176. št * S. leto. Poštnina pavšašfrana. Posamezne številke 1 Din, Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 15 D Letno 180 D. inozemstvo: Mesečno 20 D. Letno 240 D. Oglasi: enostolpna mm vrsta za *nkrat 50 para, večkrat popust V Ljubljani, v soboto 5. avgusta 1922 Uredništvo; WoIfova ulica l/l Telefon 360. Uprava: ' "lefon 44. ox <• l/r} ' J , o. /lamke ■RS temmssBM Volitve v oblastne skupiline. IZVEDBO VOLITEV DO NOVEMBRA, RADIKALI ZA ODGODITEV DO FEBRUARJA* TRETJI ZA VOLITVE V POSA- j MEZMH OBLASTIH i -Beograd* 4. avgusta, (Lzv.) Včeraj popoldne je imel svojo sejo odsek za odgoditev volitev v oblastne Skupščine. Večina članov tega odse-ka se je izjavila za to, naj se vrše tVolitve posamič, to se pravi po pripravah, ki so jih posamezne oblasti izvršile v svojem področju glede volitev. Glede rokov je bilo sklenjeno, Ga se morajo volitve v vseh oblastih izvršiti do konca meseca februarja prihodnjega leta. Demokratski člani odseka so skušali prodreti z lastnim predlogom, naj se volitve izvedejo do konca meseca novembra tega leta, kar pa se jim ni posrečilo. Tudi zemljoradniki so stavili svoj »voturn separatum«, ker bi se bile imele volitve v oblastne skupščine že davno izvršiti. Zemljoradniki zahtevajo, naj se te volitve čimprej izvedejo. Radikalci so vztrajali pri tem, naj se volitve odgore do konca meseca februarja prihodnjega leta. Vlada namerava ta načrt čimpreje predložiti narodni skupščini. ZakUufok sedanjega parlamentarnega sasedfsnla. NARODNA SKUPŠČINA ODGODENA DO KRAJA SEPTEMBRA, Beograd, 4. avg. (Izv.) Na današnji dopoldanski seji narodne skupščine so odgovarjali ministri na različne interpelacije. Med tem se je vršila seja načelnikov parlamentarnih klubov, na kateri so razpravljali o od-SoditvI parlamenta. Mnenja so se fcepila. Prevladalo pa je naziranje, naj se zasedanje nadaljuje v drugi polovici meseca septembra. Ker se ni ftiogel določiti rok, kdaj naj se zopet prično reje narodne skupščine, je bilo sklenjeno, da se skliče prihodnja seja parlamenta pismeno v drugi polovici meseca septembra. Tako se je zaključilo parlamentarno zasedanje. Intervju s princem Juriiem. KAKO SE IZPODKOPUJE KONARffiJA Beograd, 4 .avgusta. (Izv.) Današnja beograjska dnevnika »Politika« in Cicvaričev »Stari beograjski dnevnik« sta priobčila pod naslovom »Princ Jurij v boju za svoje pravice« intervju s princem Jurijem ter ponatisnila pisma, katera je princ Jurij pisal vladi 23. marca 1921 in 23. Jebr. 1922, dalje pismi, ki je odposlal vojnemu ministru dne 23. maja 1922 in predsedniku narodne skupščine istega dne. Policija je nekaj Inest v »Politiki« in v »Starem beo* U Srajskem dnevniku« zaplenila ter hkrati prepovedala izhajanje lista •Stari beograjski dnevnik« za en dan. — Popoldne je prinesla »Tribuna« pod naslovom »Kako se izpodko-Puje monarhija« interpelacijo poslanca Pavla Angjeliča, zakaj se ZviianJe Stigsendii naših dijakov v Avstriji. Beograd, 4. aVjrusta. (Izv.) Ker so zadete čase prihajale na ministrstvo prosvete Neprestano prošnje in pritožbe jugoslovanskih Štipendistov v Avstriji, katere prošnje Podpirata tudi na? prosvetni nadzornik in Poslanik in v katerih se zahteva naj se Samostojnost jonue še ni PROGLAŠENA. Pariz, 3. avgusta. (Izv J Kakor pojoča Agence Havas iz Smirne, samostojnost Jonije še ni ofidjelno proglašena. Grška vlada je le pooblastila •Vojega vrhovnega komisarja, naj osnu-novo avtonomno upravo. Mohamedansko prebival- ECVO PROTI SAMOSTOJNOSTI ; SMIRNE. _ Smirna, 4. avg. (Izv.) Proglasitev ^dostojnosti Smirne je povzročila *ncd mohamedanskim prebivalstvom J^Uko razburjenje. Po različnih melj™ so Turki priredili protestne ma-Sffstacije, katere pa je vojaštvo za-w»ilo. pri tem je bilo aretiranih •»nogo oseb. Topniško gibanje okoli SMIRNE. 5*- avg. (Izv.) Uradno po-°* V odseku pri Assiun-Karahi- Srfiia v Mail Azili. sserju je opažati živahno topniško in poizvedovalno gibanje. Sovražnik je zapalil vas Čiharig. kakor tudi postaji Assiun-Karahisser in Kazelig-hen. GRŠKi ODGOVOR GLEDE AKCIJE PROTI CARIGRADU. London, 4. avgusta. (Izv.) Grški odgovor na noto zavezniških sil z dne 31. julija, glasom katere bi se naj v Grčiji bili odločili za zasedbo Carigrada, da bi s tako odločilno akcijo dosegli skorajšnji sklep miru, opozarja na to, da bi zamoglo vmešavanje velesil položaj )e kornplidrati. Nota obrača pozornost na nevarnost, s katero je spojeno vsakršno zavlačevanje sklepa končnega miru. PRASKE NA ČATALDŽL Carigrad, 4. avg. (Izv.) Po poročilih iz Čataldže, katera so prinesli begunci, se doznava, da se vrše praske med turškim orožništvom in gibkimi iregularnimi četami. jJSf Manifestacija parj_ ParJr1 NTELEKTUALCEV. sedstvom P°d PrC?' sednika « min»strskega pred- mnogoštevilno posebna & ^ niiestacija T mokratičnih zve2. Sprejeti ^ m hcija, ki se izreka Za odpravo m. protestira proti tajnim ter poživlja demokrate in dehvstvo’ naj zagotovi ohranitev svetovnega mitu. ZAROTA PROTI POINCAREJU. jjPariz, 4. avg. (Izv.) »Echo de javlja iz Mainza, da je poli* litične agitatorje, ki so bili baje zapletem' v komplot proti Poincareju. Zdi se, da imajo zveze z organizacijo »Consul«, od katere so dobivali podpore. POGAJANJA ZA UREDITEV RE* ŠKEGA VPRAŠANJA Beograd, 4. avg. (Izv.) Iz Zagreba so došli v Beograd, da se udeleže pogajanj za ureditev reškega vprašanja hrvatski odposlanci dr. Laginja. dr. Silovič in dr. Angjeli-novič. Predsednik delegacije bo prej-kone dr. Laginja. kraljevski vladi nj posrečilo rešiti upravičenih zahtev princa Jurija v žtnisiu člena 27 ustave in statutov kraljevske hiše. /•'PRINC JURIJ PRI PAŠiCU. 1 Beograd, 4. avgusta, (Izv.) Danes dopoldne je posetil princ Jurij kabinet predsednika vlade Pašiča in upravnika mesta Beograda. UREDITEV POLOŽAJA PRINCA JURIJA. Beograd, 4. avg. (Izv.) »Politika« javlja, da je vlada jela urejevati vprašanje princa Jurija. Kakor doznava omenjeni list, se trdi v političnih krogih, da je odpotoval minister Trifkovič na Bled iz tega namena, da se o tej stvari razgovori s kraljetn. ustanove zvišajo, je minister prosvete Pri-bičevič ministrskemu svetu predlagal, naj zviša štipendije na 800 dinarjev mesečno-Ministrski svet je na to pristal pod pogojem, da ostanejo v veljavi ostaie določbe o štipendistih. ITAL. KOMISAR O AFERI JADRANSKE BANKE. Trat, 3. avgusta 1922. (Priv.) D?Ji?.5nji »II Piccolos ki se bavi 2 afero Jadranske banke v Trstu princi med drugim tudi zanimivo izjavo tržaškjja delegata zakladnega ministrstva, vISJega Inšpektorja comm. Capello, ki je letos kot komisar italijanske vlade na prošnjo Jadranske banke v Trstu pregledal njene knji?? y svrbo kontrole svo-ječasno v letu 1919 izvedene zamenjave kron v Ure. Vprašan za svoje mnenje v zadevi Jadranske banke v Trstu }e comm. Ca-pelio izjavil, glasom poročila gOTiimenova-nega lista dobesedno nastopno: »da smatra za izključen tudi le poskus goljufije na škodo italijanskega erarja za milijonske Iznose lir, kakor so to poročale vesti, ki so krožile te dni. Jadranska banka ni bila nikdar upnica Italijanskega zaklada, zatorej ni bila. in ni podara možnost ureditve kakih njenih tirjatev v italijanskih lirah in vsled tega tudi ne kakršnekoli goljufije, možne v zvezi in ob izrržif, i le-te ureditve«. DELITEV VOLILNIH OKROŽIJ. Beograd, 4. avgusta. (Izv.) Državni odbor je začel delovati r.a delitvi volilnih okrožij in se sedaj bavi s statistiko. Ko bodo ta dela končana, se določi, koliko poslancev se bo volilo v posameznih okrožjih. PRAVOSLAVNA DUHOVŠČINA NEZADOVOLJNA Z MINISTROM VER. Beograd,. 4. avg. (Izv.) Minister ver ni hotel Izročiti dalje zakonskega načrta o plačah duhovščine, ker se istočasno ne rešuje vorašanje položaja duhovščine vseh Veroizpovedi j. Sv. sinod in glavni odbor sve-čeniškega udru/enja sta mnenja, da je položaj pravoslavnega duhovništva najslabši in sto protestirala na kompetentnih mestih zoper tako postopanje ministra ver. IMENOVANJE FINANČNEGA POD-TAJNIKA. Beograd, 4 avg. (Izv.) Danes je bil podpisan ukaz o Imenovanju podtajnika v finančnem ministrstvu. Na to mesto je bil imenovan poslanec dr. Svetoslav Popovič. NEZASEDENA MESTA GLAVNE KONTROLE. Beograd, 4. avg. (Izv.) Med vladnimi skupinami je bil dosežen sporazum. da se vsa mesta v glavni kontroli izpopolnijo v jesenskem zasedanju narodne skupščine. Zasesti je še v skupnem šest mest, od katerih dobe radikalci tri, in demokrati tri me-s%,_ SPOR RADI BEOGRAJSKE CESTNE ŽELEZNICE. Beograd, 4. avgusta. (Izv.) Določena je bila posebna komisija, ki ima rešiti spor med beograjsko mestno občino in belgijsko tramvajsko družbo. Predsednik komisije je švicarski sodnik Robert Tagi. Za člana te komisije sta imenovana g. Protič in Ljuba Živkovič. ITALIJANSKI SOCIJALIST1ČN1 KONGRES. Rim, 4. avg. (Izv.) Kakor javlja »Tribuna«, je bil sociajalistični kongres, ki bi se imel otvoriti dne 6. avgusta tega leta, preložen na konec tega meseca. Curih, 4. avgusta. Berlin 0.70, Newyork 526.25. London 23.41, Pariz 43.15, Milan 24.1725, Praga 12.90, Budimpešta 0.24, Zagreb 1.55, Bukarešta 3-20, Varšava 0.08, Dunaj 0.01, avstrijske krone 0.01375. Praga, 4. avgusta. Dunaj 0.0550, Berlin 5.65, Rim 187.25, avstrijske krone 0.11, italijanske lire 186.25, Budimpešta 1.71, Pariz 335.75, London 182.25, Newyork 40.6750, Cnrih 783.50. Dunaj, 4. avgusta. Devize: Zagreb 183.85, Beograd 615.50—616.50, Berlin 67.35 —67.65, Budimpešta 21.96—04, London 231.800—232.000, Milan 2378.50—2381.50, Newyork 52.125—52.175, Pariz 4262.04— 42C8.00, Praga 1289—1291, Sofija 324.50— 325.50, Curih 9893-9907. Valute: ameriški doiar 51.900—52.000, bolgarski leji 314—316 nemške marke 67.35—67.85, angleški funti 231.250—231.550, francoski Iranki 4240— 4250, Italijanske lire 2358—2362, dinarji 612—614, romunski leji 389.50—390.50, švicarski franki 9865—9885, češkoslovaške krone 1286.50—1289.50, madžarske krone 22.14—22.26. Zagreb, 4. avgusta. Dunaj 0.145—0.16, Berlin 11.25—11-50, Budimpešta 4.20—4-25, Bukarešta 58—0, Italija 381.50—385, London 374—376, Newyork 83—83.50, Pariz 680 —685, Praga 206—207.50, Švica 1550—1600, Varšava 1.70—1.75. Valute: dolarji 80-82.75 avstrijske krone 0.15—0.16, češkoslovaške krone 200—208, nemške marke 13—14, italijanske lir* 381—382, Ivicartld Iranki SHIS6& asaaau■ Pozlačena demokracija. VlNjivi« itd. še dolgo odkladaia svoje državotvorne — odpadke in pri tem druge zmerjala I bankokratL Dvomimot Nikdar še ni izšlo zlato solnce tako visoko, da bi ne bilo obsojeno na zaton. Boli med faSisti in sociialisti v Kalili. Rim, 4. avg. (Izv.) O zadnjih spopadih fašistov z nasprotniki se poroča: V Tivoliju so se spopadli komunistični železničarji s karabinjerji, pri čemur je bil usmrčen en komunist. Tudi v Spezziji je prišlo do krvavih bojev, pri čemer je bil ustreljen sin generala Capodonato. V Livornu sta bila razdejana delavski d,..,* hi socialistična tiskarna. Posredovati je moralo vojaštvo. Pri teh spopadih je bil en delavec mrtev* osemnajst pa ranjenih. V Milanu Je vladni komisar navzlic protestu š'o* cijnlističnega občinskega sveta prevzel upravo, da bi zagotovil vzpo* stavitev dela. •A ... Gradnja angl. zračnega brodovja. Loudon, 4. avgusta. (Izv.) V poslanski zbornici je izjavil angleški ministrski predsednik Lloyd George v odgovor na neko vprašanje: Na podlagi preiskave, ki jo je izvedel državno-brambni odsek, je vlada sklenila vztrajati pri načrtu, katerega ji je predložil odsek za zrakoplovstvo in po katerem se more zgraditi obrambno zračno brodovje, ki bi obsegalo petsto letal. Stroški za to bi znašali nad dva milijona funtov šterlingov. Velika naročila v svrho izvršitve tega načrta se izro- če zasebnim tvrdkam še to leto. T« sklep pa ne bi mogel omejevati nadalj* nega povečanja zračnih vojnih sil, akt* bi bilo to potrebno za zaščito države, To vprašanje se bo proučavalo v luči finančnega položaja in zrakoplovne politike drugih držav. Wedgewood je vprašal, ali se nanašajo ti ogromni Izdatki za zrakoplovstvo na izredni razvoj zrakoplovbe v Franciji. Ministrski Predsednik Lloyd George je odgovoril, da se le pač treba ozirati na vse okoliščine. SOVJETSKA VLADA IN DARDANEL-SK1 PREHODI. Berlin, 4. avgnsta, (Izv.) Kakor se poroča iz Moskve, je ruška sovjetska vlada sklenila napraviti odločne korake, da se bodo pri urejevanju vprašanj morskih prehodov upoštevale tudi njene želje. Moskovska vlada meni, da je to vprašanje za sovjetsko Rusijo, kakor tudi za evropsko ukrajinsko republiko zelo važno. Z ozirom na to namerava opozoriti zapadne obl Stati, da ne bo mogla ravnodušno gledati reševanje vprašanja Carigrada. Sovjetska Rusfla namerava v tem zmlslu nasloviti spomenico vsem velesilam, USTANAVLJANJE AVSTRIJSKE NARODNE BANKE. Pariz, 4. avg. (Izv.) Kakor poroča *Temps«, je reparacijska komisija, ko je vzela na znanje avstrijski zakon glede ustanovitve avstrijske narodne banke, sklenila osvoboditi! avstrijska aktiva, ki naj služijo V olajšanje ustanovitve nove banke. (Opomba dunajskega korespondenčnega urada: S tem je zadeva rešena v zmislu svoječasnih predlogov avstrijske vlade.) POLET OKOLI SVETA. London, 2. avgusta. (Izv.) Majaj; Blace je na svojem poletu okrog do$ge| Z Lafefi«. gKvrrm itfTi i ■■ 11 ■ — Slov. mladina na potovanio. Pod tem naslovom je priobčila »Jugoslavija« z dne 8. julija t. L. Uvodnik kot pozdrav slovenskim abiturijentom, ki so potovali v Srbijo. Ker sem dotični članek pisal sam, me je naravno zanimalo, kakšen bo odmev tega potovanja v duševnosti mladine. V nekaterih slovenskih časopisih sem res čital zadnje dni poročila abiturijentov, ki so se udeležili tega potovaja. Pri tem So se mi porodile razne misli, ki jih hočem napisati na naslov mladine, predvsem pa na naslov državne uprave, zlasti Šolske. V principu je vsako potovanj*:' poučno in že znameniti pedagog Ko-mensky je priporočal potovanje kot zaključek mladinske naobrazbe. Vendar moram reči, da si od takih potovanj, kakor je bilo letošnje, ne obetam posebnih in trajnih uspehov. Pri nas morajo imeti taka potovanja svoj posebni državljansko vzgojni namen in bi jih bilo treba gojiti s i-s t e m a t i čn o. Ako čitaš poročila o dosedanjih izletih s preudarkom, opaziš takoj, da so si podobna kakor dinarji. Kar poglejmo: Na kolodvoru imeniten sprejem z godbo na čelp, običajni pozdravi, odhod po mestu, zvečer imenitna pogostitev in bombastične zdravice ob rujnem vin-cu in še morda ples. Podobni prizori zopet v drugem kraju, kjer se je odrezal bogataš z bogato postrežbo, če se ni našel slučajno tamkaj idealist, ki je mladini tako mimogrede povedal tudi kaj drugega. Tako naj bi bila spoznala mladina Srbijo in srbski narod, ali pa Slo* Včnijo in Hrvatsko. Kakor bi bilo življenje res samo veselje in radost in rajanje, ne pa trdo delo in neizprosen boj. To ni resnica, ampak «o same Potemkinove vasi In mladina dobiva čisto napačne nazore o življenju tega ali onega naroda. Od ta-bih potovanj ne bo imela naša država nikoli ničesar in naše ujedinjcnje ne bo s tem nič trdnejše, s čimer pa ne odrekam mladini pravice, da lahko prireja taka potovanja v svoje razvedrilo in zabavo. Globljega in trajnega pomena pa taka potovanja z državnega stališča nimajo... In vendar je zlasti naša država dolžna, da vzgaja mladino v zmislu medsebojnega spoznanja in se s tega stališča ne sme strašiti tudi večjih denarnih žrtev. Treba je le sistema in jasnega cilja. Ali bom spoznal Srbijo v Beogradu? Ne! Vsako centralno mesto ima vse znake to-temacijonalizma, tako tndi Beograd, kjer je najmanj Srbstva. Srbski narod živi v Sumadiji- Vojvodin! in Južni Srbiji, Črni gori in Bosni. Tam ga je treba gledati pri delu — ne samo pri Kolu — pri njegovem trpljenju, njegovem mišljenju in čustvovanju. Ta narod ima svoje gospodarske, politične, kulturne, verske in druge organizacije, tam je vir narodnega življenja. Narod je treba videti ob delavnikih in praznikih, šele tedaj je slika popolna. Ako pride Srb y Slovenijo, ne bo spoznal Slovenstva v kavarni Zvezda ali Union in Hrvata ne v Zagrebu s svojim ži-dovsko-nemškim karakterjem. Državna uprava naj bi pošiljala s pomočjo organizacij In požrtvovalnih zasebnikov manjše dijaške kolonije po vsej državi, vendar bi bivanje v enem kraja ne smelo trajati manj kakor šest tednov. Kolonije naj bi odšle ped primernim vodstvom v Dalmacijo, črno goro, vse dele Srbije, Slovenije in Hrvatske, zlasti v take kraje, kjer so vzorne zadruge, kmetijske šole, značilno življenje za dotično pleme. Šele ob %,.;3epu kolonij naj bi se zbrala mladina v Beogradu, Ljubljani, Zagrebu, Splitu, Skoplju in Cetinjah na tri . ii Štiridnevne tečaje o gospodar-’:sm, kulturnem In političnem živ« I nju Srbov, Hrvatov In Slovencev. Po dvajsetletnem sistematičnem de-l:t V- doživela naša država čudeže. Po Sesedanjem načinu pa ne pridemo nikamor in tudi delo Ferijalnega Saveza bo brezplodno, dokler ga ne bo država usmerila v to stran. Razumi se, da bi bilo za tako državljansko vzgojo uporabljati le resno in talentirano mladino pod vodstvom strokovno izvežbanih ljudi in ne morda na ta ali oni način strankarsko pobarvanih agitatorjev. Opozarjamo zlasti naš učni oddelek pokrajinske vlade, bi ni brez smisla za take zadeve, da razmišlja o stvari in stavi centralni vladi primerne konkretne predloge v začrtanem smislu, ker je to v interesu notranjega utrjevanja naše države. ■ Ju Pilili 51 ■Ki 1 1 Ali ste še član goslovanske Matice! ■■■ililHiHIHHii Nove volitve. Prihodnje dni se zaključijo sedanje razprave narodne skupščine. Narodni poslanci odldcio na počitnice, ki bodo trajale, Jcritor pravijo, do meseca novembra. Veliki odmori in pozna otvoritev nove sezije narodne skupščine ima svoje razloge v sedanji politični konstelaciji. S sprejetjem zakonov o oblastni razdelitvi države in samoupravah, z sprejetjem novega volilnega zakona ter državnega proračuna je sedanja vladna koalicija zaenkrat Izčrpala svoj program. Če bi ta vladna koalicija temeljila na odkritosrčnem soglasju ter načelnih skupnih nazorih, tedaj bi bilo naravno, da pristopi 1. ’pko in pogumno k nadaljne-mu izvrševanju vidovdanske ustave. To se pravi, da v najkrajšem času razpiše volitve v oblastne skupščine ter nominira velike župane. Toda poleg nelojalnosti in načelnega nesoglasja obstojajo v sedanji vladni koaliciji še drugi momenti, ki dokazujejo, ča bo te vladne koalicije prav kmalu konec ter da se bodo morale vršiti nove skupčinske volitve. Predvsem je današnja narodna skupščina tako okrnjena, naš paramentarizem po svojem številu in moralnem ugledu tako na tleh, da bi vlada pritegnila nase očitek najhujšega reakcijo- I narstva in nedemokratizma, če bi hotela še nadalje vladati samo z eno tretjino pravilno izvoljenih poslancev. Drugi moment, ki onemogočaj© nadaljni obstoj vladne koalicije, je hrvatsko vprašanje, ki se poostruje z vsakim dnem in ki ga sedanja koalicija že iz načelnih ozirov ne more reševati. Tretji moment, ki bo zrušil sedanjo koalicijo pa je razmerje med demokratsko in radikalno stranko, ki je vse prej kot pa odkritosrčno in vzajemno, Znano Je, da se nahaja demokratska stranka v notranjem razpadu, da so nesoglasja na dnevnem redu in to nesoglasja, ki niso samo izraz osebne nestrpljivosti med posameznimi voditelji, temveč dokaz idejne ločitve njenih poedinlh struj.______________ Nsc»listifita morata. (K aferi Jadranske banke v Trstu.) Čudni postajajo časi! Kakor da bi bili prevrženi ali celo zavrženi pojmi korektnosti in morale! Strankarska strast In zaslepljenost gre nad splošnim Interesom in hipna osebna ali strankarska korist se stavlja nad občnim blagrom, resna narodno-gospodarska stremljenja se izigravajo v prid postranskih interesov. Že par let, od prevrata sem, je pereče vprašanje primorskih zadrug za izmenjavo njihovih v jugoslovanskih zavodih naloženih kronskih glavnic v lire, ker bi sicer njih obstoj bil očividno v nevarnosti. Mnogo korakov v tem pogledu se je že storilo od interesirane strani pri merodajnih faktorjih v Italiji in v Jugoslaviji. In tako resno In važno vprašanje se je v zadnjem času od izvestne strani začelo cinično izrabljati za nizkotne namene zasebnih intrig, ne da bi se pomišljalo, da se s takim hazardnim postopanjem spravlja v nevarnost toliko zaželje-na in za primorske zadruge prepotrebna rešitev tega vprašanja! Jadranska banka v Trstu, ki je bila ustanovljena od primorskih in dalmatinskih slovenskih in srbsko-hrvatskih rojakov in katere delniška glavnica se nahaja še danes po ogromni večini v jugoslovanskih rokah to- in onkraj politične meje, je po političnem prevratu leta 1918 prišla, kakor vobče vse tedanje narodno gospodarstvo, vsied radikalne spremembe političnih mej v težavni položaj in ni čuda, da so njeni upravitelji, med temi tudi danes toliko oklevetani njen ravnatelj g. Kamenarovič, katerim so bili izročeni v varstvo delniška glavnica, rezerve in vložki Jadranske banke v Trstu, porabili vso svojo silo, da varujejo kolikor le mogoče koristi svojih delničarjev in vlagateljev. Ker se je svoječasna zamenjava leta 1919, ki se je vršila še pod vodstvom danes odpuščenih višjih bančnih funkcionarjev, Izvršila na dokaj neprimeren in za Jadransko banko v Trstu Škodljiv način, je sedanji generalni ravnatelj Kamena-rovič Izposloval pri italijanski vladi kontrolo in revizijo te zamenjave, katero je delegat italijanskega zakladnega ministrstva, _ comm. Capel-lo, tudi izvršil v prvih mesecih tekočega leta in sicer na podlagi originalnih knjig in dokumentov, katere Je našel Italijanski komisar v popolnem redu. Naknadno, to je aprila tega leta, je nekaj uradnikov banke na svojo roko, iz dosedaj še neugotovljenega razloga, spremenilo nekaj tekstacij, tlčočih se troje nakazil v skupnem okroglem znesku dva in pol milijona kron. Spremenjen je bil le, kakor rečeno, tekst vpisa v knjigah, številke nakazila in Imena koristnikov so ostali neizpreme- njenl, tako da je tudi sklepni efekt obratovanja Istu Iz nekorektnosti prizadetih uradnikov, ki bodo, kakor izjavlja proglas upravnega sveta, pozvani na odgovornost z vso strogostjo, se je na umeten način skonstruirala ogromna poneverba, in to na način, ki je Že danes prozoren po svojem Izviru in po svoji metodi. V to svrho se je tudi izrabljalo vprašanje primorskih zadrug in jih izigralo na-pram Jadranski banki, — češ, da je naša vlada posredovala za banko na škodo zadrug dasi sta obe zadevi popolnoma ločene naravi In ločene kompetence In dasl se je s sanacijo Jadransko banke Trs* In primorskih fIH]alk Ljubljanske kreditne banke, za katere je sam Ka-menarovič Istotako uspešno Interveniral, spasiio tudi le jugoslovansko imetje. Dognano j? že sedaj, da z naknadnimi spremembami v tekstaciji gori omenjenih vpisov v knjigah Jadranske banke v Trstu ni b’l nihče odškodovan, ker, kakor rečeno, zadevajo te spremembe le notranjo manipulacijo zaveda, nikakor pa ne tangirajo bistvo ali pa rezultat obratovanja. Na noben način pa ni prizadet Italijanski erar ne banka sama, niti njeni k?jentl V tem oziru je zanimiva izjava, ki jo je podal tržaški delegat zakladnega ministrstva comm. Capel-Jo na vprašanje tržaškega lista »H Piccolo«. Delegat comm. Capello, ki je torej dobro poučen v vsej zadevi, je izrecno izjavil, da smatra za Izključen tudi le poizkus goljufije na škodo italijanskega erarja za milijonske iznose lir, kakor so to poročale vesti, ki so bile v očiten namen vržene v javnost, razblinjene in z dobro pripravljenim aparatom razširjene po svetu. V tej metodiki ne more seveda osupniti, da je tukajšnji »dobro informirani« list .-Jutro« potvoril to Izjavo tako merodajnega faktorja, kakor je italijanski delegat comm. Capello. že , nadaljna Izjava comm. Capella, da Jadranska banica ni bHa nikdar upnica italijanskega zaklada, zatorej ni bila In ni podana možnost kakršnekoli goljufije v zvezi z ureditvijo kake take tirjatve, dokazuje dovolj jasno potvorjenost »Jutrovega« citata, kakor da je comm. Capello obsodil kot nedopustno že samo poizkus goljufije na škodo italijanskega erarja. Nacionalistično in demokratsko »Jutro«, ki je v prvih dneh svoje nerazumljive ali pa predobro razumljive kampanje proti Jadranski banki odnosno proti njenemu ravnatelju Kamenaroviču prinašal cele vozove poročil o najmanjših detajlih, pa je popolnoma prezrl važno vest, ki bi mu jo bil prav lahko sporočil njegov zanesljivi tržaški dopisnik, da je Jadranska banka v Trstu 3. t. m. zopet vzpostavila v celoti svoje poslovanje, da Je njen promet normalen in da je upravni svet objavil tozadevni komunike, v katerem pravi, da bo postopal z vso strogostjo proti lastnim uradnikom, ki so zagrešili kake nekorektnosti ali kaznjivo dejanje, v katerem pa tudi ugotavlja, da okolnosti, kf tvorijo sedaj predmet sodne preiskave (katero bančna uprava podpira z vsemi močmi), nikakor ne morejo prejudicirati moralnemu in finančnemu položaju zavoda. Vprašamo: ni-ll to čudno In sumljivo, da jugoslovanski nacijonali-stični list vporablja v objemu z Italijansko nacionalističnimi glasili vse Svoje redakcijske energije, da iztakne vsak še tako malenkosten moment, v katerem domneva, da bi znal škoditi eminentno jugoslovanskemu gospodarskemu zavodu, do-čim prezira važna dejstva, ki go* vorč njemu v prilog ali pa potvarja merodajne izjave italijanske osebnosti v prid jugoslovanskemu zavodu? V zvezi z gornjimi izvajanji dovoljuje baS ta moment globok vpogled v zle načrte in intrigantsko metodiko izvestne gospode. Kmalu bo luč posijala še svetleje! lavno vprašanje. Javno vprašanje na ministra za trgov!* ro in industrijo ter pokrajinskega namestnika Ivana Hribarja. Vsi državljani so dolžni, da spoštujejo zakone in se po njih ravnajo. V naši državi imamo v to svrho še posebne izjemne zakone o redu in radu prot! državljanom, ki bi ne priznavali tega temeljnega načela vsake pravne države. Najvišji vladni funkcijonarji državne uprave imajo poleg tega še dolžnost, da so varuhi točnega izvrševanja zakonov. Učno osobje strokovnih šol je na temelju ministrske odredbe, ki jo je podpisal kralj Aleksander, izvrševalo svoje službene dolžnosti ter mora za svoje nadurno delo prejeti posebne honorarje. Med učnim osob-jem hi bilo najbrž težko dobiti kake upravne svetilke bančnih zavodov, zato se tudi naj višjim upravnim či-mteijem ne bo čudno zdelo, če se profesorji zanimajo za Izplačila svojih naditr v času. ko stane 1 kg slanine 140 K, 1 kg sladkorja 84 K in ena obleka 50C0 K. Učno osobje strokovnih šol čaka na svoje zakonito plačilo že od 1. januarja 1. 1922, tedaj celih sedem mesecev, ne glede na to, da se je v tem času zmanjšala vrednost denarja za 100 odstotkov. In vendar mislimo, da bi bila to zadevo rešila tekom sedmih mesecev vsaka srednjeafri-ška republika, kjer ne poslujejo pošte in železnice. Pričakujemo, da bosta gospod minister za trgovino in industrijo in gospod pokrajinski namestnik poskrbela za takojšnje izplačilo nadur, ob enem pa tudi poiskala krivce, ki tako sramotijo našo upravo ter ubijajo ugled ter avtoriteto naše drža- »Podla obrekovanja poštenih ljudi.« I Kakor smo že pred kratkim po- ! udarili, žive nekateri ljudje v zmotnem pojmovanju morale, da postane tudi najbolj umazana duša briljantno čista, če dokaže, da ni bolj umazana od svojega bližnjega. V to vrsto ljudi spadajo očividno tudi gospodje okoli »Jutra«. Ker se jim je posrečilo iztakniti afero Jadranske banke v Trstu, katere generalni ravnatelj je g. Kamenarovič, pa že mislijo, d-? so Čisti pred našo javnostjo in da bodo pozabljene njihove težke malverzacije s tujim in narodnim ' marjem. Povemo še enkrat, da je radi nas g. Kamenarovič lahko največji lopov — s čimer seveda ne rečemo, da je —- toda mladini s to trditvijo, tudi če bi jo potrdil izid sodne preiskave, ne bodo oprali sebe dviganja milijonov iz fingiranih kontov na napačna imena, iz kontov, v katere se je stekal denar, ki je bil namenjen 2a koroški obrambni fond in za vseučfliški fond. Dokazi, ki jih je podal g. Kamenarovič vsej javnosti,' so tako jasni, da celo dr. Žerjavovi tovariši v demokratskem klubu ne verujejo več na njegovo nedolžnost in mu vsled tega niso hoteli dati zaupnice, temveč hočejo počakati na izid sodne razprave. Popolnoma vseeno namreč je, kdo da je podal dokaze o grehih mladinov, glavno je, ali podani dokazi drže ali ne. Javnost je že danes popolnoma prepričana o njihovi pravilnosti in o grehih klike okoli »Jutra«, sodna obravnava pa bo pokazala, v koliko so ti grehi v konfliktu s kazenskim zakonikom. Napram Kamenaroviču pa i-Jutro« do sedaj ni izneslo niti enega samega dokaza krivde, temveč samo sumničenja. Če misli, da bo s temi opralo sebe in ljudi, katere ščiti pred javnostjo, potem se strahovito moti. Strupeni svinec je vdrl v možgane pač njim, ne pa naši javnosti. O »podlih obrekovanjih poštenih ljudi« ima pa itak zadnjo besedo sodnija. In to besedo naj »Jutro« kar mirno počaka, predno bo lahko govorilo o poštenih ljudeh. Do sedaj so ti pošteni ljudje zaenkrat v očeh javnosti, tudi one, ki čita »Jutro«, le »poštenjaki«. italijanski in jugoslovanski državni pravdnik. Zagrebška »Slobodna Tribuna« prinaša uvodnik, v katerem opozarja na razliko med italijanskim in jugoslovanskim državnim pravdnikom. V Trstu ovadi podrejeni bančni uradnik svoj zavod. Italijanski državni pravdnik, kot čuvar javnega prava, ne vprašuje za razloge sumničenja. Na temelju enostavne prijave izda italijanski državni odvetnik zaporna povelja za osumljenimi osebami. Zanj so pred zakonom vsi enaki. Na neutemeljeno obtožbo nepoznanega in odpuščenega uradnika zapira Italijanski državni odvetnik ugledne in bogate osebe v Trstu, ker to zahteva javno pravo in morala. Kako pa je pri nas? Nedavno se je ca glavni skupščini na'jvečjega jugoslovanskega zavoda izreklo najhujše obtožbe proti poštenju natančno določenih oseb. Obtožile so se osebe, o katerih se ve, da so bile pravomoč-no obsojene in iz zapora rešene potom kraljevske milosti, (Kako je prišlo do tega, smo že večkrat povedali) Obtožilo se je ljudi, za katere ve cela država, da so se obogatili preko noči z nepoštenim delovanjem. Navedla so se konkretna kaznjiva dejanja, ki jih je ta družba učinila; dokazi so bili jasni, odločni in v vseh posameznostih opredeljeni. Celokupna Javnost se je razburila. Med temi osebami so aktivni in penzijonirani ministri in ljudje, ki razpolagajo z Javnim denarjem. Javnost je pričakovala, da bo Jugoslovanski državni pravdnik postopal odločno In hitro. Naš državni pravdnik pa je spal, osumljene osebe se šetaio po naši | ve. Gospod trgovinski minjfste? je 60 I že po posebni interpelaciji opozorjen na te znamenite profesorske nadure, ki bodo kmalu dobile evropski sloves to tudi pri pokrajinskem namestniku je bila že posebna deputacija staršev, ki je intervenirala v tej 2adevi. Gospoda pokrajinskega namestnika še posebej opozarjamo, da Ima na razpolago lepo število dvomih to vladnih svetnikov. Naj pošlje enega v Beograd z naročilom, da se ne vrne poprej, dokler ne prinese pismene rešitve za izplačilo nadur. Gospodu ministru za trgovino in industrijo ter pokrajinskemu namestniku Iv. Hribarju stavimo tedaj vprašanje: Kdaj misli državna uprava izplačati učnemu osobju na strokovnih šolah zaslužene nadure v smislu kraljeve naredbe? Ali ni že skrajni čas, da se, po preteku sedmih mesecev, sramotile! naše uprave eksemplarično kaznujejo? domovini ter čepijo na visokih položajih v državi in družbi. Tako se dela pri nas. Da bi se še bolj ubilo ugled zakona pregovori gospod Pri-bičevič kralja, da poseti osumljenega dr. žerjava. Da, da, italijanski to jugoslovanski državni pravdnik! Kako znajo potvarjati! Včerajšnje »Jutro« prinaša po tržaškem »Piccoiu« vest o izjavi tržaškega višjega zakladnega nadzornika Capella, ki Je za časa pogajanj Jadranske banke z italijansko vlado glede konverzije kron v lire na prošnjo banke uradno pregledal vse bančne knjige in dokumente. »Jutro« pona tisku je vest »Plceola« sledeče: »Tržaški višji zakladni nadzornik Capello je na tozadevno vprašanje odgovoril, da smatra 2a nedopusten že samo poizkus goljufije na škodo italijanskega erarja.« »PiccoicK od 3. t. m. pa piše v tej od »Jutra« citirani notici dobesedno: »da smatra 2a izključeno tudi samo poizkus goljufije na škodo italijanskega erarja za milijonske iznose lir, kakor so to poročale vesti, ki so krožile te dni. Jadranska banka ni bila nikdar upnica italijanskega zaklada. Zatorej ni bila In ni podana možnost ureditve njenih ttrja-tev v Italijanskih lirah in vsled tega tudi ne kakršnekoli goljufije, možne v zvezi in ob Izvršitvi lete ureditve.« To je torej povsem nekaj drugega, kakor je poročalo »Jutro«. Tržaški višji zakladni inšpektor, ki pozna poslovanje tržaške Jadranske banke, smatra vsako goljufijo za nemožno, »Jutro« pa vest docela preobrne. Zakaj to potvorjeno oo-ročanje, bo pač vsakemu jasno. Kjer ne gre z resnico, naj pomaga pa laž. Pred koncem Priblčevicevega režima. h Beograda poročajo, da i« v najbliž* jem časn odcepi od demokratske stranis* levica, ki Je nezadovoljna s sedanjo radikal* no-demokratsko koalicijo. Levičarski d* mokrati bodo stvorili novo stranko ta Izda* iaji glasilo »Borba«, ki 2ačne izhajati pri, hodnJI teden. Ta skupina bo stremela za tem, da 2bere vse svobodoumne demokratsko misleče Hudi v državi in neke druge levičarske struje ter na ta način omogoči nov, režim. Govori se tudi, da bo ta skupina stopila v 2vezo s Trumbičevci v Zagrebu. Ta demokratska skupina se je že organizirala, Kupila je tiskarno »Industrija«, kjer bo ti. skala glasilo »Borba*. Direktor »Borbe- bo univ. prot dr. Pavle Cukovič, Po proračunu. »Samouprava«, glasilo radikalne si..m-ke prinaša uvodnik »Posle budžeta«, y katerem pravi, da le formalno po sprejetju volilnega zakona in državnega proračuna dana možnost skupščinskih volitev- V 2elo opreš« ni stilizaciji pa pravi, da • tem le ol ugotovljen razlog, da se volitve tudi dejansko Izvrže. Nadaljnje delo Pailčeve vlade tavl« sl od drugih elementov, ne pa od vprašanja volilnega zakona In proračuna. Nadaljevani« ali razpad koalicijske vlade 2avtH od Siene politike. Vprašanje Je, ali bo ta politika do* bra m ali se bo dala temenja« 2 boljšo. Vo. lilni zakon in proračun olajšuje samo Irhod lz eventuelne vladne krize. Splošni pravec naše notranje politike pa Je odvisen od po* gojev, ki niso v nobeni zvezi a proračunom in ki jih ni treba še posebej naglaievatL (Ta misli člankar na hrvatsko Vprašanje, na notranjo situacijo demokratske stranke ter na današnjo sestavo narodne skupščine.) Vee-kakor pa Je s sprejetjem volilnega zakona in proračuna postalo politično ozračje veliko vedrejše, kakor Je bilo pred mesecL Ta* ko piše radikalni list. Pri tem le zanimivo^ da ne naglaša potrebe nadaljne radikalno* demokratske vladne koalicije ter da odkrito povdarja možnost, ki jo je ustvaril volilni 2ukon In proračun. »Epoha« o novih volitvah. V uvodniku »Novi izbori« pl§e beograjska »Epoha« o stanju vladne koalicij e tac o eventualnih Politične vesti. Jedočih skupščinskih volitev. Seda* 5J?. vla«a je sestavljena iz dveh ri-L v» s° bili spočetka gmotno moralno enaki. Demokratska je ^a^rat stavila nalogo, zrušiti Pasica. Ker ni uspela, se ie jtaopvoljila, deliti ž njim vladno moč. iS tem se ni sprijaznila z radikalnim programom kot takim ter stvorila koalicijo le iz ozira na Hrvate. Pri tem so gledali demokrati, da izigrajo radikale, radikali Pa na to, da izigrajo demokrate, ju oda radikali so bili enotnejši Potešili so razkroj demokratske »tranke, ki obstoja iz najraznovrst-Oejših sestavin. Vsled tega se je razcvelo partizanstvo in je bilo onemogočeno vestno delo za državo in »arod. Poleg tega so notranje prilike »stale nerešeno vprašanje. Te so vanes najtežja zapreka našega državnega razvoja. Sedaj se pričaku-f®» .j zadajo radikali demokratom Poslednji udarec in da izzovejo nove volitve. Kaj pa bi dale nove volitve? rrvo in glavno: popolnoma novo situacijo. Demokratska stranka ne bi ®ogla pristopiti k volitvam v dosedanji obliki. Radikali bi dobili to, kar nnajo Ojačili pa bi se zemlioradni-**• Komunisti bi se zopet pojavili, plačil bi se tudi hrvatski blok. Jasno Jc> da bodo prihodnje volitve dale jjastopne velike stranke: zemliorad-Wke, radikale in hrvatski blok. Oočnost bo pokazala, ali se te ? franke sporazumejo. Poglavitno pa da se notranja situacija pi, ' iq-izpremem. Politična prognoza. ^Demokracija« objavlja Članek »Politična prognoza«, ki na eni strani priznava nujnost novih volitev, na drugi strani pa izraža željo po obstanku dosedanje vlad. koalicije. Nove volitve so mogoče že zato, ker v naši državi ne obstoj a politična stranka in medstrankarska zveza, ki bi hotela voditi državo za daljšo dobo brez notranjih kriz. Pri določevanju roka novih izborov prihajajo različni momenti v poštev. Sedanje meščanske «tranke, ki vodijo državo, bodo računile ne samo ?. državnimi interesi temveč tudi z 07iri na svoje strankarske položaje. V poslednjem oziru so ravno te stranke vsled inteziv. dela njih. voditeljev v vladini skupščini zanemarile široko strankarsko propagando. Iz tega ozira, pravi člankar, se ne bi ^rentiralo« pristopiti k volitvam v bližnji bodočnosti. Poleg volitvene nepripravljenosti sedanjih vladnih strank prihaja v poštev tudi slab izgled naše žetve, z drugimi besedimi nepovoljna gospodarska prognoza, ki je pred durmi. Slaba žetev bo v naši agrarni državi vplivala na razpoloženje širokih mas proti sedanji vladi. Če bi ta dva ozira obveljala pri demokratski in radikalni stranki, tedaj je mogoče, da se sedanja koalicija ohrar.i ter da se volitve vrše šele prihodnjo pomlad. Tako člankar glavnega. glasila demokratske stranke! Samo v glasilu naše »demokratske« stranke jc mogoče., da se vladi očitno svetujejo oziri na strankarske interese in Žetve, mesio momenti državne in narodne dobrobiti- d©f&p@dlaf§fw@ fotZDNO GiMJE MED TRGOVSKIMI NA£TAVLJENCL If. iV četrtek, dne 3. t. m. se je vr-J®0 ob 8. uri svečer v Mestnem doji111 impozantno eborovanje trgovskih nameščencev in vseh ljubljanskih tr* tovin. Zborovanje Je sklical pomočniški zbor Dremlja, udeležilo se je *bora nad 350 nameščencev. Zborovanje je otvorH predsednik pcmočni-ikega zbora g. Tory, nakar je tajnik fcospod Urbančič v lepo zasnovanem fcovoru očrtal nove smernice sccijal-nega programi trgovskih nameščencev. Živahno pritrjevanje je zbudil protest proti uvedbi 10 urnega delavnega časa, proti kateremu se je Postavilo tudi Ministrstvo za socijal-®° politiko. Zborovalci so na predlog gospoda Urbančiča soglasno •Prejeli nove zahteve po zvišanju njihovih prejemkov. Na to je referi-*ai gospod Evgen Lovšin in ravnanj gospod dr. Sagadin o pokojninskem zavarovanju trgovskih nameščencev. Trgovski nameščenec ni danes za svojo strarost in onemoglost nikjer zavarovan. Zborovalci *o oglasno odločili zahtevati od ministra za socijalno politiko, da jih "Vrsti med nameščenstvo, ki spada Jod obvezno pokojninsko zavarovanje. . Z navdušenjem so bile sprejete bedeče resolucije: 1. Zbor soglasno protestira proti "Vedbi 10 urnega delavnika v trgovskih podjetjih. b 2. Poleg raznih ugodnosti zadevajo trgovski nameščenci sledeče r^tnahie mesečne prejemke: Za tr-e sotrudnike PO dovršeni učni 5°ol 950 dinarjev, v praksi od 1 do r tet 1250 dinarjev, od 3 do 6 let Od 6 do 9 let 2000 D, od 9 do J« let 2500 D, od 12 do 16 let 3000 D, J?J6 111 ve2 ,et Prakse 3500 D- Ti jjntevkl so mišljeni kot minimalni prejemki. Da trgovske nastavljen ce zadenejo valovi draginje, zahte-;■ «io uvedbo premikalnega draginj-"fefa sistema. 3. Današnji zbor prosi, da vlada, ^fotna tninistrstvo za socijalno po-*av° razte8^e obvezno pokojninsko «. var°vanje 2a dosedaj še neobvez-trgovske nameščence in s tem dvigne obveznost zavarovanja onemoglost m smrt. + Zvčsna Izvozna ccrtna. Finančno gospodarski odbor je zvijal carino na Izvoz Pšenice od 10 na 20 Din tr. 100 kg. Carina na izvoz žive živine se ni rvlšela,, ket se ie tema uprl minister Pucelj. + Slaba žetev na Madžarskem. Po nal-novejšem poročilu madžarskega poljedelskega ministrska ie pričakovali dosti man] pšenice, rži ln Ječmena, kakor lani Edino ovsa Je pričakovati kakih 130.000 met. stotov več kot lani. + Sladkorna pesa v Vojvodini kaže letos izredno ugodno. Letos Je 2a 30 odstotkov več remije posejano s sladkorno peso, kakor lani. Po sedanjih računih Je pričakovati 22.000 vagonov sladkorne pese. + 7Jata Amerika, Amerika ima danes 3766 milijonov dolarjev v kovanem zlatu, t J. 40 odstotkov celokupnega zlata na svetu. *f- Slaba letina v Liki in Panijl. Vsled suše Je letošnja letina v omenjenih pokrajinah še slabša od lanske- V Liki niso skoraj nič sena nakosiii. Pšenico. Je popolnoma ožgana, tudi koruze bo prav malo. Tem krajem grozi naravnost glad. +Hmelj v Savinjski dolini kaže prav povoljno ter pričakujejo desti več pridelka kot lani. Rani hmelj »goldinR« začno kmalu obirati, dočlm je poznejši hmelj v najlep* šem cvetju. Kupci so že začel! prihajati. + Velik ranžirni kolodvor zgradijo v Zagrebu do jeseni. Položenih bo 9 novih tirov, vsak z dolžino 2 km. Stroški so prora-čunjenl r.a 8 milijonov dinarjev. + Vina bodo imeli dosti tudi v Avstji* it- Po poročilih dunajskih listov se obeta letošnjo Jesen v avstrijski republiki izredno bogata vinska letina. Pridelal! ga bodo več kakor pol milijona hektolitrov in ga bodo lehko veliko množino prodali v tujino. Velik vrelec mineralnega olja na Slovaškem.. V Kbelu na: Slovaškem so nešli vrelec rudninskega olja. ki napdlni v 7 dneh 70 cistern s približno 1 miffiem ke surovega olja. + Prvi v Jugoslaviji izdelani vagoni Tovarna vauonov »Ferrum« v Subotici Je obvestila železniško ravnateljstvo, da je Izgotovila prvih 40 novih Vagonov. To so prvi vagoni, ki so Mi izdelani v Jugoslaviji. Mestna občina Subotica je priredila v proslavo tega važnega dogodka svečan banket. + Jeseniški semenj na Dunaju se vrši v času od 10. do 18. septembra 1922. Konzulat Je pooblaščen deliti vpotOvalni vizum na podlagi semeujskih liitkov od 20. avgusta 1922 dalj eza dobo veljavnosti do 30. septembra '1922 za polovico pristojbine, to jc za 25 dinarjev. Pri konzulatu se dobijo tudi semenjski Izkazi po 20 dinarjev komad in list za naročeno stanovanje po 6 dinarjev za komad Vsakršnekoll informacije se dajo vedno točno pismeno in ustmeno. Avstrijski konzulat Ljubljen«. Dnevne vesti. ^ Židani most, 4. avgusta. Tu se Je es vodstvom Udruženja željeznlčkih lezniiv vr^° zborovanje zastopnikov že-*ke n, urad°ištva iz Slovenije, Hrvat-dobro os*3 ^0snc' ^ Je bilo nepričakovano 6llu ijj W»na 2bor Je po obširnem poro-brezupneiv,*101113 burni debati 0 današnjem niškega Uraf,“°SfI>0darskem Položaju želez-tero “radnistv^V“h01d0bril resoluciio' s ka‘ draginjskih dlk!«,? takoiJnie zvlScmie železniške sS, ’ tak°15nje uveljavljenje uveljavljanje pravice doraft:rla^lke, z0petD0 uredbe za Provede^c JrQS‘a"f,rl113* revS*J30 m tx j bonskih v dinarske Pkče, povišanje dnevnic 2a službena Vanja in nadomeJčania, revi»Hr. ^ i •Popolnitev dosedanjih določb *®evkov za službeno obleko In drugih služ- ®*alh doklad ter povišanje štetja vojnih let ^ računanju za napredovanje in pokoj- Udruženje je bilo pozvano, da takoj ®**ene potrebno, eventualno sporazumno organizacijami, da se te zahteve čimprej uresničijo. Zbor je nadalje ugotovil, da je sedanji obupni gospodarski položaj železniškega uredništva nemalo kriv na tem, da se železnice v naši državi ne morejo konsolidirati ln da strokovno usposobljeno osobje zapuSča službo, ker mu druga podjetja nudijo mn oso boljše pogoje zn življenje. Rezolucija • je precej ostra in bo do-poslana pristojnim člniteljem. — Sprejemanje novincev v finančno kontrolo, finančno ministrstvo |e tok za vlaganje prošenj za sprejem v finančno kontrolo podaljšalo za nedoločen čas. Podrobnosti so razvidne lz razuisa objavljenega v »Uradnem listu« z dne 23. maja t L, štev. 62. — Vranglovec ustrelil Slovenca. Pri radgonskem moslu se je nedavno neki Jos. Kocbek vi g. Sile v popolni pijanosti norčeval iz vojaške straže. Vojak — Wranglovec pa je naperil puško ter pijanca ustrelil v trebuh. — Dvojna nesreča. Kakor smo poročali je v Ljutomeru nagloma umrl trgovec Babič. Neka) dni po smrti pa ]• bilo vlom* za lieno v trgovino ter so tatovi odnesli za pol milijona blaga. — Avtomobilska nesreča. V četrtek žvečer se je na nekem ovinku pri Medvodah prevrnjl avtomobil, v katerem so se- g. Ranzinger ml, ravnatelj pivovarne rTJnion« in nadpiv^r Virbnik, vsi iz Ljubljane. Virbnik je bil na mestu mrtev, ravnatelj pivovarne se je težko poškodoval po no-g?h, Ranzinger pa ie bil toli srečen, da Je o«tal brez poškodb. — Bodite previdni s strelivom. Dan na dan se čuje o nesrečah, povzročenih po eksplozivnih snoveh in vendar se še vedno naj-deio ljudje, ki se s takimi nevarnimi stvarmi igrajo. Zlasti vse premalo zablčujejo starši svojim otrokom, naj bi vse te nevarne predmete puščali v miru. Tako na primer je 9 let stara Tončka Debeljak, hčerka delavke v Retju naf-la vojaško patrono. Dekletce je nataknilo patrono na palico ln to-liko časa razbijalo po nji, da Je patrona eksplodirala in deklico močno poškodovala oo obeh rokah. Oddali so jo v bolnico. — Razpisani poštni uradi. Razpisana Je odpravniška služba pri poštnih uradih: Dra. gatuš (III-4), Hotederšica (1II-4), Kresnice (IIi-5), Podbrezje (IiI-4), Šmartno v Tuhinju 011-2), Vitanje (1II-1), Dobrniče (ITT-2). Prosilci naj pošljejo prošnje na pošt. ravnateljstvo v Ljubljani v teku 14 dni. Razpisana Je poštna odprevniška služba pri poštnem uradu v TurnISču (111-4). Prošnje je vložiti v treh tednih. —Savez apotekerskih saradntka u kr. SHS Zagrebškega izrednega konr.r°sa, svoj II. redni kongres 8. 9. 10. septembra v Llubljani. Tovariši' Pripravljajte se takoj k udeležbi. Upoznalt se bodemo pobližje s svojimi brati Srbi ln Hrvati, Od Dalmacije do Makedonije, od Vojvodine do Prek- in Medmurja pa do Maribora in Triglava nas bode družila naša stanovska zavest. Svoje sile zastavimo, za povzdigo in ugled c?lo-kupnega stanu In v kenečno dosego in n lej« stvitev apoiekarslrili komor (Savez apoteka-ra priredi 25. septembra t L svoi kongres v Paliča, kraj Subotice). Zasledujte strokovno časopisje! Prijavit* svojo udeležbo ih naznačite obenem, ako imate že za te dneve prenočišča. Naslov z^ prijave Sav. at>. ?»r. u kr. SHS (Sekcija Slovenija) pripravljalni odbor za kongres, Ljubljana, Tržaška cesta štev 43, IL nadstr. — N en’a taktik<» patriotizma. V Novem Sadu se Je pred pur dnevi pripetil na neki gavni ulici komičen slučaj. Ondotnegn podžupana Dušana Satovijeviča Je ustavil nskl dr. Ratz tn ga pošteno oklofutaL Na policiji se je potem dr. Ratz izgovarjal, da Je to storil vsled patriotizma, kajti po njeso-vem mnenju ie bil SaboVljevič maža:on. Sedaj sta sl možaka napovedala dvobc'. — Ukradena blagajna. V Prečni pri Novem mestu so odnesli tatovi iz zaklenjene občinske pisarne 200 kg težko blagajno »V/erthelmer« z vsebino 100 kron, obligacijami. hranilnimi knjižicami ln raznimi spisi. . — Razne tatvinv. Ključavničarju Ozimi č-u e bilo iz zaklenjene delavnice ukradenih kakih 60 vetritiov, — Srečko Trtniku iz Most Je bila med kopanjem v Savi ukradena denarnica z vsebino 2212 kron. — Iv. KerŽmancu v Sp. Siškl Je bil Iz zaklenjene drvarnice ukraden 1500 K vreden sklj. — Dežman Mariji, hišnici v Gledališki ulici Je nekdo ukradel 2 para čevljev. — Zlati časi za mesarje. Vsled slabe košnje so kmetovalci primorani prodajati živino za vsako csno. Ponekod na Štajerskem dobijo mesarji klavne krave po 12 do 16 kron za ks žive teže, zato današnje cene mesu nikakor niso opravičljive. Kakšne cene nam šele nastavijo mesarji na zimo in spomlad, ko živina ne Lo lahko dobiti? — Zn invalide. V Uradnem listu št. 81 je razglašen pravilnik za izvrševanje zakona o začasni pomoči invalidom in rodbinam umrlih, padlih ln pogrešanih vojtilkov kakor tudi nekaterih civilnih vojnih žrtev, — V Verieju Je odprla Gospodarska 2adruga Iz Gor. Radgone svojo podružnico. — Nova ladja. Parobrodna družba »Boka« je kupila v Nemčiji nov osebni parnik za 12 milijonov mark. Parnik bo začel meseca oktobra redno voziti med Kctorom in Dubrovnikom ter med Kotorcm in Barom. — Smrtna kosa. Pri Dev. M. v Polju Je umrla posestnica Franja Dimnik — Porenta. N- v m. p.I — Nesreča na železnici. Pri Sv. Lovrencu na Pohorju je padel z lokomotive kur-!ač Simon Raner In si pri padcu pretrgal trebuh. Prepeljali ro ga v mraiborsko bol* • :'co, kjer je pretečeni petek umrL Pokojnik ipušča Ženo s tremi mladoletnimi otroki. Uubliana. ** Novi šef zdravstvenega odseka dr. Katičič ie prišel v Ljubljano in prevzel svo-i? posle. — K tel čudni zadevi bomo še spregovorili svojo besedo. Narodna Galerija je svojo razstavo slik v Šolskem drevoredu Štev. 2. (Kresija) 2nat* no pomnožila in Jo popolnoma preuredila. Od nedelje dne 6. t. m. dalje je galerija zopet odprta občinstvu in sicer vsak dan od j 10. do 1., ob četrtkih pa od 2. do 4. — V j svoji novi razstavi kaže Narodna Galerija ; najboljša dela slovenskega slikarstva od j bratov Šubicev do današnjega . vilu predstavo, katere čisti dobiček Je na* menjen v prid vojnim žrtvam. Po predstavi prijateljski sestanek v gostlnl g. Pleničarja, kjer bo igral invalidski Šramel. Brzorauilka. THE REK Co, Uubliana SSovttt jfoaavifisH roman M. ZEVACA m (508 »trani) Bi.* je izšel krasno vezan oba ' dela skupaj lin stane Din 40.- Naročila sprejema 2maa knjigama, Uubliana Marijin trg Štev. & £. OABORIAU: Zločin v Ordvalu. (Dalje.) >Tu boš prebival po knežje 1« Je rekel detektiv Robelotu, preiskavaje mu žepe in obleko. Nato ga je pehnil v čumnato. Robelot se ni upiral; le prosil je, naj mu dado piti in kako luc. Dobil je steklenico vode in kozarec. »Za luč potrpi,« mu je dejal gospod Lecoq. »Lehko bi te Napeljala, da nam napraviš kako hudobijo!« Ko so zaklenili mazača v čumnato, se je oče Plantat obrnil k detektivu. »Gospod Lecoq,< je rekel z ganjenim glasom, »vse kaže, aa ste mi z lastno nevarnostjo rešili življenje. Zahvaljeval vas ne bom. Nadejam pa se in želim, da bi se ponudila prilika in hi vam mogel « Detektiv je odmahnil z roko. »Saj veste,« je dejal, »kako majhna je Cena moje kože; tvegati jo, ni pač nikaka zasluga — ne glede na to, da ni vedno dobrota, ako rešiš človeku življenje...« Zamislil se je ter dodal čez nekaj trenutkov: »Zahvalite se mi lehko pozneje, ko si pridobim več pravice do vaše hvaležnosti.« Tudi doktor Oendron mu je toplo stisnil roko. »Občudujem vas!« je dej?]. »Nisem si mislil, da bi mogel 2iv človek storiti to, kar ste napravili vi v teh kratkih urah. Brez podatkov ste dospeli na lice mesta, in vendar se vam je posrečilo, da ste zgolj s silo svoje logike našli storilca in ste dokazali — kar je še dosti važnejše — da krivec ne more biti nihče razen tistega, ki ste ga zaznamovali vi.« Lecoq se je skromno naklonil. V resnici pa je pohvala Iz tako merodajnih ust mogočno poščegetala njegovo ničemur-nosi »In vendar še nisem povsem zadovoljen,-c je odgovoril. »Krivda gospoda Trčmorelskega je res da več nego zadostno dokazana; toda kakšni nagibi so ga gnali v zločin? Kaj jc povzročilo njegov strašni sklep, rbiti lastno ženo in preslepiti nas, da je tudi on umorjen?« »Ali ni možno,« se je oglasil doktor, *da ‘'c je naveličal gospe Trčmoro»?ke In jo je umoril z namenom, združiti svoje življenje s kako drugo, ki jo obožuje do blaznosti?« Gospod Lfcoq je zmaja! z glavo. rNihče re rmori svoje žene samo zato. ker je ne ljubi več ln ker obožavn drugo. V takem slučaju ostaviš ženo in greš k svoji ljubici, na je mir besedi. To se dogaja dan za dnem in niti zakon niti javne mnenje ne sodita grešnikov prehudo.« »A če je hretje ženina br,f!« je oporekel zdravnik. »Tudi to se tu ne ujema,« je odgovoril detektiv. »Poučil sem se. Gospod Tremorelski je imel osebno stotisoč tolarjev, ostanek ogromnega imetja, ki mu ga je rešil njegov prijatelj Sauvresy, in razentega mu je prepisala žena v ženitovanjski pogodbi celega pol milijona. Z osemstotisoč franki lehko živite udobno, kjerkoli se vam zljubi. Sicer pa je upravljal grot vse njuno skupno Imetje. Mogel je prodajati, kupovati, najemati posojila in nalagati denar po svojem lastnem preudarku.« Doktor Gendron ni več ugovarjal. Gospod Lecoq pa je povzel nekam obotavljaje, oziraje se venomer v očeta Plantata: »Zdi se, da je treba iskati razlogov tega umora v pro-šlosti! Doslej neznan zločin je priklepal grofa in grofico neraz-družljivo drugega k drugemu. Samo grofičina smrt je mogla vrniti grofu prostost. Ta zločin sem zaslutil že zjutraj na prvi mah; in lopov, ki ga imamo zaprtega, mazač Robelot, ki je hotel umoriti gospoda fairovnega sodnika, je vanj zapleten!« Doktor Gendron ni bil navzoč pri nekaterih prizorih tistega dne, k! so spletli med očetom Plantatom in detektivom vez tajnega sporazuma. Vse njegove bistroumnosti je bilo potreba, da je izpolnjeval vrzeli in ugibal namigljaje v razgovoru, ki ga je poslušal že dve uri. Zadnje besede policijskega agenta pa so ga prešinile kakor žarek nenadne luči, »Sauvresy! . . .« je vzkliknil. »Da,« je odgovoril gospod Lecoq, »da, Sauvresy! ... In listina, katere je iskal morilec, tako trdovratno, da je radi nje zanemaril skrb za svojo rešitev — ta usodna listina mora vsebovati neovrgljiv dokaz o zločinu.« Stari sodnik je molčal vzlic vsem Izzivanjem in pomenljivim pogledom. Zdelo se je, da blodi z duhom sto milj odtod, in njegove oči so strmele tja v en dan. kakor bi iskale pozabljenih dogodkov v meglenih daljah prošlosti. Gospod Lecoq mu je sklenil zadati veliki udarec. »Kakšna,« je povzel, »in kako strašna pač mora biti preteklost, ki Je njeno breme tako neznosno, da postane mlad, bogat in srečen človek rajši morilec in zločinec ter izgine s površja, zavrže svojo čast, Ime, osebnost — z eno besedo vso, nego da bi ga trpel še deli! Kakšna mora biti preteklost, pred katero beži dvajsetletno dekle v naročje radovoljne smrti!« Oče Plantat se je vzravnal, bolj bled in razburjen, nego je bil katerikrat v teku današnjega dne. »Oh!« je vzkliknil z bolestnim glasom, »metida ne mislite res tako? Laurence ni vedela ničesar o teh strahotah!« Gospod Gendron, ki je ves čas opazoval Lecoqa, je videl, kako je preletet detektivovo lice droban smehljaj. Mirovni sodnik se je medtem obvladal; pokojno in malone dostojanstveno je dejal: »Vaše zvijače in ukane so nepotrebne, gospod Lecoq; tud! brez njih bi zdaj povedal, kar vem. Izkazal sem vam toliko spoštovanja in zaupanja, da se ne bi smeli oborožiti zopežj mene z mučno, če hočete, smešno skrivnostjo, ki ste jo ugenili.« • Detektiva se je vzlic njegovi hladnokrvnosti polastila za«! drega in hotel se je opravičiti. I .vDa,« ga je ustavil oče Plantat, »vaša presenetljiva zmol* j nost Izsledovanja vas je privedla do resnice. Toda marsikaj vam je še neznanega. Razlogi, ki so mi doslej nalagali dolŽ-' nost molčanja, so zdaj prenehali; zato moram govoriti.« To rekši je odprl tajni predal stare hrastove pisalne mize, ki je stala blizu kamina; iž njega je vzel dokaj obilni zveženj papirjev ter ga položil predse. »Štiri-leta bodo zdaj,« je povzel, »kar sledim dan za. dnem ; — lehko bi rekel, uro za uro — razvoju strašne drame, ki se ■ je snočl tako krvavo razvozlala v Valfeuilluju. Odkraja me je ; vodila pri tem r,amo radovednost bivšega odvetnika, pozneje ! tudi up, da se mi posreči oteti čast in življenje osebe, ki mi je draga Gospoda se gotovo vprašujeta, zakaj sem molčal o svojih odkritjih. A to je skrivnost moje vesti; ne očita mi ničesar. Sicer pa še včeraj nisem verjel svojim lastnim očem; dodobra me je prepričala šele kruta zgovornost dejstev.« Dan je gledal skozi okna. Po drevoredih na vrhu so žvi* žgaje skakljali kosi. Cestni tlak je odmeval pod vozovi in koraki ljudi, ki so odhajali na poljsko delo. V knjižnici je vladala mračna tišina; slišalo se je le šelestenje papirjev, ki jih je obračal mirovni sodnik, in katerikrat stokanje mazača Robe^ lota, ki se je mučil v svojem temnem zaporu. »Preden začnem,« je reke! oče Plantat, »moram vprašati gospoda, kako sta pri močeh. Dvajsetštiri ure bodo zdaj, kar smo na nogah.« Toda doktor in policijski agent sta izjavila, da ni govora o počitku. Vročica radovednosti je pregnala njuno trudnost. Koprnela sta po besedi, ki jima razreši krvavo uganko minulega dne. *Dobro;« je povzel mirovni sodnik. »Poslušajta!«, XII. >»Ko je bilo grofu Hektorju Tremorelskemu dvajset let, je bil vzor lehkoživega plemiča. Mlad, eleganten, večkrat milijonar ln blagoslovljen z jeklenim zdravjem, je ta poslednji potomec slavne rodbine uprav brezumno in grešno zapravljal svojo mladost in podedovano imetje. Z vsakojakimi razbrzdanostmi sl je pridobil nekakšno slavo, ki mu je pametni ljudte niso zavidali. Vse je govorilo o njegovih hlevih, kočijah in služabnikih, o njegovem pohištvu, njegovih ljubicah in njegovih psih. Za konje, ki jih je odprodajal, so se še trgali, in vs^ka malopridnica, katero je odlikoval, je takoj poskočila v ceni, prav kakor trgovski papir, ki bi ga okrasil Rotschild s svo* jim podpisom. MAL! Ul OGLASI M PRODAM s VILA OB KLOPIH.tZKEM JEZERU. 4 sobe, kuhinja, obširna veranda, poslopje za pralnico in pritiklin? posebej, ca 5000 m’ svete, deloma sadni vrt deloma mra-ven park, lastna c!iSirna kabina na Jezeru. d'yna leta, za 350.000 SHS kron. Ponudbe pod »Vila na Klo-pinju« na upravo listn. 230 ENONADSTROPNA VISA y Mariboru ob Dravi. Naslov v upravi lista. 229 KUPI: KUPI SE TRICIKL, dobro uporaben. Ponudbe z navedbo cene pod »TricJkl« na opravo. 170 SLUŽBE: BOLJŠE, KONFEKCIJSKO DELO se odda dobrim, samostojnim krojaškim mojstrom. Naslov v upravi lista. 236 BLAGAJh tč.ARKA želi pre isroanje praks** 5n višine za-menitl sh»7i>o. Gre najraje v j h*ev je poslati na :avnatelj-kako trgovino, kjer bi tud! stvo hranilnice. Strjiovanje pomagala prodajati. Je do- sc preskrbi. 228 bra in zcnrsljiva moč. Po- J • ------—-------------------- nudbe ped »blagajničarka. VDOVA, vajena fcspodinj-na upravo Hrta. 235 j siva z 9 letno deklico išče -------------------------mesta tudi na defclL Na- INŠTRUMENTARKA želi stopiti h kpkemu zdravniki«, najraie f.rc k zobozdravniku. Zn? tndi pisarniška dela. Nastopi hhko s 1. septembrom. Pr>nwlbe pod »Inštru-mentarka« na upravo lista. 234 39 KONTORISTINJA ati strojepiska, {».^četnica, zmožri?. slovenščin«, nemščine in hrvaščine. i5če primernega mesta. Popisi pod: »Vestna št. 6« poštno ležeče Novc-mesto. 233 PRODAJALKO srednje sta* rosti. pridno in zmožno samostoino voditi trgovino 2 mešanim Ihgom se išče. Ponudbe r?: Hinko Hum er, Sv. Križ pri Litiji. 232 na slov: Ana Osterman, Kongresni trg 6JIL Ljubljana. 227 VAJENEC za misersko obrt se r.prejme takoj. Tstotam se aobl izgotovljeno pohištvo 7a delavske družino. Vinko Vipotnik, mizar, Zagorje ob SlVL 212 DF.KLICA, ki lina veselje o c1 trgovine s špecerijskim ^li mešanim tilasrom. želi vstopiti kot učenka takoj v pouk. Ponudbe ped >Kranj 151« na upravo liste. 204 HARMOVIKE, vsakovrstne izdelujem po naročilu ln prevzemam popravila v tej stroki. Cone zmerne, delo prvcvrs’jio. Se priporoča Josip Jezernik, Kotredež št 22, p. Zagorje ob Savi- 214 GALANTERIJSKE IZDELKE vseh vrst, škafe pleska-ne, vodne vrle, vrtne škropilnice »n drugo izdeluje solidno po dnevni ceni ter se priporoča Andrej Rožar, kleparski mojster. Zagorje 95 ob Savi. 213 DALJNOGLED v Oobrem sfsnju. Poizve in ogleda se 7 upravi »Jugoslavije«. 226 IŠČEM KPSTA, kjer bi se izučil za šoferja. Nastopim lahko takoj- Otrin Josip, Rovte pri Ljubljani. 231 TAJNIKA, dobro In izurjena moč, potrebuje Občinska hranilnica v Ormožu, ki mo-re samostoino voditi zavod. Ponudbe z označenlem do- RAZNO: FOZORl Za vami te roljske pridelke proti toči, gozdove proti požarom. Zviisjte zavarovalnino proti požaru m nizgodam. Sklenite živ-1 jenska zavarovanja z enkratnim plačilom. Pojasnila rn narocitve prevzame »Jadranska zavarovalna družba«. Glavni zastop v Celju, Lava it 22. 830 DRUŽABNIK s kapitalom od 3 do 10 miljonov kron se išče 2a veliko trgovsko podjetje v Zasrebu. Državljanstvo In izobrazba postranska stvar. Ponudbe naj se pošiljajo na upravo lista pod »Družba«-. 196 &UTO Bencin. — Pneumatika. Olje. — Vsa popravila. Mast. — In vožnje. Le prvovrstno blago in delo po solid. cenah nudi 3uao-Auto d. z o. z. v Ljubljani« • II Najcenejše in najhvaležnejše darilo našim malim je: MOD ZVERINJAK kniitfa s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom, za pouk in kratek čas K 20"— MODI LDU&CKI živalske slike za naše innlčke na trdem močno vezanem kartonu K S2’— MUDI SLIKAR 10 tiskanih predlog za po~ barvanje z akvarel-barvami ali pastel-barvniki K 12*— ČRMPETER staroznana, vesela družabna igr* za zimske večere. 1 igra K 8- Vse se doM t Mimi o Ljubljani, Marijin trs 8. g voleje pasme se ■ lir m, n je izgubil. Najditelj naj ga od d a proti dobri nagradi pri PA-UR, pekarna, Ljubljana, Sv. Petra c. ali pa v konzervni tovarni na Vrhniki. lepa prilika! V prometnem kraju Slovenije na prodaj velika hiša z lepim sadnim in zelenjadnim vrtom. Dolni prostori v g-lavni fronti — 4 sobe s pritiklinami takoj na r3?polego Anon. zavod Drago Besellafe, Sodna ul. 5. Ljubljana- Hajvečja izbira Različnih pietenin, majic, nogavic in rokavic pri tvrdki B. S L SSflSERKE LjaMjaia, Mestni lig Štev. 10. PARKETNE ■ W VB deseste dobavlja in polaga v mestu in na deželi Anton Boka!, Ljubljana Slomškova ulica štev. 19. Telefon 527. Alat Junghans budilke, vss* kovrstne stehske ure, nakit iz amerikanskega zlata ra** pošilja JAKOB PIRC Zasrefc iliea 63. liisSs ineitsJif Kamnik pri Ljubljani sprejmejo vet in enega kleparja za tovarniško delo tako) pozneje v trajno, dobro pl** čano službo, ffiBDUDSEEnBEl Najstarej§a fcpedicijs^a tvrdka v Sloveniji R. RANZINGER Lipljana žqs^Gijs«a pisarna Jesenice Podjetje za prevažanje blsga južne železnice. Brzovozni in tovorni nabiralni promet iz. Avstrije in v Avstrijo. Zaearinjenje Podjetje za prevažanje pohištva. Skladišče s posebnimi zaprtimi kabinami za pohištvo, rzejavi: ftanzinaer. lnterurban telefon «©, •imiminiiiniiiinnmnnitiinntinmiimiiniiiiiiRiniinm^miinnmimHiininii V prihodnjih dneh izide in bližnje okolice s seznamom cest, ulic, javnih poslopij itd. v šestbarvnem tisku, sestavljen od g. ing. C. M- KOCHA po naj novejših uradnih podatkih. Načrt je razdeljen v kvadrate po vzorcu najnovejših načrtov velikih mest, kar omogoča zelo hitro orientacijo in je posebno priporočljiv za tujce Tisk in založba lit. zavoda Cemažar in drug, Ljubljana f§ Cesta na juino železnico. E ^iiuiiniiiiiimininmiiiiiiiiniiiiiiinim)iniiniinniiitniniimnnnwnnnwwronl^ 9 Do Z0> pristedite premoga s pomočjo kurjave žgalnih korit (Muldenrost-feuerung) system „QEFIA”. NaroflM pri kutlevl • premogom tlable kakovosti an v prainem stanju. Enostavna konstrukcila. ■ Kratek dobavni rok. a Mitra preustrojltev le obstoječih peCl brez zamude obrat«. „B E FI fl“, d. d. zb industrijske naprave Hien, Praga, Budapcst, Mileno, DDsselM. Ponudbe In oblik Inientra brezptatno H brezobretno od atranl glavnega zastopstva za 3ugoslavt|o „0 R B I S" Tržište uzoraka industrijalne robe d. d., ZAGREB, Paromllnska c. 1. Tel. 10 ali 12-30* CErade POKR3VALA MA VAGONE najboljše kakovost', takoj v vsaki velikosti In najfinejše razpoš Ha podjetje za tekstilno Industrijo In trgovino MAKSO ŠALGO, OSIJEK I ■ ■ Lanena roba, vreCe. moto voz. ■ ■ BC Na veliko Telefon: 595. brzojavi: Maksalgo. Osijek. Svarilo. DruStvo kroraVfh mojstrov za Slovenijo s sede* lem v Uubt!anl opozarja vse cenjene hišne posestnike, gospodarja njih namestnike itd. da ne dajo pokrivati ln popravljati svojih streh na poslopjih raznim elementom in krpucariem, kakor se je to v večji meri dogajalo dosedaj. Taki ljndje strehe tako pokvarijo, da iih še strokovnjaki za njimi popraviti ne morejo. Tudi bode odslej dalo društvo take nekoncesi-onirane kvaritelje streh za vsak slučaj policijsko zasledovati ter jim takoj na mesta ustaviti delo. j V Ljubljani, dne 25. 7. 1922. X Krttnar. QrU predsednik. tajnik. ii'iwinmwiwniinn8MTOmiiiiinniiniiinnn Za takojšen nastop iščemo veščega, samostojnega poslovodjo za našo strugarijo. Ponudbe na] se pošljejo na: OsIeSka IJevaovtfca željeza I tvornica Strojeva d. d. Osijek. +mmm «e»« OTVORITEV M pii ji Biia Kiji liiiu ii lip iL I v nedeljo, 6. avgusta 1.1. Naznanjam, da $e zopet otvori vsled restavriranja hiše ustavljen* stara gostilna pri „Belem Kranjcu", ki se bo sedaj vodila po vzoi(w cu mojih bivših in daleč naokrog znanih in renomiranih dunajskih restavracij. Poskrbel sem, da se bodo točila najboljša, izrecno sa# mo domača vina in to po najnižjih cenah, kakor tudi za dobro in ceneno kuhinjo. V hiši so popolnoma v najmodernejšem stilu napravljena prenočišča z naj večjo snago in točno postrežbo. Hlevi za konje se otvorijo po vsesokolskem zletu. Za obilni poset se priporoča A. Kalfei. Razširjajte Jugoslavijo"! • : : Stanovanje v Mariboru obstoječe iz 3. sob, kuhinje in pritiklir, elektrika in plin v mirni, drevoredni Tattenbachovi ulici (blizu sodišča, Narodnega doma, nedaleč od Glav. Trga) zamtnjam za enako i Ljubljani vsled preselitve za takoj. Ponudbe pod „Zamenjava" na upravo lista. S p 0 0 l 0 0 A jOlavni ln odgovorni urednik Zorko fakin. Izdaia »Jugoslov. aovinsko (L fL«. Tiska »Zvezna tiskarna« v I jubilant