naše gospodarstvo k preustroji t vi. Dajmo si nekoliko več pravice v svobodnejšem naprednem gospodarskem mlšlje nju, korakajmo slično z napredkom drugih stanov, in videli bodemo uspehe, ki Jih bomo uživali mi Črnogorski kralj Nikola za svoj — žep. PETROGRAD 13. (Izv.) „Birdževija VJedomosti" priobčujejo razgovor z raznimi bivšimi .črnogorskimi ministri, ki so pobegnili iz Črne gore (najbrž je tu pred vsemi mišljen bivši ministrski predsednik Rario-vanotfič), iz katerega izhaja, da dobiva Cr-nagora stalno subvencijo od Rusije in Av strije. Od leta 1878, pa do leta 1912, je prejela Črnagora od Rusije 37 mililonov rubljev za svoje državne potrebe. Knjar, ali sedanji kralj, Nikola pa je porabil ves ta ogromni denar zase in ima mnogo milijonov naloženih po raznih inozemskih bankah, zlasti pa v londonskih. Grof Wilte, bivši ruski finančni minister je večkrat zahteval položitev računov, s stvar se je vedno zavlačevala in zavlačevala, da računov sploh ni bilo nikdar na spregled. Uredništvo lista se le informiralo pri grofu Witte]u o resničnosti teh vesti in grof Wltte jih je potrdil v polnem obsegu. Vest je vzbudila, kakor je lahko umljivo, v petrograjskih krogih velikansko senzacijo. Spravna akcija na Ogrskem. BUDIMPEŠTA 13. (Izv.) V političnih krogih se zatrjuje, da v mesecu septembru začne g>of julij Andrassy spravno akcijo med opozicijo in vladno stranko. Zasedanje skupščine zaključeno. BEL1GRAD 13. Zasedanje skupščine je bilo dsnes opoldne po izčrpanju dnevnega reda zaključeno s kraljevim ukazom. Odstop nemškega šefa generalnega štaba ? BEROLIN 13. (Kor.) V nasprotju vestem o odstopu šefa generalnega štaba, generala infanterije Moltkeja, je dobil Wolfov biro od merodajhe strani zagotovilo, da je genera> Moltke zdrav kakor riba. Potemtakem ni nlkakega povoda za njegov odstop. Revolucija na Portugalskem. PARIŠ 13. (Kor) Tukajšnjemu ,New York Heraldu" poročajo Iz Lisabone: Zu- nanji minister Vasconcellos je imel daljši razgovor z angleškim poslanikom Hardingom o postopanju španskih oblasti napram por tugalskim rojallstičnim zarotnikom. Angleška vlada bo baje posredovala v Madridu, d; španska vlada ne bo več dovoljevala portugalskim rojalistom bivanje ob špansko-por-tugalski meji. Proti proporcionalni volilni pravrci. PAR1S 13. (Kor.) Odbor za obrambe splošne volilne pra Ice prlob*u|e po Cle menceauju izdan oklic, kl pobija proporcionalno zastopstvo. Oklic poživlja vse re Dublikanske organizacije, da naj se čim naj ožje združijo v obrambo ljudske suvereniteti Nesreča pri vojaških vajah. BEROLIN 13. (Kor.) V pristanišču Kummersdorf pri Berolinu se je zgod?k danes zjutraj nesreča, pri kateri je bii er me ž potekusne artiljerijske baterije ubit. pet Da ranjenih, med njimi dva težko. Nek vojak, ki je iskal po streljišču kosce izstreljene municije, je našel celo kroglo, jo ne pravilno prijel in vrgel na voz, kler je ek splodlrala. Vladna kriza v Turčiji. CARIGRAD 13. (Kor.) Danes so se nadaljevala pogajanja za imenovanje vojnegč ministra. Nekateri listi so menenja, da bi meiiovan za vojnega ministra Osman psša, če ne bodo sprejeti pogoji Nazim paše. „Jeni Gazeta* beleži vest, da bo derai-;ijonirai ves kabinet. Londonski poslanik Tecfik paša, ki so ga nagovarjali, da b. prevzel vezirstvo, se baje še ni odločil za to. Zaboj dinamita eksplodiral. GENOVA 13. Iz Buenos Airesa poročajo: Z zaključne železniške postaje boli t-ijske republike brzojavljajo o grozni ne sreči. Ko so delavci razkladali nekoliko zabojev napolnjenih z dinamitom, je en zaboj _adel delavcu z rame in eksplodiral. Bil jt grozen trenotek. Delavce, ki so bili okolL j c. gona, je razneslo na kose, drugi, ki sc b it bolj oddaljeni, so začeli kakor blazn bežat', ker so se bali, da bodo eksplodirali uoi drugi zaboji. Hitro so poklicali na pomoč ognjegasce, ki,so nabrizgali vode m vagone in zaboje. Še le potem so začeli jemagati ranjencem. Našli so 11 mrličev in okolu 20 delavcev več ali manj ranjenih. Pogreb oerkeneyskih žrtev. DUNAJ 13 (Izv.) Danes se je vršil tu pogreb dveh artiljeristov, DunajCanov, ki sta ponesrečila pri znani eksploziji na stre lišču pri Oerkeneyju. Pogrebe sta se udeležila nadvojvoda Leopold Salva tor in Karei Albreht, ki sta peš šla v sprevodu do vo tivne cerkve. Sprevod je vodil poljski vikar škof Bjelopotocki ob asistenci treh vojaški! mhovnikov. V sprevodu je bila vsa dunajski generaliteta, vsi artiljerijski častniki in čast alki dunajskega pešpolka „Deutschmeistei * ter velikansko število vojaštva. Ogromna množica občinstva pa je tvorila špalir. Po greba se |e udeležil tudi nižjeavstrijski namestnik baron Bienerth in dunajski podžupan. Češko-nemška spravna pogajanja. PRAGA 13. (Izv.) Tržkoče, ki so se pojavile včeraj v češko-nemških spravnih pogajanjih, so danes zopet srečno odpravljene. Danes prevladuje zopet oportunistično naziranje. Milovanovićeva zapuščina. DUNAJ 13. (Izv.) Dunajski listi priobčujejo senzacijonaine vesti o zapuščini umrlega srbskega ministrskega predsednika Mi lovanoviča. Pišejo namreč, da je vlada dala zapečatiti vso zapuščino Milanovičevo, češ, ker baje vsebuje razne stvari, po katerih bi bili v veliki meri kompromitirani razni dr žavni dostojanstveniki. Listi se čudijo, kake to mogoče, da je vlada zapečatila tudi Milovanovićev privatni arhiv. To začudenje je popolnoma umetno ir naravnost lažnivo, kajti stara in povsod običajna stvar je, da da vsa a vlada ob smrt! kakega visokega državnika preiskati njegovi spise, da se konstatira, aH se ne nahajajc med njegovimi privatnimi stvarmi tudi kaki Javni doltumenli. To je storila tudi srbska vlada in nč druzega, iz česar pa je židovska žurnalistika, ker gre za slovansko Srbijo, seveda takoj skovala celo afero. Strašen samoumor. DUNAJ 13. (Izv.) Na tukajšnji psihi-atrični kliniki se je dogodil danes strašen samoumor. Bolnik Tomašiček si je namreč z žlico porinil v grlo robec in se zaduši! v strašnih mukah, predno so prišli zdravnik1 Vesti iz Goriške. Senzacijonelna aretacija Te dui j< preiskala finančna oblast mirodilnico bratov Mazzoii v Trgovski ulici in uspeh preiska.t (e bil ta, da so posiali cba brata v preiskovalni zapor. Dobili so namreč v trgovini saharina, s katerim sta baje Mazzo i kupčevala. Aretacija je vzbudila v mestu splošno senzacijo, ker je trgovina jako poznana in ker sta oba brata iz jedne naj uglednejših goriških družin. Denunciral ju ji finančni oblasti baje nekdo, ki je bil ž njima v vednih stikih. V boju za Gorico. Magistratno gia silo bije na veliki boben in kliče patrijott vkup. V petkovi številki je bilo njegovo uredništvo tako prijazno, da nam je iz ve ike simpatije poklonilo od jednajstih kolon teksta celih devet. Par dnlj sem |e iz ginlla kakor kafra vsa ,izvirna' korespondenca ? Zaloga moke prve vrste M. TRUDEN - TRST Telefon št. 231 - Riva GtUmula Št, 12. - Telefon St. 231 Zastopstvo in glavna zaloga najfinejših Trst pšea Cue moke ia krmilili izdelfcor poznauesa valjčnega mlina VIHm MAiDIČ v Kranju Brzojavi: TRUDEN - TRST. Brzojavi: TRUDEN - TRST. Tvrdka D. ARNSTEIN UL. S. SEBASTIANO 7. („Ali' Alpinista ) UL. S. SEBASTIANO 7. prodaja, da si olajša skorajšnjo preselitev na borzni trg štev. 3 po zelo znižanih canah predmete za potovanje kovčege male in vel ke, torbice, listnice itd. Sezijs. a novost: Tcrbtae v obliki listnice. 6. i p Kr- vojašHa ~ plavalna šola - V-' i 1 i Restavracija in plavalna šola sta ob lepem vremenu odprti tudi zvečer. - Električno razsvetljena terasa nudi zelo hladne večere s krasnim razgledom na ves zaliv. ---in biškotini. - Postrežba tudi na dom Josip Trampuš Trst, ulica Industria št. 3 (Sv. Jakob) priporoča svojo pekarijo. Večkrat n» dan svež kruh. Zelo$a moke uscKG urste Iz s— prvih mlinov. — Vino in likeri v steklenicah. Sladščice Vekoslav Švagel - v Trstu, ulica Giulia št. II priporoča slavnemu občinstva *vojo trsovtno lestvln ln kolonllalnesa Dlaja. in na deželi še pod vodstvom gosp. Jakoba Bambiča - postreže enako dobro sL občinstvu s blagom prve vrste in po zmernih cenah. — — Zaloga otrobov, ko rase ln moke. —— PRODAJA NA DROBNO IN NA DEBELO. - Priporoča tudi svojo prvo in staro trgovino jest vin v ulici Farneto 10. ASSICURAZIONI GENERALI IN TRIESTE (Občna zavarovalnica v Trstu). Ustanovljena i. 1831. Zakladi za Jamstvo dne 31. decembra 1911 K 416 »40.622-JO. — tilavnlca za zavarovanj* ilv-jeaja dne 31. decembra Idil K 1,189.790 207-74 — "lamina podvračlla od leta 1S:J1 d* 31. decembra 1911 K 1,063.?9S.439 .1». 6 1. januvarjem 1907. je druStvo uvelo za življenpti oddelek uove glavue poboje police nadarjen* oajvečo kulantnostjo. Povdarjati je sledeče ugodnosti polio e : I. Veljavnih takoj od Izdanja : a) brezplačno nadaljevanje veljavnosti polic*.* z« celo vlogo, kadar mora zavarovanec vrSi« »o; službo, ako je vpisan v polah črne vojake. b) ako plača zavarovanec l°°/08 od zavarovane uvote, lahko obnovi polico, ki je izgubila veljavno ▼sled pomanjkljivosti plačevanja, samo da se plačevanje izvrši v teku 6 mesecev po preteki, rok XI. Veljavnih po pretekn 6 mesecev od Izdanja: a) zavarovanec more — ne da bi za to plačal posebne premije in brez vsake formalitete — potovati in bivati ne samo v ceiej Evropi, ampak tudi v kHterejiibodi deželi tega svet* (dvetivne police) DruStvo je zavezano plačati celo vlogo, tudi v slučaju če pade zavarovanac v dvoboju. III. Veljavnih po preteka enega leta po Izdanja pollos: a) zavararovanca ee oprosti plačevanja za mešana zavarovanja v slučaju, da postane nespo j'. - a za delo. IV. Veljavnih po pretoka troh let od Izdanja : a) Absolutna neizpodbojnoat zavarovanja razun slučaja prevare. b) DruStvo je zavezano plačati celo vlogo, tudi ko bi zavarovanec uaarl vsled samomora, ali poak, c) šenega samomora. Zavarovanec sme dvigniti posojila proti plačevanju 4V»%- DruStvo 8pr6 zhvarovanja tu^i zu življenje. požar, prevažanje in uloni. Velikanska zaloga manufakturnesa Haia l ulica itooiia 36 s podružnico ulica tluoua 38, uc$al S. Lozzaro o OC v ao > i Naznanja svojim cenj. odiemalcem in slav. občinstvu, da prodaja zaradi pre-napolnjenja blaga po zelo znižanih cenah man f kturno blago vsake vrste za pomladansko in poletno sezono in sicer : velika izbera volnenega blaga za ženske in moške obleke. Zefir, voile, perkal in batist vse v najmodernejših barvah, kakor tudi ogromne zaloge vsakovrstnega perila na meter platnenega in bombaževega blaga. Trliž, žima in volna za žimnice, (matrace), posteljna pogrinjala in vsakovrstna zagrinjala bele in barvane. Vtlikansk* izbera narejenega p rila za ženske in moške in 6icer : srajce, pletenice, ovratnike, ovratnice itd., vse po naizmerneuSih cenah. Bazne svile, okraski In drobnlne za !PjU]e ln tudi kroj -če. U) as 3T n r s C -i rt r. rt iz Carigrada, Rima, Kaira, in vsi dopisi z dežele ; izginilo je namah tripolitansko slavno bojišče z vsemi bersaglieri vred! A zakaj vse to? Radi tistih nesramnih tržaških „Haaov*, ki so podobni „ljudem kosmatincem iz predpotopne dobe". — Preveč se trudite, gospodje okoiu „Corriera lisičjih muh". Zadnje čase vas |e nekaj trknilo, hoteli ste že napraviti iz Gorice — Norico. Ako bo to trajalo, vam svetujemo v teh pasjih dnevih najstrožjo kuro po zistemu Kneipp. In če ta ne pomore, haj v sanatorij! Ti pa, tržašfca NDO glej, da ne spraviš še te ljudi ob pamet, predno te zagledajo. Radi tebe sanja na orimer „Corriere" : „prfhrume nemoteni v Gorico z godbami in zastavami in zmagoslavnimi kriki, ko bomo mi Italijani ležati mrtvi ra pokopališču, ne da bi pustili na tej zemlji nobenega, ki bi jokal na naših grobeh. In še tedaj se morda vzdigne zemlja znad grobov in vstanejo mrliči, da bodo zahtevah za italijansko ljud stvo nazaj zemljo, ki je naša, naša, naša 1" Ta odstavek me }e tako ganil, da sem moral vzeti robec in si brisati soize v očeh od prevelikega — smeha. Zamislil sem se in zagltdal sem nekega malega in drobnega jada, ki skaka na svojem grobu in kriči na ves glas, kakor petelin na — na barikadi. Ko bi se odprli grobovi! Ali veš, drag: „Corriere*, kaj bi se zgodilo? Vsi ti sto-tisoči cd mrtvih vstalih, vsi ti ičl, člči in goji, vsa ta slovenska kri, ki ste jo vi poučili, vi ijudje lisičjih muh in nekdaj polnih rr.ošeoj, ta naša kri pravimo, bi se vzdignila in stotisoč gr! ne bi kričalo „la terra no-stra. nostra, * ostra41, smp^k zapela bi veličastno himno „Lepa naša domovina V četrtek ste imeli shod. Kdo je govoril? Bombič, žiosn mesta, kateremu je naš rod dal ime! Govoril je tudi visoko-šolec Brezina, ki |e iz slavnega češkega Podebrada doma! Potujčili ste nam ju, ka-Kur ste na:n že po;ujč!li stotisoče skozi sto letja. Ker vam je s?d?j zmanjkal glavni vir, iz katerega je črpalo goriško italijansvo svoje sile, blebetate o invazijah, impotiranlh in vladnih protežirancih! Ah ne! Grozi vam naša sveža moč, a grozi vam z elementarno silo, kakor mlado drevo, ki jači in Širi svoje veje v škodo staremu in trhlemu deblu ! Iz Tolmina. Pred leti je bil proglašen prepotrebni zakon proti prodaji žganja pred S. uro zjutraj ln po 8. uri zvečer. Ako bi se ta izvrševal, bilo bi to velike koristi za zdravje in življenje nižlh slojev in mnogo boljše za naslednje rodove. Starlši žganiarji, otroci zastrupljeni! Le poglejte jih.' Država bi lahso kar čez noč odpravila žganje; pa potrebuje denarja, potrebuje milijonov. Pa tudi dežele in občine pobirajo rade dokiade na žganje. Zato ne mislijo resno na to, da hi zatrli ali vsaj omejili žganjepitje?! Kaj Šel Žganjepitje donaša denarja in basta. Blizo enako je pa tudi pri trgovcih. Marsikateri trgovec prodaja žganje proti svoji volji, proti svojemu prepričanju. Pa tu vmes igra zopet denar svojo vlogo. Žganje Je še danes v trgovini artikel, ki donaša razmeroma dobrega zaslužka. In tako prodajajo trgovci žganje pred, med in po 8. uri. Kaj pomaga zakon! Zakon v pristranskih rokah pokvarja ljudi, provzročuje med sosedi sovraštvo in škodoželjnost. Zakon v t2kih rokah je samo za nekatere — in celo strogo, strogo. Povprašuje se celo na cestah, na delu, na polju: ali si pil žganje pri tem ali onem, dočim drugi smejo prodajati žganje in to celo z izrecnim dovoljenjem tudi pred 8. uro zjutraj in po 8. uri zvečer. Namen je prozoren. — Odjemalci pravijo: „Ako ne daš žganja, tudi po drugo blago ne bom prihajal vtč k tebi, ampak pojdem k onemu, ki daja tudi žganje". Doslednega izvrševanja zakona, nepristranosti, energije (za vse enako) — tega bi trebalo. < Vesti iz Istre. Portorose. — Vaša izvirna brzojavna vest z Dunaja v številki Vašega cenjenega Itsta z dne 9. t. m., da v najkrajšem času zgradi plinarna v Avgsburgu ozkotirno železnico med Piranom-Portorose se zvezo z ozkotirno železnico Trst-Poreč, Je za nas — najivna. Ta Je namreč že dograjena in 15. t. m. bode komisijski ogled. Od onega dneva dalje bode vozilo to prometno podjetje, ki pa ni ni kaka ozkotirna železnica, ampak navaden — električen tramvaj — redno. Do pretečene spomladi imela Je omenjena plinarna tudi redne vožnje z motorji, ki sc se prosto sukali po cesti t J. brez tračnic (filovia; kak Piranec jo Je videl v Milanu ; iz Italije : poizkusimo doma). 3 leta je poslovala v veliko nadlogo vsega potujočega občinstva. Ob deževnem vremenu bilo Je blata, da se ga Je zajemalo, ob suhem pa so ostajali jarki, ki so stresali voz tako, da potovalcu ni bilo treba Jemati kakih odvajalnih sredstev; dovolj se Je pretresel, najsi se Je peljal s ftlovijo ali z vozom. Fi I ovija je šla nekam v kršno Dalmacijo, a po 15. t. m. peljali se bodemo s tramvajem in z riikakoršno ozkotirno železnico. — Odbor pevsko J-bralnega društva »Domo ina" iz Ospa se najtopleje zahva- ljuje vsem onim, ki so pripomogli, da Je naša veselica dne 30. m. m. tako lepe uspela. Posebno zahvalo izreka bratskim dru štvom, »Slava" iz Sv. M. M. Spodnje in „Slov. dom" iz Sv. Bsrbare ter pevskemu zboru iz Tinjana za rodoljubni odziv na naše vabilo in prijazno sodelovanje. Naša hva ležnost, kakor smo že prej poročali v »Edinosti" in obljubili, jim ne izostane! Lepa hvala tudi naši vrli deklamovalk* Marici Vovkovi. — Vsa čast narodnim dekletom ! Nadalje prav lepo zahvaljuje g. Drago-tinu Š:Škoviču, ki kakor vselej, tudi seda ni pozabil svojega rodofjubja ter nam jt radodarno poslal 4 K. Istotako se zahvaljuje g. Štrajnu iz Do line in g. AndriJašiČu iz Ćernikala, ki ste vstopnino preplačala ter sploh vsem ude ležnikom veselice, ki so pripomogli, da je društvo pri zelo velikih stroških imelo 34 K 82 st. čistega dobička, ki ga Je odbor poklonil v dobrodelne namen in sicer razdeli tako-le: CM družbi za Istro 10 K, Slov. CM družbi 10 K, Odboru za podporo visoko šolcev v Dolini 10 K, neki prav revni do mači udovi K 4 82. Konečno se podpisani odbor čuti dolž ne^a se prav iskreno zahvaliti naši vri „Edinosti", ki nam vselej radovoljno ir. točno objavlja naše dopise! Zahvala je sicer malce zakasnela, s upamo, da se nam to ne bode štelo v zlo! ODBOR pevsko-bralnega dr. „Domovina* v Ospu. Iz Manžana pri Kopru. — D ie 11 avSusta t. I. priredi tukajšnje pevsko ir bralno društvo »Domobran" svojo prvo narodno slavnost z javnim shodom, na katerem bo govoril gosp. dež. poslanec J Valentič. Kdor pozna le količkaj narodnostne razmere na Koperščini, in posebno na Po mjanščlni — Manžan Je pod pomjansk občino — bo vedel, kolikega pomena jt prirejanje narodnih veselic v teh narodno-ogroženih krajih. Sama vas Manžan — k šteje 60 hiš — je blia še ne dolgo od teg? najhujše lahonsko gnezdo, ki je večkrat od točevalo zmago Lahomov, Siovencev-rene-gatov, pri pomjanski občini. Dasi v vsej vasi ni niti enega rojenega Italijana, je imel župan Bartolich, vodja slovenskih renegetov, v nji največjo oporo, in vaščanl sami so bili tako zagrizeni, da se slovensko misleč človek niti ni upal stopiti \ to vas. V vsej vasi je bilo le par izjem, ki so se upale javno pokazati svoje mnenje in mišljenje. Ali to umetno napravljeno lahon-stvo se je začelo podirati tudi na Man žanu. Do predlanskim je bilo ljudstvo na ManŽanu, kakor tudi v neposredni bližini nahajajočem se Pomjanu in okolici, popo' nama kulturno zapuščeno; imeli niso niti svoje ljudske šole, da-si je bila za nj<-krvava potreba in tudi zadostno število otrok. Po drezanju nekaterih narodnjakov jt priš'a šola, slovenska namreč, ali leto pozneje je gosp. Bartolich izvojeval še laške šolo, kajti lahonstvo v Manžanu, Pomjanu in v okolici lahko propade, ako nima lahonsko vzgojenega naraščaja. Iz istega namena se je snovala na Manžanu podružnica „Lega Nazionale", a kaj je z isto, se ne ve. — G. Bartolich hoče na vsak način dobro organizirati svoje zaslepljene mase, ali ne gre mu prav izpod rok. Pa tudi narodno-misleči Slovenci ne spijo. Da-si v vasi majhni po številu, ka tero pa, kar je jako razveseljivo, vedno narašča, so si ustanovili svoje pevsko in bralno društvo „Domobran", narodno ognjišče, ki so se ga trdno oklenili in trdao ste ji jo pri njem vkljub vsem napadom in neprilikam lahonskega prebivalstva. Društvo samo zelo blagodejno vpliva ca okolico, kajti marsikateri zasljepljenec začenja izpregle-dovati in pristopa k „Domobranu". „Domobran" je še mlad, dete, staro komaj dobre 3 mesece, a vendar se že razrašča in pogajanja svoje korenine med lahonstvo. A da-si je društvo še mlado, maloštevilno, hoče tudi ono nastopiti dne 11. avg t. 1. in iti tako v krog drugih delujočih oke-ličanskih društev. V to pa hoče prirediti na omenjeni dan velik naroden praznik, ki naj se ga udeležijo vsa sosednja bratska društva iz bližje in daljne okolice, da skupno nastopijo in manifestirajo za narodno stvar na Pomjan-ščini, v tem najhujšem lahonskem gnezdu na Koprščini. Dolžnost vsakega društva na Koperščini je, da se udeleži te prve narodne prireditve v Manžanu, dolžnost vsakega zavednega Slovenca je, da pride v narodno-ogroženi Manžan, da pokažemo še drugim spečim naše število, da se zbude iz spanja in stopijo v krog prebudlih! Pridite na Manžan in pomagajte še mlađemu društvu na noge, da bode zamoglo z vspehom nadaljevati svoje delo v narodovo in svojo koristi Ta dan mora biti naš naroden praznik na Manžanu in naj ne manjka nobenega zave dneea Slovenca — posebno iz bližnje Ko-perščine — na tej slavnosti. Vsa bratska društva so tem potom vabljena, da blagovole prijaviti svoj prihod in sicer najkasneje do 1. avg. t t v svrho pravočasne sestave sporeda. Za železnico iz Lovrana v lovransko Drago. — Ministrstvo za železnice je podelilo inženirju Vincencu de Terzi iz Lovrana koncesijo za predhodna tehnična dela za nalo elektično železnico iz Lovrana v lovransko Drago in sicer za eno leto. Druge slovenske dežele Zadnja reklamna notica za veliko ljudsko veselico v prid zgradbe „Sokolskega toma" v Postojni dne 14. julija Je današnja. Začetek veselice je ob 4. uri popoludne na erasno opremljenem veseličnem prostoru iasproti hotela „Jama". Zunanje udeležence )pozarjamo na lepo železniško zvezo s Postojno. Ker bo postojnska jama otvorjena )d poli 11 uri in poli 4 uri, dospejo ude-ežniki iz Trsta z dopoludanskim brzovlakom ;n opoludanskim poštnim vlakom. Vstopnice t veselici in vstopnice v jamo, slednje po 1 K, dobivale se bodo v hotelu pri Kroni. Pri jominjamo, da je tudi za odhod iz Postojne železniški čas zelo ugoden in bo vsak udeležnik opolunoči že lahko doma. Zadnji lip se nam je posrečilo pr?c* b*:i za veselico z vrstnega bnmorIsta» H b-> - no-Jm kupleti in igranjem na raziične skrbel ta zabavo vseh navzočih podpirate!jev So-*o!skrga doma v Postojni. Vesti iz Koroške. — B i s t r i c a v Rožu. Nemila smrt drži v zadijt-m času ostro žetev med koroškimi Sovenci. Najod jdiičnejši možje-značaji padajo kakor bilke jod njeno neusmiljeno koso. Komaj smo DokoprJi gosp. Apiha in dr. Skera, vzela lam je zopet vzornega rodoljuba ra deželi »osp. Janeza KuraŠo p. d. Kramarja na Bistrici. Bil Je sicer priprost mož, a narod-ijak in značaj od glave do nog. Kasor vsi Slovenci, kateri se ne vdajo nemčurstvu, bil e zaničevan, njegova gostilna pogostoma bojkotirana. Tovarniško uradništvo se je je zogibato in bilo bi rado zaprečilo vsak )bisk. Vkljub temu pa je imel pokojnik vedno obiskovalcev in poštenih ljudi. Sijajen njegov pogreb pa je očitno pokazal, kako spoštovan je bil Kramar med ljudstvom ; Dokazal je, da Slovenci še živimo in znamo svoje čislati. Tudi pametni Nemci so se udetežili tega pogreba, ki je bil tako veli časten, da takega Rožna dolina že dolgo ni videla. Veliko pokopališče sveško bilo je do malega napolnjeno. Hvala Vam, prisrčna, □lagi udeleženci! Hvala častiti duhovščini in hvala Št. Janškemu pevskemu zboru za gin-Ijivi žalostinki I Tudi ta slučaj vkrepi duh slovenski v ogroženi prelepi Rožni dolini. Kramar, ki si je zaslužil nebesa na tej zemlji, pa naj sprosi blagor pri Večnem za ia svojo domovino, blagor za trpine mile Slovenije ! N. v m. p. I Ledenice. Minoli teden se je usula toča po pokrajinah onkraj Drave, povern-berškl, kostanj ski, deloma tudi po lipški in vrbski občini. Hudourje se (e potem podilo da-l|e uničujoč vse ob severni obali Vrbskega jezera proti Celovcu. Ta teden Je zadela ta nesreča našo dolinico. Uničeno je skoraj vse. Šk> da ogromna. Težko ti postaja pri srcu, ko vidiš uničen ves sad tvojega truda; vso delo, vsa marljivost zaman; edino žu-Ijave reke so ti priča, da si trdo delal mesece od zore do mraka. Plačilo ti je uničeno v teku nekaj minut. Trebinje. — V torek je prihrumela nevihta. Pri županu Logovaške občine gosp. Šalurja Je vdariia strela. Takoj je bilo vse r>osestvo v ognju in tudi pogorelo do tal. Škoda je tem večja, ker se tudi vsa živina ni dala rešiti. Istočasno je zadela ista usoda sestro g. Šalerja, pos. na Reki. Tudi v Št. Jakobu je treščilo ter vpelilo neko posestvo. Vrba. Dan na dan nas strašijo nevihte. Minoli četrtek nam je toča, debela kot orehi, pobila vse poljske pridelke. Ubogi kmetje moramo v krajih, kjer Je posebno hudo pritisnila, spravljati vse žito, zeleno kakor je, da bo vsaj živini za krmo, četudi je slabo! V Crešnjah in Tresčah sploh ni videti ničesar nego prst dolge ostanke sirka; drugo je uničeno vse, da se niti spoznati ae da, kaj da Je bilo sejano. Bomo pač morali leto dnij kupovati hrano za-se in za svojo družino; tudi krme živini nam bo primanjkovalo. prizadevanj, najti najboljše in naj-izdatnejše Bredstvo za izboljšanje kave, dosežejo le one gospodinje, ki kupujejo kavini pridatek v zabojčkih ali v zavitkih, označenih s „kavinim mlinčkom4'. One so izbrale najbolje, kajti pridatek za kavo s ,,kavinim mlinčkom" je najjedrnatejši, naj okusne j si in najizdatnejši te vrste, ker je p ra v i Franck. Tovarna v Zagrebu. IHlMUmJMIHi MALI OOLUI m nhn)a M 4 M. >ml Mart— tlakaa« km- mdm m ratccifc rakcat vrf. Raj. au)t prtstolMaa nula « itol MaEa m Ufcot lu«r. <4Mki 4m> Elegantne klobuke ^'„ti pri modistinji ulica Nuova 45, I. 1430 PnCPQtvn 8 trKovskim podjetjem, vredno 60 lUovalTu tisoč kron, ki nosi dnevno 14 krou čistih, bi se oddalo mlademu mužu iz mešane ali žganjarniške stroke, kateri ima najmanj 10 tisoč E v gotovini, proti plačila 8 kron na dan Zahteva ae slovenski in italijanski jezik. Posredovalci uključeni. Naslov pove Ins. oddelek Edinosti. 1485 SI o Io meblirana soba se odda takoj. Via della mdld Tesa It. 3, Ul. n. 1494 Odda se Boba s hrano, d^e postelji. Ulica Torre bianca 15, vrata 12. 149« Itia flnoinoh 86 odd& več meblovanih sob ^d upuilldll ter prazno stanovanje. Lastnica Fepina Stavcaher, restavracija na drž. kolodvoru. 1496 Giov. Pellizzari, urar, že nad 28 let , pri urarju Gio-vacni Eckert, Trst, ulica Nuova 41, Trst (palača Salem). Ure vsake vrste. Specialiteta: Popravljanje malih in kompliciranih ur. Zelo izvežban v stenskih urah._1498 Prnfiain 0e °Ptke> ^rije (tavele), tramovi, II UUdJU remeljni, 4 okna z železnimi poiokni. vse v dobrem stanju. Ul. Miramar št. 37-39. 1499 flnmonn zajce velrke pasme proda se. Vetta UUIIIaltC di Scorcola 808 (zraven policije). 1500 1C P A ee za takoJ5aii nastop piaktikant za lino lOUv trg vino, kateri je izvršil nekaj srednjih ol in pozna slovenski, nemški in po mogočnosti tndi laški jezik. — Ponudbe pod .Praktikant" na Edinost. 1501 Kupujem staro železo in kovine. A. Cerneca. Trat, via deli' Olmo 12. 1401 Odlikovana babica Ulica Carpiaon št. 9. 1467 D**nrloeto *e hišici z obdelanim posestvom. rrUUaOld Ulica Belvedere št. 57. 1478 Stavbišče v Celju FEŽfiJT^ list ri Savinji z razgledom v mestni park in na Nikolajev grič. Pojasnila daje Posojilnica v Celju. Qlni/Anri *n ®l°V8n* pozor! Naznanjam slav-Ol U V BI! I/I nemu občinstvu, da odprem gostilno v ulici Commerciale St. 14. Točil bom istersko in dalmatinsko vino, vermut, maraalo itd. Za obilni oaisk se priporoča udani Leopold Novič. 1470 Ppflfio 86 večJa mn°žina živega apna. Zglasiti l rUUd ee je do 25. t. m. pri Konsumnem društvu na Opčinah. Cene ugodne 1481 Prnrla 86 v Kolonji zemljišče pripravno za irUUd dvorce, nadalje hiša P 305 b hlerom in .~odo blizu pivovarne Judtmann. Ugodne cene. Plačila letno ali polletno. Pojasni1 a Via Zon ta 56 telefon 21-64. 1469 Prnria 86 orkestron v najboljem stanu po jako rrUUd ugodnimi pogoji. Zglasiti se pri Kon--umnem društvu na Opčinah. 1482 PmffoSo bombaževine, slik in dežnikov, rruuaja Stadion št v. 19, L nadstropje. K 1 u n. Vi« Iva3 431 lfniinnuo7nip9 anton repenšek je miJItJUVGlIlItid edina slovenska knjigoveznica v TrBtu, ulica Cecilia št. 9. — Izdeluje vsa knjigoveška priprosta in dna dela točno in po konkurenčnih cenah. 1710 Spreten korespondent "ZZŠZ nemškega in laškega jezika, stenograf in strojepisec, 28 let star, samec, doslei v tujini, želi primernega mesta v Trstu. Eventuvelno samo za dopoldan ol 8. do 1. ali 2. popoldan. Cenj. ponudbe pod .Trat 1460a na Inseratni oddelek Edinosti. 1460 zmožni nem-_ — ščine ae sprejmejo ali pa nastanijo s stalno plačo za prodajanje dovoljenih BreČk v A vatro-Ogrski. — Ponudba pod „Merknrs, Brno Neuffaase 20. 244 Stalni krajevni agenti 3oHI#Q npiliba Radi uni*enja zakona pro-rtHUlVa pilima, dam pohištvo za zakonski* -lobo, nalašč urejeno, kompletno z mramorji in zrcali moderno, elegantno, trpežno, po zelo ugodni ceni. Kerbler, Mol ino a vento 7. 1366 Nič boljšega za hitro prireditev goveje juhe kakor ^ MAG GI "KOCKE, 5 vin« MAGGI-jeve kocke za govejo juho so čista, najboljša goveja juha v treh oblikah in vsebujejo tudi potrebno sol in diSave. Prave samo z imenom MAGGI in z varatveno znamko zvezdo — — — s križem — — — TRST, KTEPUJT5 IM PRODAJA» PATEKJB, REHTE, OBLIGACIJ*, _ ^ nujosimn, BKjncs, uieu UD. VALUTE TS DEVIZE. PREDUJMI _ tMMMBB PAPIRJI TK BLATO LZ1SCB * JAVMH aCLADlđClH. SAFE - DEP08ITS. — PROMESE. BESO JATI: JADKAK8KA. VIA CASSA » RlSPAfOllO ST. 5 (LASTNA POSLOPJE). VLOCE NA KHJfŽICE OD DNEVA VLOGE 4% DO DNEVA VZDIOA XZ»T2n DATE? PLA0CJB BAKKA IS SVOJEGA. NA TEKOČI iN ŽIRO-RAČUN PO DOGOVORa 8TV4ENA ZVEZA Z AMERIKO. - AKREDITIVI. URADNE URE: 9—12, 21'«—5V». ESKOifTUJS« uurw* »*rtn a faktuo. ZAVAROVANJE _KOSTNIH PAPIBJVT P*OTI KTTMFI aOWBL REVIZIJA SRSBAjrjA I&KCK ITD. BBE3PLA&SO; STAVBNI KREDITI. REMB0URS-KREDET1. z*»m Fsstu ul. Sette fontane 2 Barriera- Sprejemajo se naroći'a po meri po ugodnih etnah. Točno ure prodaja Emiiio Muller sa priporoča se pekarna in siadčičarna ex MILANIC TEST, via della GnardU štev. :4. Večkrat na dan svež kruh in sladice ter vsakovrstni blškotinl in bomboni. Raznovrstna moka. Vino in likerji v steklenicah. Udani Umfrerto Bidoli. Rimske toplice v Tržiču (MONF^LCONE) odprte od 1. Junija do 1. oktobra. — Toplice 400, slovite močvirnate kopelji 9 tr-žiSkim blatom, masaže, elektroter- pija. Uspešno proti kroničnemu revmatizmu v členkih in miSicah, posledicam, ki naitaiajo vsled zlomljenja in zvitja kosti, ishiasu, starim izpshom itd. V kopališču izborne sobe in hrana. — Zmerne cene. Vodilni zdravnik : Dr. Karaman. — Prospekte razpošilja ravnateljstvo J. M. Graf najnglednejil in najstarejša prodajalnica ar ▼ Tritn, vi* S. Antonlo (vogal ulico S. Nicolč). VELIKA IZBERA verlftio, si'tih, »rebrnih, kakor tudi atenskih nr vsak« ▼rat«. UaUnovijiao let« ItSk Skladišče kož barvane, vseh vrst rumene in črne za Čevljarje in seolarje z delavnico gornjih delov čevljev (tomsje). Telečjo kože črne ln rumene (Bokskaib). oSči'a r& aajbolje vrste *a barvane čevlje. Karoćbe za vse kraje deželo izvršuje točno in hitro Lorenzo Gaggiatielli Irstu, I. Case rca 11 (peleg kasarno Soclals EMILIH CEREGRTO ■san TRST mamam * C a m p o San Giaeomo S ter- S. Priporoča cenj. občinstvu svojo trgovino pisarniških in šolskih potrebščin. Prodaja razglednic in igraC vseh vrst Tržaška posojilnica in hranilnica Piazza della Caserma St. 2• — Telefon 952. Ima na ropotajo lekleno varnostno celico 12 e ki j« Taras proti vloma in poisrn, v kstsri bo SHRAMBIOE, ki m oddajajo strankam v najam in rioar za ealo leto kron 30, za četrt leta kroi za pol leta „ SO, za en meaeo „ ghrsmbica bo 24 ca visoke, 24 ozn iirok«, 48 cm globok«. Bhrsmblo sa more dragi odpr«tJ kakor stranka, kl aaaaa oaabno ahraaijo svoja stvari, ko jih al trsbs prijaviti. B9T Oddaja hranilna pu&ice TgJK katera priporoča poaebno starilam, da na te najnovejli in najvapaSneji način navajajo itaditi avojo deeo. Naisljsa pajasslla teja zavsd ah aradalk arah. OBE Ivan Krže Trst - Piazza S. Giovannl št. I. 1 kuhinjskih in kletarskih potreb, CIMiOg^i 5dćeirov, lo^at, re&et, sit in vaa-kovrstiiin koSev. jerb&sev in metel ter mnogo drugih v to stroko spada- 5*.; nAVAAt nyoi° U~ jočih predmetov.— ~ govmo s Kuhinjsko posodo vsake vrste bodi od porcaiana, šamije emaila, koditerja al' cinka, nadalje pu^gmanterja, kletke iui. — Za gnatiloiČ rje pipe, kroglje, aemtjeno in aieKieno posodo u vino. 311 i Hotel „Tri krone" v Sežani Prenovljen. Izvrstna postrežba. Teran, Istrska, vipavska in dezertna vina. Zaloga in točenje pive „Dre- her". - Nemška in italijanska kuhinja. Lepo opremljene sobe —t- na razpolago. Ob nedeljah omnibus Općina • Sežana. Za obilen obisk se toplo priporoča JAKOB ORTAFt, lastnik. iBcpiFnai □ [iobeno zavajanje kadilcev oto^ manskih- eigaret, ker so glasom razsodbe upravnega sodišča na Dunaju od 9. 3. 1912 vsi posnetki odpravljeni.