LISTEK. Še par odlomkov iz brošure »O šolski reiorral«. Spisal dr. L o n č a r — 1908; Vse šolstvo je en sistem: »Temelino napako zakrive oni, ki presnavljajo samo to ali ono stopnjo šolstva. dostikrat brez vsakega ozira na celoto.« Skupno delovanje vsega učiteljstva: »Naš dosedanji greh je, da hodi učiteljstvo. pri nas ljudskošolsko in srednješolsko, preveč svoja pota, ker se ne zaveda enotnosti šolstva in s tem enotnosti svoiih interesov.« Temeljna načeta: »Pri šolski reformi — kakor Pri vsaki drugi — je treba določiti najprej načela, temeljne misli, po katerih naj se preustroji šolstvo. Ko vemo, kaj hočemo, potem najdemo tudi pota, ki vodijo do cilja.« * Državna vzgoja: »Državna vzgoja deeradira šnlstvo na politiško deklo, dasi bi morala biti po svojem bistvu kulturna naprava in prav ničesar drugega.« Sistera strokovnih učiteliev: »Sistem strokovnih učiteljev, kakor jih imanio danes, ni škodljiv samo vzgoji, marveč tudi splošni izobrazbi, ki naj jo podaja srednja šola. — Deluje jako slabo tudi na zdravje učiteljstva. Dannadan, leto za letom se peča strokovni učitelj vedno z isto tvarino. Ta enoličnostmora vplivati kvarno na njegov duševni stan, posebno če pomislimo še na korekture.« Avtonomlja šole: »Kar se tiče ravnateljstva, naj v tem oziru dobi srednja šola svojo avtonomijo, kakor io že ima visoka šola elede rektorjev. Ravnatelj naj se voli od vsega učiteljskega zbora po starosti. Ravnateljsko leto naj bi bilo nekako častno leto, v katerem bi dotični učiielj prost vsega pouka vodil administrativne posle, učiteljsko knjižnico, uvajal mlajše učitelje v pouk in vzdrževal red zavoda.« »Kaj je z žensko izobrazbo in vzgojo?« >Piedvsem se obračam proti dvojni morali, ki je poslcdica današnjih gospodarskih in kulturnih razmer. Največji lahkoživci pripovedujejo z naivečjo resnostjo, da je poklic žene materinstvo. Vprašam: Zakaj se z isto resnostjo ne pripoveduje dečkoni, da je njih poklic očetovstvo.« itd. — Avtonomlja učiteljstva: »Šolske nadzornike si voli učiteljstvo samo izmed sebe za določeno dobo. Ti nadzorniki niso uradniki, marveč to naj bi bil častni posel kot izraz zaupanja in spoštovanja. Njih naloga je samo pedagoško - didaktiška brez vseh administrativnih opravil. Za svoje poslovanie so odgovorni učiteljstvu, lci na svojih konferencah presoja njih delo. Solski nadzorniki naj bi bili duševni vodje in svetovalei, nekakšna avtokratika učiteljstva. Oni naj kot načelniki pedagoških komisij pazijo, da se zvrštijejo sklepi učiteljskih konierenc« Kvalifikaciia in avanzlranje: »Kvalifikacija šolskega nadzornika je javna, učitelj se sme v slučaju potrebe zagovarjati. Avanziranje bodi avtomatično po službenih letih in zmožnostih. Službeni red (pragmatika) in disciplinarni red odgovarjaj moclernemu naziranju o pravicah in dolžnostih.« V zadnjem »Tovarišu« smo že citirali nekai odlomkov iz dr. L o n č a r j e v e brošure »O š o 1 s k i r ei o r m i«. Kdor je čital iste in današnje, vidi, da ista obsega najmodernejše nazore o reformi šolstva. Brošuro je naročati v »Učiteljski tiskarni«. Izvod stane 50 vin., po poSti 60 vin. in se lahko pošlje tudi v znamkah.