GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV Lit. 20.- VIDEM, 1.-15. JULIJA 1952. Leto III. — Štev. 44 UREDNIŠTVO in UPRAVA via Mazzini, 10 - Videm-Udine Naročnina: letna 400.— lir, 6 mesečna 200. lir. Proces proli »II Corriere della j Sera« in »II Messatipero Venelo« pri videmskem sodišču / / Župnik Kracina je podlegel Machiavelli-jju g^MBMMTOTyrijrriy^. ...——» —m*ang,au —— ■ ■■■■■■■■■■■■■■— «Namen opravičuje sredstvo» je napisal pred petimi stoletji Machiavelli in tako se sedaj zdi prav žaliti slovenskega duhovnika, če je to potrebno za šovinistično stvar V sredo 18. junija 1952 ob 15.30 uri popoldne je začel pred sodiščem v Vidmu proces, v katerem je nastopil kot toži-telj don Angel Kračina, slovenski župnik iz št. Lenarta v Nadižki dolini, proti Guglielmu Emanuelu, odgovornemu uredniku časopisa »II Nuovo Corriere della Sera« in njegovemu posebnemu dopisniku Cescu Tomaselliju, ter proti glavnemu uredniku »Messaggera Veneta« Carlu Tigoliju in njegovemu posebnemu dopisniku Arturu Manzanu. Pred prib iž-no dvema letoma so omenjeni novinarji napisali nekaj člankov, ki naj bii bili objektivno proučevanje današnjega položaja v Nadižki dolini. Pri tej priliki so govorili tudi o duhovništvu. Glede dona Kračine so ga lepo in ljubeznivo nazvali »zagrizenega Jugoslovana«, »duet Kračina - Stalin«, »navdušen kaplan fašistične milice«, »jugoslovanski komunistični župnik« itd. Obdolžili so ga poleg tega nekaterih posebnih dejanj, kot n. pr. da »se je z vsem besom zagnal proti narodnemu čutu prebivalstva in da je z nezaslišano nasilnostjo napadel vsakogar, ki je ta čut pokazal, ter da je motil dušni mir ljudstva s tem, da je v njem vzbujal dvom, da je cerkvena obsodba komunizma krivična.« Poleg tega so ga dolžili, da »ponižuje ljubezen do Italije.« Sodišču je predsedoval dr. Bina, sodniki pa so bili dr. Mensi Tieri in Ghisi. Tožbo bi moral zastopati namestnik državnega tožilca dr. Cressati. Don Kracina bi morala podpirati odvetnika Piero Marcotti in Michele Sartoretti. Postavili so ponekod pogojnik, ker v resnici državno tožilstvo ni nastopilo proti obtožencem in je bil dejansko edini, ter z vso silovitostjo obtožen don Kračina. že v samem začetku mu je sodni dvor odrekel pravico, da bi ga branila dva odvetnika in dovolil obrambo samo odvetniku Marcottiju. Pod plaščem nacionalizma je bil v omenjenih časopisnih člankih napaden pred vsem duhovnik. žalostno je pri vsem tudi to, da je Carlo Tigoli, ki je bil rojen v Orseri v Istri dne 20.1.1901, sin neke Gizele Deklič ki, sodeč po njenem imenu, ne more biti tako čistega italijanskega porekla. Morda pa so ravno takšni ljudje, ki se predvsem sramujejo krvi, ki jim teče po žilah, ter so glavni poborniki na-cional-šovinizma. Ves proces lahko imenujemo burko, ker ni mogoče točno ugotoviti v koliko so na njem upoštevali pravico niti soden postopek. Tako so n. pr. priložili dokumentom te tožbe tudi nekaj izpovedi prič. To pa je proti vsem pravilom sodnega postopka, ki določa, da je treba soditi tiskovne prestopke s pospešenim postopkom, brez predhodnega zasliševanja. Na ubogega dona Kračino so z vsemi silami delali pritisk, da bi ga prisilili k odstopitvi od tožbe. Končno so ga k temu prisilili in obtoženci so se zavezali samo, da bodo plačali sodne stroške in objavili v svojih časopisih le kronološki potek razprave in dogodka, ne da bi pri tem debatirali o duhovnikovi osebnosti. Tako se je tudi zgodilo in »Corriere della Sera« ter »Messaggero Veneto« sta se v svojih člankih naslednji dan omejila samo na sodno poročilo, ne da fcJ napadala don Kračino. Na račun te omejitve in ker sta se srečno-izognila nevarnosti obsodbe, pa sta oba časopisa v svojih stolpcih zopet zapela slavospev italijanskemu nacionalizmu. Don Kračina, če prav pomislimo, ni storil nič drugega kakor svojo dolžnost. Dobil je ukaz, da mora pridigati v jeziku, ki ga govori prebivalstvo, da mora spovedovati in govoriti z ljudmi v njihovem jeziku, ker je tako lažje priti do srca in duš tega revnega ljudstva, ki čuti toliko potrebe po duševni pomoči. To pravile in ukaz je izdala cerkev sama v svoji psihološki intuiciji, ker ji je znano, da se ne sme govoriti v nekem jeziku, ki ga ljudje le s težavo razumejo. Toda kolikor je razumna in previdna v teh stvareh cerkev, toliko se je pokazal neveden v cerkvenih zadevah tisti odvetnik, ki je očital don Kračini kot zločin, ker je na veliki petek leta 1944 spovedoval partizane, ki so se nahajali v tistih, krajih, trdeč, da se na veliki petek ne sme spovedovati. V resnici pa se na ta praznik ne sme samo obhajati. Toda to so malenkosti, katerih tisti, ki hočejo zakriti svojo protiversko usmerjenost in se kažejo samo kot sovražniki duhovnikov, ter jih imenujejo slabe božje služabnike, ne morejo vedeti. niiiiiii.iiiiiiiirin .iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.iiiii i n n m m n lin ■> ■ m n 111 n n ■■ m ■ ■ minimi il mn m itiiiii Skrb za naše rudarje V zadnjem času so je v belgijskih premogovnikih pripetila cela vrsta nesreč, pri katerih je bilo mnogo ljudi ubitih ali ranjenih. Med temi žrtvami je tudi precejšen odstotek italijanskih državljanov. Na srečo se do sedaj ne moremo pritoževati, da bi bili med temi mrtvimi in ranjenimi tudi krepki sinovi iz gorskih dolin Beneške Slovenije. Vendar pa si ne moremo kaj, da ne bi čestq z grozo pomislili, da se lahko vsak čas zgodi kakšna nova nesreča, v kateri bi našli smrt tudi naši bratje. Kakor znano je delo po premogovnikih zelo težko in nevarno. Verjetno je bilo vedno tako, mislimo pa, da je danes še težje kot običajno, ker vsa Evropa skuša pospešiti proizvodnjo svojih surovin, zaradi nujne potrebe ponovne oborožitve. Posledica tega je prenatrpanost rudnikov z delovno silo in premajhno upoštevanje vseh varnostnih ukrepov, predvsem pa ukrepov za zavarovanje predorov z oporniki. Zato bi bilo potrebno, da se posveti temu vprašanju mnogo več pažnje, tako od strani italijanske, kakor tudi od belgijske vlade, italijanska vlada je dolžna to storiti, ker so tudi beneški Slovenci njeni državljani in se mora pobrigati če so pogoji, v katerih morajo delati italijanski državljani, zadovoljivi. Belgijska vlada bi se morala pobrigati za take ukrepe, ker bi v nasprotnem primeru lahko mislili, da delavci v tej državi ni- ŠT. LENARTSKA DOLINA IM II1111111111 i 11111 lili 111II 1:11111111 MII III11111111IIII11II l.ll 111111 > ' II 1 111111111111111 H II1111 Preganjanje zaradi pravice majo vse tiste zaščite, do katere imajo pravico. Lahko bi si tudi mislili, da hočejo privatni lastniki rudnikov izkoristiti današnji položaj za povečanje svojih že itak velikih dobičkov. Predvsem pà bi bilo potrebno, da bi se naša vlada končno enkrat odločila in preskrbela naši mladini tisto strokovno izobrazbo, ki bi ji omogočila, da bi lahko našla v domačih krajih primerno delo in zaslužek in bi ne bilo treba po tujih državah opravljati težkih in nemarnih del. Zopet to oživeli Minister Scelba je zadnji teden javil, da je število žrtev od 25. aprila, to je na dan osvoboditve, znašalo samo 1.872 ljudi. Minister je dal to izjavo, da bi z njo končal špekulacijo, ki so jo fašisti izkoriščali trdeč, da so antifašisti v tistih dneh, ki so pomenili vrnitev človeštva k normalnemu življenju pod okriljem demokracije in svobode, pobili okrog 300.000 Nemcem udinjenih fašistov. Eden izmed poslancev pa je vprašal ministra: »Zakaj je notranje ministrstvo čakalo vse do danes, da je objavilo to številko in je dovolilo neofašistom vsa ta zadnja leta propagandistično špekulacijo z 300.000 mrtvimi, ki so danes bolj živi kot kdaj koli in so bili takrat samo mrtvi od strahu?« »Blagor jim, ki bodo preganjani zaradi pravice, ker njihovo bo nebeško kraljestvo.«. Tako je dejal Kristus pred skoraj dva-tisoč leti in tako je še danes zapisano v evangeljskih knjigah. Treba je poudariti, da se mora podvreči temu pravilu vsakdo, ki hoče posvetiti svoje življenje duhovniškemu poklicu. Kadar se torej nekdo odloči za duhovniški poklic ve, kar lahko pričakuje od sveta in se lahko mirno pripravi na to, kar mu bo ta svet v udii. Zato se danes ne smemo čuditi primeru župnika don Kračine, človeka, ki je sprejel težko in strašno borbo sam, iz ljubezni do pravic.e In prav zaradi te pravice, zaradi njenega spoštovanja, kot je neustrašeno izpovedal tudi pred sodnikom, je bil preganjan. Vse in vsi so se združili proti njemu. Imel je proti sebi nacionaliste, ker bog ni ne Italijan, niti ne Amerikanec, ampak stoji nad vsakim pojmom narodnosti. Imel je proti sebi fašiste, ker se resnica ne more skladati s samodršlvom in imel je proti sebi tudi to, kar je še ostalo od prvotnih masonov, ker so bili ti vedno protiklerikalni. Proti tem združenim silam je bilo nemogoče boriti se z upanjem na dosego pravice. Ker pa je don Kračina zaraŽi teh dejstev moral začasno prekiniti svojo borbo, so hoteli vsi izrabiti to priliko, da bi ga zasmehovali. »Glejte ga bojazljivca,« so vpili, »ki začenja borbo, potem pa nima dovolj poguma, da bi jo vodil do kraja.« Pri tem svojem očitku iz katerega pronica nacionalističen strup, pa so ti ljudje pozabili še drugi evangeljski izrek, ki pravi: »Kdor je brez krivde, naj prvi v že kamen.« , Tudi če bi bilo res (kar pa ni), da don Kračina ni napravil prav, ker se je umaknil pred nasilnim besom svojih nasprotnikov, pa moramo pomisliti, da ima vsakdo prej ali slej v življenju premisleke in oklevanja, da je vsakdo imel trenutke strahu. Morda ni težko nositi duhovniško obleko, pač pa je mnogo težje biti dosleden sam s seboj do skrajnih meja, kar pomen, da je treba biti v gotovih primerih priprravljen tudi na mučeništvo. Človeška narava pa je šibka in se temu upira. Zato niso upravičeni tisti, ki vpTjejo o nekem škandalu in postavljajo človeka r.a sramotni oder. Niti mu ne moremo z žalitvami in grožnjami preprečiti, da bi ne ostal zvest svojim idejam in tiste- ll l.l 11 I I III 11 I I 11111III ■ l I I I I I I III 111 1111.1 < I IIHICIl III l lll l lini l lil l l l lil l t l.l l l 11 I I 11111 MIIIIIHUtHIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Zakaj hočemo avtonomijo mu jeziku, ki se ga je učil v materinem naročju. Prav tako mu ne moremo preprečiti, da bi ne stal v isti vrsti z drugimi svojimi brati v borbi za obrambo skupnih pravic, ker je tudi duhovnik ctrok tega sveta, kjer ima svojo mater in očeta, brate in sestre, nečake in vnuke, bližnje in daljne sorodnike, prijatelje in sovražnike, dobre in slabe lastnosti. Predvsem pa ne smemo pozabiti, da je tudi on človek, ki ima svoje prepričanje, svojo vest in pravico, da jim ostane zvest. Toda »Il Corriere della Sera« ~ še ne sme smejati zato, ker se mu je posrečilo, da se je tako poceni izmazal, čeprav je teko predrzno žalil ljudi. Zadeva med njim in don Kračino je samo majhna epizoda v okviru mnogo večje borbe, ki traja že več desetletij. Zato mislimo da bo prav, če navedemo tukaj zgodbico, ki se je zgodila med prvo svetovno vojno v krajih, ki jih je Italija takrat komaj zasedla. »Il Corriere della Sera« je imel takrat bolj očividen značaj masonskega, protiklerikalnega in kapitalističnega dnevnika. Tudi takrat je imel na razpolago velika finančna sredstva in zaradi prestiža, da bi bil prvi časopis, ki prihaja med nove čitatelje, je pošiljal v nove kraje tik za fronto, ki so bili komaj zasedeni, svoje raznašalce s kolesi. Zgodile se je tedaj, da je nek duhovnik, ki je bil tam kot vojaški kurat, vzel ves sveženj teh časopisov in jih zažgal. To dejanje ni imelo posledic, ki bi mu lahko sledile, ker so upoštevali vojaški čin omenjenega duhovnika. Ostal pa je dogodek. kot tak. Tisti duhovnik, čigar imena za danes nočemo objaviti, je bil rodom iz Terske doline; bil je torej dvakrat brat dona Kračine, ker vse te doline tvorijo ne-razdružljivo etnično enoto in ker je ta časopis po procesu v Vidmu in po svojem pisanju, ki je z njim v zvezi, tokrat še bolj zaslužil takšen konec, kot mu ga je določil omenjeni vojni kurat. JL W ft'n- \iii 11 c ^ h M" l/' 11(0 autonom|JA, \\\dl'\hn//ln Star pregovor pravi, da se krava molze pri gobcu. Rimska vlada in njeni davkarji pa tega nočejo vedeti in beneške Slovence samo molzejo, ne dajo jim pa nič. Zato hočemo avtonomijo, da bo naš de- nar ostal v deželi za naše potrebe. Razni paraziti in davkarji pa bodo takrat dobili krepko brco — kakor kaže slika. PRI NAS IN PO SVETO NOV PREDSEDNIK SENATA — Na seji rimskega senata, ki se je vršila dne 26. junija t. 1., so volili nertega predsednika senata, ki bo nadomestil De Nicola, bivšega predsednika senata, ker je dal ostavko. Za novega predsednika senata je bil izvoljen Giuseppe Paratore, liberalec iz Sicilije. POVIŠANA CENA KRUHU — Ministrski svet je določil, da se poviša cena pšenici za 550 lir na stot. Posledica temu bo seveda povišanje cene kruhu, ki bo odslej namesto 114 lir, 125 lir kilogram. Ta podražitev je izzvala val ogorčenja med vsemi potrošniki. PROTEST SOVJETSKE ZVEZE — Vlada Sovjetske zveze je dne 24. junija izročila britanski in ameriški vladi protestno noto zaradi zadnjih londonskih sklepov o Trstu, ker niso v skladu z mirovno pogodbo. GENERAL RIDGWAY V VIDMU — Novi vrhovni komandant vojnih sil Atlantskega pakta, general Ridgway, je prišel v Videm, kjer je nadzoroval italijanske čete Atlantskega pakta. Iz Vidma Z : IZ NAŠIH VASI sr.o roko. Bo muorla se zdravit tri tje-dije. AHTEN PORCINJ — Nek domačin, ki za njega študeh ve ga sousje poznamo on se rado spušča med judmi za blatiti naš žornal an ga pokazati tej no rječ pruibido, ki to bi ne smou jo brati, kudoč, ki mi smo tekaj nazat za ne vjedati, ki »Matajur« to je dan žornal autorizan od videmskega tribunalja an ki autoritat ne autori-zaia to publikacjon pru zatuo, ki na ri-konjoši, ki mi smo Slovenji. Te človek on se zadibant trudi fiat zgubjati, še če te inkarik so mu ga dali največji poglavarji njega partida. Te buj, ki on zberi drugi meštjer, meštjer buj onešt an ne hodij lagat po naši vasi. SUBID — Pred kratkim e paršou tu našo vas raprežentant od išpektorata od agrikulture u Vidme. Zbranim možam naše vasi e jim naredu dan diškorš ore čez našo koperativo. Tu njega diškoršu e močno hualou komišjon od koperative an judem pravou, ki no podpišita no dikjaracjon zaki na reštej tu koperativi simpri ta komišjon. Judje pa njeso tjeli ga poslušat an so jasno povjedal, ki oni no če no novo komišjon, zaki ta, ki na ma tu roke našo koperativo na njema kompetenc j e. PODRATA — Pred kratkim ne šla na komišjon od naše vasi tu Videm za prosit provincjalne autoritadi, ki no hitro rešita facendo od naše vasi, zaki na bodi čim preje priključena fojdskemu ko-munu. Sperajmo, ki ta domanda na bodi dan bot za simpri uzeta tu konside-racjon. PODBONESEC KALA — Ljeta 1946, ljudje naše vasi so nardil prošnjo autoritadi za de bi končno rešil uprašanje cjeste, ki bi nas povezala z dolino. Slo je za zgradit cje-sto, ki med našo vasjo, bi povezala tud’ Crni vrh z Zapotokom. Naši ljudje so spravili približno §2 taužent lir za uzdar-žat no part tistih stroškou, ki so bli po-trjebni za nardit načart (proget), ki ga je potlé naredu inženir Giorgetti. Tist načart so ga rade voje sprejel usi trije zsselki naše vasi, ki štejejo 28 družin. Na konseju naših poglavarjou, podbo-neški šindik je prosu našega konseierja, če tist načart je biu naret po želji naših ljudi. Vjeste ka je odguoriu naš raprežentant? Je povjedu, de tistega pro-žeta mi njesmo kontent an takuo šindik je dau nardit drugega. Sadà ne vjemó, če so tuo nardil zavoj tegà, ki njemajo voje nardit cjeste al’ pa zatuo, ki majo namjen stort plačat še sudu našemu kamunu an našim ljudem. An na smi-jemo pozabit, de ljudje iz Kal so bli zlo jezni na tako zaulečevanje sa tuole priča, de 21 družinskih poglavarjeu so podpisal pruot, de bi se nardiu nou prožet. Al’ je takuo, ki brani naš konsejer in- terese svoje vasi? če ne zna buojšega djelat za našo vas, lahko ostane nimar na svojem duomu, zak’ takih miništra-torjou jih njesmo potrjebni. SE ENO DRUGO MUORMO POVJE-DAT — Gre nimar za našega konsejer-ja. Preteklo zimo, takuo, ki usi vjeste, je padlo dost snega. Governo je našemu kamunu pošju denar, de naj bi biu razdeljen po vaseh med ljudmi, ki so snjeh od cjest zmetal. Naš karminski konsejer za tuole se nje neč brigu an namesto, de bi šu na kamun se interesirat, je po vasi igrou na tombolo z otročiči, ki majo 6 Ijet an takuo od tistega denarja naša vas nje videla niti adnegà souda. Taki so ljudje, ki smo pošjal na kamun naše interese branit. — J. K. — FOJDA Usjem je znano, de u našim komune to je na stara cjerkvica zgrajena ljeta 1400 an ki se kliče cjerkou Sv. Petra Sio-venov. Ta cjerkou, ki je takuo stara an ki noter ima zlo ljepe piture, od tistih časou na je popounoma zapuščena. Al bi ne bla dužnost našega šindika skarbjet za de bi bla ta cjerkou postrojenà an branjena kot nacjonalni monument? Tuole so že več judi uprašal, posebno tisti, ki se zastopijo gor mez arkiteturo. PODCERKEV — Pred dvemi tjedni so pejal u čedajski špitau našo vaščanko Auguštino Borgnolo, ker je bla zadeta na naglo od hudih bolečin u trebuhu. Ubogi ženi so hitro operacjon nardili zak’ je mjela peničito an emjo. žena je prestala dobro operacjon an use je kazalo, de bo hitro ozdravila an se varnifa na duom h svoji družini. Na žalost pa nje blo takuo. Par dni po operacjoni žena ne ba zadeta od žiučnega napada an takoviš te jej raztargalo štike par rani an malo potlé je umarla an zapustila moža an sina. Funeral so ga nardila u naši vasi. SV. PETER SLOVENOV NAJSTAREJŠA ŽENA NAS JE ZAPUSTILA — Pretekli tjedan je umarla gospa Kukovac Faustina, ki je bla stara 99 ljet. Ta žena je bla najstarejša od cjelega našega okraja. Rodila se je skoraj pred 100 ljeti u Saoile, an je poročila našega vaščana an tle par nas živje-la use skuozi do svoje smarti. Par pogrebu je blo dost ljudi, zak’ pokojna gospa je bla zlo poznana an parljubljena med našimi ljudmL Trugo so nesli na ramah do stare cjerkvice sv. Kvirina, od tle naprej pa so pejal na pogrebnem au-tomobilu do Vidma na britof, kjer ima družina Kukovac svojo grobnico. DOLENJI BARN AS — Pred kratkim je umaru naš vaščan 75 ljetni Dorboló Dusac, oče našega kamunskega sekretarja. Mož je biu zlo parljubljen med ljudmi an zatuo je blo tud’ dost ljudi, ki so iiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiii,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiimi,uiiiniiii i,III:IIIIi,i illuminili umi n ni m ■ ■ • ■■ SREDNJE Kamunski konsejerji srednjega pred pretoriani REZIJA Pot, ki vodi iz Liščeca na prelaz Kar-nico, je zelo zanemarjena, saj človek komaj hodi po njej. Zgrajena je bila za časa prve svetovne vojne, ker je takrat služila vojnim ramenom. Po vojni, ko je vojaščina ni več potrebovala pa so jo kratkomalo zapustili, če bi se ta pot, ki je danes tako zapuščena in služi le za planšarje, ki imajo na Karnici svojo živino, nekoliko razširila in popravila, bi prav lahko služila tudi prebivalcem Belega potoka. Beli potok nima namreč nobena cestne zveze z Rezijo, kjer imajo svoj občinski sedež in se morajo zato posluževati le slabih, gorskih, strmih stezic. če bi bila pa popravljena omenjena pot, bi bilo prihranjenega mnogo truda in tudi časa. Pa ne samo to. Tudi za podvig turizma bi mnogo pripomogla dobra cesta. Na Karnici so lepi pašniki, kazoni in prijetno planšarsko življenje in marsikak izletnik bi se rad podal v ta idiličen kotiček, če bi vodila tja dobra pot. BELI POTOK — Končno so se vendarle zganile naše občinske oblasti in dale popraviti šolo v naši vasi. šola je bila zgrajena po prvi svetovni vojni in od takrat do danes se ni nihče brigal zanjo, niti za najmanjša popravila. Po tolikem času je prišla stavba v obupno stanje in če bi se še odlašalo s popravilom, bi kmalu začela razpadati. Delo so dali na licitacijo in ga je prevzelo gradbeno podjetja z Njivice. Upamo, da bodo šolo temeljito popravili in tudi kmalu, da se bo mogel v njej pričeti pouk že letošnjo jesen. RAVENCA —- Slišali smo praviti in tudi sami smo videli, da so v mnogih občinah na oglasni občinski deski objavljene vse notranje občinske zadeve. Tudi ljudje naša občine bi radi vedeli kako gre z upravo in seveda bi jih prav posebno zanimala bilanca. Do danes nihče ni mogel o tem ničesar izvedeti in zato niti ne vemo ali je občinska bilanca aktivna ali pasivna in to bi vsi radi vedeli. Upamo, da uprava vé, da lahko izpostavi na oglasno desko to »skrivnost«, saj je to javna zadeva in, da bo ugodila čimpre-je našemu ljudstvu. BRDO Naš kamunski konsej e pred kratkim diskutirau domando judi od Brega za sprejeti pod bardski komun to vas. Konsej e zavarnóu domando pod pretvezo, ki uzeto pod suojo krilo to vas, to bi muor-lo uzeti še njih debite, ki komun od Montenars, kateremu Breg spada, a ka-rik Barda. Te debit on bi biu rat velik za no tako malo uas an takoviš bogi Brježenji no muorejo še reštati ta pod dan komun, ki oni no nejčejo reštati pod njim buoh vje še kaj timpa. GOVERNOVE PROVIDENCE — Pred tremi mjesci so tu našim komune ore ložli dan centro di rimboškiment. Prej, ki so oré ložli tuole ne laška propaganda tekaj trobila, ki te se kudalo, ki tu našim komune to ne bo več dižokupi-cjoni. Judje so kudali še, ki paje no če biti narete po sindikalni tarifi an lažnivi laški propagandisti so hodili oku pra-vič, ki s tjelim djelam naš komun on ge če oživiti an diventati dan najbuj te bogatih od provincje. Ma sobeto potim smo vidali kake so ble te providencje governative. Od 200 dižokupanih, ki ve mamo tu našim komune, so jih uzeli koj 40 an paje so ble po 500 lir podne tjem neoženjenim, 600 lir tjem, ki so mjeli fa-mejo. Ta poudné so dajali no skljedo minještre djeloucam, ki na nje ba buoj-Ša koj ta, ki so dajali todeski kar so sili naše judi djelati pod njemi. Ma kle to nje souse. Pred kratkim so ličencj ali 32 od 40 djelouce, ki so uzeli. Djelouci, ki so protestali e kapo od dje-la povjedu, ki no muorejo čakati kak mjesac, zak’ governo on pošje soute za indavar.t jeti z djelam. Tuole to nam jasno kaže kako governo od Roma on prokurà za naše judi an s takim postopanjem governo o nam jasno kaže, ki on o ne mara, ki naši judje no mejta djelo par svej hiši, ma ki no hodita po svjete an ejtako mjeti tu Italiji simpri mankuj judi, ki no čekarajo po naše. ZAVRH — Pred kratkim e naš vaščan Guiao Pinosa se peju z njega moto po Vidme za njega afarje. Tu Vidme e nesrečno trušnu tu dan furgončin an spa-du hudo na tla an se močno udaru na desno noge an tu muzu. Judje, ki so šli bliz so ga pobrali an ga spravili tu špitau, kjer o bo muoru ščepati za dva tjedna. PODBRDO — Ljetos mjesca setem-berja no če biti 30 ljet, ki e umar tu Slovenski Bistrici (štajersko) naš vaščan Novak Peter-Skleužičov. Za te, ki no ne vjedó, čenio povjedati, ki ranci Peter Skleuzič tu njega žiVenju te bi dan človek, ki e se uoainjou dosti merita, ki te jušto, ki no sousje naši judje vjedita, zak’ dan tak človek on onora dosti naše zemjo. Peter Skleužič e na štajerskem bi dan te parvih, ki e lotou kuin-tri austrijskemu dispotismu za libertat Slovenje. On e fondou no biblioteku an od 19C9 e bi na štajerskem votan za de-putada od te provincje. Od 1920—22 e bi norr.inan za komisarja od governa Slovenske Bistrice. Vos čas od njega ži-venja e dosti branu interese od konta-dine. Kolaborou e s slovenskim žornal ji »Straža« an »Celjska Domovina«. Zatuo, in onor takemu znanemu an mc-ritevolju človjeku, ki ne dala naša vas, to bi tjelc biti dan dovej, ki ljetos in okažjon 30. obljetnici njega smarti, no našje judje se nahordajta nanj an ga onorajo tej, ki o se merita. TAJPANA Ljetos ne se parkazala še tu naš komun krompjerjova bóu, ki no ji pravijo »dorifera«. Najbuj škode smo mjeli tu Tajpani. Cjele krompjerišča te uničilo an pardjelek krompjerja ljetos par nas on je ta huorša part zgubjen. Smo čakali, ki autoritadi no nam pridita pruoti za morjeti se braniti pruot tej krompjer-jovi boli. Drugim krajam, kar ne se parkazala taka bóu so autoritadi hitro pro-vedimente uzele s tjem, ki so usjem kol-tivatorjem dale zadibant arsenjat. H nam njeso paršli še gledat kuo to bi muorlo narditi. Naša miništracjon komunal fin donàs na nje nardila ne štam- -v v penje. Nejčemo anjelé mi se tekaj žlunžjati ta na tuole, koj ve uprašamo našim komunskim pohlavarjem, ki no se intere-sajta, zaki to je njih dovej. No pojtà tu Videm an pritiskajo na provincjalne autoritadi, zaki no nardit» no dištribu-cjon gratuito arsenjata. DEBELEŽ — Speranče, ki ta na central eletriki, ki so začeli pred časom, no bodita okupani kak čentenar djelouce, ne zašla. Kar so začeli to djelo te se zdjelo, ki tu našim komune to ne bo bizunjo hoditi po svjete se djela hledat alman-kuj za dan par ljet. Tale rječ pa ne ostala tej prej, djelouce njeso uzeli an še težje, ki no so (nih desat usjeh) to se zdi, ki no je če poslati ta hiši. še dp.n bot ve moremo rejči kako laška propaganda na laže, zaki kar so začeli to djelo so obečali, ki no če okupati usé dižo-kupane djelouce našega komuna. VISKORŠA — Pred kratkim so začeli djelati ejesto od Prjesake tu Povjak. To djelo to močno utelo za našo uas, zak’ ejtako čem6 ošparati dosti fadije an ne bomo mjeli bizunjo več nositi seno an darvà od tega kraja ta na harbatu. Sperajmo, ki tej, ki te začelo ljetos, to mej še finiti prej koj jesen. GORJANI BREG — U četartak 19. junija mjesca ne šla na delegacija ostnih može od naše vasi tah prefetu tu Videm. Delegacijo e vodiu Emil Battoia, ne zaprosila prefeta naj se interesa za razpustiti gorjanski komun, zak’ to ga nje bizunjo. Delegacija ne povjedala, ki judje Brega no ne morejo več stati ta pod te komun, zak’ njih vas na geografsko spada tu Tersko dolino an zatuo Breg o bi muoru biti priključen bardskemu komimu. Delegacija ne povjedala še tuole prefetu: judje od Brega, če no ne bojo poslušani no ne čakejta od njih, ki no plačujejta tase an kar no boju votacjoni, o ne bo šou majedan votuat. TORJAN NESREČA PAR DJELU — Naša va-ščanka Kudič (Cudiccio) Emilija, stara 61 ljet, se je zlomila čamparno roko zatuo, ki ne čudno spadla par razdeljevanju molarjevega listja kavaljerjam. Nesrečno starko so pejali tu špitau u Čedad, kjer se bo muorala zdravit najmanj tri tjedne. MAŽEROLE — Pred kratkim naša vaščanka, mlada hčeratica Marija Cenčič je pobjerala čerješnje z drevesa na var-tu svoje hiše, za se jih najesti. Par po-bjeranju pa uboga hčeratica je narodno stopila na vejo, zgubila ekuolibrijo an spadla na tla. Domači so jo hitro pobral an jo pejal u Čedad tu špitau, kjer so mjedihi konstatiral, de se je zlomila de- Dne 20. junija so se muorli pred če-dadsko preturo zagovarjati kamunski konsejerji našega kamuna Durjava, Pod-strenja, Lavretič, Manih an kamunski sekretar Dorboló, ki je lansko ljeto biu u službi na Srednjem. Tistim gospuodam so nardile denunejo Angela Ruta, Toma-zetič Marija, Maiflcič Kristina usé iz vasi Raune, ki so kupe z drugimi ženami 8. zenarja demonstrirale pruot ka-munskemu konsejó za de bi poskarbjeu, de naj zgradijo ejesto, ki naj bi vezala Cblico z dolino. Demokristjanski propagandisti so nimar objubuvali ljudem, malo cajta pred vetacjoni, de buodo dal ejesto zgradit, kar pa so votacjoni pasale, so na tisto djelo pozabili takuo kakor na dosti drugih djel. Zavoj tega, ki nekatjeri kamunski konserjerji so bli pruot, de bi se zgradila tista ejesta, so naše ženč šle na kamun svoje pravice branit. U tistim cajtu se je godilo, de nekateri kamunski konsejerji so roké ložli okuol naših žen an jih otukli, sa je sam mjedih mogu konstatirat njeh rane. Zatuo so žene de-nuncjale tiste može. Takuo smo 20. junija vidli na čedad-ski preturi tele »heroje« na zatožnem stolu. Prej, ki se je pa začeu dibatiment, so uprašali naše žene, če čejó nazaj po- tegnit tožbo an se pobotati z obtoženci. Po dougih akordah so nazadnje ženč pristale, de nazaj potegnejo denunejo an takuo se je usé končalo. Konsejerji, ki so bli obtoženi so rade voje sprejel, zak’ so vjedli, de bi bli sigurno štrafani, zak’ lec na preturah se rišpeta buj, ku u našim kamune. »Heroji«, ki so tukli naše žene so muorli plačjat pa usé speže an škodo, ki so jo ženč tarpjele. Mislemo, de tela je oséglih ena ljepa leejon za tiste, ki mislejo djelat z nama tuó kar se jim zdi, Lec štrafa tud’ konsejerje, župane an sekretarje, če ne spoštujejo ljudi. Njesmo vič u tistih cajtah, kar so z manganelom tukli fašisti, zatuo naj se lepuc zapomnijo prepotenti kamunski možjč, de oni so bli klicani od ljudi na kamun, ne de bi jih tukli kar jim praša-jo svoje pravice, ampa so tam za služit svojim občanom. K. J. V ejerkvi Sv. Pavla je brau novo mar šo naš vaščan gospuod Krizetič. Go-spuod Krizetič je študiru za misjonarja u Trentu. Par tistemu slavju je blo pu-no ljudi tud’ iz drugih krajou naše okuo-lice. Novomašniku se tud’ mi pridružujemo za mu voščit puno sreče u novem stanu, ki se ga je zbrau. ga spremil h zadnjemu počitku. AŽLA — Zakoncama Battaino Guido an Birtič Rini je parneslo puno v eseja u njehovo družino rojstvo male čičice. Novcrojenki želimo puno sreče u njenem življenju, mladi materi pa puno zdravja. DREKA SMART NAŠEGA DOMAČINA NA JUŠKI ZEMLJI Pred dvemi tjedni je šu tu Švico na djelo naš vaščan 18 ljetni Krajnik Silvio iz Dolenje Dreke. Tjedan dni buj poznó so domači Silvija Krajnika dobil telegram, de njih sin je umaru u nekim švicarskim spitale. Uzrok smarti tega ubogega mladega puoba naj bi bla ejestna nesreča, ki se mu je dogodila par dni pctlé, ko puob je paršu u Švico. Novica o taki hudi nesreči je zbudila veliko obžalovanje po usjeh vaseh našega kamuna. Tudi mi žalujemo z družino, ki je bila takuo huduo zadeta PR.4POTNO Preteklo nedejo je paršlo na romanje na Staro goro puno ljudi iz leške fare iz Rečanske doline. Maša je bla ob 11. uri an leški pjeuski zbor je pieu ljepe slovenske ejerkvene pjesmi, de je blo velike vesejé ga poslušat. Tud’ Furlani so radi poslušali slovenske pjesmi, še buj radi so poslušali pa tisti beneški Slovenci, ki jim u njihovih ejerkvah trikolori-sti an oblasti ne parpustijo ustanovit slovenskih pjeuskih zborou. Po končani maši so romarji šli u oštarijo an tle so pjel tud’ slovenske narodne pjesmi. Ljudje Stare gore bi željel, de bi še kdaj paršli p-jeuci iz Les, ker so takuo lepuo pjel. Tud iz Goriškega an Tržaškega pride večkrat na Staro goro na božjo pot puno Slovencu an teli parvabijo več ljudi iz Beneške Slovenije, zak’ vjedo, de buodo ob tisti priliki lahko poslušal slovensko pridgo an slovenske pjesmi, ki jih na domačih ejerkvah ne morejo. ŠT. LENART Pretekli tjedan je umarla naša vaščanka Angelina Bledič stara komaj 62 ljet. Pogreba se je udeležilo puno ljudi. Družini rance Angeline naše sožalje. ČEDAD »DVATISOČLETNA« KULTURA — Njesmo pričakovali, de obstoja u 20. stoletju še taka Civilizacija med italjanski-mi šovinisti, ki živijo u glaunim centru Slovenščine. Italija je velika dažela, a takuo nesramnih ljudi, kot so tisti šovinisti mislemo, de jih ne ušafamo nikjer. S tjem ne mislimo žalit spoštovane če-dajske citadine ampa samo tisto skupino nesramnih smrkaucou, ki so nam dobro poznani, zak’ se ob večerih ustavljar jo pred sedežem DFS na Sv. Ivana trgu an mažejo hišne urata. Tisti so adnà tistih band, ki sovražijo Slovence an zatuo so jim na poti urata te slovenske organizacije. Mi se tistega ne jezimo ampa jim povjemó, de jih štejemo med psé, zak’ samo psi djelajo take reči za usa-kim vogalom. GRMEK KOSTNE — U saboto 21. junija se je oženu naš vaščan Trušnjak Valentin (Polentar po domačim). Poročil je Kja-baj Ciciljo iz Gorenjega Tarbija. Mlademu paru želimo puno sreče, zdravja an veselega življenja. TRUSNJE — U saboto 21. junija se je ponesrečil par djele naš vaščan Trušnjak Anton (Sole). Anton je arzklavu njeki hlod an par tem djele se mu je skjera spodarskenla an mu skoraj proč odsje-kla parst kazalec na čeparni roki. Tro-štamo se, da se mu bo parst nazaj zace-liu an želimo mu, da bi preča ozdravel. lil iiiiiiiiiiiii 11111111 m ■iiiiiiiiHiiiiuiiii n illuminili illuminili POŠTA NADIŽEVEC — Vašega članka ne nu> reme objaviti, ker je brez podpisa. Način opisovanja vaših razmer nam pa zelo ugaja in zato prosimo, da nam pošljete vaše irne, ker naš list ne objavlja anonimnih člankov ali pod psevdoninom. Pod psevdoninom bi lahko objavili članek samo, če vemo za vaše pravo ime. Oglasite se kmalu in še kaj napišite. RUDAR V BELGIJI — Tudi vam velja isto kot Nadiževcu. J. V. - SV. PETER SLOVENOV — Na žalost vam moramo sporočiti, da ne moremo preskrbeti Androvičevega »Italjan-sko-Slovenskega in Slovensko-Italjanske-ga slovarja«, ker jih ni več v prodaji. Morda bo prišla s časom kakšna prilika in tedaj vam .bomo sporočili do koga se lahko obrnete. Verjetno pa bo izšla druga izdaja tega slovarja. Štev. 44 MATAJUR Stran 3 Simon RUTAR Opisovalec naše zemlje (1851 - 1903) Illlllilllllllllillllllllllllllllll Lansko leto, dne 12. oktobra, je poteklo 100 let, odkar sei je v vasi Krnu pri Tolminu rodil zgodovinar, arheolog in zem-Ijepisec Simon Rutar. Bil je sin preproste kmetiške hiše, gimnazijo je študiral v Gorici, filozofijo v Gradcu, nato pa služboval najprej kot suplent v Gorici, od koder pa je že po treh semestrih odšel v Dalmacijo. Kot znanstvenik in odličen pedagog si je kmalu pridobil velik sloves in postal leta 18«3 šolski nadzornik za Split, čeprav je dobil naslov profesorja šele naslednje leto. Simon Rutar je dobil profesorsko mesto v Ljubljani leta 1888 in tu je služboval do svoje smrti. Leta 1892 je dobil državno podporo in dopust za potovanje v Italijo in Grčijo. Po vrnitvi s tega potovanja je začel bolehati, zdravil se je dalj časa v Gorici, v noči od 3. na 4. maja leta 1903 pa ga je v Ljubljani tragična nesreča ugrabila slovenskemu narodu. Ob sveči se mu je vnela obleka in zjutraj 4. maja so ga našli s strašnimi opeklinami mrtvega na njegovem stanovanju. Simon Rutar je bil kot zgodovinar, arheolog in zemljepisec tako temeljit v Vsaki stroki, da človek ne ve na katerem polju bi mu dal prednost. Že njegov prvi Večji spis »Topografija goriške dežele za časa Rimljanov« lepo združuje zemljepisne in arheološke elemente. Vsaka njegova zgodovinska študija poudarja geografske osnove in geografsko okolje, v katerem se je to oli ono dogajalo, enako pa opozarjajo njegovi geogiafski spisi Vedno zopet na spremembe, ki jih je povzročil v zgodovini človek. ■ Njegove razprave obravnavajo s posebno ljubeznijo starejšo zgodovino Slovencev. Leta 1875 je vzbudila v »Soči« Posebne pozornost razprava o razmerah med Slovenci in Langobardi. Pridružili so se ji pozneje n. pr. spisi: »Jedinstvo slovenskih dežel od VII do XIII stoletja«, »Slovenske naselbine na Furlanskem«, »Kako važnost imajo Pavia Dija-kona knjige »De gestis Langobardoruni« za starejšo zgodovino Slovencev (Letop. Mat. Slov. 1885) in še drugi. Snov iz starejše zgodovine obravnava tudi sestavek o dogodkih v Dalmaciji za dobe preseljevanja narodov, ki ga je napisal za knjigo »Dalmatien« v zbirki »Die oesterr-ungar. Monarchie in Wort und Bild« |l|l l1!'1'11 ■ I'1!1 I I11,1111 1 tli t.liait.lilitlUl1 Trtni hrošč Ce praseta zbolijo za to suorto ardečice, use naenkrat ne jedo več an njih telesna temperatura se zviša na 42 gradu C. Bouna praseta se zarijejo u steljo, se ne spraznujejo ljepo an krepajo že parvi ali drugi dan boljezni. Po navad se parkažejo drug dan boljezni na trebuhu, med zadnjimi nogami, na šiji an uhah ardeče magie, ki grejo proč, če jih partisnemo s parstam. Druga suorta ardečice je: Narbuj navadna krompjerjeva boljezen je krompjerjova plesen (mufa). Ta boljezen pride narvečkrat poljete, kar je dosti deža an uniči pardjelek ejele njive. Na krompjerjevih listih se najparvo parkažejo bljede lise (magie), ki hitro ratajo rjave farbe. Na robu teh lis je na spuodnji strani lista bjeu puh (mah), tuo so trosi. Ta puh se ljepo vidi ob mokri an topli uri an zjutra kadar je rosa. Kadar pa je suha an sončna ura se tuo ne vidi. Tiste magie se ob mokri uri hitro večajo, stebla an listje porjavi an ta-kuo njemamo krompjerjevega pardjelka. če pride suha ura, se boljezen hitro ustav, zak’ bouno listje porjavi, se posuši an odpade proč. Preča ko vidimo parve rjave magie na listju, škropimo z bordoško brozgo ali s kajšno drugo rečjo, ki je tej podobna. Škropit je trjeba skuoz fin razpršilnik -(sprucator), takuo de škropivo pride tud na spuodnjo stran listou takuo kot magia. Tisto škropenje je trjeba ponovit us&kih 14 dni dok se vidi potrjebno. Tista boljezen se parkaže tud na pomodoro, uničuje se jo dnako kot par krompjerju. Kup na debelo ZVINA na kg. Krave L. 220 do 250 Junci » 300 » 310 Jo nice » 280 » 315 Teleta » 460 » 470 Krave za rejo usaka » 150000 » 185000 Jarčki » 260 » 270 Kozliči » 380 » 400 Kozé » 120 » 140 Ouce » 170 » 190 Praseta za rejo usak » 7000 » 8500 ŽITARICE (ušenica - moka - otrobi) na kuintal; Ušenica L. 6000 do 6800 Sjerak » 4800 » 5400 Ušenična moka » 8000 » 8400 Sjerkova moka » 6500 » 6800 Otrobi » 4150 » 4200 L. » PERUTNINA - ZAJCI - JAJCA na kg. 500 do 520 » 500 » 90 » 220 » 23 » Kokoši Race Pai ani Piščanci (usako) Zsjci Jajca (usako) 530 550 580 100 240 25 Za spoznat pitno vodo Kopriunica Zlo velik škodliuc naših vinjik je ta-kuoimenovan »trtni hrošč«. Po taljansko telernu škodliucu mu pravijo »anomala delle viti«. Ta hrošč je pru podoban majskemu hrošču, le da je ta Ijepe zelene an blješčeče faibe an dug en centimeter an pu. Takuo kot majski hrošč, glih takuo tud trtni hrošč razjeda vi-njiki listje an s tjem djela veliko škodo. Ta hrošč razjeda tud sadijsko listje kot so jabuka, čerješnje, kostanj an u časih tud’ fižolovo listje. Dostikrat se je zgo- dilo, de tiste živali so uničile do zadnjega lista use sadounjake an vinjike. Ker tist hrošč djela veliko škodo ga je trjeba uničevat. U časih so ga sadjarji lovil z rokami, a tisto djelo je blo zlo nerodno, zak’ hrošči hitro letijo posebno kadar je gorkuo. Narbujša rječ za uničit tega šlcodliuca je »Tiogamm inodoro« 0,15 par stuo. S tjem se poškropi enkrat al dvakrat vinjike al sadijsko drevje an hrošči poginejo. To škropivo nje strupeno an zatuo se nje trjeba bat, de bi se sadje al zelenjava zastrupila. Tud par tej suorti ardečice praseta ne jejo an se jim zviša telesna temperatura. Po telesu se parkažejo kot en soud velike okrogle magie, temno-ardeče ali vjol-časte farbe. Te magie se uzdignejo nad kuožo, takuo, de jih moremo tud s par-sti otipat. Trečja suorta ardečice pa je: Zlo važno je vjedit za naše kmete, ki djelajo po gozdovah an senožetah če je voda, ki jo ušafajo po potokah an zvje-relah pitna. Prej ku pit'vodo ki je ne poznate če je zdrava, jo muorate prej-skusit na tole vižo, ki vam bomo povje-dal. Kronična Parva slika: Trtni hrošč al’ po taljansko imenovan »anomala delle viti«. Druga slika: Varh drevesa, katjeremu je trtni hrošč razjedu use listje. Ta ardečica se lahko razvija od tistih prejšnjih dveh suort. Znaki kronične ardečice se parkažejo pozno, kar mislerfio, de so praseta ardečico že ozdravile, če majo praseta to boljezen ne rastejo neč, se hitro utrudijo an močno an težkuo dihajo. Par takem trudu koža rata plava an prase pade na tla. Ta suorta ardečice se dostikrat parkaže tud potlé ko smo prase rešili s cepljenjem. Kar se prasetom parkaže ardečica je trjeba hitro klicat živinozdraunika. ča se praseta ejepi u parvih šestih urah potlé, ki je zboliu, ozdravijo skoraj usi. Cepiti kar so praseta že ardeči pa ne pomaga pru neč. Za varvat praseta pruot tisti boljezni, je trjeba jih ejepit prej kar so zdravi s vacinom pruot tej boljezni an takuo za tri do štjer mjesce ne ušafajo ardečice. Vodo, katero òeté prejskusit, dajtejo u adnó flašico, noter dodajte no malo cu-kerja, potlé pa zataknite an jo pustite za an par dni stat na svetlem. Ce voda bo potlé mjela mlječno farbo, ste lahko sigurni, de tista nje dobra za pit an zatuo je tud nagobarna, de se od nje ušafa kako hudo boljezen. iiiiiiiiiii!iiiii,iii!ilililii!|i|i|[|;ii|i|!|ii!iii!iiiii!lil!liiririilililii:i!iiiiiiiiiuii!lil: GOSPOuilKSTuO MENJAVA DENARJA Zlata Sterlina 7955 Napoleon 6270 Dclar 648 Sterlina karta 1654 Francoski frank (100 fr.) 140 švicarski frank 154 Belgijski frank i2,25 Avstrijski šiling 22 Zlato po gramu 816 Srebro po gramu 19 SER AN MASLO IVT.ekarniško maslo Domače maslo Ser do 2 mjesca star Ser čez 2 mjesca star L. » » » na kg. 940 do 850 » 420 » 600 » 1000 900 450 650 SADJE AN ZELENJAVA na kg. Čerješnje L. Solata » Zeleni grah » čebula » 40 da 20 » 40 » 50 » 70 50 50 '70 SEMENA ZA TRAUNIKE na kg. 240 do Furlanska djetelja Eeneška djetelja Cerfoj lojeto Trava »altissima« L. 190 » 260 » 115 » 280 » 250 200 280 120 300 GRADBENI LES Eukovi hlodi Orjehovi hlodi čerješnjovi hlodi Kostanjovi hlodi Jasenovi hlodi na kub. m. L. 15000 do 15500 » 28000 » 30000 » 18000 » 19000 » 10000 » 12000 » 20000 » 21000 DARVA ZA ŽGAT na kuintal Bukove darvà L. 850 do 860 Bukovo oglje » 3200 » 3500 Odgovorni urednik: Tedoldi Vojmir Založnik: »Matajur« d. z o. z.) Dovoljenje videmskega sodišča štev. 47 z dnem 26.7.1950 Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Gorica enešRa fjudsUa praoca :HV3l6Žili ITI6ÒV6Ò ii, 9 m Nekoč je neka mati sedela v senci in šivala, poleg sebe pa je imela v zibelki malega otroka. Kar naenkrat prilomosii iz bližnjega gozda medved, katerega se otrok in mati silno prestrašita in začneta oba na vso moč klicati na pomoč. Toda medved se ne zmeni za obupno kričanje in se kar mirno približa ženi in ii pomo'i svojo šapo v kateri je tičal velik trn. žena se pomiri in se usmili medveda in mO 'iJšT P- i a počasi izdere trn, ne da bi mu prizadejala hudih bolečin. Ko je bil medved re- šen trna, vrže otroka na travo, pograbi zibelko in zbeži z njo v gozd. žena vzame sedaj otroka v naročje in se strašno huduje na kosmatinca, ker ji je izkazal ta- ko grdo nehvaležnost. Ni preteklo mnogo časa, ko se medved vrne in prinese ženi v znak svoje hvaležnosti, polno zibk® sladkih in sočnih hrušk, potem pa izgini