Domovi m
AM€MCAN IN SPIRIT fORCIGN IN liANGUAGG ONLY
NO. 26
Serving Cnicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, fUtsburgti, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Rock Spring*, *11 Ohio
SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€B
anapoiis, Florida, Ely, Pueh
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING. MARCH 3, 1980
NAČRT 0 NEVTRALIZACIJI AFGANISTANA; ANGLEŠKI PREDLOG MOŽNA REŠITEV
Msgr. Alojz Šuštar postal nadškof ljubljanski
LJUBLJANA, Slov. — Papež Janez Pavel II. je imenoval za novega škofa ljubljanske nadškofije 60 let starega, mednarodno priznanega msgr. Alojza Šuštarja. Pred tremi leti je stopil v pokoj dosedanji nadškof Jožef Pogačnik zato, ker je dopolnil 75. let starosti.
------«-----
V Kabulu sc pokoli šii!sk;h upornikov; množične aretacije
KABUL, Afg. — Po nedavnih izgredih v glavnem mestu Afganistana, v katerih je umrlo več sto ljudi, so pod-vzeli sovjetski poveljniki in njihovi afganistanski pomočniki stroge ukrepfe, da bi strle upor. Proglasili so izredno stanje in prepovedali vsa javna srečanja več kot treh ljudi. Ob osmih zvečer morajo biti vsi prebivalci Kabula doma razen tistih, ki imajo posebne prepustnice. Sovjetski tanki in oklopna vozila stojijo ob vseh važnih križiščih in nadzorujejo promet.
V zadnjih dnevih so v Kabulu organizirali posebno “ljudsko milico”, ki jo sestavljajo mladi člani komunistične stranke “Khalq”. Po začetku policijske ure ob 8. zvečer, gredo skupine teh ljudi od hiše do hiše in iščejo “protirevolucionarne e 1 e m e n te”. Več osumljencev aretirajo ir. odvedejo v zloglasni zapor Pul-i-Čarki, druge pa pobijejo takoj.
Posebno iskani v tej čistki so pripadniki muslimanske šiitske verske sekte. Kar-malovi p r i v r ž enci namreč menijo, da so bili prav šiiti odgovorni za nedavne izgrede v Kabulu predvsem zate, ker so najbolj organizirani med vsemi prebivalci mesta. Obenem so šiiti manjšina v Kabulu in z racijo proti njim skuša Karmalova vlada povzročiti razdor med njenimi nasprotniki.
Voditelj posebne ljudske milice je Karmalov namestnik Asadula Sarwari, ki ga imajo tuji opazovalci afgan-skih razmer za drugo osebo v vladi.
Uporniki, ki delujejo v bližini mesta Jalalabad, poročajo o hudi bitki med njimi in sovjetskimi enotami na Jala-labadskem letališču. Sovjeti so menda prevažali močno e-noto v Jalalabad preko zračnega mosta, uporniki so jo pa pričakali in napadli, ko so se izkrcali sovjetski vojaki iz helikopterjev. Gverilci trdijo, da so ubili štiri sovjetske častnike, ujeli pa 11 afganistanskih oficirjev. Te vesli so nepotrjene.
Naj novejša poročila iz Kabula govorijo o novi, siloviti sovjetski ofenzivi proti upornikom v južnem delu države. Sovjeti baje uporabljajo veliko število helikopterjev in bombnikov ter neusmiljeno bombardirajo vasi na tem območju,
Sen, Edward Kennedy slavija svoje upe na državo Illinois
CHICAGO, 111. — V štirih zveznih državah, v katerih so imeli doslej primarne volitve ene ali druge vrste, je predsednik Carter premagal sen. Edwarda M. Kennedyja. Prvi Kennedyjev poraz je bil v Iowi, sledili pa so Maine, Minnesota in New Hampshire. Izgubi v Maine in v Ne v Hampshire sta bili posebno nevarni Kennedyjevi kandidaturi, ker je domh v Novi Angliji. Potegoval se je za zmago na domačih tleh, p i vseeno izgubil proti Carterju.
Čeprav nekateri analitiki menijo, da Kennedy nima več nobene resne možnosti, da bi prehitel predsednika v srcih demokratskih volivcev, tega sam Kennedy ne verjame. Pričakuje zmago v svoji domači državi Massachusetts Tudi Carterjevi svetovalci priznavajo, da v tej državi ima veliko prednost sen. Kennedy.
Bolj važno za oba kandidata bodo primarne volitve v državi Illinois. Ako bi predsednik zopet zmagal, soglašajo skoraj tudi vsi opazovalci predvolivne tekme, bi moral Kennedy pozabiti na letbšnio svojo zmago.
Kennedy je že prišel' v Illinois, kjer ga je sprejela ehi-caška županja Jane Byrne, ki ga podpira proti Carterju. Gasilci v Chicagu pa še štraj-kajo in so posebno razjarjeni nad županjo Byrne. Zaradi tega so tudi zmerjali sen. Kennedyja, ko je le-ta prišel na večerjo, ki so jo priredili chicaški demokrati v hotelu Conrad Hilton.
Med svojim govorom je Kennedy opazil, da je bolj vroče na pločniku pred hotelom, kjer se je zbralo okoli 500 glasnih in jeznih gasilcev, kakor v hotelski dvorani..
V Chicagu menijo, da se nahaja Kennnedyjeva kampanja v resnih težavah.
+*+*+**+*+»***++**+*******+****<
VREME
Pretežno sončno danes z najvišjo temperaturo okoli 30 F. Jutri pretežno oblačno z možnostjo dežja popoldne in zvečer. Najvišja temperatura v torek okoli 38 F.
Prvikrat po letih so se pojavile v Beogradu spet vrste ljudi zlasti pred trgovinami s kavo in mesnicami. “Vzroki za težave s preskrbo ne izvirajo iz tega trenutka,” je zapisala beograjska Politika.
Vodilnim zastopnikom režima je postalo jasno, da začenjajo preskrbovalne težave z osnovnimi potrebščinami vsakodnevne porabe, od hranil od kurilnega olja, vplivati politično. Neugodno učinkujejo na delovni zagon in na splošno prizadevanje za gospodarsko ustalitev, je bilo ugotovljeno na seji beograjskega mestnega komiteja.
Stane Dolanc že vidi na delu državne sovražnike in meni: “Kritiki” skušajo “izrabiti trenutne težave”. Pred delavci - neke tovarne se je branil proti očitku, ki je očitno prišel iz ljudstva, da je za
Novi grobovi
Anton Urankar
Pretekio soboto je na svojem domu na 487 Richmond Road umrl 90 let stari Anton Urankar, rojen v Šmartnu v Tuhinju pri Kamniku, Slovenija, od koder je prišel v ZDA leta 1912, mož Agnes, roj. Zupančič, oče Anne Lukek in dr. Albina (Geneva, O.), 4-krat stari oče, 1-krat prastari oče, brat pok. Johna, Franka, An-drewa, Maxa in Mary Koche-var, zaposlen kot tesar do svoje upokojitve pred 20 leti. Pokojnik je bii član ADZ št. 40, The Maccabbees ter Unije tesarjev št. 105. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v torek, ob 11. dop., nato na pokopališče Knollwood. Na mrtvaškem odru bo danes popoldne od 2. do 5. in zvečer od 7. do
9.	Družina bo hvaležna za darove Slovenskemu domu za ostarele na Neff Rd. v pokojnikov spomin.
Anton Cizel
Pretekio soboto zvečer je v Mt. Sinai bolnišnici po krajši bolezni umrl 54 let stari Anton Cizel, mož Glorie, oče Marijo, Antona, Jole in Judy; sin Mary, roj. Grdanc in pok. Antona, brat Frances, veteran druge svetovne vojne, član ADZ št. 1. Pogreb bo iz Grdi-novega pogrebnega zavoda na E. 62 St. v sredo, 5., marca, v, cerkev sv, Vida ob K), nato na Kalvarijo. Na Mrtvaškem odru bo jutri, v torek, od 2. do 9. zvečer.
-----o———
Zadnje vesti
•	Ljubljana, Slov. — Najnovejša poročila o zdravstvenem stanju Josipa Tita pravijo, da njegovo srce peša in da leži v globoki nezavesi.!. Tito se nahaja v ljubljanskem Kliničnem centru že 52 dni. Ni nobenega upanja za njegovo okrevanje.
•	Boston, MaSs. — Jutri bodo primarne volitve v tej državi, v kateri je doma sen. Edward Kennedy. Javna povpraševanja kažejo, da bo Kennedy zmagal nad predsednikom Carterjem, a ne s preveliko večino. Med republikanci menda vodi Ronald Reagan.
•	New York, N.Y. — Ameriški predstavnik v varnostnem svetu ZN je glasoval za resolucijo, ki nasprotuje politiki izraelske vlade o naselje-
težave kriv “sistem”. Dolanc je očitek vrnil ljudstvu. Delovna storilnost, je rekel, je slej ko prej povsod nezadostni in organizacija slaba. Čudno je, da v Jugoslaviji več govorijo o pomanjkanju kave kot o potrebi splošnega va:-če vanj a z energijo, s čimer Li izboljšali stanje deviz, od katerih odvisijo uvozne možnosti. Jugoslovanski komunisti, tako Dolanc, so vselej govorili glede težav resnico. Tisti, ki sedaj položaj politično izrabljajo, so “stalinistični dogmatiki, desničarski liberalci in nacionalisti različnih odtenkov”, posebno “klerikalne skupine”.
V zadnjem času se začenjajo v Jugoslaviji notranje težave kopičiti. Gospodarske posledice so se poostrile še z naravnimi ujmami, s potresom pred nekaj meseci in s
Pogajanja se začela
med kolumbijsko vlado in gverilci
BOGOTA, Kol. — šele potem, ko so gverilci, ki so zasedli poslaništvo Dominikanske republike v tem mestu in s tem ujeli 60 talcev — 20 so jih že izpustili —, grozili, da bodo ubili dva veleposlanika-talea, je pristala kolumbijska vlada na pogajanja z uporniki. Kot kaže. bodo pogajanja trajala dalj časa.
Točno število pripadnikov gverilske skupine “Gibanje M-19”, ki so sodelovali pri napadu na poslaništvo, še ni znano, domnevajo pa, da jih je bilo okoli 30. Med napadom je en gverilec izgubil življenje, rajnenih pa je bilo 7 policajev in. talcev.
Med zajetimi talci je tudi ameriški veleposlanik Diego C. Asencio, ki, je sicer španskega rodu. , Rojen je bil v, Španiji leta 1931, kot otrok se'je preselil v ZDA skupaj s starši.
V Bogoti ugibajo, da so bili pravočasno obveščeni o zasedbi poslaništva diplomati iz komunističnih držav. Očividci trdijo, da je šofer sovjetskega veleposlaništva, ki je bil na sprejemu v poslank, štvu, obvestil šoferje drugih ko m u n i stičnih diplomatov, naj poberejo svoje diplomate in zapustijo poslaništvo. Kmalu nato je skupina gverilcev zasedla poslaništvo. Med talci ni nobenega komunističnega diplomata.
Gverilci še vedno zahtevajo izpustitev' 311 političnin zapornikov, 50 milijonov dolarjev v gotovini ter varen odhod iz Kolumbije.
vanju Judov na zasedenem področju levega brega Jordana. Izraelci so ogorčeni.
• Ukiah, Kal. — V tem mestu so policaji našli 14-letne-ga fanta, ki je bil pogrešan 7 let. Fant je bil ugrabljen 4. decembra 1972 v kalifornijskem mestu Mercedu, kak;’) 200 milj južno od Ukiah a. Fantovi starši Delbert in Kay Stayner so mislili, da je njun sin Steven že dalj časa mrtev. Ugrabitelja Kennetha Parnella so zaprli.
grmaditi notranje
poplavam pred nekaj dnevi. Slaba žetev pšenice terja zvišan uvoz žita za kruh. Breči-logi za družbeni načrt in obračun za 1980 dajejo vtis, da tudi drugo leto ni čakali zmanjšanja izgube pri plačil- . nem obračunu in pri inflaciji-
Doslej šnji ukrepi za gospodarsko ustalitev so prinesli, kot uradno priznavajo, malo uspeha. Niti ustavitve cen v avgustu se ljudje ne drže. če ima ta kakšen uspeh, potem ima le tega, da zaradi nje zmanjkuje osnovnih sredstev vsakodnevne porabe. Mnoge cene so slej ko prej očitno prenizke, da bi zagotavljale zadostno ponudbo.
Nejevolja nad “sovražnimi elementi”, ki naj bi sedaj skušali izrabiti še gospoda:-ske težave, bdi v najvišjem' vodstvu že lep čas. Sedaj pri-
LONDON, Vel. Brit. — Angleška vlada je pripravila načrt o možni nevtralizaciji Afganistana in ga izročila ■, sovjetskemu veleposlaniku v Veliki Britaniji Nikolaju Lunkovu. Lunkov se je pogovarjal o tem načrtu z dvema vodilnima uradnikoma angle ■ škega zunanjega ministrstvu!, ni pa rekel nič o stališču sovjetske vlade glede tega predloga.
Vse podrobnosti angleškega načrta, ki ga podpirajo angleški zavezniki v Evropi, niso znane, predvidevajo pa timi k sovjetskih enot iz Afganistana. V zameno bi Sovje-tiji obljubili, da bi postal Afganistan nevtralna država, nekako podobna Avstriji po podpisu državne pogodbe leta 1955. , Bodoči odnosi med ZSSR in Afganistanom naj bi bili slični tistim, ki obstajajo sedaj med Finsko in Sovjetsko zvezo.
Dobro obveščeni angleški vari predlagajo dva pristojna mesta, na katerih bi lahko obravnavali načrt: zasedanje generalne, skupščine Združenih narodov ali posebna kon ferenca o afganski krizi. Na taki konferenci naj bi sodelovali: ZDA, Francija. ZSSR, Anglija, Kitajska, Afganistan, Iran, Pakistan in Indija-
Predstavniki angleške vlade priznavajo, da prvi znaki, ki prihajajo iz Moskve, niso ugodni. Kljub temu se je odločila angleška ministrska predsednica Margaret Thatcher, vztrajati pri svojih prizadevanjih, najti pot, potom katere bi bilo mogoče napraviti konec ne samo krizi v Afganistanu, ampak tudi globoki razprtiji v odnosih med obema velesilama.
Izjave raznih vodilnih članov Carterjeve administracije vzbujajo vtis, da bi ZDA podprle nevtralizacijo Afganistana, ampak le pod pogojem, da bi bila “nevtralizacija” resničnega in ne le navideznega značaja. Tajnik za zunanje zadeve Cyrus R. Vance se je sestal s sovjei.-
tezave
haja na dan, ker se zdi, da so ti elementi dosegli nevarna, znamenja. “Nacionaliste” in “klerikalne kroge”, o katerih je govor, je treba iskati v Bosni-Hercegovini, na Hrvaškem in v Sloveniji.
V resnici gre za okrepitev muslimanov v Bosni, tako kot narodne kakor kot verske skupine; dalje za rastočo vlogo katoliške Cerkve na Hrvaškem pri razširjanju narodnih vrednot med ljudmi; in končno za močnejše zavzemanje Cerkve v Sloveniji za zagotovitev človeških in državljanskih pravic, posebej kar zadeva enakopravnost vernili in nevernih. Dolanc se je javno lotil Družine.
Seveda pa polemika s temi silami tudi /a režim ni brez težav.
(Frankfurter AUaenieine Zeitung':
skim veleposlanikom Anato-lijem Dobrininom za približno pol ure, predstavniki tajništva so pa povedali novinarjem, da Dobrinin ni rekel nič posebnega glede afganske krize.
Namigi iz Moskve?
Angleški in drugi poznavalci sovjetskih političnih razmer pravijo, da je možno o-paziti nekatere dvoumne namige v izjavah sovjetskih predstavnikov kot nameren znak, da hoče Sovjetija le končati afgansko zadevo Glavna skrb sovjetskih voditeljev naj bi bila, da ne bi bili prisiljeni pristati na'rešitev, ki bi jo lahko označili na" Zahodu kot poraz ZSSR.
Med temi namigi je izjava Leonida Brežnjeva, da bi Sovjeti zapustili Afganistan, ako bi ZDA prenehale z vmešavanjem v tej državi. Vodilni ameriški industrialec Ar-mand Hammer, ki je naklonjen ZSSR in ki mu v Moskvi zaupajo, je rekel, da mu je Brežnjev osebno povedal, da je zunanji minister Andrej Grorciko pripravljen za , srečanje s Cvrusom Vancem. Na srečanju naj bi se razgo-varjala državnika o nevtralizaciji Afganistana. Tretji namig je pa bil članek v nekem londonskem časopisu, ki ga je napisal znani sovjetski novinar Viktor Louis. Louis ima baje tesne stike s sovjetskimi voditelji in s tajno policijo. V članku je Louis poročal, da v Moskvi želijo skorajšen konec afganske krize in da so pripravljeni na pogajanja v ta namen.
V .Washingtonu menijo, da se bosta srečala Vance in Gromiko v Beogradu, na pogrebu Josipa Tita. Nobenega dvoma ni, da se bosta ta dva udeležila pogreba. Možno je tudi, da bo vodil uradno a-meriško delegacijo podpredsednik Walter Mondale.
Najnovejše izjave sovjetskih časopisov trdijo, da so predlagani načrti o nevtralizaciji Afganistana zarota zahodnih držav.
------o-----
ZDA postajajo vedno bolj odvisne od nafte iz Perzijskega zaliva
WASHINGTON, D.C. --Podtajnik v tajništvu za r-nergetiko John Sawhill e priznal, da postajajo ZDA vedno bolj odvisne od nafte, ki jo uvažajo iz držav vzdolž Perzijskega zaliva. Odvisnost ZDA od te nafte se bo tudi znatno povečala do leta 1985, je rekel nadalje, predvsem zMo. ker se bo zmanjšala količina nafte, ki jo črpajo v ZDA.
s'nvh’Uove nes’misticne besede so razburile senatorje, člane odbora, pred katerim je pričal. Sen. Frank Church je namreč vzkliknil, da je izjava pretresljiva. “To pomeni,” je rekel Church, “da vsa naša prizadevanja ne bodo preprečila skrčeni a domače naftne industrije.” .
Sawhill je rekel, da je to res. V ZDA sb naftne družbe
Iz Clevelanda in okolice
Jadranov koncert—
Pevski zbor Jadran priredi koncert in razstavo v nedeljo,
9.	marca, ob 3.30 popoldne v SDD na Waterloo Road. Po koncertu ples in zabava. Igra o r k e ster Markic-Zagger. Vstopnice se dobe pri članih zbora in Tony’s Polka Village na E. 185 St. Cena: $4, samo za ples $2.
Iz sončne Floride—
Stanley in Molly Frank ter Tony in Jean Sega (Wadsworth, O.) pošiljajo lep pozdrav našim bralcem iz sončne Floride.
Seja—
Podružnica št. 14 Slovenske ženske zveze ima svojo sejo jutri, v torek, ob 7. zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
Dobitniki—
Pri žrebanju St. Clair Business Association, ki je bilo 27. februarja, so bili izbrani za darila sledeči: prvo $300 je dobil G. Berg, po $25: Bruno Muzzolini in Louise Vovko, po $15:	Tom Konkaly, F.
Steixner, Jerry Skelin, Maple Lanes in Stan J. Eržen, po $10: Rose Poprik. M. Fedorka, Jim Newrones, Jo Mohorčič, Stan Mezic in A. Balasevicius. Posebno prodajalčevo nagrado sta dobila $25 J. C. Tavern in $15 John Krane.
Tiskovnemu skladu—
Rev. Emil Hodnik, Abbotsford, Wis. je daroval $22 v tiskovni sklad AD. Č. g. Hodniku se prisrčno zahvaljujemo!
------o-----
Jugoslovanski konzul priredil sprejem v spomin E. Kardelja
CLEVELAND, O. — Vodilni ljubljanski časopis “Delo’ je priobčil članek poročeval-ne agencije Tanjug iz Clevelanda, v katerem je navedeno, da je jugoslovanski konzul v Clevelandu Stane Lenardič priredil “komemora-tivno srečanje” ob 70-letnici rojstva Edvarda Kardelja. O tem srečanju ni bilo nič objavljenega v clevelandskih časopisih in tudi Ameriška Domovina ni vedela nič o tem, dokler ni “Delo” to novico prineslo v Cleveland.
Članek ni obširen, navaja pa, da “so se zbrali naši izseljenci v ZDA, zlasti tisti, ki so doma iz SR Slovenije’’. Razen generalnega konzula Eenardiča samega članek ne omenja, kateri posamezniki so se udeležili komemoracije niti katere organizacije so bile zastopane.
Zadnji odstavek članka se glasi takole: “O dediščini, ki jo je Edvard Kardelj zapustil jugoslovanskim narodom in narodnostim, je govori generalni konzul Stane Lenardič in poudaril, da je bil Kardelj tesen sodelavec preči sednika SFRJ Josipa Brom Tita pri oblikovanju prihodnosti samoupravne, socialistične in neuvrščene Jugoslavije. Jugoslovanski izseljenk so prek generalnega konzulata SFRJ želeli predsedniku Titu. da ozdravi.”
že našle in izčrpale naj večja in najbolj dosegljiva nahajališča nafte in zaradi tega ni mogoče pričakovati povečanja domače proizvodnje,
V Jugoslaviji se začenjajo
Ameriška Domovina
» v* ■ 1/1^/%-%;—KO VK
0117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103
Beseda iz naroda...
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks
in July
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $10.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $15.00 na leto.
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio

No. 26 Monday, March 3, 1980
Stvarnost Slovencev v Italiji
S podpisom Osimskih sporazumov so bili postavljeni pogoji, da se stanje naše skupnosti izboljša.
Že' ob podpisu smo izrekli pripombe in pomisleke predvsem glede gospodarskega dela, ki predvideva med drugim tudi namestitev industrijske cone na Krasu. Danes lahko tako stališče samo zaostrimo, saj se je jasno pokazalo, da se hoče izvajati izključno gospodarski del spo-. razuma. Ne opažamo nobenel resnejše volje, da bi tudi o-stali deli sporazuma,^ misl'mn pri tem predvsem na 8. člen, zadobili konkretnejše oblike.
Tako enostransko upravljanje je nesprejemljivo. Sopodpisnici, kot sta takrat slovesno izjavili, naj izvajata sporazum globalno in to ob upoštevanju zahtev in predlogov yza take spremembe, ki so se izkazali za nujne in neodložljive, predvsem za krajevno prebivalstvo. Drugač na ubikacija industrijske cone bi gotovo rodila zaželene sadove in ne bi prizadela slovenskih področij.
Nočemo se pri tem postavljati na stališča, ki so nasprotna gospodarskemu in socialnemu razvoju, toda v nobenem primeru ne smemo dovoliti, da bi se ti procesi odvijali na izključno škodo in breme naše narodne skupnosti.
V političnih in gospodarskih krogih se vedno glasneje ši«-jo predlogi, da bi industrijsko cono na Krasu ali vsaj del te cone, prenesli na Goriško in sicer v sovodenjsko občino, točneje ob Rupi. Taki predlogi so nesprejemljivi iz istih razlogov kot je nesprejemljiva ubikacija na tržaškem Krasu, saj bi pomenili še dodatno spreminjanje področja, ki je že itak zelo prizadeto.
Glede kraških rezervatov . smo mnenja, da znajo Kras najbolje ohraniti domačini sami, in da niso potrebni kaki zakonski ukrepi, ki bi lastnikom in domačinom onemogočali celo dostop do lastne zemlje.
Tudi boj za uveljavitev'slovenskega jezika ne beleži nobenih vidnejših uspehov.' Zahteve v izvoljenih organih od dežele do občin, od kor-, zorcijev do gorskih skupnosti so bile odbite ali pa čakajo, da bodo prišle na dnevni red.
Tudi v tistih organih, kot so npr. rajonski sveti, kjer je po pravilniku dana možnost slovenskim svetovalcem, da se izražajo v materinem jeziku, se to ne izvaja, ker občinske uprave ne poskrbijo za osebje, ki bi opravljalo prevajalno službo in bi poskrbelo za
dvojezično poslovanje rajonskih svetov.
Zadnja protislovenska gonja je bila V prvi vrsti usmerjena proti rabi slovenskega jezika. Tako imenovani “bi-lingvizem” je vznemiril duhove in razpihal protislovenske izpade. Tudi večina napisov po zidovih je te vsebine. Pobudniki teh podvigov so zlasti računali na . neinformiranost velike večine italijanskega prebivalstva ot. naših resničnih zahtevah in so v tem tudi uspeli.
■Nikdar nismo hoteli vsiljevati slovenščine1 ' Italijanom, smo pa zase zahtevali in zahtevamo, da jo lahko uporabljamo v javnosti. S tem nočemo nobenih privilegijev, pač pa samo uveljavitev pravice do izražanja v lastnem jeziku.
V ta okvir sodi tudi poučevanje slovenščine v Ukvah in slovenski vrtec v Miljah. Tudi v pokrajini Videm se je o-krog tega vprašanja dvignilo veliko prahu. Povod za to je dala anketa, ki jo je izvedla rimska komisija in ki so jo nekatere stranke, predvsem DC usmerile v lastne interes* ne sheme. (
Ko smo v decembru 1978 ustanovili SSO, smo to storili predvsem zato, da bi našim društvom in organizacijam dali nek širši deželni okvir, ki naj bi bolje ustrezal organizacijskim in političnim potrebam. Izbira je bila vsekakor pravilna.
Ko postavljamo naše zahteve globalno, moramo imeti tudi organizacijske strukture, ki delujejo na deželni ravni in ki vsklajajo delo organizacij in ustanov, ki so teritorialno omejenega značaja.
Deželna uprava zadobiva vedno več pristojnosti ih je naš naravni sobesednik. Glede naših zahtev in globalnega zakona v prvi vrsti, bodo v Rimu odobrili to, kar bodo * v naši deželi predlagali.
Treba je torej, da okrepimo SSO, da bo lahko kos položaju in da se bo lahko enakovredno predstavila z drugimi partnerji v skupnih pobudah za dosego globalnd zaščite.	_	H.
ISKRICE
Govorništvo1 je umetnost varanja in laskanja.
—Montaigne
*
Ena najusodnejših zmot je, če spretni govorniki mislijo, da so prav tako spretni pol'-tiki.
—Sigmund Graji
w s
Kadar govornikovi manjka globine, gredo v širino.
—Montesquieu
Drobtinice, sladke in žaltave.,.
CLEVELAND, O. — V zadnjih dveh dopisih sem bil malo bojevit in so bile drobtinice že dnod malo vroče, ne samo žaltave. Izzivan sem bil, in primoran še spoprijeti s koroškim ‘rdečim tovarišem'.
Iz tistega pisarij a lahkd vsa ir razvidi, v kako težavnem položaju Mohorjeva družba deluje. Izdajanje njihovih knjig — mesečnika Naša luč, ■— pa vzdrževanje in vzgoja mladine v svojih domovih, to gre rdečim trdo za nohte. Rdeča izrabijo vsako najmanjšo priliko v to, da bi družbi obstoj onemogočili.
Pokojni naš veliki škof Gregorij Rožman je ob neki priliki rekel takole: “Prav to, da me brezbožni komunisti blatijo, me potrjuje, da sem na pravi poti, —■ bilo pa bi narobe z menoj, če bi me komunisti hvalili!” , , ,
Prav tako pravilo naj velja tistim (redkim)., ki v delovanje Mohorjeve družbe morda malo dvomijo. Dokler ji bodo. komunisti stregli po življenj u, je to dober znak, da Mohorjeva-družba častno vrši svoje poslanstvo.
* • ■
Pri nas v Collinwoodu, pod zvonom Marije Vnebovzel■ \ Slovenci živimo tako, kakor nam božja, cerkvena in.Svetna postava veleva. Seveda imamo svoj čas tudi ledene ceste in podplate na čevljih uglajene — pripeti se mlademu kakor staremu, da za tem ali onim- oglom spodrsne in da rahlo pade.velikih padcev v smrdljive luže ne delamo, -— to več delajo veliki gospodje na velikih položajih.
Pa lepo z letnim časom živimo. Tale čas ko tole pišem, moja žena sneg odmetava — poleti pa bo košnja in zalivanje. Za božične praznike pojemo ‘Sveta noč’, za Veliko noč pa “Aleluja”. Le po novem odloku se poje aleluja ob vsakem času in za vse prilike.
Z,a god ‘vseh norcev’, zadnjo soboto pred pustom, smo imeli v Slovenskem narodnem domu na Holmes Ave., pod senco Lilije, veselo predpustno zabavo. Veselja, da smo ga komaj použili.
Na pustni torek smo se mastili z ocvirkovkami —- Dolenjci se držimo te naše stare ‘mastne’ navade!
Na pepelnično tsredo smo bili že trezni. Obrisali smo si mastna usta in se v cerkvi lepo potuhnjeno pomikali do duhovna, ki nas je s pepelnatim palcem pokrižal, govoreč: “Spomni se človek, da si prah in da se boš v prah spremenil.”
V	postnem času smo. Nekateri jemljejo postni čas zelo resno, več molijo, se premagujejo in v dobrodelne namene darujejo, -— mnogi le toliko, da iie prelamljajo postne postave in se vzdiv.e večjih kozlarij, — pu jih je le precej, ki se jih postni čas nične tiče. Jaz sam se‘postav-, Ijam v drugo skupino, žena
me pa kar tišči v tretjo.
*
Na misijonsko kosilo vabim!
V	šolski dvorani pri Sv. Vidu se bo to kosilo serviralo
16.	marca od 11.30 do 1. ure popoldne. Kakor druga leta, bo tudi to leto na izbiro: piščanci ali goveja pečenka. : Vstopnice za to kosilo že prodajajo po hišah člani MZA — verjetno se bodo dobile še na sarp dan kosila v dvorani.
Za rezervacije pa lahko kli-
čete po telefonu: F. Kuhe! (881-5163), M. Lavriša (481-3768) in J. Prosen (486-2394). Menda ni cena pretirana, če vprašamo za kosilo $4 za odrasle, za otroke samo $2.
Pripraviti misijonsko kosilo — in onim, ki se povabilu odzovejo, ni to nikakršna zabava, — je le žrtev, zato jaz ne vidim razloga, da se ne bi tako kosilo pripravljalo v post-■ nem času. Misijonska znam-, karska akcija misli ravno nasprotno, —• da je prav postni čas primeren za taka kosila in zato lepo vabi prijatelje misijonov, da se povabilu odzovete.
Če ni res, da je Jezus rekel: “Pojdite po vsem svetu in učite vse narode ...”, potem je vse to delo za misijone čisto brezpomembno. Ako pa je Jezus to rekel, in mi z duhovnikom vred v to verujemo, se pa nam včasih čudno zdi; ko naletimo na duhovna, ki delavcev pri delu za misijone niti z dobro besedo ne podpre. No, hvala Bogu, naš č. g. župnik Viktor Tomc ima rad misijonarje, in rad pod streho sprejema misijfc-narje, pa-pri Sv. Vidu duhovni tudi pomagajo pri vsem naporu, ki ga laiki opravljajo v dobro misijonom.
Moja pohvala je manj kot nič, mori samemu pa je prijetno, da morem to, kar‘čutim,'zapisati.
Že v naprej vsem. ki se trudite, da bi to. kosilo lepo uspelo, najlepša hvala! Želim, da se zdravi srečamo 16. marca v šolski obednici pri Sv. Vidu!
=:=
Za dobro voljo:
Žena je potožila sosedi: ‘Moj mož nič več doma dobro ne spi, odkar je v občinskem odboru in hodi na občinske seje.”
Soseda zaskrbljeno:	“Re-
vež! Da si toliko žene k srcu za dobrobit občine?”
“Kaj še! Tam na občinskih sejah se do dobrega naspi!
J. P.
Zdaj - kance svoje štrene moram zvezati
NEW YORK, N.Y, — Včasih sem mislil, da zvijačnost poznajo samo živali in ljudje. Poprejšnji četrtek pa sem doživljal zvijačnost “brezmož-ganske” narave. Se v praven zimskem času, ki je v tej zimi na Njujorškem skoraj brez snega, smo imeli pravi spomladanski dan s 60 stopinjami F.
In na ta dan tudi nisem vedel, kot nisem vedel, ali je zima ali pomlad, ali je res ali ni, ko mi je poštni uradni1.; izročal kup Ligine in moje pošte iz predala 32. Svež A-meriških Domovin je bilo med njo. Kar pravi čudež se mi je zdel, ko sem spoznal. da poštna uprava le ne pome-če vseh AD v koš in da se 'včasih le spomni, da mora v kote pogledati, kamor je nametala pošto tretjega in četrtega reda, med katero pad.; tudi naš slovenski list. Mi ga pa čakamo in čakamo. On pa leži tam v koteh in čaka ra poštarsko milost in nemilost.
Kar dolgo - sem bil v tak šnem poštarskem čakanju zaradi AD in sem si dejal: No ja, zdaj pa se je nekje pretrgala nit moje zahtane štrene farno-srenjske kronike ra Njujorškem. Nisem vedel, ali bi jo ali ne naprej odhanta-val, ko mi jo je morda nekdo v koš vrgel, in vse skupaj zares zmešal.
In na ta zimski pomladno-sončni dan, ko sem spet lah-
ko Ameriško Domovino prelistaval, saj jo je bilo po zaslugi poštne uprave kar precej skupaj, sem spoznal, da je bila druga nit, ki sem jo potegnil iz svoje zahantane kro-Aike — nit življenja.
Zares, o tem bi najraje pisal. Za našo slovensko narodno faro in srenjo na Njujorškem bi najraje pisal: Pri nas izdelujemo samo zibeli in o-troške jasli, mrtvaških trug mi ne poznamo več. Pa žaii-bog, ne morem tako pisati, kakor bi neizrečeno rad. Je pač tako, da je pri nas, kot je vsepovsod, truga prav tako življenjska kakor je zibelka, vendar smisel in teža življenja nam le leži v zibelki. Smisel smrti je samo v naši veri. Drugače pa jo lahko jemljemo samo za nesmisel, ki je bridka in boleča za marsikatero družino, pa tudi za marsikatero malo n a r o dno skupnost, kot je naša na Njujorškem.
Ko sem za življenjsko nit vlekel, sem iz lanske krstne knjige povlekel šest krstnih zapisov in tolažilnost, da jih je bilo več v srenjski knjigi. Iz mrliške knjige pa sem nabral devet primerov smrti, ki pa niso vsi ne v farnem, še manj pa v srenjskem merilu.
Tako je na Njujorškem lani
17.	januarja umrl Slovenec, Boris Pavlin, ki je prebival na 106 W. 69th Street. Nikdar se ni javil v našo, cerkev in nikdar prišel v našo skupnost. Pred leti je imel gradbeno, podjetje'. V,‘duši je ostal zaveden Slovenec, čeprav sc je poročil z dekletom nemškega rodu,-
Z njegovo ženo-vdovo sem nekajkrat! govoril potem, ko sem proti koncu januarja dobil pismo od g. Antona Žaklja iz Clevelanda. V njem me ie prosil, da bi jaz pogledal ali povprašal, kaj je z Borisom Pavlinom, ko mu prvič ni pisal za Božič in ni odgovoril na njegovo božično voščilo. Borisa nisem več priklical po telefonu. Na mnoge klice se mi je enkrat le javila njegova žena-vdova. To sem javil nazaj v Cleveland g. Žaklju, kateremu je Boris pošiljal po naključju, ne da bi ga kdaj poznal, pakete v begunsko taborišče v Avstriji. Borisova hčerka je zdrav-nica-specialistka za srčna o-bolenja v Lennox bolnici v New Yorku, kjer je po srčnem napadu umrl bivši nju-jorški guverner in ameriški podpredsednik, milijonar in humanist Nelson Rockefeller. In takih ‘slovenskih Borisov’, za katere ne vemo in tudi morda ne bomo nikdar vedeli, ker svojega področja v tem pogledu ne preiščemo, je na Njujorškem verjetno še veliko.
Prav tako mi listi farne mrliške knjige prav nič ne pokažejo, da je na sveti večer , lani ležal na mrtvaškem odru pogrebne Žale v Glendale faran Mike H a b j a n in da so ga pokopali na Štefanovo. Sin ni nič javil v našo cerkev. Živi v New Jerseyju in je naši narodni skupnosti odtujen, čeprav jo še zmerom dobro tolče po slovensko, kai-se je v mladih letih naučil od očeta in matere. Srečaval sem ga lani v pomladnem času v Wyckoff bolnici v Ridgewoodu.
Ko je bil zadnje mesece življenja spet v bolnici, ga nisem mogel obiskavati, ker ga je dal sin v bolnico v svoji bližini. Vendar očetove smr-i mi ni javil. Samo par naših žensk je zvedelo zanjo, in so ga šle kropit ter k pogrebni maši. Pogrebna žala in cerkev sta bila v bližini njegovega doma.
In tako nam -žive ter tako nam umirajo naši ljudje na Njujorškem, ne ;da bi o tern
kaj vedeli v slovenskem središču pri Sv. Cirilu na Osmi.
Nekaj od teh bom imenoma drugič nanizal na mrliško nit svoje zahtane štrene fai-no-srenjske kronike njujor-ških Slovencev. Nanizal jih bom še pred prihodom našega novega župnika, očeta Roberta Mazovca, za katerega sem v nedeljo ujel, da je skupno s frančiš kanskim predstojnikom iz Ljubljane že na poti k nam. Po hudi napovedi naše dokončne smrti, z novim duhovnim pastirjem pojdimo v bogatejšfe in poživljeno življenje slovenske skupnosti na Njujorškem.
Tone Osovnik
Zimsko pismo zavednega Slovenca iz Minnesote
EMILY, Minn. — Dragi prijatelji! Ko sem danes o-brnil koledar, sem se spomnil, da še nisem poravnal naročnine za Ameriško Domovino. Živim v Minnesoti, kjer včasih človeku tudi možgani zamrznejo. Letos sicer ta izgovor ne velja, ker imamo neverjetno lepo, milo zimo in tudi ne preveč snega. Hvala Bogu! Mogoče bomo le malo prihranili pri stroških ogrevanja hiš.
Bogu in upravi moramo biti hvaležni; da imamo Slovenci v ZEA vsaj: ien slovenski časopis “Ameriška Domovina”. Ne prihaja preveč redno, pa to: hi: krivda vaše uprave, marveč1 neredne zanemarjene poštne .uprave, kjer ni opravičila, pri (ako visokem številu. poštnih uslužbencev. Škoda, da ljudje tu delajo, kar morajo in ne kar morejo! Pa pustimo to, ker se ne bomo spremenili. Pride pa le slovenski časopis v hišo, kjer še živi slovenska beseda, in je še ohranjen slovenski običaj, čeprav sredi velike materialistične države ZDA. Je pa zanimiva ta naša država. Od vseh strani sveta stegujejo roke proti Ameriki, za pomoč in celo osebno (človekoljubno) zavetje.
Kot se izlivajo reke v morje, tako tudi ljudje različnih narodnosti drve ,v to tujino, kjer jim ne bo več rojstna mati rezala kruh. Zaslužiti si ga bodo morali sami z lastnimi žulji, v potu svojega obraza. Čim bolj si priden in iznajdljiv ali celo drzen, več boš zaslužil. — Pa še na eno vprašanje naletim tako pogosto, da se človeku kar ne da več odgovarjati:	“Zakaj si
prišel v ŽDA?” Ostal bom pri prvem odgovoru: ‘Prišel sem, da uživam svobodo, katere svet več ne pozna.
Kakor ladja, sredi morja o-grožena od velikih valov, je zdaj tudi Amerika. Bog vodi in razsvetli voditelje!
Prišli smo sem kot druga emigracija, zdaj pa grozi prihod tudi tretje emigracije. Sam Bog ve za bodočnost? O-stanimo zvesti slovenski besedi, čeprav človeške potrebo zahtevajo znanje angleščino; več znaš, več veljaš! Čitajmo Domovino, ki nam prinaša tukajšnje stanje in novice, na tudi novice iz rojstne domovine. Ostanim pa zvesti Bogu, ki naš je izpeljal iz dežele preganjanja in trpljenja, kot je Mojzes izpeljal Izraelce preko Rdečega morja.
Zdaj pa še eno in to veli a čitateljem Domovine: Ali bi ne bilo lepo in zanimivo, če bi se kdo oglasil z majhnim člankom v ta časopis, kaj dela in kako živi? Bodisi, da živiš na severu, jugu, Vzhodu ali zahodu ZDA. Na ta način bi zopet povezali svoje zveze, kot smo bili včasih povezani v trpljenju in pomanjkanju v taboriščih.
Ko so prišli prvi naseljenci,
so se porazgubili, utonili v tujini in to prav zaradi osamelosti. Vesel sem, ko slišim po desetih, dvajsetih ali celo tridesetih letih, da moj znanec še živi. Korajžo, kjerkoli si, oglasi se vsaj po Ameriški Domovini!
Lep pozdrav skrbni upravi Ameriške Domovine, pa tudi vsem znancem in prijateljem!
Anton Štrukelj
(Urednik: Prav rad bi objavljal pisma in dopise rojakov- n ar o č n ikov Ameriške Domovine, ki bivajo po raznih državah in deželah! Naj se bralci teh vrstic opogumijo in napišejo poročila o dogodkih v njihovih naselbinah. Posebno zanimivi so dopisi, v katerih posamezniki pišejo o svojih spominih na prošla leta, o osebnostih, ki so jih poznali in ki so prispevali k razvoju slovensko-ameriške in slovensko-kanadske s k upno-sti.
Kakšne so bile razmere npr. pred 30 ali 50 leti? Kakšne društvene prireditve so imeli Slovenci? Ali morda poznale koga iz preteklih let, ki je veliko prispeval Slovencem in je sedaj pozabljen? Podatki, objavljeni v Ameriški Domovini, postanejo neprecenljivi vir bodočim zgodovinarjem. Obenem pa nudi prijetno branje našim sedanjim naročnikom in s tem bogatijo časopis. Torej, pišite!)
IZ NAŠIH VRST '
, Milwaukee, Wis. — Dragi g.* urednik dr. Sušel! S priloženim denarnim nakazilom $30 obnavljam naročnino A-meriške Domovine za nadaljnje leto (dva dolarja sta povrhu).
Odveč bi bilo poudarjali, da mi Ameriška Domovina, ki že 30 let prihaja v našo hišo, zelo veliko pomeni, kakor vsakemu od nas pomeni dober prijatelj. Človek se pa čudi, da je med našimi rojaki še toliko takih, ki se za ie vrste dobrin ne brigajo, ali iz nezavednosti in malomarnosti ali pa radi vsemogočnega dolarja, ki mor h ostati v žepu. G. uredniku, sotrudm-kom in zvestim dopisnikom vse priznanje in pohvala. Pozdrav vsem!
France Rozina (Zvestemu in zavednemu dopisniku g. Rozini se prav iskreno zahvaljujem za prijazne in spodbudne besede! R. M. Susel.)
❖
St. Catherines, Ont. — Cenjeno uredništvo! Lepa hvala za obvestilo. Prilagam ček zu enoletno naročnino, kar je več, je v podporo listu. Z A-meriško Domovino smo zelo zadovoljni, ker nam prinaša mnogo novic iz “starega kraja”, važne svetovne novice in zanimive dopise rojakov iz slovenskih naselbin. Ameriški Domovini želim mnogo u-speha v bodoče in vse naj lepše pozdravljam.
Joseph Petrič
/ ❖
Chardon, O. — Spoštovani pri Ameriški Domovini! O-prostite, ker sva malo zamudila! S pismom pošiljava $30 in $2 naj bosta dar listu. Z Domovino sva kar zadovoljna. Škoda le, da ne more Izhajati vsak dan. Bojiva se, da še trikrat na teden bo preveč za vas. (Ur.: Nobenih načrtov nimamo, da bi skrajšali izdajanje na dvakrat tedensko.)
Jože in Mary Križman
*
Sheboygan, Wis. — Spoštovano uredništvo! Prilagam ček za $31 za enoletno naročnino, $3 so v podporo lištu. Ameriško Domovino zelo ruda čitam. Sprejmite najlepše pozdrave!
Anna Strmec
SLOVENCI PRED EVROPO
Zgodovinarji skopajo, da smo se Slovenci naselili v vzhodne Alpe takoj po letu 5(iG, ko se Langobardi odselijo v Italijo. Toda zgodovinski vir, ki omenja Langobarde, ne pove ničesar o Slovencih. Langobardi pa tudi niso bivali prav v vzhodnih Alpah, ampak bolj na obrobju panonske nižine, zato jim ni bilo treba umakniti se, da bi s tem prepustili ozemlje Slovencem in jim šele omogočili naselitev.
Mnoge druge raziskave do-dopuščajo verjetnost, da so bili Slovenci prvotni prebivalci alpskega območja. Tako množica krajevnih in še zlasti ledinskih, to je imen polj, hribov, gričev in širokega površja v Alpah. Imena, ki jih je mogoče slediti vse do Švice.
Stari spisi govorijo o pred-rimskih Venetih, ki so prebivali vsaj sedem sto let pred Kr. na tem predelu in v ravninah današnje Italije. Nato so prišli Kelti in osvojili o-menjene predele, za njimi pa Rimljani. Toda ne Kelti ne Rimljani niso poselili grude, ampak so bivali po utrjenih krajih, kmečki živelj pa je živel svoje življenje naprej in ohranjal svojo govorico, v katero so počasi začele prehajati latinske besede in kot se zdi tudi mnoge venetske v latinščino.
Venetski jezik pa je bil blizu današnjemu slovenskemu, o čemer pričajo na tem območju, katerih pomen je jasen in smiseln le v slovenščini. Ta imena se nahajajo, kot omenjeno, po vsem alpskem svetu, tja do Švice in Tirolske, kjer Slovenci po zgodovinskih ugotovitvah nikoli niso bivali. Seveda pa zgodovina ne upošteva predzgodovine.
Karantanska država
Karantanija z matičnim o-zemljem na današnjem Koroškem pa je še vedno trd oreh, zakaj tudi o njenem nastanku nimamo zgodovinskih virov. Franc Jeza iz Trsta sodi, da je nastala ob prihodu skandinavskih Vandalov, ki so bili sledili Gotom v več naselitvenih valih, zakaj zgodovinske omembe res govorijo o Slovencih tudi kot o Vandalih in Vendih ali Vin-dih. Nemci pa so do preteklega stoletja poznali Slovence le kot Vihdišarje.
Na vsak način, pojav Karantanije bo treba še nadalje raziskovati, brez prisiljene panslovanske obleke, brez legend o nekih “starih Slovanih”, ki da so bili miroljubni, nebojeviti in so rajali pod lipami, močnejši, bojeviti sosedje pa da so si jih' vedno lahko podvrgli in usužnjili.
Nemci o Slovencih
Nemci in nemčurji so izdelali vse mogoče ‘zgodovinske’ teorije, samo da bi Slovence prikazali kot ljudstvo večnih podložnikov in sužnjev. Ped aleksandrovsko Jugoslavijo je to tezo zagovarjala liberalna stran, ker je to prijalo cea-tralističnemu gledanju dvora in belgrajske čaršije; razlaganje suženjske preteklost i Slovencev naj bi pripomoglo k njihovemu pojugoslovanje-nju, ki naj bi jim končno dalo varno zavetje pred nemštvom. Zgodovinar Ljudomil Hauptman je bil izdelal celo teorijo, da so v Karantaniji vladali Hrvati, sloj kosezov. da je bil hrvaškega porekla. Torej vse naravnano v smer pojugoslovanjenja. In vse do danes se vsedline te idejne zmede o preteklosti Slovencev še niso docela izčistile.
Kako gledajo na zgodovino sosedje? Med najhujšimi potvarjala so še vedno avstrijski zgodovinarji. Tako nam
npr. zgodovinarja Zoellner in Schluessel v knjigi “Dar. werden Oesterreichs” (nastanek Avstrije) — Dunaj 19G15 začenjata zgodovino Karantanije šele od vojvod z bavarskimi imeni dalje (Eppen-stein, Spannheim), kakor da prej slovenskih imen Boruta, Valuka, Gorazda... ne bi bi-
lo.	Sicer ni niti gotovo, da so bili npr. Eppenstein bavarskega ali švabskega porekla, lahko so bili tudi karantanskega, kljub nemškemu imenu.
V stari Jugoslaviji
Po prvi svetovni vojni so nas pognali v drugo skrajnost. Ko smo se končno iztrgali iz nemških krempljev, smo padli v objem slovanstva, z vsem navdušenjem misleč, da nam daje varno zavetje pred germanstvom in romanstvom. Toda kmalu se : je pokazalo, da smo bili na ta korak premalo pripravljeni. Sestojanuarska diktatura leta 1929 je razbila vse iluzije o tem, da je slovanstvo bratsko in da naj se v njem kot narod stopimo. Pravzaprav je bilo še dobro, da smo se pri tem otreznili in da se je širši sloj slovenskega izobraženstva zavedel samo bitnosti slovenskega naroda, namreč dejstva, da se na ljubo nekemu slovanstvu ne moremo odpovedati našemu slovenstvu.
Toda škoda, ki so jo zapustila vsa ta obdobja v duševnosti slovenskih ljudi, je bila neprecenljiva. Veliko od njih se je potujčilo, ker v samem slovenstvu niso videli zadostnih vrednot; niso poznali silne slovenske zgodovine. Pravzaprav so se vsi politični režimi, franejožefovski pod Avstrijo kot aleksandrovski pod staro Jugoslavijo opirali na vcepanje ideje o podložni-škem slovenstvu v našo zavest. Na tej trditvi vztrajajo v Ljubljani zgodovinarji še danes, čeprav je policijski režim Rankoviča že preteklost ali pa zato, ker je takšno gledanje predpostavka zgodovinskega materializma, obvezne idejne smeri v socialističnih državah.
Po letu 1945
Kar pa so bile pod Avstrijo slovenskim izobražencem u-niverze na Dunaju in v Gradcu, kjer so zaradi znanstvene avtoritete sprejemali nekritično nemškutarske trditve o podložniškem slovens kem narodu, to je številnim slovenskim izobražencem na u-niverzah v svetu danes ljubljanska univerza. Ne upajo si postaviti drugačnih tez nasproti tej slovenski univerzi,, med drugim tudi zato, ker se tujci ne spoznajo na dejansko stanje in bi se vprašali, kako more neki slovenski rojak drugače učiti, kot pa se uči na slovenski univerzi.
Toda to učenje na slovenski univerzi v Ljubljani hromi obvezna ideja zgodovinskega materialzma tako, da dejanska stvarnost ne pride do izraza. Podrediti se mora idfologiji, ki skuša vso zgodovinsko preteklost slovenskega naroda prikazovati kot eno samo podložništvo. Namen je ta, da se s tem poskuša ustvariti prepričanje o hujnosti upora proti obstoječemu družbenemu redu.
Felicijanova knjiga
Častna izjema je v tem pogledu dr. Felicijana delo o u-stoličevanju karantanskih vojvod in verjetnem vplivu tega dejanja na Jeffersona, ki je sestavljal ameriško demokratično ustavo (kontrak-tualna teorija). Zanimivo je, da je to delo ostalo v Ljubljani zamolčano, kar prej, o-menjene, navedbe samo še potrjuje.
Posledica vseh teh idejnih
Islam in kr&anslvo
V zadnjem času se veliko govori in tudi piše o islamu. Tudi slovenski tisk doma in v zdomstvu. Koprski verski mesečnik “Ognjišče”, o katerem smo zadnjič bolj obširno poročali, je v letošnji februarski številki prinesel kar obširno prilogo o islamu, opremljeno z vrsto zanimivih barvnih slik. Gledo na to, da je za katoličani ravno muslimanov največ. ter,da soj razdeljeni v več vej, bomo za boljše razumevanje vrenja v muslimanskih državah ponatisnili članek iz “Ognjišča”, katerega je napisal znani, ljubljanski profesor na teološki fakulteti dr. Franc Rode, lazarist.
Muslimanski svet sc prebuja. Druži pa nas z njim skupna vera v enega Boga. žal le, da je v njihovih vrstah večkrat veliko fanatizma, kakor ga npr. v teh časih doživlja Iran. Naše bravce bo to zanimalo gotovo tudi zaradi tega, ker je tudi v Jugoslaviji okrog 4 milijone muslimanov. Priloga v “Ognjišču” ima naslov “Mohamed in islam”.
J.S.
MOHAMED ZAČETNIK ISLAMA
O osebnosti Mohameda, začetnika islama, vemo malo zgodovinsko trdnega. Zanesljiv je le datum hedžre — njegovega umika iz rojstne Meke v sosednjo Medino: 16. julija 622, ki pomeni začetek muslimanskega štetja. Upoštevajoč dejstvo, da je novo vero začel oznanjati, ko mu je bilo nekako štirideset let in daje pred umikom v Medino doma deloval kakih deset let, se je rodil okoli leta 570. Meka, mesto na arabskem polotoku, nedaleč od obale Rdečega morja (v današnji Saudski Arabiji), je bila takrat najpomembnejše križišče karavanskih poti iz Daljnega in Srednjega Vzhoda proti Sredozemlju. Trgovina je cvetela po zaslugi odličnega “prevoznega sredstva”- kamel, ki so jih arabski trgovci v ta namen začeli uporabljati okoli 1200 let pred Kristusom. Glavno besedo v Meki so imeli bogati trgovci iz družine, Ko-raišev. Od vseh “bogov” so najbolj cenili denar, častili so svoje krajevne in plemenske bogove (imeli so okoli 360 različnih malikov) nad Vsemi pa so priznavali Alaha (Boga). Častili so ga kot “Gospo da templja”. Tempelj so pravili majhnemu, štirioglatemu svetišču, v katerem so sc klanjali črnemu kamnu/imenovanemu kaaba (kocka), ki jc padel iz nebes. Njihovo moralno življenje pa je bilo vse prej kot na zavidljivi višini. Najvišji lastnosti sta bili moč in zvijačnost, med plemeni so bile stalne razprtije "in edina dolžnost je bila maščevanje. Ženske so jim bile le orodje za rojevanje potomcev, po možnosti moških; deklice so ob času lakote žive pokopali, da bi jim ne odjedale kruha.
Iz družine Koraišev je bil tudi Mohamed, vendar je bil reven, ker je zelo zgodaj izgubil očeta in kmalu za njim še mater. K sebi ga jc vzel najprej stari oče, nato pa stric Abu Talib. Ko je bil star **++++»++***•»+++*******+•******
zavajanj, ki naj bi slovenske ljudi pripravila do tega, da se asimilirajo, ker da sami niso sposobni narodnega življenja — bili so pač vedno podložni, kar naj bi dokazovala zgodovina — je ta, da stopamo danes pred Evropo idejno in psihološko popolnoma nepripravljeni. Da nam torej ob morebitnih b 1 i ž n j ih spremembah, evropskem združevanju ali pa ponovnem pretresu, grozi spet idejna, narodna in politična zmeda. Jo bomo znali prebroditi?
H.
mmm i, !rm
kakšnih petindvajset let, je stopil v službo bogate vuove Kadidže, s katero se je, dasi je bila od njega precej starejša, tudi poročit. Z njo je imel hčerko Fatimo. Po poklicu je bil trgovec, ki je s karavanami prepotoval mnogo krajev, vendar je po poroki ta poklic opustil. Staro izročilo pripoveduje, da se je rad umikal v samoto, kjer je premišljeval. Ko se je v zreli moški dobi — okoli štiridesetega leta — mudil na gori Hira blizu Meke, naj bi se mu prikazal angel Gabrijel in naj bi mu večkrat naročil: “Pripoveduj!” Alah naj bi ga izbral za svojega poslanca. To je bilo 27. ramadana, ki je deveti mesec muslimanskega koledarja, in to je imenovana “noč usode”, Mohamed sprva ni bil nič kaj prepričan v svoje poslanstvo, toda žena Ka-didža ga je opogumila in tako je prebivalcem Meke začel oznanjati, kar mu je bilo razodeto. Oznanjal je bližnjo sodbo, ko bo Bog povrnil ljudem po njihovih delih. Svoje rojake je Mohamed hotel prepričati, da cilj tega življenja ni .kopičenje bogastva, temveč predanost Alahu (islam), izpolnjevanje njegovih zapovedi, molitev in miloščina . . . Poudarjal je,'da je en Bog in napovedal je neusmiljen boj vsem malikom. Oznanjal je enakost vseh ljudi pred Bogom. Bogatim prebivalcem. Meke je to njegovo oznanjevanje šlo na živce. Od vplivnejših meščanov so se mu pridružili njegov bratranec Ali s posvojencem Zaklom in prijatelja Ab.u-Bakr in Omar. Ti štirje so po Mohamedovi smrti imeli pomembno vlogo.
V domačem mestu ni bil sprejet, zato se je povezal s prebivalci sosednjih krajev, predvsem mesta Jatrib. Jat-ribci so sklenili z njim zavezo, da se bodo držali njegovega nauka — postali so verniki ali muslimani. V Meki je bilo za preroka vedno bolj vroče, zato je 16. julija 622 na skrivnem zapustil Meko in se preselil v Jatrib, ki jo je preimenoval v Medino (prerokovo mesto). To je bil sloviti “izhod” ali hidžra, ki pomeni začetek muslimanske dobe. V Medini je Mohamed namesto stare plemenske ureditve ustanovil skupnost vernih, ki temelji na verski osnovi. Začel je uresničevati tisto, kar je po mišljenju zgodovinarjev skoraj pravi čudež: uspelo mu je iz razdrobljene množice številnih plemen, ki so bila med .seboj sovražna, ustvariti ljudstvo, povezano z bratskimi vezmi, pripravljeno darovati svoje življenja za vsakega posameznega člana in za zmago islama. Kmalu zatem se mu je podvrgla tudi Meka. V bojni opremi se jo ,Mohamed odpravil proti ka-abi, se trikrat dotaknil črnega kamna in pri tem klical: “Alah, akbar!” (Alah je velik). Potem je uničil vse malike. Ko je leta 632 opravil “poslovilno romanje” v Meko po obredu, ki ga je bil sam določil, je B. junija v Medini umrl. Ob njegovi smrti je bil že ves arabski polotok islamski.
KOLEDAR
društvenih prireditev
t***ittt* ****** f-»********-tt*»***** ******************** t*f**t4**4**t**
“Družinske cene” v letalih
NEW YORK, N.Y. — Pot letalskih družb, med njimi Trans World Airlines, je objavilo obnovo lani priljubljenih “družinskih cen”. TWA obljublja, da bodo v okviru “družinskih cen” štirje člani družine potovali za manj kot polno ceno dveh.
Potovanje se mora začeti najkasnejše 27. marca in mora biti končano do 31. maja 1980. Polete je treba v naprej rezervirati in letalske listke plačati vsaj 24 ur pred poletom.
----—O—-----
Ameriško Domovino v vsako slovensko hišo!
MAREC
9. — Pevski zbor Jadrat) priredi koncert in razstavo v počastitev 60-letmce svojega obstoja v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd. Pričetek ob 3.30 pop. Igra orkester Markic-Zag-ger.
16— Misijonska Znamka rska Akcija priredi kosilo v avditoriju pri Sv. Vidu. Kosilo bo servirano od 11.30 do 1. popoldne.
22.	—- Glasbena Malica priredi svojo pomladansko večerjo in. ples v Slovenskem narodnem domu na St. Glair Ave. Začetek ob 6.30 zvečer, večerja ob 7., nato ples. Igra Jeff Pecon orkester.
23.	— Dramatsko društvo Lilija poda veselo igro “Voda” v Slov. domu na Holmes Ave.
2!).—Balincarski klub na Waterloo Rd. in Balincarski krožek Slovenske pristave priredita skupno večerjo in ples v SDD na Waterloo Rd., začetek ob 7. uri. Igra orkester Dušan Maršič.
30. — Materinski klub pri Sv. Vidu priredi vsakoletno kosilo v svetovidskem avditoriju, od pol dvanajstih do treh popoldne.
April
12.	— Tabor, 1JSPB Cleveland, prireja svoj pomladanski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo. “Veseli Slovenci”.
13.	-— Slovenska telovadna zveza priredi Telovadno akademijo.
20.—Klub slovenskih upokojencev na St. Clair priredi večerjo in ples v spodnji dvorani SND. Začetek ob 4. popoldne.
26.	in 27. — Mladinski pevski
zbor, Kr. 3 SNPJ priredi pomladanski program “Rumpelstiltskin” v SDD na. Waterloo Rd.
27.	—Pevski zbor Planina priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na 5050 Stanley Ave , Maple Hts., O,
MAJ
3. •— Pevski zbor Korotan priredi pomladanski koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
11.	— Materinska proslava Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti v Collinvvoodu. Pričetek ob 3. popoldne v šolski dvorani.
11. — Materinska proslava
Slovenske šole pri sv. Vidu.
16.	— Slovenski doni za ostarele ima redni letni občni zbor ob 7. zvečer '■ SDD na 15335 Waterloo Road.
18.	— Materinska proslava društva Triglav, Milwaukee, ob 2. popoldne, v Parku. -
26.	— Spominska svečanost društva Triglav, Milwaukee, s sv. mašo, sporedom in kosilom v Parku. Pričetek ob 11. dopoldne.
JUNIJ
11. in 15. — Tabor, DSPB
Cleveland, prip-avi pri spominski kapelici Orlovega vidia na Slovenski pristavi .spominsko proslavo 35. obletnice pokolja Slovenskih Domobrancev; Četnikov in civilnega prebivalstva.
15. — Tabor, DSPB Cleveland, obhaja stoletnico rojstva ustanovitelja Slovenskega domobranstva pok. Gen. Leona Rupnika.
22. — Društvo Triglav, Milwaukee, priredi prvi poletni piknik v svojem Parku. Ob 11. dop. sv. maša, nato kosilo, zabava in ples. Igra Amanov orkester iz Chicaga.
39.	— Piknik Misijonske
Znamkarske Akcije (MZA) na Slovenski pristavi.
JULIJ
13.—Mladinski pevski zbor, Kr. 3 SNPJ priredi “cirkus” in piknik na SNPJ larmi na Heath Road. Začetek ob 2.30 popoldne.
20. — Piknik Slovenske šole pri Sv. Vidu na Slovenski pristavi. .
20.	— Misijonski piknik s sv.
mašo in kosilom v Parku Triglava, Milwaukee. Sre-čolov, igre in žrebanje dobitkov. Pričetek ob 11. dopoldne.
27.	— Piknik Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti v Collinvvoodu na Slovenski pristavi.
AVGUST
3. — Ohijska Federacija KS-KJ društev priredi piknik v parku sv. Jožefa na Willoughby Hillsu, Ohio.
21.	— Športni dan in piknik društva Triglav. Ob 11. dop. sv. maša, nato kosilo, tekme v odbojki in zabava s plesom. Igrajo “Veseli Slovenci” iz Sbeboygana.
SEPTEMBER
13. — Pevski zbor Fantje na vasi priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 7. zvečer.
21.	— Oltarno društvo sv.
Vida priredi svoje vsakoletno kosilo v avditoriju farne šole.
28.	— Društvo Triglav, Milwaukee, priredi Vinsko trgatev v Parku. Začetek opoldne s kosilom. Za žabam igra Frank Sezon.
OKTOBER
11, — Klub slovenskih upokojencev za Newburg-Ma-ple Hts. priredi večerjo in ples v SND na E. 80 St. Večerjo Servirajo od 6. do 9. zvečer.
18. — Pevski zbor Glasbena Matica priredi večerjo in ples v počastitev 50-ietnice svojega obstoja v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Pričetek ob
6.30	zvečer.
18. — Tabor, DSPB Cleveland, prireja svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo “Veseli Slovenci”.
25. — Štajerski klub, Cleveland, O. priredi martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Pričetek ob 7. zvečer. Igrajo Veseli Slovenci.
V
NOVEMBER
8. — Praznovanje 30-letnice
društva Triglav, Milwaukee, v dvorani cerkve sv. Janeza na Cold Spring ,Rd. s svečanim sporedom. Pričetek ob 6. zvečer.
8.	— Belokranjski klub priredi svoje vsakoletno martinovanje v Slov. narodnem domu na St. Clairju. Igra orkester John Hutar “Just for You”.
9.	— Slomškov krožek postreže s kosilom v avditoriju pri Sv. Vidu od 11.30 do
1.30	popoldne.
29,—Mladinski pevski shot.
Kr. 3 SNPJ priredi večgrjo, končen in ples v SDD na Waterloo -load.
DECEMBER
14. — Dr. sv. Jožefa KSKJ št.
169 bo imelo svojo božičnico ob 3. popoldne v Slo« venskem domu na Holmes Ave.
če še niste naročnik Ameriške Domovine, postanite še danes!
Prijatel’s Pharmacy
St. Clair Ave. & E. 68 St. 861 4211 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
MALI OGLASI
Beautiful House For Sale
Chesterland 8243 Merrie Lane Take 306 to Mulberry, west to Lyman to Maiy Lane. GAS HEAT! 1 bedrm split, 1*4 acre wooded lot, fireplace, built-in, & micro oven, full basement, $82,900. Transfer« red owner < will consider all offers. For appt., Elaine Bul« Jock, 729-9258.
DOLORES C. KNOW MOST INC. REALTORS 7294971
(X)
BY OWNER RICHMOND HTS.
Owner in a hurry to sell Beautiful 3 bedroom ranch on acre lot, 1V4 bath, living, dining and family rooms. Built-in kitchen, full basement and many extras.
486-4296
(22-26)
UNFURNISHED
APARTMENT
1081-33 E. 71 St., So. of St. Clair. 6 rooms, pay own utili« ties, $85. Call days — 241« 2044 eve. 843-8033.
(19-27);
BUYING IIOLLS ~
Old or new, in any condi« tion, one or many.
651-7725 after 3 p.m.
(24-29);
Wanted to buy
Shotgun or pistol. j Call 663-6957
(24-28),
HELP WANTED
We need a good take-out or« dor waitress. 8 a.m. to 4 p.m. 5 days a week. Good pay plug tips.
We also need a short order cook with experience. (Mal« or female.) Apply in person at 8 a.m. to 10, am. or 2 pm. to 5 p.m. 241-8950.	(
Shibley’s Grille	j
629 Eurlid Ave.
Rear lobby of National City Bapk
(25-26)
BY OWNER
Euclid Ranch, just West of E. 250 St., 3 large bdrms., 2 full baths, remodeled large kitchen, full divided basement, Sid car detached garage, brick patio/gas grill. Move in condition. $62,900.	j
Call 261-4995 after 6 p.m.
(x)
WANTED '
Short order grill cook. Apply in person.	j
20th CENTURY DOWLING LANE'S	,
16525 Eucltri Ave.
(25-26)
FOR KENT
1 bedroom /suite, up. Off 60th and St. Clair. Call 442-4386 evening?, only bet. 5 & 7.
/	(26-30)
ČISTILKO IŠČE
Odgovorno žensko za čišče* nje stanovanjskih prostorov, delni čas,; v okolici Grovewood Ave. in/E. 175 St. išče izobraženec. Za podrobnosti, kličita uprave AD na 431-0628 ali pa pišite na 6117 St. Clair Ave, Cleveland; OH 44103.
(26.2SX
!
«■
Ameriška Domovima
»	> I/IC- Tk V—»K » V« I
Gl 17 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks
in July
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $10.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $15.00 na leto.
Subscription rates:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for G months; $8.00 for 3 months	/
Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
No. 26 Monday, March 3, 1980
Stvarnost Slovencev v Italiji
;-"v
UL	dvojezično poslovanje rajon-
S podpisom Osimskih sporazumov so bili postavljeni pogoji, da se stanje na.;o skupnosti izboljša.
Že'ob podpisu smo izrekli pripombe in pomisleke predvsem glede gospodarskega dela, ki predvideva med drugim tudi namestitev industrijske cone na Krasu. Danes lahko tako stališče samo zaostrimo, saj se je jasno pokazalo, da se hoče izvajati izključno gospodarski del spo-. razuma. Ne opažamo nobene’, resnejše volje, da bi tudi o-1 stali deli sporazuma,.. misPmn pri tem predvsem na 8. člen, zadobili konkretnejše oblike.
Tako enostransko upravljanje je nesprejemljivo. Sopodpisnici, kot sta takrat slovesno izjavili, naj izvajata sporazum globalno in to ob upoštevanju zahtev in predlogov za take spremembe, ki so se izkazali za nujne in neodložljive, predvsem za krajevno prebivalstvo. Drugač na ubikacija industrijske cone bi gotovo rodila zaželene sadove in ne bi prizadela slovenskih področij.
Nočemo se pri tem postavljati na stališča, ki so nasprotna gospodarskemu in socialnemu razvoju, toda v nobenem primeru ne smemo dovoliti, da bi se ti procesi odvijali na izključno škodo in breme naše narodne skupnosti.
V političnih in gospodarskih krogih se vedno glasneje Sinjo predlogi, da bi industrijsko cono na Krasu ali vsaj del te cone, prenesli na Goriško in sicer v sovodenjsko občino, točneje ob Rupi. Taki predlogi so nesprejemljivi iz istih razlogov kot je nesprejemljiva ubikacija na tržaškem Krasu, saj bi pomenili še dodatno spreminjanje področja, ki je že itak zelo prizadeto.
Glede kraških rezervatov . smo mnenja, da znajo Kras najbolje ohraniti domačini sami, in da niso potrebni taki zakonski ukrepi, ki bi lastnikom in domačinom onemogočali celo dostop do lastne zemlje.
Tudi boj za uveljavitev'slovenskega jezika ne beleži nobenih vidnejših uspehov.' Zahteve v izvoljenih organih od dežele do občin, od konzorcijev do gorskih skupnosti so bile odbite ali pa čakajo, da bodo prišle na dnevni red.
Tudi v tistih organih, kot so npr. rajonski'sveti, kjer je po pravilniku dana možnost slovenskim svetovalcem, da se izražajo v materinem jeziku, se to ne izvaja, ker občinske uprave ne poskrbijo za osebje, ki bi opravljalo prevajalno službo in bi poskrbelo ‘za
skih svetov.
Zadnja protislovenska gobja je bila V prvi vrsti usmerjena proti rabi slovenskega jezika. Tako imenovani “bi-lingvizem” je vznemiril duhove in razpihal protislovenske izpade. Tudi večina napisov po zidovih je te vsebine. Pobudniki teh podvigov so zlasti računali na neinformiranost velike večine italijanskega prebivalstva o,, naših resničnih zahtevah in so v tem tudi uspeli.
-Nikdar nismo hoteli vsiljevati slovenščine! ' Italij anom, smo pa Zase zahtevali in zahtevamo, da jo lahko uporabljamo v javnosti. S tem nočemo nobenih privilegijev, pač pa samo uveljavitev, pravice do izražanja v lastnem jeziku.
V ta okvir sodi tudi poučevanje slovenščine v Ukvah in slovenski vrtec v Miljah. Tudi v pokrajini Videm se je e-krog tega vprašanja dvignilo veliko prahu. Povod za to je dala anketa, ki jo je izvedbi rimska komisija in ki so jo nekatere stranke, predvsem DC usmerile v lastne interes* ne sheme. (
Ko smo v decembru 1978 ustanovili SSO, smo to storili predvsem zato, da bi našim društvom in o r g a nizacijam dali nek širši deželni okvir, ki naj bi bolje ustrezal organizacijskim in političnim potrebam. Izbira je bila vsekakor pravilna.
Ko postavljamo naše zahteve globalno, moramo imeti tudi organizacijske strukture, k,i delujejo na deželni ravni in ki vsklajajo delo organizacij in ustanov, ki so teritorialno omejenega značaja.
Deželna uprava zadobiva vedno več pristojnosti in je naš naravni sobesednik. Glede naših zahtev in globalnega zakona v prvi vrsti, bodo v Rimu odobrili to, kar bodo v naši deželi predlagali.
Treba je torej,- da okrepimo SSO, da bo lahko kos položaju'in da se bo lahko enakovredno predstavila z drugimi partnerji v skupnih pobudah za dosego globalne! zaščite.	%	H.
-----o—-----
ISKRICE
Govorništvo je umetnost varanja in laskanja.
—Montaigne
*
Ena najusodnejših zmot je, čp spretni govorniki mislijo, da so prav talco spretni politiki.
—Sigmund Graji
-s
Kadar govornikom manjka globine, gredo v širino.
—Montesquieu
Beseda iz naroda...
Drobtinice, sladke in žaltave.,.
CLEVELAND, O. — V zad-_njih dveh dopisih sem bil malo bojevit in so bile drobtinice že tudi malo vroče, ne samo žaltave. Izzivan sem bil , in primoran še spoprijeti s koroškim ‘rdečim tovarišem-.
Ip tistega pisahj a lahko v^ak razvidi, v kako težavnem -položaju Mohorjeva družba deluje. Izdajanje njihovih knjig
—	mesečnika Naša luč, — pa vzdrževanje in vzgoja mladine v svojih domovih, to gre rdečim trdo za nohte. Rdeči izrabijo vsako najmanjšo priliko v to, da bi družbi obstoj onemogočili.
Pokojni naš veliki škof Gregorij Rožman je ob neki priliki rekel takole: “Prav to, da me brezbožni komunisti blatijo, me potrjuje, da sem na pravi poti, — bilo pa bi narobe z menoj, če bi me komunisti hvalili!” ,	,
Prav tako pravilo, naj velja-tistim (redkim)., ki v delovanje Mohorjeve družbe morda malo dvomijo. Dokler ji bodo. komunisti stregli po življe-" n ju, je to dober znak, da Mohorjeva-družba častno vrši
svoje poslanstvo.
❖
Pri nas v Collinwoodu, pod. zvonom Marije Vnebovžefe, Slovenci živimo tako, kakor nam božja, cerkvena in. svetna postava veleva. Seveda imamo svoj čas tudi ledeno ceste in podplate na čevljih uglajene — pripeti se mlademu kakor staremu, da za tem ali onim. oglom spodrsne in da rahloopadey:-^-velikih padcev v smrdljive luže ne delamo, — to več delajo veliki gospodje na velikih položajih.
Pa lepo z letnim časom živimo. Tale čas ko tole pišem, moja žena sneg odmetava — poleti pa bo košnja in zalivanje. Za božične praznike pojemo ‘Sveta noč’, za Veliko noč pa “Aleluja”. Le po novem odloku se poje aleluja ob vsakem času in za vse prilike.
Za god ‘vseh norcev’, zadnjo soboto pred pustom, smo imeli v Slovenskem narodnem domu na Holmes Ave.. pod senco Lilije, veselo predpustno zabavo. Veselja, da smo ga komaj použili.
Na pustni torek smo se mastili z ocvirkovkami — Dolenjci se držimo te naše stare ‘mastne’ navade!
Na pepelnično tsredo smo bili ze trezni. Obrisali smo si mastna usta in se v cerkvi lepo potuhnjeno pomikali do duhovna, ki nas je s pepelnatim palcem prekrižal, govoreč: “Spomni se človek, da si prah in da se boš v prah spremenil.”
V	postnem času smo. Nekateri jemljejo postni čas zelo resno, več molijo, se premagujejo in v dobrodelne namene darujejo, — mnogi le toliko, da he prelamljajo postne postave in se vzdrže večjih kozlarij, — pa jih je le precej, ki se jih postni čas nič ne tiče. Jaz sam se'postav-, ijam v drugo skupino, žena
me pa kar tišči v tretjo.
❖
- Na misijonsko kosilo vabim!
V	šolski dvorani pri Sv. Vidu se bo to kosilo serviralo 16. marca od 11.30 do 1. ure popoldne. Kakor druga leta, bo tudi to leto na izbiro: piščanci ali goveja pečenka. Vstopnice za to kosilo že prodajajo po hišah člani MZA
—	verjetno se bodo dobile še na sarp dan kosila v dvorani. Za rezervacije pa lahko kli-
čete po telefonu: F. Kuhe! (881-5163), M. Lavriša (481-3768) in J. Prosen (486-2394). Menda ni cena pretirana, če vprašamo za kosilo $4 za odrasle, za otroke samo $2.
Pripraviti misijonsko kosilo — in onim, ki se povabilu odzovejo,, ni to nikakršna zabava, — je le žrtev, zato jaz ne vidim raz?oga, da se ne bi tako kosilo pripravljalo v postnem času. Misijonska znam-karska akcija misli ravno nasprotno, — da je prav postni čas primeren za taka kosila in zato lepo vabi prijatelje misijonov, da se povabilu odzovete.
Če ni res, da je Jezus rekel: “Pojdite po vsem svetu in učite vse narode..potem je vse to delo za misijone čisto brezpomembno. Ako pa je Jezus to rekel, in mi z duhovnikom vred v to verujemo, se pa nam včasih čudno zdi, ko naletimo na duhovna, ki delavcev pri delu za misijone niti z dobro besedo ne podpre. No, hvala Bogu, naš č. g. župnik Viktor Tomc ima rad misijonarje in rad pod streho' sprejema misijfc-narie, pa pri Sv. Vidu duhovni tudi pomagajo pri vsem naporu, ki ga laiki opravljajo v dobro misijonom.
Moja pohvala je manj kot nič, mehi samemu pa je .prijetno, da morem to, kar 'čutim, zapisati.
2e v naprej vsem. ki se trudite, da bi to kosilo lepo uspelo, naj lepša hvala! Želim, da se zdravi srečamo 16. marca v šolski obednici pri Sv. Vidu!
Za dobro voljo:
Žena je potožila sosedi: ‘Moj mož nič več doma dobro ne spi, odkar je v občinskem odboru in hodi na občinske seje.”
Soseda zaskrbljeno:	“Re-
vež! Da si toliko žene k srcu za dobrobit občine?”
“Kaj še! Tam na občinskih sejah se do dobrega naspi!
J.	P.
------o-----—
Zdaj - konce svoje štrene moram zvezati
NEW YORK, N.Y, — Včasih sem mislil, da zvijačnost poznajo samo živali in ljudje. Poprejšnji četrtek pa sem doživljal zvijačnost “brezmož-ganske” narave. Še v pravem zimskem času, ki je v tej zimi na Njujorškem skoraj brez snega, smo imeli pravi spomladanski dan s 60 stopinjami F.
In na ta dan tudi nisem vedel, kot nisem vedel, ali je zima ali pomlad, ali je res ali ni, ko mi je poštni uradnik izročal kup Ligine in moje pošte iz predala 32. Svež A-meriških Domovin je bilo med njo. Kar pravi čudež se mi je zdel, ko sem spoznal. da poštna uprava le ne pome-če vseh AD v koš in da se 'včasih le spomni) da mora v kote pogledati, kamor je nametala pošto tretjega in četrtega reda, med katero pade tudi naš slovenski list. Mi ga pa čakamo in čakamo. On o a leži tam v koteh in čaka ra poštarsko milost in nemilost..
Kar dolgo , sem bil v takšnem poštarskem čakanju zaradi AD in sem si dejal: No ja, zdaj p'a se je nekje pretrgala nit moje zahtane štrene farno-srenjske kronike ra Njujorškem. Nisem vedel, ali bi jo ali ne naprej odhanta-val, ko mi jo je morda nekdo v koš vrgel, in vse skupaj zares zmešal.
In na ta zimski pomladno-sončhi dan, ko sem spet lah-
ko Ameriško Domovino prelistaval, saj jo jfe bilo po zaslugi poštne uprave kar precej skupaj, sem spoznal, da je bila druga nit, ki sem jo potegnil iz svoje zahantane kronike — nit življenja.
Zares, o tem bi najraje pisal. Za našo slovensko narodno faro in srenjo na Njujorškem bi najraje pisal: Pri nas izdelujemo samo zibeli in o-troške jasli, mrtvaških trug mi ne poznamo več. Pa žali-bog, ne morem tako pisati, kakor bi neizrečeno rad. Je pač tako, da je pri nas, kot je vsepovsod, truga prav tako življenjska kakor je zibelka, vendar smisel in teža življenja nam le leži v zibelki. Smisel smrti je samo v naši veri. Drugače pa jo lahko jemljemo samo za nesmisel, ki je bridka in boleča za marsikatero družino, pa tudi za marsikatero malo n a r o dno skupnost, kot je naša na Njujorškem.
Ko sem za življenjsko nit vlekel, sem iz lanske krstne knjige povlekel šest krstnih zapisov in tolažilnost, da jih je bilo več v srenjski knjigi. Iz mrliške knjige pa sem nabral devet primerov smrti, ki pa niso vsi ne v farnem, še manj pa v srenjskem merilu.
Tako je na Njujorškem lani
17.	januarja umrl Slovenec, Boris Pavlin, ki je prebival na 106 W. 69th Street. Nikdar se ni javil v našo, cerkev in nikdar prišel v našo skupnost. Pred leti je imel gradbeno' podjetje? V,'duši j,e ostal zaveden Slovenec, čeprav se je poročil z dekletom nemškega rodu.
Z njegovo ženo-vdovo sem nekajkrat! govoril potem, ko sem proti koncu januarja dobil pismo od g. Antona Žaklja iz Clevelanda. V njem me ie prosil, da bi jaz pogledal ali povprašal, kaj je z Borisom Pavlinom, ko mu prvič ni pisal za Božič in ni odgovoril na njegovo božično voščilo. Borisa nisem več priklical po telefonu. Na mnoge klice se mi je enkrat le javila njegova žena-vdova. To sem javil nazaj v Cleveland g. Žaklju, kateremu je Boris pošiljal po naključju, ne da bi ga kdaj poznal, pakete v begunsko taborišče v Avstriji. Borisova hčerka je zdrav-nica-specialistka za srčna o-bolenja v Lennox bolnici v New Yorku, kjer je po srčnem napadu umrl bivši nju-jorški guverner in ameriški podpredsednik, milijonar in humanist Nelson Rockefeller. In takih ‘slovenskih Borisov’, za katere ne vemo in tudi morda ne bomo nikdar vedeli, ker svojega področja v tem pogledu ne preiščemo, je na Njujorškem verjetno še veliko.
Prav tako mi listi farne .mrliške knjige prav nič ne pokažejo, da je na sveti večer lani ležal na mrtvaškem odru pogrebne Žale v Glendale faran Mike H a b j a n in da so ga pokopali na Štefanovo. Sin ni nič javil v našo cerkev. Živi v New Jerseyju in je naši narodni skupnosti odtujen,, čeprav jo še zmerom dobro tolče po slovensko, kar se je v mladih letih naučil od očeta in matere. Srečaval sem ga lani v pomladnem času v Wyckoff bolnici v Ridgewoodu.
Ko je bil zadnje mesece življenja spet v bolnici, ga nisem mogel obiskavati, ker ga je dal sin v bolnico v svoji bližini. Vendar očetove smrii mi ni javil. Samo par naših žensk je zvedelo zanjo, in so ga šle kropit ter k pogrebni maši. Pogrebna žala in cerkev sta bila v bližini njego-vega doma.
In tako nam -žive ter tako nam umirajo naši ljudje na Njujorškem, ne da bi o tern
kaj vedeli v slovenskem središču pri Sv. Cirilu na Osmi.
Nekaj od teh bom imenoma drugič nanizal na mrliško nit svoje zahtane štrene fai-no-srenjske kronike njujor-ških Slovencev. Nanizal jih bom še pred prihodom našega novega župnika, očeta Roberta Mazovca, za katerega sem v nedeljo ujel, da je skupno s frančiš kanskim predstojnikom iz Ljubljane že na poti k nam. Po hudi napovedi naše dokončne smrti, z novim duhovnim-pastirjem pojdimo v bogatdjše in poživljeno življenje slovenske skupnosti na Njujorškem.
Tone Osovnik ----—o------
Zimsko pismo zavednega Slovenca iz Minnesote
EMILY, Minn. — Dragi prijatelji! Ko sem danes o-brnil koledar, sem se spomnil, da še nisem poravnal naročnine za Ameriško Domovino. Živim v Minnesoti; kjer včasih človeku tudi možgani zamrznejo. Letos sicer ta izgovor ne velja, ker imamo neverjetno lepo, milo zimo in tudi ne preveč snega. Hvala Bogu! Mogoče bomo le malo prihranili pri stroških ogrevanja hiš.
Bogu in upravi moramo biti hvaležnij dn imamo Slovenci v ZDA vsaj ; en slovenski časopis ■ “Arheriška Domovina’-. Ne prihaja ■ preveč redno, pa td= rii krivda vaše uprave, marveč: neredno zanemarjene poštne .uprave, kjer- ni opravičila, pri (ako visokem številu- poštnih uslužbencev. Škoda, da ljudje tu delajo, kar morajo in ne kar morejo.' Pa pustimo to, ker se ne bomo spremenili. Pride pa le slovenski časopis v hišo, kjer še živi slovenska beseda, in je še ohranjen slovenski običaj, čeprav sredi velike materialistične države ZDA. Je pa zanimiva ta naša država. Od vseh strani sveta stegujejo roke proti Ameriki, za pomoč in celo osebno (človekoljubno) zavetje.
Kot se izlivajo reke v morje, tako tudi ljudje različnih narodnosti drve ,v to tujino kjer jim ne bo več rojstna mati rezala kruh. Zaslužiti si ga bodo morali sami z lastnimi žulji, v potu svojega obraza. Cim bolj si priden in iznajdljiv ali celo drzen, več boš zaslužil. — Pa še na eno vprašanje naletim tako pogosto, da se človeku kar ne da več odgovarjati:	“Zakaj si
prišel v ZDA?” Ostal bom pri prvem odgovoru: ‘Prišel sem, da uživam svobodo, katere svet več ne pozna.
Kakor ladja, sredi morja o-grožena od velikih valov, je zdaj tudi Amerika. Bog vodi in razsvetli voditelje!
Prišli smo sem kot druga emigracija, zdaj pa grozi prihod tudi tretje emigracije. Sam Bog ve za bodočnost? O-stanimo zvesti slovenski besedi, čeprav človeške potrebe zahtevajo znanje angleščine; več znaš, več veljaš! Čitajrno Domovino, ki nam prinaša tukajšnje stanje in novice, na tudi novice iz rojstne domovine. Ostanim pa zvesti Bogu, ki naš je izpeljal iz dežele preganjanja in trpljenja, kot je Mojzes izpeljal Izraelce preko Rdečega morja.
Zdaj pa še eno in to veha čitateljem Domovine: Ali bi ne bilo lepo in zanimivo, če bi se kdo oglasil z majhnim člankom v ta časopis, kaj dela in kako živi? Bodisi, da živiš na severu, jugu, vzhodu ali zahodu ZDA. Na ta način bi zopet povezali svoje zveze, kot smo bili včasih povezani v trpljenju in pomanjkanju v taboriščih.
Ko so prišli prvi naseljenci,
so se porazgubili, utonili v tujini in to prav zaradi osamelosti. Vesel sem, ko slišim po desetih, dvajsetih ali celo tridesetih letih, da moj znanec še živi. Korajžo, kjerkoli si, oglasi se vsaj po Ameriški Domovini!
Lep pozdrav skrbni upravi Ameriške Domovine, pa tudi vsem znancem in prijateljem!
Anton Štrukelj
(Urednik: Prav rad bi objavljal pisma in dopise rojakov- n ar o č n ikov Ameriške Domovine, ki bivajo po raznih državah in deželah! Na; se bralci teh vrstic opogumijo in napišejo poročila o dogodkih v njihovih naselbinah. Posebno zanimivi so dopisi, v katerih posamezniki pišejo o svojih spominih na prošla leta, o osebnostih, ki so jih poznali in ki so prispevali k razvoju slovensko-ameriške in slovensko-kanadske s k upno-sti.
Kakšne so bile razmere npr. pred 30 ali 50 leti? Kakšne društvene prireditve so imeti Slovenci? Ali morda poznate koga iz preteklih let, ki je veliko prispeval Slovencem in je sedaj pozabljen? Podatki, objavljeni v Ameriški Domovini, postanejo neprecenljivi vir bodočim zgodovinarjem. Obenem pa nudi prijetno branje našim sedanjim naročnikom in s tem bogatijo časopis. Torej, pišite!)
IZNAŠIHVRST '
. Milwaukee, Wis. — Dragi g: urednik dr. Sušel! S priloženim denarnim nakazilom $30 obnavljam naročnino A-meriške Domovine za nadaljnje leto (dva dolarja sta povrhu).
Odveč bi bilo poudarjati, da mi Ameriška Domovina, ki že 30 let prihaja v našo hišo, zelo veliko pomeni, kakor vsakemu od nas pomeni dober prijatelj. Človek se pa čudi, da je med našimi rojaki še toliko takih, ki se za te vrste dobrin ne brigajo, ali iz nezavednosti in malomarnosti ali pa radi vsemogočnega dolarja, ki mora ostati v žepu. G. uredniku, sotrudru-kom in zvestim dopisnikom vse priznanje in pohvala. Pozdrav vsem!
France Rozina
(Zvestemu in zavednemu dopisniku g. Rozini se prav iskreno zahvaljujem za prijazne in spodbudne besede! R. M. Susel.)
*
St. Catherines, Ont. — Cenjeno uredništvo! Lepa hvala za obvestilo. Prilagam ček za enoletno naročnino, kar je več, je v podporo listu. Z A-meriško Domovino smo zelo zadovoljni, ker nam prinaša mnogo novic iz “starega kraja’*, važne svetovne novice in zanimive dopise rojakov i/, slovenskih naselbin. Ameriški Domovini želim mnogo u-speha v bodoče in vse naj lepše pozdravljam.
Joseph Petrič / =1=
Chardon, O. — Spoštovani pri Ameriški Domovini! O-prostite, ker sva malo zamudila! S pismom pošiljava $30 in $2 naj bosta dar listu. Z Domovino sva kar zadovoljna. Škoda le, da ne more Izhajati vsak dan. Bojiva se, da še trikrat na teden bo preveč za vas. (Ur.: Nobenih načrtov nimamo, da bi skrajšali izdajanje na dvakrat tedensko.)
Jože in Mary Križman
=s
eboygan, Wis. — Spoštovano uredništvo! Prilagam ček za $31 za enoletno naročnino, $3 so v podporo lištu. Ameriško Domovino zelo rc -da čitam. Sprejmite najlepše pozdrave!
Anna Strmec
SLOVENCI PRED EVROPO
Zgodovinarji skopajo, da smo se Slovenci naselili v vzhodne Alpe takoj po letu 5()8, ko se Langobardi odselijo v Italijo. Toda zgodovinski vir, ki omenja Langobarde, ne pove ničesar o Slovencih. Langobardi pa tudi niso bivali prav v .vzhodnih Alpah, ampak bolj na obrobju panonske nižine, zato jim ni bilo treba umakniti se, da bi s tem prepustili ozemlje Slovencem in jim šele omogočili naselitev.
Mnoge druge raziskave do-dopuščajo verjetnost, da so bili Slovenci prvotni prebivalci alpskega območja. Tako množica krajevnih in še zlasti ledinskih, to je imen polj, hribov, gričev in širokega površja v Alpah. Imena, ki jih je mogoče slediti vse do Švice.
Stari spisi govorijo o pred-rimskih Venetih, ki so prebivali vsaj sedem sto let pred Kr. na tem predelu in v ravninah današnje Italije. Nato so prišli Kelti in osvojili o-menjene predele, za njimi pa Rimljani. Toda ne Kelti ne Rimljani niso poselili grude, ampak so bivali po utrjenih krajih, kmečki živelj pa je živel svoje življenje naprej in ohranjal svojo govorico, v katero so počasi začele prehajati latinske besede in kot se zdi tudi mnoge venetske v latinščino.
Venetski jezik pa je bil blizu današnjemu slovenskemu, o čemer pričajo na tem območju, katerih pomen je jasen in smiseln le v slovenščini. Ta imena se nahajajo, kot omenjeno, po vsem alpskem svetu, tja do Švice in Tirolske, kjer Slovenci po zgodovinskih ugotovitvah nikoli niso bivali. Seveda pa zgodovina ne upošteva predzgodovine.
Karantanska država
Karantanija z matičnim o-zemljem na današnjem Koroškem pa je še vedno trd oreh, zakaj tudi o njenem nastanku nimamo zgodovinskih virov. Franc Jeza iz Trsta sodi, da je nastala ob prihodu skandinavskih Vandalov, ki so bili sledili Gotom v več naselitvenih valih, zakaj zgodovinske omembe res govorijo o Slovencih tudi kot o Vandalih in Vendih ali Vin-dih. Nemci pa so do preteklega stoletja poznali Slovence le kot Vihdišarje.
Na vsak način, pojav Karantanije bo treba še nadalje raziskovati, brez prisiljene panslovanske obleke, brez legend o nekih “starih Slovanih”, ki da so bili miroljubni, nebojeviti in so rajali pod lipami, močnejši, bojeviti sosedje pa da so si jih' vedno lahko podvrgli in usužnjili.
Nemci o Slovencih
Nemci in nemčurji so izdelali vse mogoče ‘zgodovinske’ teorije, samo da bi Slovence prikazali kot ljudstvo večnih podložnikov in sužnjev. Pod aleksandrovgko Jugoslavijo je to tezo zagovarjala liberalna stran, ker je to prijalo centralističnemu gledanju dvora in belgrajske čaršije; razlaganje suženjske preteklosti Slovencev naj bi pripomoglo k njihovemu pojugoslovanje-nju, ki naj bi jim končno dalo varno zavetje pred nemštvom. Zgodovinar Ljudomil Hauptman je bil izdelal celo teorijo, da so v Karantaniji vladali Hrvati, sloj kosezov, da je bil hrvaškega porekla. Torej vse naravnano v smer pojugoslovanjenja. In vse do danes se vsedline te idejne zmede o preteklosti Slovencev še niso docela izčistile.
Kako gledajo na zgodovino sosedje? Med najhujšimi potvarjale! so še vedno avstrijski zgodovinarji. Tako nam
npr. zgodovinarja Zoellner in Schluessel v knjigi “Das werden Oesterreichs” (nastanek Avstrije) — Dunaj 19615 začenjata zgodovino Karantanije šele od vojvod z bavarskimi imeni dalje (Eppen-stein, Spannheim), kakor da prej slovenskih imen Borute, Valuka, Gorazda ... ne bi bi-
lo.	Sicer ni niti gotovo, da so bili npr. Eppenstein bavarskega ali švabskega porekla, lahko so bili tudi karantanskega, kljub nemškemu imenu.
V stari Jugoslaviji
Po prvi svetovni vojni so nas pognali v drugo skrajnost. Ko smo se končno iztrgali iz nemških krempljev, smo padli v objem slovanstva, z vsem navdušenjem misleč, da nam daje varno zavetje pred germanstvom in romanstvom. Toda kmalu se ■ je pokazalo, da smo bili na ta korak premalo pripravljeni. Sestojanuarska diktatura leta 1929 je razbila vse iluzije o tem, da je slovanstvo bratsko in da naj se v njem kot narod stopimo. Pravzaprav je bilo še dobro, da smo se pri tem otreznili in da se je širši sloj slovenskega izobraženstva zavedel samo bitnosti slovenskega naroda, namreč dejstva, da se na ljubo nekemu slovanstvu ne moremo odpovedati našemu slovenstvu.
Toda škoda, ki so jo zapustila vsa ta obdobja v duševnosti slovenskih ljudi, je bila neprecenljiva. Veliko od njih se je potujčilo, ker v samem slovenstvu niso videli zadostnih vrednot; niso poznali silne slovenske zgodovine. Pravzaprav so se vsi politični režimi, franejožefovski pod Avstrijo kot alcksandrovski pod staro Jugoslavijo opirali na vcepanje ideje o podložni-škem slovenstvu v našo zavest. Na tej trditvi vztrajajo v Ljubljani zgodovinarji še danes, čeprav je policijski režim Rankoviča že preteklost ali pa zato, ker je takšno gledanje predpostavka zgodovinskega materializma, obvezne idejne smeri v socialističnih državah.
Po letu 1945
Kar pa so bile pod Avstrijo slovenskim izobražencem lini verze na Dunaju in v Gradcu, kjer so zaradi znanstvene avtoritete sprejemali nekritično nemškutarske trditve o podložniškem slovens kem narodu, to je številnim slovenskim izobražencem na u-niverzah v svetu danes ljubljanska univerza. Ne upajo si postaviti drugačnih tez nasproti tej slovenski univerzi,, med drugim tudi zato, ker se tujci ne spoznajo na dejansko stanje in bi se vprašali, kako more neki slovenski rojak drugače učiti, kot pa senči na slovenski univerzi.
Toda to učenje na slovenski univerzi v Ljubljani hromi obvezna ideja zgodovinskega materialzma tako, da dejanska stvarnost ne pride do izraza. Podrediti se mora ideologiji, ki skuša vso zgodovinsko preteklost slovenskega naroda prikazovati kot eno samo podložništvo. Namen je ta, da se s tem poskuša ustvariti prepričanje o nujnosti upora proti obstoječemu družbenemu redu.
Felicijanova knjiga
Častna izjema je v tem pogledu dr. Felicijana delo o u-stoličevanju karantanskih vojvod in verjetnem vplivu tega dejanja na Jeffersona, ki je sestavljal ameriško demokratično ustavo (kontraL-tualna teorija). Zanimivo je, da je to delo ostalo v Ljubljani zamolčano, kar prej o-menjene navedbe samo še potrjuje.
Posledica vseh teh idejnih
lilim in križansivo
V zadnjem času se veliko govori in tudi piše o islamu. Tudi slovenski tisk doma in v zdomstvu. Koprski verski mesečnik “Ognjišče”, o katerem smo zadnjič bolj obširno poročali, je v letošnji februarski številki prinesel kar obširno prilogo o islamu, opremljeno z vrsto zanimivih barvnih slik. Gledo na to, da je za katoličani ravno muslimanov naj več ter, da so razdeljeni v več vej, bomo za boljše razumevanje vrenja v muslimanskih državah ponatisnili članek iz “Ognjišča”, katerega je napisal znani, ljubljanski profesor na teološki fakulteti dr. Franc Rode, lazarist.
Muslimanski svet se prebuja. Druži pa nas z njim skupna vera v enega Boga. Žal le, da je v njihovih vrstah večkrat veliko fanatizma, kakor ga npr. v teh časih doživlja Iran. Naše bravce bo to zanimalo gotovo tudi zaradi tega, ker je tudi v Jugoslaviji okrog 4 milijone muslimanov. Priloga v “Ognjišču” ima naslov “Mohamed in islam”.
J.S.
MOHAMED ZAČETNIK ISLAMA
O osebnosti Mohameda, začetnika islama, vemo malo zgodovinsko trdnega. Zanesljiv je le datum hedžre — njegovega umika iz rojstne Meke v sosednjo Medino: 16. julija 622, ki pomeni začetek muslimanskega štetja. Upoštevajoč dejstvo, da je novo vero začel oznanjati, ko mu je bilo nekako štirideset let in daje. pred umikom v Medino doma deloval kakih deset let, se je rodil okoli leta 570. Meka, mesto na arabskem polotoku, nedaleč od obale Rdečega morja (v današnji Saudski Arabiji), jo bila takrat najpomembnejše križišče karavanskih poti iz Daljnega in Srednjega Vzhoda proti Sredozemlju. Trgovina je cvetela po zaslugi odličnega “prevoznega sredstva”- kamel, ki so jih arabski trgovci v ta namen začeli uporabljati okoli 1200 let pred Kristusom. Glavno besedo v Meki so imeli bogati trgovci iz družine Ko-raišev. Od vseh “bogov” so najbolj cenili denar, častili so svoje krajevne in plemenske bogove (imeli so okoli 300 različnih malikov) nad Vsemi pa so priznavali Alaha (Boga). Častili so ga kot “Gospo da templja”. Tempelj so pravili majhnemu, štirioglatemu svetišču, v katerem so sc klanjali črnemu kamnu, imenovanemu kaaba (kocka), ki je padci iz nebes. Njihovo moralno življenje pa je bilo vse prej kot na zavidljivi višini. Najvišji lastnosti sta bili moč in zvijačnost, med plemeni so bile stalne razprtije ' in edina dolžnost je bila maščevanje. Ženske so jim bile le orodje za rojevanje potomcev, po možnosti moških; deklice so ob času lakote žive pokopali, da bi jim ne odjedale kruha.
Iz družine Koraišev je bil tudi Mohamed, Vendar je bil reven, ker je zelo zgodaj izgubil očeta in kmalu za njim še mater. K sebi ga je vzel najprej stari oče, nato pa stric Abii Talib. Ko jc bil star
******t******e*+*ir*•****•*»***•
zavajanj, ki naj bi slovenske ljudi pripravila do tega. da se asimilirajo, ker da sami niso sposobni narodnega življenja — bili so pač vedno podložni, kar naj bi dokazovala zgodovina — je ta, da stopamo danes pred Evropo idejno in psihološko popolnoma nepripravljeni. Da nam torej ob morebitnih b 1 i ž n j ih spremembah, evropskem združevanju ali pa ponovnem pretresu, grozi spet idejna, narodna in politična zmeda. Jo bomo znali prebroditi?
H.
— KMUikSiCA	s, mn
kakšnih petindvajset let, je stopil v službo bogate vuuvO Kadidže, s katero se je, dasi je bila od njega precej starejša, tudi poročil. Z njo je imel hčerko Fatimo. Po poklicu je bil trgovec, ki je s karavanami prepotoval mnogo krajev, vendar je po poroki ta poklic opustil. Staro izročilo pripoveduje, da se je rad umikal v samoto, kjer je prc-mišljeval. Ko se je v zreli moški dobi — okoli štiridesetega leta — mudil na gori Hira blizu Meke, naj bi se mu prikazal angel Gabrijel in naj bi mu večkrat naročil: “Pripoveduj!” Alah naj bi ga izbral za svojega poslanca. To je bilo 27. ramadana, ki jo deveti mesec muslimanskega koledarja, in to je imenovana “noč usode”. Mohamed sprva ni bil nič kaj prepričan v svoje poslanstvo, toda žena Ka-didža ga je opogumila in tako je prebivalcem Meke začel oznanjati, kar mu je bilo razodeto. Oznanjal je bližnjo sodbo, ko bo Bog povrnil ljudem po njihovih delih. Svoje rojake je Mohamed hotel prepričati, da cilj tega življenja ni , kopičenje bogastva, temveč predanost Alahu (islam), izpolnjevanje njegovih zapovedi, molitev in miloščini . . . Poudarjal je, da je en Bog in napovedal je neusmiljen boj vsem malikom. Oznanjal je enakost vseh ljudi pred Bogom. Bogatim prebivalcem. Meke je to njegovo oznanjevanje šlo na živce. Od vplivnejših meščanov so se mu pridružili njegov bratranec Ali s posvojencem Zajdom in prijatelja Ahu-Bakr in Omar. Ti štirje so po Mohamedovi smrti imeli pomembno vlogo.
V domačem mestu ni bil sprejet, zato se je povezal s prebivalci sosednjih krajev, predvsem mesta Jatrib, Jat-ribci so sklenili z njim zavezo, da se bodo držali njegovega nauka — postali so verniki ali muslimani. V Meki je bilo za preroka vedno bolj vroče, zato je 16. julija 622 na skrivnem zapustil Meko in se preselil v Jatrib, ki jo j c preimenoval v Medino (prerokovo mesto). To je bil sloviti “izhod” ali hidžra, ki pomeni začetek muslimanske dobe. V Medini je Mohamed namesto stare plemenske ureditve ustanovil skupnost vernih, ki temelji na verski osnovi. Začel je uresničevali tisto, kar je po mišljenju zgodovinarjev skoraj pravi čudež: uspelo mu je iz razdrobljene množice številnih plemen, ki so bila med ,sebbj sovražna, ustvariti ljudstvo, povezano z bratskimi vezmi, pripravljeno darovati svoje življenja za vsakega posameznega člana in za zmago islama. Kmalu zatem se mu je podvrgla tudi Meka. V bojni opremi se jo Mohamed odpravil proti ka-abi, sc trikrat dotaknil črnega kamna in pri tem ilical: “Alah, akbar!” (Alah jo velik). Potem je uničil vse malike. Ko je leta 632 opravil “poslovilno romanje” v Meko po obredu, ki ga je bil sam določil, je 8. junija v Medini umrl. Ob njegovi smrti je bil že ves arabski polotok islamski.
__—o--------
“Družinske cene” v letalih
NEW YORK, N.Y. —' Pet letalskih družb, med njimi Trans World Airlines, je objavilo obnovo lani priljubljenih “družinskih cen”. TWA obljublja, da bodo v okviru “družinskih cen” štirje člani družine potovali za manj kot polno ceno dveh.
Potovanje se mora začeti najkasnejše 27. marca in mora biti končano do 31. maja 1980. Polete je treba v naprej rezervirati in letalske listke plačati vsaj 24 ur pred poletom.
Ameriško Domovino v vsako slovensko hišo!
KOLEDAR
društvenih prireditev

29,-—Mladinski pevski jbot,
Kr. 3 SNPJ priredi večerjo, konceri. in ples v SDB na Waterloo -load.
DECEMBER
14.	— Dr. sv. Jožefa KSKJ $t.
169 bo imelo svojo božičnico ob 3. popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave.
MAREC
!). — Pevski zbor Jadran pri’ redi koncert in razstavo v počastitev 60-letnice svojega obstoja v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd. Pričetek ob 3.30 pop. Igra orkester Markic-Zag-ger.
16—. Misijonska Znamkarska Akcija priredi kosilo v avditoriju pri Sv. Vidu. Kosilo bo servirano od 11.30 do 1. popoldne.
22,	— Glasbena Matica priredi svojo pomladansko večerjo in. pies v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 6.30 zvečer, večerja ob 7., nato ples. Igra Jeff Pecon orkester.
23.	— Dramatsko društvo Lilija poda veselo igro “Voda” v Slov. domu na Holmes Ave.
29.	—Baliucarski klub na Waterloo Rd. in Balincarski krožek Slovenske pristave priredita skupno večerjo in ples v SDD na Waterloo Rd., začetek ob 7. uri. Igra orkester Dušan Maršič.
30.	— Materinski klub pri Sv. Vidu priredi vsakoletno kosilo v svetovidskem avditoriju, od pol dvanajstih do treh popoldne.
APRIL
12,	— Tabor, DSPB Cleveland, prireja svoj pomladanski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo “Veseli Slovenci”.
13.	-— Slovenska telovadna zveza priredi Telovadno akademijo,
20.—Klub slovenskih upokojencev na St. Clair priredi večerjo in ples v spodnji dvorani SND. Začetek ob 4. popoldne.
26.	in 27. — Mladinski pevski zbor, Kr. 3 SNPJ priredi pomladanski program “Rumpelstiltskin” v SDD na. Waterloo Rd.
27.	—Pevski zbor Planina priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na 50,50 Stanley Ave , Maple Hts., O.
MAJ
3. — Pevski zbor Korotan priredi pomladanski koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
11.	— Materinska proslava Slovenske šole pri Mariji Vnebovžeti v Collinvvoodu. Pričetek ob 3. popoldne v šolski dvorani.
11. — Materinska proslava
Slovenske šole pri sv. Vidu.
16. — Slovenski dom za ostarele ima redni letni občni zbor ob 7. zvečer ■ SDD na 15335 Waterloo Road.
18.	— Materinska proslava društva Triglav, Milwaukee, ob 2. popoldne, v Parku.
26. — Spominska svečanost
društva Triglav, Milwaukee, s sv. mašo, sporedom in kosilom v Parku. Pričetek ob H. dopoldne.
JUNIJ
11. in 15. — Tabor, DSPB
Cleveland, prip-avi pri spominski kapelici Orlovega vrha r.a Slovenski pristavi .spominsko proslavo 35. obletnice pokol j a Slovenskih Domobrancev; Četnikov in civilnega prebivalstva.
15.	— Tabor, DSPB Cleveland, obhaja stoletnico rojstva ustanovitelja Slovenskega domobranstva pok. Gen. Leona Rupnika.
22. — Društvo Triglav, Milwaukee, priredi prvi poletni piknik v svojem Parku. Ob 11. dop, sv. maša, nato kosilo, zabava in ples. Igra Amanov orkester iz Clii-caga.
29.
------o---:-
če še niste naročnik Ameriške Domovine, postanite še danes!
Prijatel’s Pharmacy
St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-1214 IZDAJAMO TUDI ZDRAVICA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO
—t Piknik Misijonske
Znamkarske Akcije (MZA) AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
slove"ski t’ri5tavi- MALI OGLASI
JULIJ
13.—Mladinski pevski zbor, Kr. 3 SNPJ priredi “dr-kus” in piknik na SNPJ farmi na Heath Road, Začetek ob 2.30 popoldne.
20. — Piknik Slovenske šole pri Sv. Vidu na Slovenski pristavi. ,
20.	— Misijonski piknik s sv. mašo in kosilom v Parku Triglava, Milwaukee. Srečelov, igre in žrebanje dobitkov. Pričetek ob 11. dopoldne.
27.	— Piknik Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeli v Collinvvoodu na Slovenski pristavi.
AVGUST
3. — Olujska Federacija KSKJ društev priredi piknik v parku sv. Jožefa na Willoughby Hillsu, Ohio.
24.	—. Športni dan in piknik društva Triglav. Ob 11. dop. sv. maša, nato kosilo, tekme v odbojki in zabava s plesom. Igrajo “Veseli Slovenci” iz Sbeboygana.
SEPTEMBER
13. — Pevski zbor Fantje na vasi priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 7. zvečer.
21.	— Oltarno društvo sv.
Vida priredi svoje vsakoletno kosilo v avditoriju farne šole.
28.	— Društvo Triglav, Milwaukee, priredi Vinsko trgatev v Parku. Začetek opoldne s kosilom. Za zabavo igra Frank Sezon.
Beautiful House For Sale
Chesterland 8243 Merrie Lane Take 306 to Mulberry, west to Lyman to Mary Lane. GAS HEAT! 1 bedrra split, It^ acre wooded lot, fireplace, built-in, & micro oven, full basement, $82,900. Transfer« red owner • will consider all offers. For appt., Elaine Bill« lock, 729-9258.
DOLORES C. KNOWLTOM INC. REALTORS 729-1971
(X)
BY OWNER ™ RICHMOND HTS.
Owner in a hurry • to sell Beautiful 3 bedroom ranch on 1-2 acre lot, l'i bath, living, dining and family rooms. Built-in kitchen, full basement and many extras. 486-4296
(22-26)
UNFURNISHED ” APARTMENT
1081-83 E. 71 St., So. of St. Clair. 6 rooms, pay own utili« ties, $85. Call days — 241« 2044 eve. 843-8033.
(19-27);
BUYING DOLLS
Old or new, in any condi« tion, one or many.
651-7725 after 3 p.m.
(24-29)
Wanted to buy	(
Shotgun or .pistol.	j
Call 663-6957
(24-26)
HELP WANTED
We need a good take-out or« dor waitress. 8 a.m. to 4 p.m. 5 days a week. Good pay plug tips.
OKTOBER
11. — Klub slovenskih upokojencev za Newburg-Ma-pie Hts. priredi večerjo in ples v SND na E. 80 St. Večerjo Servirajo od G. do 9. zvečer.
18. — Pevski zbor Glasbena Matica priredi večerjo in ples v počastitev 50-letnice svojega obstoja v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Pričetek ob
6.30	zvečer.
j S. — Tabor, DSPB Cleveland, prireja svoj jesinski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo “Veseli Slovenci”.
25.	— Štajerski klub, Cleveland, O. priredi martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Pričetek ob 7. zvečer. Igrajo Veseli Slovenci.
V
NOVEMBER
8. — Praznovanje 30-Ielnice
društva Triglav, Milwaukee, v dvorani cerkve sv. Janeza na Cold Spring ,Rd. s svečanim sporedom. Pričetek ob 6. zvečer.
8.	— Belokranjski klub priredi svoje vsakoletno martinovanje v Slov. narodnem domu na St. Clairju. Igra orkester John Hutar “Just for You”.
9.	— Slomškov krožek postreže s kosilom v avditoriju pri Sv. Vidu od 11.30 do
1.30	popoldne.
We also need a short order cook with experience. (Malt or female.) Apply in person at 8 a.m. to IQ a.m. or 2 pjn, to 5 p.m. 241-8950.	(
Shibley’s Grille 629 Euclid A vc.
Rear lobby of National City Bank
(25-26)
BY OWNER
Euclid Ranch, just West of B. 250 St., 3 large bdrms., 2 full baths, remodeled large kitchen, full divided basement, 2'J car detached garage, brick patio/gas grill. Move in condition. $62,900.	j
Call 261-4995 after 6 p.m.
(X)
WANTED ’
Short order grill cook. Apply in person.	,*
20th CENTURY ROWLING LANES	,
16525 Euclid Ave.
/	(25-26)
TOR KENT
1 bedroom /suite, up. Off 60th and St. Clair. Call 442-4386 evening^ only bet. 5 & 7.
/	(26-30).
ČISTILKO IŠČE
Odgovorno žensko za čišče* nje stanovanjskih prostorov, delni čas/ v okolici Grovevvood Ave. in/E. 175 St. išče izobraženec. Za podrobnosti, kličita uprave AD na 431-0628 ali pa pišite na 6117 St. Clair Ave, Cleveland; OH 44103.
/ ' (26,281
f
!
AjVI laii Š K A' ] j O IVI' 0 V1N A,	MARCH 3, 1080
Vuclav Benei-Trebiztky:
KRALJICA DAGMAR
ZGODOVINSKI ROMAN
Bratje so se vnovič spogledali in vedeli zadostno, kdo je ta mož, ki jim ponuja službe na svojem dvoru.
“Ali ti lahko že zdaj v ka kem oziru koristimo, častiti oče?”
Najstarejši černinovec vse je kazal kar najpokornejšega seje mogel in se zopet dvor-Ijivo priklonil.
“Ali hočete? — Samo kako?”
“Jaz vem, častiti oče. Zasledimo svatovski sprevod, pridružimo se mu, in potern si si lahko svest, da ne ubežijo tvoji pasti...”
“Velja, gospodje Francozi!’’ “Samo nekaj te prosimo.” “Naj se nihče izmed tvojih ljudi ne pokaže na obrežju. Obenem bomo potrebovali od tebe potni list, da bomo v tukajšnjem kraju varni...” Bratom Černinom so zažarele oči še v večji radosti kakor Valdemaru. Tako Pre-mislovi krvi vendar izkažejo uslugo... Vendar njihova pota in napori niso bili zaman. Kdo bi mogel bolj gotovo ne-, go oni obvarovati svetovski sprevod nevarnosti, katera je pričakovala vse? ... Samo da bi dobili konje, ki bi leteli kakor veter! In po kateri strani se vračata kraljevska soproga na otok?
Za nekaj časa so leteli v smeri proti Rodbi trije jezdeci, kakor da se velikanski ptiči dotikajo s temnimi perutnicami tal.
In komaj so odjezdili, je obstal pred škofom Valdema-rom vitez s suščenim malic-jem. Čelada na njegovi glavi je bila iz temnega, kaljenega jekla, oklep težak, na vitezovih prsih čudno znamenje: človeško srce, prodrto z bodalcem, brušenim na tri strani... Vitez na iskrem vrancu je prišel, kakor da je padel iz oblakov. Valdemar se ga je Skoraj prestrašil. Tudi je stopil nekaj korakov nazaj in se ozrl po brodnikih, ki so stali nedaleč in pazno gledali v nas — nas ... “Naj živi naša kraljica... Bodi zdrava, naša gospa ...”
In čete so se vrgle na zemljo; se zbirale nato okoli kr a-"' Ijičihega belca in neizrečeno srečnim se je štel, kdor se je mogel dotakniti samo njenega krila, kaj šele te bele ročice . ..
“Mi smo dobro ... pošteno ljudstvo ... Samo ne stikaj nas... In mi ti bomo zvestej ši kakor morju, na katerega bregovih smo se rodili...”
Škof Valdemar se je tresel po celem telesu.
Takega konca svoje vojske bi se ne bil nadejal niti v najneverjetnejših sanjah. Za trenutek niti ni vedel, kaj n aj spregovori.	J ^|§jr
Mlada kraljica je bila še vedno med brodniki, iz katerih so ob njenem pojavu in ob njenih besedah naenkrat postala jagnjeta,
Kralj ni niti verjel svojim očem. Tudi njegova družina si je začudeno mela oči...
Kraljevski vojski je bilo pri tej prikazni, kakor da je prišla na bajni svet. Vitez na škofovi strani je bil, kakor da je okamenel. Niti zganil se ni. Komaj je iz daljave zagledal kraljico, ni niti za trenutek ni obrnil od nje svojih oči. Naličje je imel vendar še vedno spuščeno. Naenkrat je stopil dva koraka naprej, toda dalje ni mogel. Zdelo se je, da bi se rad, zelo rad pre-j
rinil med množicami do kraljice ... Za nekaj trenutkov je zopet poskusil, če bi se mu to ne posrečilo. Zdaj je bil srečnejši. Toda samo njeno belo atlasasto krilo je poljubil. .. Zdelo se je, da je nekaj spregovoril, a slišati ni bilo ničesar. Nove in nove množice so se na vseh straneh zbirale okoli kraljice.
Vitez s prodrtim srcem! na prsih, zelo umetno izvršenem, na oklepu, je šel naravnost proti kralju ...
Gotovo ga je dobro poznal. Odpasal si je meč in ga ponudil Valdemaru.
Toda kralj ga ni sprejel.
“Svoboden si, bodi kdor hočeš, po imenu te ne maram vprašati. ..”
Pregled oci važen
Reden pregled oči je pomemben za vse, ki si hočejo ohraniti dober vid. Očesni zdravniki svetujejo pregled oči na določeno dobo z ozirom na stanje- vida posamezne osebe.
Če nam začno oči nagajati in ne vidimo več jasno, je potrebno, da gremo k očesnemu zdravniku, ki bo pregledal naše oči in nam predpisal primerna očala. Ta pojdimo kupit v pošteno optično delavnico, kjer bomo strokovno postreženi.
Nekateri gredo kupit očala brez pregleda oči pri zdravniku v kako trgovino z očali in drugimi optičnimi potrebščinami. Poskusijo nekaj očal in kupijo ona, s katerimi “najboljše vidijo”.
Optiki opozarjajo, da je tak nakup očal napačen in hudo tvegan, četudi je najcenejši. Velikokrat nista obe očesi pri človeku enaki, zato potrebuje vsako drugačno lečo. Treba je določiti tudi širino očal, treba -poskrbeti, da so očala, ki jih naj kdo kupi, res zanj najboljša in najbolj zdrava za njegove oči.
Očesni zdravniki morajo dati onemu, ki je prišel k njim pregledat svoje oči, pisan recept za očala. Ta gre s takim receptom lahko k različnim optikom povprašat za obliko in ceno očal. Če je dovolj spreten in potrpežljiv, lahko pri tem primemo prihrani.
ZA VEČJO EDINOST MED KRISTJANI
V soboto, 19. januarja, so v pravoslavni cerkvi sv. Andreja v Patrasu na Grškem z veliko slovesnostjo sprejeli relikvije križa, na katerem naj bi umrl sv. Andrej. Relikvije sta s posebnim letalom grške vlade pripeljala iz znanega francoskega mesta Marseii a kardinal Etchegary in grški pravoslavni škof Meletios. Ta je v svojem nagovoru poudaril, da se tudi vrnitev teh relikvij, katere so' bile vse od 13. stoletja v samostanu sv. Viktorja v Marseillu, uvršča v medsebojno prizadevanje za večjo edinost kristjanov. Marsejska nadškofija in pravoslavna škofija v Patrasu bosta odslej čisto gotovo še vse drugače odnosno bolj združeni, kot sta bili že doslej. Poleg Andrejevega križa so namreč v Patrasu tudi že ostanki apostolove glave, ki so bili od leta 1462 v Vatikanu, ki jih je pa leta 1964 vrnil Patrasu.
Ameriška Domovina drnJEi Slovence po vsem svetu!
STOLETNICA SMRT! MISIJONARJA FRANČIŠKA PIRCA
Dne 22. januarja 1930 je minilo sto let, kar je umrl ,v Ljubljani poleg škofa Friderika Baraga in Ignacija Knob-leharja največji slovenski misijonar, “oče škofije St. Cloud” v Minnesoti. V počastitev njegovega spomina med nami priobčujemo V naslednjem, kako je rajnki Jurij M. Trunk predstavil tega našega velikega rojaka Slovencem v svoji knjigi “Amerika in Amerikanci”, katera je izšla v Celovcu leta 1912 in,, je med tem postala že pravcata knjižna- redkost.
“PIRC FRANC KSAVER. REV. MISIJONAR, je izreden mož med amerikanskim pionirji, ki so šli iz slovenske domovine razširjat med divjake krščansko vero in omiko. Izredno požrtvovalen in goreč mora biti oni, ki zapusti svo j dom v dobi, v kateri si marsikdo želi že počitka od napornih tru-dov. Tak je bil naš Pirc. Rodil se je v Godiču pri Kamniku dne. 20. novembra 1785 in bil leta 1813 posvečen v mašnika. Celih sedem let je bil kaplan v Kranjski gori, mnogo let župnik v Pečah in Podbrezjah. Neumorno je deloval za svoj narod, mnogo je storil na gospodarskem polju. Bil je zelo praktičen, da se mu je vse posrečilo, česar se je lotil. Njegova knjiga “Kranjski vrtnar” je mnogim pripomogla do boljših dohodkov. Ko je po Slovenskem šla govorica o slavnih delih misijonarja Baraga, je itak delavni Pirc zahrepenel še po večjih žrtvah in naporih. Ostavil je svojo lepo urejeno župnijo in se podal v Ameriko. Dne 18. oktobra 1835 je dospel v New York. V luki mu je zgorela vsa prtljaga, resen opomin, kaj ga čaka v novem delokrogu. Večkrat mu je solza porosila oko, a s svojo trdno, jekleno voljo je premagal vse zapreke in delal za svoj poklic. Svoje misijonsko delovanje je Pirc pričel v Baragovi škofiji
v zgornjem Michiganu. Povsod je bil pri delu jako uspešen. V teku 17 let je neumorno deloval ha postajah: La Croix, Fort William, Sault Ste. Marie, Grand Portage, Arbre Croche, Middletown, Sheboygan, Isle de Castor, Manistique, Grand Travers, Meshkigong in še drugje. V Baragovi škofiji so bili misijoni precej dobro urejeni. Da dobi več dela, se poda Pirc v severno Minnesoto, kjer še ni bilo stalnega misijonarja. Meseca junija 1852 mu je izročil škof Cretin iz Št. Pavla, Minn., okraje, ki so spadali pod škofiji St. Cloud in Duluth. Središče misijonskega delovanja je bil Crow Wing, odkoder je oskrboval Indijance na Milic Lacs, Cass Lake, Red Lake in še drugod. Kot izredno praktičen mož je obenem belcem nasvetoval naseljevanje na bogatih prerijah. V škofiji St. Cloud, kjer zdaj vlada naš rojak Rt. Rev. škof/J. Trobec, je dne 20. maja 1855 v hiši Mr. Schwarza Slovenec Pirc daroval prvo sv. mašo. Leta 1885 so slovesno obhajali 20-letnico tega dogodka. Pirc pa poleg Indijancev ni pozabil novih naseljencev in je vpeljal med njimi celo vrsto postaj, tako St. Joseph, St. Jacob, Richmond, Rich Prairie, Little Falls, Sauk Center in Sauk Rapids. Mesto Pierz je dobilo po njem ime. Neumoren je bil tudi pri trudu za nove sotrud-nike, posebno se mu je posrečilo pridobiti oo. benediktince tudi za severno Minnesoto.
Tako je deloval skozi 21 let. Ker je imel že 90 let in mu je začel pešati vid, se je vrnil v ljubljeno domovino, kjer je v Ljubljani preživel še 7 let. Pirc je za Baragom najznamenitejši slovenski “pionir” na amerikanskem severozapadu.”
Tako J. M. Trunk v svoji knjigi “Amerika in Amerikanci” o misijonarju Frančišku Pircu.
Kot dodatek odnosno v informacijo tistim bravcem Ame-rikanskega Slovenca, ki nimajo Ameriške Domovine, pa se zanimajo za zgodovino slovenskih misijonarjev v tej deželi, bodi povedano tukaj, da je p. Fortunat (Fortunat), OFM, objavil v AD, št. 18. od 13. februarja tl. daljši prispevek, v katerem opisuje “način dela” misijonarja Pirca.
Kdor bi pa rad strogo znanstveno in popolno biografijo misijonarja Pirca, jo dobi v Slovenskem biografskem leksikonu na strani 354-356. Napisana je v močno zgoščenem leksikalnem slogu.
O tem, kako so obhajali sto-1 letnico Pirčeve smrti v st. cloudski škofiji v Minnesoti, pa prihodnjič.
J.S.
Epidemija mfliiem se širi
Milejša vrsta influence, ki se prime predvsem otrok in mlajših ljudi, se širi po vsej Ameriki — poroča zdravstveni center v Atlanti. Doslej se je bolezen razširila v dvajsetih zveznih državah, med temi so tudi Ohio, Illinois, Colorado, Michigan, New York, California in Wisconsin.
V Clevelandu in okolici so zaradi širjenja influence že zaprli nekaj šol. Kot smo že poročali, zdravniki opozarjajo na stranske posledice, zdravstveno imenovano “Reye Syndrome”, oteklina na možganih pid majhnih otrokih. V Ohio je že bilo 70 slučajev Reye Syndrome, umrla sta samo dva.
Simptomi influence so glavobol, boleče mišice, razdražljiv in boleč vrat, prehlad v glavi in močen kašelj. Bolezen traja približno 3 do 5 dni. Vse, kar morete storiti je, da ostanete v postelji za počitek, pijte dosti tekočin in použijte nekaj tablet aspirina za lajšanje bolečin. V akutnih slučajih pa pojdite k zdravniku. ■
-----o------
Poravnajte naročnino pravočasno!
V B LA G S P O MI N
DESETE OBLETNICE SMRTI, ODKAR NAS JE ZAPUSTIL LJUBLJENI SOPROG, DRAGI OČE IN STARI OČE
JOŽE GAZVODA
ki je v Gospodu zaspal dne 2. marca 1970.
Kako pozabit’ to gomile, kjer Tvoje blago spi srce. ki spremlja me, vse dolge, osamljene dneve in noči!
Čas oljša bolečine, rana sveža pa ostane.
V božjem miru Ti počivaj, dokler se ne združimo.
Tvoji žalujoči:
soproga FRANCKA
hčerki FRANCES in MARTINA, por. ŠTEPEC, z družino
sin MIRKO z družino vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo. Cleveland, Ohio, 3. marca 1980
CICH0CKI LEGAL CLINIC
ATTORNEYS-AT-LAW 6428 St. Clair Avenue 641-3942
“Legal Services at Reasonable Rates” SAVE
isssso
Oglašujte v naših malih oglasih
ČE PRODAJATE ali kupujete rabljeno pohištvo, ČE IŠČETE ali oddajate stanovanje,
ČE POTREBUJETE delovno moi,
ČE IŠČETE zaposlitev,
ČE PRODAJATE ali kupujete nepremičnine _
dajte mali oglas v
AMERIŠKO DOMOVINO!
Pokličite HE 1-0628.
“Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglase-vanih nekaj prav poceni predmetov!
“Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev.
“Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti.
“Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini, je zanesljiv in pri njem kupujva.”
TgjlC^i
h vsakomSna tiskarska dela
«e priporoča
flSKARNA AMERIŠKE DOMOVINE
6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 14)628
TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA
tiskovine za društvene prireditve: -Krožnice, sporedi, vstopnice., listki /a nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice
m
»ajlepia izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba
NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS! i»a*uvaK|£ TISKOVINE PRIVATNE TLS K O VINE