PRIMORSKI DNEVNIK TRST, petek, 17. avgusta 1945- Leto I. štev. 81 ■■ —." ......■"—■■■■.«... ■ ■■ . ... —V " Uredništvo in uprava, Piazza Carlo Goldoni št. 1-1 Telefon st. 93806, 93807, 93808. Rokopisi se ne GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA LOVENSKO PRIMORJE vračajo. Poštnina plačana. Cena 2.- liri Zgodovinska zmaga demokracije Po petih letih krvave vojne, *l je v borbi proti imperialističnemu trojnemu paktu nacistične Nemčije, fašistične Italije it^ tonurujske Japonske zdruHla v Ugoden zavezniški blok vse *®Rodoljubne demokratične na-jyfe> je oborožena sila demo-'jj^ije prisilila fašizem na ko- bsmokratične ljudske množic * vsega sveta, ki so v tej bor-®\*ostZe glavno težo in največ "kovale, dajejo novo obliko in vsebino uničenemu faši-fptnemv, državnemu organizmu. u * večjim, tam z manjšim u-jjpšfotai, kakor je bila večja ali ®a,ljša udeležba Širokih Ijudr t™ plasti evropskih narodov dejanskem boju proti fašizmu j* okupatorju. V sorazmerju s ®«<čeZe?bo je tudi večja ali nevarnost, da se vrne- staro, da se postopno vŠjjdemo tam, odkoder je pred J® hti fašizem začel svoj uni-^otni pohod. Jjfones bi moralo biti' vsem vsaj to; Povsod, kjer se rj^tno ovira, da bi doslednč C^kratično delovno ljudstvo , neposreden vpliv na upra-^tovnega življenja, kjer se to "fkfco udeležbo na ta ali oni hromi, se zavestno ali •g^avestno ustvarja pogoje za fašizma. Kajti fašizem . porodi samo tam, kjer * ni pripravljena stopiti • Prste tistim posameznikom delniškim, ■*r?--msKnn, monopolističnim Rfham, ki jim pri upravljanju rS?°dnega gospodarstva gre iz- -Bo za njihove osebne kori-fašizma v raznih deželah ijT* finansirale ljudske množi-j? JjBpafc sami Kruppi, West-(N Radinoviči, itd. Oblast, ki fal^ča možnost udejstvovanja Zv*•ljudem, sliči na blaznega Irfjrja, ki bi iz golega spošto-sSj? do abstraktnega načela Tiščal svobodno sprehajanje **kov med svojo čredo in s tem 7*opastil to čredo m sebe. E-’’n« resnična obramba proti po-fašizma je ljudska de-jkracija, ljudska oblast, pod- h]e, utrjevanje, poglablja- nj. r »ti ^ tazširjanje ljudske obla-^ 'sako drugačno postopanje šarno, da ni nepristransko, *„P*k je pristransko, in to v jRRo korist reakcije. Izmed jtf°jle5,a eno: Ali smo res demo-in v tem slučaju bomo mi Tonski, to je ne bomo do- udejstvovanje grobarjem ^Rhracije, ali smo demokrati v besedah, in v tem sluča-dj. ®« požvižgamo na demokra-nam je vseeno, smo nepri-mfaski. Mi smo za ljudsko de- v Tacijo, zato smo pristranski, demokracijo proti fašizmu. H^°do vsakomur, ki spoštuje J**« svobodne politične borbe, ij'0r onemu, ki se demokratič-uRbode poslužuje samo za-^ ®a jo pokoplje. Mi smo to-^ *a oborožetjo demokracijo, ^ P® za tako, ki jo lahko prvi ^Krivppov plačani pustolovec * bied staro šaro. it^a °brambo take demokraci- HjRiJo naši zavezniki v Nem- »r oboroženo okupacijsko voj- M » ne pa »ato, da bi nepri T*ra' - dovoljevali svobodno \l*tvovanje demokratično po-ti^yanih nacistov. To je dolžin. • ki so st jo nadeli zavezni m: Hj’ ^odpirati demokratične tež-Množic, ki so se aktivno ur šile borbe proti fašizmu, ki *a zmago največ žrtvovale ce®? Prav zato, in samo zato ****no demokratične. Dn moremo trditi, da posto-w le zavezniške vojaške upr a * V Jlllišal-: 14. • A r, 4, Rnjski Krajini spoštuje to r^Ričko načelo f Mislim, da si resničen demokrat ne bi jjJ®* trditi nekaj podobnega. Ce w (wio ob strani vse prejšnje Vo * iw ogledamo le zad-dj °dredbo o vzpostavitvi oivil-Kr ^ Vendar manifestaci,* na tegu n . llTnQ_ ^ tudl ml_ Toda v ten mijpu bila dovolj. Naprej »o mernh. Na-1 je grenha isW-airao z veega Trst«, poedravljam to veliko i lja, da je bil fašizem poražen, ne ljudsko manifestacijo v imenu ju-! pa dokončno uničen. Tl tovariši ža_ našklh borcev, ki niso niti za trei- j lujejo. ker vidijo, da se ja fašizmu nutek pomišljali ze.puotiti svoje do- po*Tečilo znava se uveljaviti, move ta ee podati tj«, kamor jih beda narodov S kakšnim navdušenjem je ljudstvo »prejelo besede govornika ki ga je neprestano prekinjalo z vzkliki: ki niso z ljudstvom, kaj ra*pu£ i^drieT obl^tT zahteva ta kakšno moč predstav- ; Spoe bt>rceVj w go gledafeli k,ako lja. Na čelu so Sli zastavonoše z vsemi zmagovitimi zastavami. Za zastavami so stopah predstavniki tr- potrjujemo naSo voljo, boriti se «« j dinci;polem pa meg0,taa reka Tr-konca prati faš zmu in voditi »am _ z zastavami ta transparen- Tovariši, naš Trst, naša Julijska j «Bravo», »Tako je», «Hočemo pra-Krajina ne predstavljata premaga-; vico», se ne da napisati. Ob nega ljudstva, pač pa ljudstvo zrna- ! vsaki novo izgovorjeni misli je govalcev. Kot tako zahteva to, za j nastal na trgu pravi orkan. Ljud- cija, vabimo jih, da pridejo k nam in da delajo akupaj a nami. Ml nimamo demagoških načrtov. Mi hočemo »amo, da naša pest, s katero smo zagrabili za puSk«, postane feuljava pest, toda hočemo imeti zato tudi pravico, da izrazimo naše misli. Včerajšnja objava govori o o-brambi nek* manjšine v Trstu. Kdo j« ta manjšina v Trstu T Boji se ljudstva, k« ni z ljudstvom. Naj pride k nam, saj ml nismo lJudoSrcl. A11 ste čitali v listu »La voce llbera* o tržaškem narodno osvobodilnem odboru? O tistih gospodih, ki ao debatirali, medtem ko smo se mi borili? O tem, kdo bo prefekt al{ župan? Danes mislijo, da bodo oni postati župani, da jih bodo zavezniki postavili na ta mesta. Bras nas ni oblasti v Trstni Tovariši zaključujem govor s klicem, ki bo nal pozdrav do kraja: Svoboda narodu! »Bravo, bravo*, so vzklikali ■Fr* nlzacijo in sijajno vodstvo, kakor je ugotovil genepei Eisenho-wer. Bil je zelo zadovoljen z nogometno tekmo, ki jo je videl pred j dnevi na igrišču »Dinamo*. G c nora! sam ja igral nogomet, ko j* bil kadet, in je do tega dne ostal ljubitelj nogometa. Po razporedu svojega dnevnega časa bi general Ei-senhoever ostal samo nekaj časa pri Igri, toda ta ga je tako pritegnite., d* ji Je prisostvoval do konca. Dopisnik časopisa »Krasne j a Zvezda* ga je vprašal o vtisih parade. »Bil j« čudovit pogled«, je dejal general Eisenhower, »in menim, da bi bili ljudje v drugih deželah presenečeni, ko bi videli, kaj ste storili v tej deželi za fizično vežbanje mlade generacije. Točnost vaj me je presenetila, najbolj pa sem bil pod vtisom izraza sreče, ki sem ga videl na obrazih udeležencev parade. Z velikim zanimanjem sem gleda! skupine mladih ljudi, ki so predstavljali vse republike Sovjetske zveze. Prireditev je kazala odlično organizacijo ta. sijajno vodstvo. To je moj prvi e-bisk v Sovjetski zvezi. Nikdar nisem videl kaj takega, kakor je katedrala sv. Vasilija Nisem mogel odtrgati oči od njenih čudovitih kupol. Srečen sem, da sem prišel ^ ZSSR na povabilo generalisi:::ia Stalina in da sam se mogel udeležiti parade na [Rdečem trgu. kar *e je borilo. Ljudstvo je šlo : stvo ve, da je govoril tovariš Lau- j žačanh »Tako je, tako hočemo!* v borbo ta »e ni balo žrtev, kar je J renti resnico. Resnico pa ljudstvo «HoČemo svobodne volitve, de bo- zaupato, d« se bo Atlantska karta ! ljubi, ker je edini pogoj za demo-spoštovala. Prišel je čas, da se drži j ta-acijo ta mir. V mednaordnem tisku je z veli- svojo usodo. Z ljudsko oblastio,]^ n& je bUa ,aptalma v0_ zraslo iz borbe naših najboljših si-, j. trškega demokratičnega pre-nov, »e bomo borili za popolno u-, biva]gtv8. ^julijska Krajine ni eo- klmi irkaTni zapisano mir. Konča. nič*wje fašistične zveri. j vražna dežela!*, »Nočemo vsiljenih Je borba. ^ vodili štiri Ha ta veliki in slavnostni dan j oblasti!«, »Hočemo res demokratič- leta- Zato bl pričakovali, da bi z zahtevamo pravico do samovlado ta J no voditi našo oblast!* »Čakamo na «munlcipija* visela tudi nosa za-pozivamo vse k svoji dolžnosti. To j uresničitev Atlantske karte*, »No- »tava. Z*U4i bi, da bi v naših pri-je sveta dolžnost napram vsem, j čemo zastopnikov fašizma v org*. , viiirala na.&a ze.stava. Bo- padlim za svobodo ta napram na-; nih oblasti!*, »Živelo ltalijaneko-šemu narodu, ker drugoče bi za ta- I slovansko bratstvo!* V imenu Slovencev je manifestacijo pozdravila tov. Morana zahtevati svobode, češ da nismo j znali izvršiti naš program, ki smo Na trgu Unitš Tako so šli prepevaje in vzklikajoč na trg Unita, ki še nikoli ni bil tako poln, čeprav je bila teka ura, ko marsikdo zaradi dete ni mogel na manifestacijo, da bi izrazil svojo voljo. Ljudje so se pomikali po trgu proti magistratu. Čakali so kdaj se bodo pojavile ljudske zastave poleg zavezniških na balkonu magistrata in kdaj bodo spregovorili njihovi predstavniki iz balkona. Predstavniki ljudske oblasti niso prišli na balkon, kar »o po odredb t moroM prenehati s delom, ea katerega jih je določilo ljudstvo. Zastave so zavihral«, navdušeno pozdravljene z nekega drugega bat ljudje. Mi pa nato odgovarjamo: j si ga stavili pred štirimi leti. V nas je sila v nos je moč. To j mr ^ vsem 3vetu, ml ,e pft kar bije v naših srrnh, nam ne bo | moramo vrnitl na delo, nihče mogel vzeti. Za nami je kri j n a.” ih tovarišev. | Po govoru tovarišic« Morane je Za nami je kongres AntifašistlS- ; v imenu ASIZ-a govoril tovariš rili smo se za svobodo in imamo j ne elovansko-ttalijaneke zve®«, s j Sauli. Tudi njegov govor kakor tu- j katerega so označili svojimi go- pi-avico, zahtevati svojo oblast. Pre- ' katero smo dokazali, da smo brat- : di govor tovariša Balba v imenu ! vorniki in katerega hočejo tepotaJtl, mo lahko Izvolili tiste, katere bomo eami hoteli, za katere bomo vedeli, da so poštenjaki in ljudje dejanj*. Z vsem, kar so govorili govorniki, so »e strinjali, ker so govori K njihovi tovariši ta tovarišico, katere so izvoiM sami. Vsi govori »o bili taki, vse zahteve v govorih teke, kot jih postavlja sleherni tržaški protiifešist. Zato niso nehali mančjeetiratt. S-li so ropat po ulicah ta so manifestirali Je pozno zvečer ter zahtevali pravico do življenja, za katero se niso strašili doti niti kri. Vsi so' vedeli, da Imajo program, teklo je mnogo krvi, preden »mo I j«. Tu je prišla do izraza skupna Komunistične partije Je sprejel* j Za ta program, ki predstavlja «■ - - ' ■ volja. Nas je združila kri. Dol*- množica z naravnost viharnim nav-: di no pravično rešitev takozvanega dosegli današnjo zmago. Danee pa pr' nas žanjejo tisti, ki so bili za časa borbe naši najvrčji nasprotniki. Pred štirimi leti so na« zavezniki klicali v boj proti fašizmu, danes pa razširjajo po svojem radiju iz Londona, da nimamo pravice Ogled kolhoze pri Moskvi Moskva, 16. Ta«#. — 14. avgusta »ta se armadni general Dvvight Et-»enhower, ki se nahaja zdaj v Mo»-■kvl, in maršal Sovjetske zveze Ztt-kov odpeljala t okraj Mtfciiči V moskovskem okrožju, kjer sta ri ogledala kolhoz »Pamjat Iljiča* ter državno gospodarstvo v Istem o-kraju. Spremljali »o ju generalni poročnik Slavin, generalni poročnik Lu-cius Clay, brlgadni general Thomas Davis, ki j* prišel z generalom Ei-senhovverjem, Elseahowerjev »in, poročnik John Elaenhow^i,nike' »*>vnjak, da izpolnimo želje našega srca, da j stvo tega ni hotelo. Hotelo je Sto-; Trat včeraj znova spregovoril, rastlinjake 1« dečje zavetišče kol- bo svoboda postala stvarnost. Kot' ko, svojega predsednika, katerega i NI sile, ki bi tržaško ljudetvo v »mo znali vihteti v svojih rokah | so sami izvolili. In tovariš Stoka j resnični demokraciji ustavljala, da puške za casa borbe, tako bomo I je drugič spregovoril: izpolni tisto, za kor trna pravico. kona. Govorniki pa »o s« dvignili* A«,.^jV^VuWwww^^vv^VVVWlW«WWWVWWWWiWAftAWiWiW«liAi«vvv*vvwwiiWirtnflt' k*T izmed ljudstvo. Godbi sta utlh-klici so prenehali, pesem je hoza. Na državnem gospodarstvu so si ogledali žrebčarno plemenskih konj ta mlekarno. tali, — j zamrla. Nastala je tšlna, ki je mogočno izražala discipliniranost in moč ljudstva. Takrat je spregovoril podpredsednik tržaške konzulte: Dr. Pogassi za osvobodilni svet Trsta Meščani in tovariši! Po šestih le-1 milijone hrabrih borcev za svobo-tih najdaljše in najstrašnejše vojne, | do iz ftagleške, ameriške, ruske in kar Jih je bilo do sedaj, vstaja ta- ' jugosldlranske armade, ko za žel jena zarja svobode. Faši- | Naša hvaležno*! naj gre vsem o- Zaključek druge svetovne volne Pravična stvar Je zmagala Moskva, lfl. Tass. — V uvodniku pod naslovom: »Pora* japonskega imperializma*, piš* »Pravda*: Japonska se je brezpogojno vdala. Sprejel* je v»g pogoje, ki so jih 4 zavezniške velesile — ZSSR, ZDA, zem, ki j« v vseh teh letih sejal i nim, ki »o padH na bojnih polja- j v uk Britanija in Kltaiska — ob- _______J i- .....\r __v, „ narflunalilh fnrmacflaiVi ' VW1KB ^ »»»»»J* m »vu-ajBRa povsod uničenje in smrt ter v inozemstvu! podjarmljenje in suženjstvo malih svobodnih narodov, je bil popolnoma uničen po slavnih zavezniških armadah, ki so »e hrabro borile v imenu nesmrtnih načel pravice in svobod?, ki sta ju fašizem in nacizem vedno teptala in zasmehovala. Tržaško ljudstvo čuti ob tem slovesnem trenutku nah, v partizanskih formacijah, pred sovražnimi plotoni, na visli-oah In v mučilnih celicah. Značilno je, da »e ravno v tej naši Julijski Krajini obhaja te velika slovesnost, kjer razni povzročitelji so- javile M potsdamski deklaraciji * dne 26. julija. Po »ključku vojne v Evropi s« sedaj bliža vojpa n* Daljnem vzhodu tudi h koncu. Tako s« zaključuje druga svetovna vrači.va med brati in imperialislič- j vojna in otipira se doba splošnega tab teženj skušajo sprožiti novo vojno. V tej dolgi borbi proti fašizmu sta se oba naroda, itelljan- miru. „Z!om napadalnih sli*1 dolžnost, da pozdravi slavne zavez- i alc; )n »lovenski, združila in sta s ! Japonska brezpogojna kapitula-niške osvobodilne armade: angle- gvojo krvJo zape;atnR svoj€ pravo \ oiJ« E Posledica razvoja dogodkov. «. ---Položaj japonskega napadalca je Sko, ameriško in Rdečo armado, i bratstVo. Tržaško ljudstvo pozdravlja tudi tri , velike državnike, ki so vodili svoje I te«° Y. borbi za ljudstvo do zmage: preds.dnlka ^«1^ nastali se v to.pira- Trumana prvega ministra Attlecja tivni dobi novi organi ljudske ob-in acneralislma Stalina. V tej dol- i lasti, katero j« tržaško ljudstvo o-tn kreavi vojni so se vsi zdru- dobrllo na volitvah 17. maja 1945. postal zelo težak po popolnem »lomu njegove zaveznice Nemčije. Položaj je postal brezupen, potem ko se je ZSSR pridružila s svojim o- j ni bojujoče se zveze, ki Je naperje- rožjem orožju zaveznikov, vršeč svojo dolžnost zaveznika, z namenom, da vojno čim bolj skrajša in mir čim bolj približa, in napovedala Japonski vojno. Rdeča armada je pričela z zmagoslavno ofen. na proti bloku napadalcev. Stvaren dokaz okrepitve sodelovanja med velikimi zavezniki je bila anglo-sovjelska pogodba o zavezništvu, sovjetsko-ameriškl sporazum 11. junija 1942., moskovska konferenca živo, uničujoč človeško silo japon-' zunanjih ministrov, teheranska, ske armade in njeno vojno opre- j krimska tn končno berlinska. Jamo, kar je močno pospešilo japon- j ponska Je na lastni koži občutila eki vojački in politični polom. Rde- kitajsko republiko, ki je bila podpisana 4. avgusta. Njen namen js preprečiti ponoven dvig japonskega napadalca in vzpostaviti in utrditi prijateljske odnošaje med narodi ZSSR in Kitajske. V teh zgodovinskih dnevih so vse naše misli, misli sovjetskega ljudstva pri naši ljubljeni Rdeči armadi, pri modrem voditelju naro- ča armada in sile naših zaveznikov so skupno zmagale v zgodovinski bitki, ki pomeni popo-len zlom načrtov napadalnih sil, zlom zarote napadalcev proti miroljubnim narodom. Pravična stvar je zmagala. Zmagala, ker so svoboljubnl narodi združili svoje sile v vojni proti fašističnim napadalcem, ki so skušali vzpostaviti svojo nadvlado nad svetom ta sasužnjiti narode. (Ti žili v strasn' borbi proti fašizmu, Te organ« ljudske oblasti sl je de-v kateri je padlo na jtaHJon« *n Ilovn{> ljudstvo že dolgo želelo. Ti govora, kele iz komen- ,, - tej odredbi izvemo, da W ®bt organom določen posve-, »s ,;'*! značaj in da se je ZVU J \n,u koraku odločila i« lju- i1 do nepristranosti. > pristranosti do česat i 'bit«9*,0m.na večina prebivalstva I H* jz z ogromnimi žrtvami i,' rn°!/fo k skupni zavezniški &« .1 nad fašizmom. Iz te bor-k zrasla ljudska oblast, ki *etn0,ni predstavnik in tolmač tttLJlr<štičnih teženj protifaši-množic. 1 organih oblasti niso u- , le predstavniki štirih ti S»ko%ko*™ne°“ CLNm? *“ ' *no , Krajino, ki so v oboro- vedeli, da se Nemci pripravljajo. Toda tudi, če se ne oziramo na odhod iz Trsta in so v teh j na določbe mednarodnega pra-nekai dneh borb — vedno po va, je postopanje zavezniške vo-njihovih lastnih izjavah— imeli jaške uprave težko spraviti v vsega skupaj, reci in piši, 28 sklad z demokracijo, mrtvih in nekaj ranjenih. Kak-j Vsaka demokracija spoštuje šne protifašistične množice pred- voljo ljudstva in ne more uprav-stavljajo omenjene štiri stran- ljati države mimo te volje. ke, če ves čas krvave borbe ni Vsaka demokracija voli svo-v Julijski Krajini’ vedel nihče je predstavnike in jih ne poetav-za nje in so ob porazu nacistov, jja 0(j Zg0raj. v Trstu, poleg Narodne zaščite čGuardia del popolo> imeli orožje le Nemci, Guardia nazionale repubblicana, X. MAS, Guardia civica, iM., to je samo fašisti. Svobodoljubno ljudstvo za boj in pravico Napadaloi so dolgo in skrbno pripravljali svoj rapad na miroljubne dežele. Izdslali »o svojo strategijo, svojo taktiko* Navzlic temu so vsi njihovi načrti propadli, Upoštevali niso najvažnejše stvari — volje svobodoljubnega ljudstva za boj za svojo svobodo in neodvisnost. r«*. e■»»?*• k govornost navzgor m navzdol, I nikdar pa samo navzgor. ira 'cem' , Taka demokracija, ki zaradi' Mogočna koalicija vehkih držav . , .nepristranosti ne spoštuje ■ 8e J« 8tvoH,a v ^ voJnt prott hH' Tak je dejanski položaj, v ka- yU£jske volje, postavlja funk- vojne, j« doletela Nemčijo njena usoda. S tem se je odločil izid vojne miroljubnih narodov proti bloku napadalcev. S skupnimi napori Rdsče armade ta čet naših zaveznikov, smo »pravili hitlerjevsko Nemčijo na kolena. Istočasno je Japonska prešla v obrambp pod u-dorci nožih zaveznikov, ker je pre-I trpela resne poraze. Ofenziva Rde-če armade je zadala poslednji uničujoči udarec Japonski, ki je brezpogojno kapitulirala. silovitost udarcev tega naraščajo- dov ZSSR, največjemu vojskovodji čega sodelovanja. j vseh časov ta narodov Stalinu, pod Zelo važen člnltelj pri utrjevanju ! čigar vodstvom je nesa država v ae>-sklošnega miru in posebno miru j vezništvu z drugimi svobodoljubni^ na Daljnem vzhodu bo prijateljska mi narodi izbojevala breaprimeren. zavezniška pogodba med ZSSR in j boj in dosegla zmago. Japonska ne dokazuje spremembe duha Angleški tisk o japonski pradaji London, 16. Reuter. — Britanski tisk izraža danes svoje nezadovoljstvo nad japonskimi pravimi nameni, ki Jih odkriva proglas preko tokijskega radija, prvega dne japonskega poraza, »Times* navaja proglas cesarja Hirohita, Izjavo wj-stopivšega ministrskega predsednika Suzukija in druge proglase narodu preko tokijskega radia in opaža, da je prevladovala povsod ena nota: »Izgubili smo vojno, toda to je začasno. Naša napaka je bila pomanjkanje materiala in potrebnega znanstvenega znanja. To napako moramo popraviti,* Rtx,~rh° tukajšnjega prebi-Rti i. špekulant sito «skočile Sg .ko L Hiji. Hc^ aprila 1946., ko so lastnih izjavah i*? . terem se je Julijska Krajina nahajala ob osvoboditvi. Tak položaj so našli zavezniki 12. junija 1945., ko so vzpostavili svojo vojaško upravo, tok položaj je danes in tega bi morala zavezniška vojaška uprava spoštovati po določbah mednarodnega prava, če so Atlantska listina, samoodločba narodov, demokratične pravice stvarnost, ne pa prazne besede. cionarje od zgoraj, ki odgovarjajo za svoje delo. le navzgor, je na las podobna postopku, ki se ga ie italijanska okupacijska oblast posluževala v takozvani *Ljubljanski pokrajini». Takrat smo tako postopanje imenovali fašizem. In to irtočasno, ko so izmučeni :wodi prejeli vest, da je petletna strahotna vojna proti lerjevski Nemčiji. Japonski nap**-daleč Je vstopil v vojno v trenutku, ko se je odigravala na sovjetski »Dokler ni mogoče spremeniti duha japonskega ljudstva santega tako, da postane nedostopno za vpliv, ki mu ga njegovi gospodarji tako perverzno inspirlrajo, ostaja Nov dokaz prijateljstva velikih sli ________________________ . , Zmaga nad Japonsko j« nov do-; n«varnost °*ivitv« osvajalnih na- zemlji najbolj krvava in najbolj ] k*-z prijateljstva in sodelovanja ve-1 Črtov živa stvarnost*, pravi «Ti-zagrizena bitka. Trdno je verjel v j MWh sil, On* kaže ponovno važ- j 'nes*. despotični vojaški ustroj* ta dodaja: »Japonska ne daje dokazov o spremembi duha*. »Govor cesarja Hirohita meni »Tork Shire Post*, je sestavljen s orientalsko pazljivostjo, da bi bil cim bolj dvoumen. Očividno so cesarjevi svetovalci odločeni izrabiti okolnostl do skrajnosti in s tam, kar bi naj bilo poziv na Japonce, naj m predajo zavezniškemu poveljstvu, so prav za prav sestavili slavospev režimu, o katerem »mo domnevali, da bl se moral končati*, pravi list. «To pomeni ponovno pripravljanje tal za vstajenj* agresivne Japonske.* zmago nemškega imperializma. Ne nosl tega sodelovanja za stvar tem so počivali računi in upi japonskega imperializma na hitro zmago v vojni. Ti načrti so prgv tako neusmiljeno propadli, kot na- splo&nega miru. Značilne poteze sodelovanja velikih sil so se izkazale he v vojni in sezidani eo bili temelji za povojno izgraditev in na- črti nemškega napadalca. Na sov- daljevanje skupnega dela v korist jetsko neV tkem bojiku, ki je po- miru. To sodelovanje je is L 7/Dl l-ti l/ 'C W oHUuuiuvv v 'J" " Ir ' I ~ j v. jo ‘onu fašizmu zmagovito zaključena. 1 »telo odločilno bojišče svetovne fpkrepllo vezi med posameznimi čla- »Manohester Guardian* Izjavlja da je še vedno potrebno uničiti »nezdravi ta primitivni mit božanstva, ki daje japonskemu oeoar-stvu tako strašno orožje.* «Dally Telegraph* smatra, d* je cesar z vsemi silami, ki so za njim, š« nadalje odločen obdržati »star, Japonski cesar je vojni zločinec Wa»hington, 16. Tanjug. — Avstralski radio poroča, da soglaša s »tališčem dr. Ehvarte, svojega ministra m zunanje zadeva, da j« treba japonskega mikad* Hlrohito* obravnavati kot vojnega zločinca. Sovjetsko-kitajska pogodba Moskva, 16. Tass. — Po. povratku generalisima Stalina z berlinske konference je prispel v Moskvo kitajski ministrski predsednik Soong v spremstvu kitajskega zunanjega ministra in začel pogajanja z generalisimom Stalinom in ludskim komisarjem za zunanje zadeve Molotovom o vprašanjih kt-tajako-sovje tekih odnošaje v. 18. avgusta Je. bila podpisana prijateljska in zavezniška pogodba med Sovjetsko zvezo in kitajsko republiko. Dosežen je bil tudi po-polen eporazum o vseh drugih vprašanjih, ki *» tičejo »kupnih interesov. Pogodba in drogi sporazumi bodo objavljeni v bližnji bodočnosti, čim jih bosta Sovjetska zveza ta kiajska republika ratificirata Kuzmecov v Beli hiši Washtngton, 16. Tes*. — Vodja delegacije sovjetskih strokovnih zvez, ki se sedaj mudi v ZDA, Kuzmecov, je »kupno s predsednikom Cio Murraj-em, obiskal predsednika Trumana v Beli -hiši. Vzpostavitev diplomatskih odnošajev med ZSSR in Bolgarijo Moskva, 16. Tass. — 14. avgu*te je podpredsednik Zavezniška kontrolne komisije v Bolgariji po navodilih Sovjetske vlade podal izjavo bolgarskemu ministrskemu predsedniku. Podpredsednik, generalni polkovnik Birjuzov, je dejal, da je sovjetska vlada sklenila ponovno vzpostaviti odnošaj« s Bolgarijo s ozirom na dejstvo, da j« Bolgarija od 9. sept, 1944, aktivno sodelovala v vojni proti Nemčiji na »trani Združenih narodov in je bolgarski porod s svojim bojem doprinesel k porazu Nemčije, in upoštevajoč, da je Bolgarija pošteno izvrševala obveznosti, ki ji nalaga sporazum o Hlrohito, teko pravi avstralski dio, sa n* sme smatrati n neod-1 rramir ju. Bolgarska vlada je a so- govorr -« osebe, ampak mr.ra biti tudi on postavljen pred komisijo, da položi račun za svoje zločin«. davoljstvom .-»r.-.-riria gornjo izjavo ZSSR in iziavda, da se popolnoma j strinja ■ njo. - PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 17. avgusta 19& Petain kot izdajalec obsojen na smrt Od vseh procesov, ki so bili ln že bodo proti izdajalcem v tej vojni, je nedvoumno proces proti Petainu najpomembnejši. Se zunanji okvir procesa je bil svojevrsten. Vrdil se je v justičfni palači v Parizu pred petimi sodniki, Štiriindvajsetimi porotniki, javnim tožilcem ta vrsto zagovornikov. Dnevno je stal ta prooev državo več- kot tisoč funtov. Za vstopnine v sodno dvorano se je razvila prava črna borna. Kako se tudi ne M jeaj je stal pred sodisdem junak Verduna, simbola fmncoske zmage v prvi svetovni vojni, mož, hi j» užival vseskozi ogromen u-gled in ki je danes v častitljivi dobi 89 let. Kdo bi sl pred leti mislil, da bo ta človek postavljen na obtožno ttlop kot narodni izdajalec? Proces se je začel že 23. julija. Obtožnice je očitala maršalu, da je pristal na sramotno premirje z Nemci, da je sodeloval z okupatorjem, izdal francosko čast, da je oblačil Francoze v nemško uniformo, da je prodal Nemcem Alzacijo in Loreno, itd itd. Maržal ne na obtožnico odgovoril z zagovorom tisoč besedi. Dejal je: »Vodil sem francoski narod v tragičnih dneh zgodovine, postal sem dedič katastrofe, ki je nisem provzročtl. Zasedba me je prisilila, da sem varoval sovražnika, toda varoval sem ga le, da sem varoval Francijo. Zasedba m« je prisilila k dejanjem in izjavam, zaradi katerih sem trpel več kot vi. Jaz predstavljam tradicijo, to je: francosko civilizacijo in krščansko olviiizacijo proti nezmernostim vseh tiranij*. Po zagovoru je maršal sklenil molčati in se je tega sklepa dosledno držal. Krivda Petaina Medile so priče, najprej obremenilne. Dan.za dnem go etopale pred sodni dvor znamenite osebe. Razprava je večkrat izglodala kot parlamentarna debata, ne pa kot sodni postopek. Prinašamo sekaj najza-filmivejSlb izjav: Jtejmaaid, bivši ministrski predsedniki «Nikdfcr ša ni noben človek storil toliko zla kakemu narodu, kut g« ja storil Petain Francozom. Osramotil je narodno čast. Spuščal oe je Ob odobravan ju Nemcev nižje in nižje, na stopnjo pravega izdajalca*. Detodter, bivši ministrski predsednik: »Petain je zanemaril oborožitev Francije, pustil je načrte za tanke nedotaknjene na svoji mizi. Izročil je Nemcem bivšega ministra Mandela, ki so ga potem ubili*. Posebej pa je poudaril: »Kot v nasprotje vsem Petainovim izjavam se moram spomniti herojske borbe naše (Mladine, ki m je dvignila v obrambo francoske častjl skoraj brez grožja, medtem ko je maršal sklepal kompromise s so-veainikom*. Jeanneney, 80 letel predsednik senata, je izpovedat: «Herriotu in meni je Petain ukazal, da sestaviva seznam židovskih senatorjev in po-slanoev. Oba sva delo odklonila iz razumljivih razlogov*. Svoje očitke je zaključil: »Premirje z Nemčijo je neodpuetna in nepopravljiva napaka*. Ko je priča odhajala, ae je Petain rahlo dvignil in pozdravil predsednika senata. Morda so ooit-njegovega sodobnika našli pot do njegove vesti. Maršal je namreč prt drugih pričevanjih kazal popolno nezainteresiranost in pogosto celo dremal. Blum, bivši ministrski pred sed stanovitvi protiboljševižke legije i spremljali na morišče. Toda vi, francoskih prostovoljcev. Bil je ! sodniki v žametu ln hermelinu, in prepričan t nemško zmago. vi, porotniki, boste prav tako tam Darlan vodja viohyake milice: in boste videli, kako zna umreti »Milica je bila ustanovljena zato, | maršal Francije. O moja dežela, da bi omogočila Petainu držati po- I kdaj boš prenehala prelivati kri litično amer ob naslonitvi na oborožene skupine*. ■ lastnih otrok? Sodniki poslušajte me, vem, da ste samo sodniki, samo Zagovorniki so hoteli po teh neugodnih pričevanjih klicati nove priče: To na je razburilo francosko javnost ki že itak ni btla zadovoljna s počasnostjo, a katero se proces razvija. List »Combat* je pisal: «Takega zavlačevanja ne moremo več prenašati. Izgovarjanje z zarotami, ki jih ni mogoče dokazati, vodi razpravo o veleizdaji na razpnavo o premirju. Treba pa je, da se ugotovi resnica, ali je Petain služil Nemčiji ali ne, ali je njegova politika povečevala Hitlerjevo možnost ali ne, ali je odgovoren za deportacijo in mučenje francoskega naroda. To naj se ugotovi, /določi naj se zaslužena kazen in konec besedi*, Zagovorniki ga opravičujejo Pod pritiskom javnosti se je pričevanje ustavilo. Pričeli so se govori treh zagovornikov, za katere j« vladalo ogromno zanimanje. Pajren: »Petain ni napravil nobenih bistvenih uslug Nemčiji. Petain je bdi radi visoke starosti le tri ali štiri ure dnevno priseben. Isomi je Izvajal zagovor med drugim takole: »Države niso podvržene tistim zakonom kot posamezniki, Petain je kot vodja države mo- nik: »Noben vzhodnjaški gospod “-'»o popuščal, kar pa Je Franciji ni imel večje moči, kot jo je imel Petain L, 1940. v Franciji, On je izdal republiko. Ljudje so m.u verjeli, ker je delal v imenu preteklih zmag in v imenu časti. Ne morem najti pravega razloga za njegovo delovanje*. Michel Clemenceau, sin »lavnega francoskega predsednika: »Moj oče Je dvignil Petaina za maršala, zdaj bi to obžaloval, če bi bil živ. Ze 1, 1940. sem prepovedal vsem. članom Petainove vlade, uporabljati ime mojega, očeta. materialno' koristilo. Ce izrečete smrtno obsodbo nad Petainom, ga borno mi, njegovi zagovorniki. ljudje, toda zapomnite si, da imate v tem svečanem trenutku v rokah usodo Francije*. Za zagovorniki j* tudi Petain prekinil molk in zatrjeval kratki izjavi svopo nedolžnost. Zaključil je to Izjavo z besedami: »Lahko mi vzamete življenje, ne morete pa mi vzeti časti*. 11. avgusta je prišel na vrsto 73 letni javni tokilec Morlet. V izčrpni obtožbi je med popolno tiSino izgovoril tudi sledeče besede: »Kljub grožnjam, ki sem jih dobil in kljub globoki vznemirjenosti, ki jo čutim, ko opravljam najtežjo vseh nalog, kar me jih je doletelo v življenju, v času, ko se že sam približujem koncu Življenja, zahtevam s čisto vestjo zaradi strogega izpolnjevanja svojih dolžnosti za obtoženca smrtno kazen*. Odločno je odklonil izgovor, da je Viehy Franclji koristil: »Vich.y je stal Franeljo 150.000 domoljubov, ki so Jih Nemci postrelili, pol milijona ljudi, poslanih na prisilno delo, 110.000 političnih odgnancev, 120,000 odgnanih 'zaradi rasističnih vzrokov, od katerih se jih je vrnilo samo 16.000. Štiri leta nas je ta politika onečaščala pred drugimi državami, Francija se je branila za ceno svojih mučenikov in svojih žrtev, toda vichyski vladi se je skoro posrečilo onečastiti Francijo za vedno in ji vzeti njen življenski smisel*. Iz tržaškega življenja Umetniška razstava Tret, 16. — Po včerajšnjem presledku se je danes razstava slovenskih umetnikov iz Primorske nadaljevala. Obisk je bil nadpovprečen, kar je značilno aa. to razstavo. Tudi danes sd Je razstavo ogledalo več italijanskih umetni- i novan poseben koordinacijski odbor. Da pride do izreza ta tesna povezanost, se je ustanovni občni zbor obril društev vršil Istočasno in pod isto streho v dvorani Prosvetnega doma. Ob nabito polni dvorani je bil občni zlbor prava manifestacija slo-vensko-itailjanekega bratstva. Predstavnika pripravljalnih odborov sta v nekaj besedah opisala namen društev, nakar je tov. Drago Pahor amel slavnostni govor v obeh jezi- Postojnska jama zopet odprti kov. Med njimi je bil celo neki ■umetnik iz Vidma, ki se je prav kih, v katerem je očrtal nekdanje razmerje med Slovenci in Italijani, zaradi te razstave pripeljal v Trst. naše trpljenje pod fašizmom, akup-Razste va uspava, kakor »mo že I no borbo tn sk upne žrtve ter naše poročali tudi v materljalncm pogledu. Zavezniški oficirji so Uršiču in Debenjaku odkupili dve risbi. Obvestilo V nedeljo, 19. avgusta bo v Skednju ljudski koncert- Začetek ob 17. uri. Ustanovni občni zbor ikedenjskega prosvetnega druitva IV sredo zjutraj se je vršil v Skednju ustanovni občni zbor slovenskega in italijanskega proevet- ! odnose do italijanske kulture. Poudaril je, da morata obe društvi zastaviti vse svoje sile za popolno dosego bratskega sožitja in, če bo v bodoče reakcija skušala o-rirati mirno sožitje, tedaj je naša dolžnost, spomniti se vseh škede-njcev obeh narodnosti, ki so padli za to pridobitev. V zbranih besedah se je spomnil vseh padlih. Udeleženci so z enominutnim molkom slovesno počastili njihov spomin. Grobno tišino je prefcimjevalo Ve ihtenje svojcev padlih in pogre-šaneev. Po tem manifesta tirnem delu nega društva,. Obe društvi bosta samostojni, delovali pa bosta v tesni povezanosti. V to svrho bo ime- zborovanja so slovenski im italijanski udeleženci ločeno obravnaval! delovni spored občnega zbora. Bazoviška spominska knjiga 6. septembra t. 1. bo minilo 15 let, kar so padli štirje izmed prvih Slovencev, ki ao se z orožjem uprli fačizmu: Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič. Pravična sodba Reakcionarji ga zagovarjalo Sledila ao »nzbremenfln-g priče, ■Mseh biizu trideset. Prvi je bil Noel( vteposlanlk o Varšavi in zastopnik komisije za sklenitev premirja a Nemčijo. Maršala je bolj malo razbremenil, ko je izjavil: »Stroške aa zasedbo Francije so določili Nemci Jih je vlchpska vlada sprejela brez ugovora. Nemci »o zahtevali politične begunca, delegati »o tej zahtevi ugovarjali, toda Petainova Vlada ni storila ničesar ga nje*, Serignjr, 74 letni general, je označil Petaina kot enega skritih delavcev m zavezniško zmago. »Petain p» venou »lave, ki ga je nosil, priS drnšii še tojev 'peneč*. Prane Bor bonski Parmami, ki je prišel tz fhternoci je iz Dachaua, Se j« pred pričevanjem maršalu .globoko poklonil, kar Je izzvalo ogorčeno mrmranje med poslušalci. De* jat Je? »Nihče od nas, kj smo bili v Dachauu, »i mogel kaj slabega mirtfti o Petainu*. Tudi general Le-targue je vpadel nepoklican v razpravo ta zaklical: »Premirje je rešilo francosko armado ln severno Afriko, peemirje jz rešilo Veliko Britanija, Rusijo ta morda tudi Bdružese države. Imeli smo zrečo, da asa je vodil Petain, Brez njega M bili izgubljeni*. Človek ae mora dudi ti slepotTln omejenosti Ondi, id so sposobni, dati tako isjavp, ki so vojaki in ki oelo nosijo naslov generala. Berger«*, vtebjrjsk? minister m letalstvo; »Letalsko ministrstvo je organiziralo zamotan vohunski sistem, Id j« pošiljal podatke v Britanijo to bil v etiku z Inteligence Mrvic«. Petain je vedel za to slui-bo ta je tudi odobril plačevanje te službe. To j jesen dokaz, da Je bil Petain proti Nemcem. Niso pa bile samo priče, ki so zagovarjale Petaina. Z njim je simpatiziral že na primer Reuterjev dopisnik, ko je omenjal, da je Petaki izžel i* razprav« kot junak molka ln, ko j« poročal, da dela na paznike globlji vtis maršalska uniforma, kot pa hermeiinski plašč sodnikov, Oelo z onstran morja so se oglasili reakcionarji. Odbor veteranov it New Yorka Je poslal Petainu pozdravno brzojavko, v katerem ga občuduj« kot vojaka ta rodoljuba. He le lzgledelo, kot da se proces o-bračh ugodno za Petaina, ko ata ga zopet težko obremenili lajavi dveh njegovih najtesnejših sodelavcev. M. avgust je bii določen za sodbo. V isti dvočarri, kot je padla sodba pred 150 letf Mariji Antonietti, Je bila izrečena tudi sodba maršalu Petainu. Obsojen j« bil netsmrt taroku izdajstva. Obsojen jo bil na te-sntbo državljanskih pravic In xa-plembo premoženja. Sodišče je pa priporočilo pomilostitev, ki jo lahko izreče samo De Gaule. Istega dne je pisatelj Richard Bloche zapisal ▼ listu »Ce soir»: »Ce zahtevamo naj bo Petain usmrčen, ne delamo tega iz krvoželjnosti ali, da bi zadostili črki zakona, temveč ker j« Francija pripisala Petainu neodpustljive grehe, Te Celo sodelavci ga obremenjujejo taval, bivši ministrski predsednik ln znani germanofil, je izjavil: »Petain je dobro vedel, da *o Nemci zaprli Bluma, Daladlera, Rey-nauda z namenom, da jih postrel«. NI ukrenil ničesar proti. Jaz sem preprosil Nemce in jim rešil življenje* »Pokazal je todi maršalovo pismo, v katerem je stalo: »Nekaj eksemplaričnih eksekucij je vsekakor bolje kot pa nered ln anarhija*. Zaltbog je teh nekaj eksekucij šlo v tisoče, kar dobro ve frncoeifi narod. De Brtoon, vichyski veleposlanik V Parizu: »Bil asm pristaš francoskega sporazuma z Nemci, da bi se preprečila vojna med tema dvema narodoma. Prepričan sem, da tudi Petain ni igral dvojne vloge. Z menoj vred je bil naklonjen misli o u- sodbe ne smemo smatrati kot maščevalno dejanje. Vsaka druga bi pomenila ali vsaj nakazala začetek državljanske vojne. Oe se eodba ne izvrši bo nastal razkol, izdajalci in vichyski teroristi bodo dobili sveže upanje, peta kolona bo epet spuščena iz uzde. Netevrsitev sodbe nad Petainom bi prikazala Francijo ko tslabiča in jo odtujila drugim narodom. Petain je več kot samo mož — Petain je simšiol. Francija mora torej javno pokazati, da Vichy in vse kar je z njim v zvezi ne stoji več na poti preporoda naše dežele*. IZ JUGOSLAVIJE Odkritje spomenika bratstva Večno bratstvo jugoslovanskih i Otvoritev spomenika je velika V Trstu deluje poseben odbor, ki vodi organizacijo vseh priprav za proslavo te pomembne obletnice na dan 6. in 9. septembra t 1. V načrtu ima tudi izdajo spominskega almanaha, v katerega naj bi prispevali vsi, ki so bili kakorkoli udeleženi bodisi pri bazoviškem procesu in primorskih mladinskih društvih bodisi, da so bili prijatelji oziroma znanci padlih junakov. Redakcija almanaha prosi zato vse, ki se spominjajo česarkoli važnega iz tistega časa čeprav je morda le bežen dogodek, ki ga javnost ni opazila, naj napišejo svoje spomine ta jih pošljejo uredništvu »Primorskega dnevnika* v Trstu, Piazza Goldoni, ali »Ljudski pravici*, ali »Slovenskemu poročevalcu* v Ljubljani s podnaslovom na Po žfirnajst dnevnem napornem delu je mladini in zonam c pomočjo aktivistov OF vendar uspelo očistiti lepo Postojno od ruševin, ki so ostale po šestih bombnih napadih. V tem kratkem roku pa ji je uspelo tudi pripraviti prelepo kraško jamo za obiske. Tako so bili določeni postojnski dnevi in vse je hitelo, množično tekmovalo pri pripravah za čim lepši sprejem obiskovalcev. Na predvečer velikega praznika so vrvele po vseh ulicah delovne skupine mladincev in mladink ter odraslih, nekateri z zelenjem, drugi z zastavami in napisi. Se pozno v noč so odmevali udarci kladiv in klici mladincev, ki so v tekmo-, val nem ozračju vsi potni od celodnevnih naporov vršili zadnje priprave za slovesni dan. Napočil je 15. avgust dan ki bo ostal vsem Postojnčanom in vsem obiskovalcem v najlepsem spominu. Ulice so se svetile od čistoče, vsaka hiša je bila okradena z zelenjem. trakovi in slikami. Povsod so bile izobešene jugoslovanske in ruske zastave. Ze od zgodnjih jutranjih ur so se stekale v Postojno povorke ljudi iz okoliških vasi. Po asfaltiranih cestah so drveli kami-joni in avtomobili, ki so prevažali goste iz Trsta, Ljubljane in drugih mest Hitro se je bližala ura sprejema visokih predstavnikov ljudskih oblasti in vojske. Terasa pred postojnsko jamo je bila pripravljena za sprejem. Vsi so bili v ne-| strpnem pričakovanju, ko se je I končno izza ovinka prikazala ko- govoru so ge visoki gostje podali' jamo. Kakih sto metrov v nori njosti, kjer so nekdaj stali W» nemškega bencina, je tovariš M» solt pojasnil, kako je zareglj** strojnica in kako se je nenado®* dvignil ogromni plamen, Ki j« P0” vzročil tudi to, da je nekaj sto#*' trov jama vsa črna od dima. K«» so gostje .sedli na jamski se odpeljali v notranjost. Med petanjem ljudi, ki so preseneč®' j ogledovali prekrasne kraško P°P | ve, si čul tovarišico, ki je gl<^ I vzdihnila: »Krasno! Divno 1 je bilo prelivanja naše krvi!* VI*1 ,,, _ , ... . _ Iona avtomobilov. Visoki gostje so ovitku: «Za bazoviški odbor*. Prav , _ 1 se ob vzklikanju navdušenih mno- šic Ustavili pred jam6. Med drugi- tako prosimo umetnike, ki so kdaj uporabili motiv iz tistega časa za svoje pesmi, črtice ali podobe, naj nam sporoče, oziroma pošljejo do-tična dela. Redakcija se zaveda, da bo roar-sikak izmed teh prispevkov morda okorno napisan, a ker je važna predvsem vsebina prispevka, ki bo v zvezi z vsemi ostalimi dokumentirala tisto dobo, naj vsakdo brez strahu pred slovničnimi napakami napiše, kar ve. Tovariši partizani, borci Bazoviške brigade, naj nam opišejo, kako so praznovali lansko leto 6. september. Vsi prispevki naj se pošljejo vsaj do 30 avgusta t, 1. na eno izmed omenjenih uredništev. Od Triglava do Jadrana OREHEK Dne 6. t. m. je Igralska skupina | iz Orehka gostovala na Vrhniki, ! kjer je nastopila z igralskimi in ■ pevskimi točkami. Vrhnika je nav- ! dušeno sprejela primorske goste, j Dvorana je btla nabito polna in iz- j se je ustavil malo pred Kalvsdj* ■ odkoder so gostje nadaljevali r peš. Navdušeni nad lepotami P0** meznih jamskih predelov so I li najprej v plesno ,nato pa v | ko koncertno dvorano, kjer so veli sp rojeni godbe štaba IV. Ari* de, ki je v pozdrav zaigržte fr koračnico. Ker se v tej dvorani ■ haja tudi »restavracija* so g°ll postregle pridne mladinke s I viči in pijačo. Nato so ob , godbe gostje nadaljevali po* 'D 1 vrnili na prosto ob trinajsti Avtomobilska kolona se Je podala na pot in krenila v #*“ ker je bilo prirejeno za goste » ■Idruiti' 6 * s nla ')01> fol '1ni "#e jal n 'JO lo. Ob tem času se pe pri sokim osebnoetim še predstav tJtsa jugoslovanske armade genei nant tovariš Jaka. Avšič. Po kosilu so se gostje - . dali v jamo in prisostvovali otvoritvi. Vsi deli jame so bili r_ * I 10 ■Ut jen (in •it iti JO) m obiskovalcev. Prenatrpata kj, h iri ’t( k Društvo za telesni vzgojo za Primorsko in Trst. Tekmovalci v lahki atletiki in I odbojki bodo potovali že v petek s popoldanskim vlakom. PEČINE je vasica rdvna Kljub temu, da vajanje programa je izzvalo mno- ; v denarju, Je rada žrtovala za ubož-go navdušenja ln ploskanja. | n® otroke v Liki nekaj denarja. Članice AFZ in ZMS so z narod- j AFZ je žbrala 350 lir, ki so si jih mi so bili prisotni ministri: tov. Vavpetič, Pokoren, Polič, Kozak in Hribar, komandant artilerije IV. Armade tov. generalmajor Devičnik Karol, komandant H. Indijske divizije generalmajor Raid, brigadir Walke.y, načelnik štaba XIII. angleškega korpusa brigadir Archi-baid, šef vojaške misije J. A. pri XIII. korpusu polkovnik Pehaček Rado, predstavnik UNRRA-e za Slovenijo Wilson Duone, jugoslovanski poslanik v Pragi Cernej, slikar Božidar Jakac in druge visoke osebnosti. Točno ob 9. uri je stopil pred mikrofon predsednik ONOO za Postojno dr, Ambrožič ln v kratkem govoru pozdravil visoke goste in druge prisotne. Poudaril je, da je obisk jame, ki je po svoji krasoti edina na svetu, ponovno o-mogočen le zato, ker je slovenski narod skupno z ostalimi narodi Jugoslavije šel v borbo proi okupatorju. Trinajst Postojnčank v kranjskih in primorskih narodnih nošah je podarilo gostom šopke cvet Me. Nato je stopil k mikrofonu za-stavnik KNOJ-a tov. Masolt, eden izmed desetih tovarišev, ki so leta 1944. odšli v jamo in zažgali 1000 eodov bencina. V kratkih besedah je predočil akcijo. Po končanem bili tudi plesna dvorana, je ob igranju godalnega vojatata orkestra in jazza ljudstvo z8 .. dv«* na, lo in plesalo, ter koncertna na, kjer sta sinfonični oriteta*#* pevski zbor «Srečko Kosovta* r redila koncert. Ob poznih večernih urah 66 ljudstvo pričelo razhajati. P# so odmevale partizanske in ti te k ne pesmi, tu in tam se je se P>*' lo kolo, po ulicah so se vile 1 o»' pregledne povorke ljudi, ki e0 ^ dušene od slavnostne priredit** dostno pozdravljale visoka ri. ki so se vračali. »1 ni ■It «! li 0 n » in sovjetskih narodov je dobilo spo-, manefeetajcija prijateljstva ln brat- nim venčkom pokazale, de. kljub 25 ' vaščani pid trgali od ust S tem so metrik. Spomenik je zgralen prav ; stva, tel veže sovjetsko in jugoelo-v čast tistim stavnim junakom, ki vansko ljudstvo ta zahvala našega so s svojo krvjo gradili ta udvršča-1 prebivalstva vsem padlim herojem h bratstvo jugoslovanskih in sov- j *a svobodo. Ko so množice s petjem jetskifc narodov, ki je vodilo k skup-1 ta vzklikanjem odhajale na svoje domove, ponoene na spomenik, svet ttfatiJ? bratstva ta bojnega tovori' ni zmagi nad sovražnikom. V Murski Soboti na najsevemova-hodmejšem delu slovenske zemlje, ki ga j« pred nedavnim napojila kri rdočearmejcev ta jugoslovanskih partizanov, so zgradili vohk spomenik po osnutku sovjetskega umetnika. Na pročelju spomenika stojita lika sovjetskega in jugoslovanskega vojaka v bojni opremi z brzostrelkama, pripravljenima na streli, kd pa ata izdelana v normalni ventkostl ta izražata vse značilnosti armad, ki jimla. pripadata. Na obrazu sovjetskega vojaka je izražena globoka disciplina, jeklena volja, srd do sovražnika ta mlado- Beograd, It. Tanjug. — Po osvo-stni polet. Njegova obleka kaže, da; boditvl Boene ta Heroegovine se je prljpadEi veliki zmagoviti armeuii. WVWWW ^ kopala tudi urejena pošte, ki danes redno posluje. Socialno skrbstvo na Tolminskem Odsek za socialno skrbstvo v Tolminskem okraju je v mesecu juliju oskrbel z denarno podporo jame, starčki in žene so postavljali mlaje in jih krasili z zelenjem. No-benemu ni bflo delo pretežko. Poe> no v noč so se gibali, šele policijske ura jih je spravila domov. A delo, ki so si ga zadah, je bilo izvršeno. Drugo jutro. Temni oblaki so le- Popravila progo Suiak-Zagrab Reka, 16. Tannjug. — Delo za poprave šoležnlske prog« Sušak-Zagrefe napreduje teto hitro, da bo v nekaj dneh vapostavljeha direktna železniška zveaa z Zagrebom, prav tako napredujejo dela sa po. pravilu jfeleanlce Brajdlca-Reka, ki j« velike važnosti sa jugoslovanski promet, TRNJE Dne 7. t. m. je v opoldanskih urah strela udarila v Trnje in vpe-pellla hfto ln dve gospodarski poslopji. Najbolj so bili prizadeti Se-lovinovl, kjer je udarila strela. Zgorela ste dva vola, ena krava in trije prašiči. Živine ni bilo mogoče rešiti, ker je bila omotena od strele. Ogenj se Je takoj razširil še na sosednji poslopji na Drgascvo in Blaževo. Iz teh poslopij so rešili vozove ta živino, dočim so pri Se-lovinovih zgoreli tudi vsi vozovi ta vse orodje. Zgoreli »o tudi vsi poljski pridelki, seno, felto ta drugo. Nagometna tekma na Opčinah Froseška nogometna čete, sestavljena ta najboližlh domačih igral-oev, J« sprejeta, z veseljem vaibllo, srečati se prvič na openskem igrišču z opensko četo v nedeljo, 19. 8. ob 17. uri. Ljubitelji športe boste s svojo udeležbo dati vzpodbudo za vodno naprednejši razvoj našega prerojenega športe. Primorski telovadci bodo nastopili v Ljubljani V dneh 18, in 19. t m. ho v Ljubljani L fiskulturni zlet Slovenije. Tega aleta se bodo v velikem številu udeležili tudi telovadci Slovenskega Primorja ta Trsta. Pri nastopu in tekmah bo kljub kratkemu času nastopilo preko tisoč Slovencev ta Italijanov. Na zlet bo vozli posebni vlak, ki gre te Trsta v soboto ob 8. url zjutraj in bo na vmesnih postajah sprejemal ostale tekmovalce. VdeleSenee State sedi 382 družin, to je 866 oeeb, poleg te-1 žati nizko nad Postojno, ta njih je ga posamezne repatriirance, inivaM-de in aktiviste na bolovanju in izdal v to svrho 93.950 lir. 111 dež in močil množico ljudi, ki je nemirno zrla na cesto, ki vodi iz Ljubljane. «Le kdaj pridejo?*, so mu je navdušeno vzklikala, je naše najmlajše, bataljon . kov. Podal se je k njim. štab bataljona?*, je bilo ^ ^ prvo vprašanje. Komandant misar sta sit opila naprej ln tirala, Preko generalovega 01 ^ je šinil veder smehljaj. P°(c*1'., je odšel k ostalim. Govoril njimi, jih povpraševal in **> jjo Vse je hotel vedeti. Organ«^ bataljona njegovo kulturna ^ in kdo je med njimi najbolj^ p nirjl, so mu moško odgovarja^- ^ l'ko let imajo, kako se učijo ^ Tudi v zveri s potrebami , ** i«P™«*va», a nobeden ni vedel se postavljajo pred acetata« skrte! Po cestl je Prikorakala sivo .težke naloge. Tolminski okraj ima uničenih okrog 186 s .novanj-skih ta gospodarskih poslopij, 140 pa deloma poškodovan ih, n* vštevšl častna četa vojakov in se na njeni dreni postrojila. Takoj za njimi je prišel pionirski bataljon postojnske mladine in se priključil vojakom. poslopij, ki ao bila lažje poškodova- 1 Lesene italijanske ta ruske brzo-na od bombardiranja. Do sedaj s? "tr(>'ke 30 i1"1 vi9e,e ta-ako prs. Mo. je ljudstvo s svojo lastno in medsebojno pomočjo papravHo 40 manj poškodovanih poelopij. Okrajni gradbeni odsek jim je stavil na razpolago 300 q. cemente za potrebe žato so gledati v svet Dež je .ponehal. Tam za ovinkom se je začulo brnenje motorjev, avto je zahupal. Gostje so se pripeljali. »Mimo! Pozdrav!*, je poveljeval manjših popravil. V teku jo pripre-1 kapetan, komandir čaetne čete, va apnenic in cementnih plošč za Borci, vsi v rjavih uniformah, so strehe. Obvestilo Danes bo naatopil v Tržiču zbor Srečka Kosovela. stati kakor vtiti, niti mišica na njihovih obrazih ni vztrepetala. Avtomobili so se ustavili. Iz njih sta prva Izstopila generalmajor Kiseljev in predsednik SNOS-a Josip Vidmar. K njima so se podali predstavniki ljudske oblasti mesta Postojne ta ju najprisrčneje pozdravt-li. Stisnili so sl roke, generalmajor TRŽAŠKI RADIO Spored ga prtek, rt, 6.58 otvoritev, 7. glasba za dobro 1 «e Je pa zahvalil za pozdrav v meh- Potem se je ozrl po množici, ki jutro, 7.10 čitanje sporeda v elo- kem ruskem jeziku, ventil m, 7.15 poročila v slovenščini, 7.30 poročila v italijanščini, 7.46 koledar, 8. poročila B.B.C., 8.10 glasba za vse okuse, 8.30 zaključek. 9.58 otvoritev, 10. glasbeni lniten-mezzo, M. melodije, 11.30 orkester B-B.C.. 12, glasba na harmonium, 12.30 poročila v slovenščini, 12.46 glasba po željah, 13. poročila B.B.C., 13.10 .poročila v italijanščini, 1325 stavni solisti, 14. predavanje v italijanščini, 14.10 obvestila svojcem, 14.30 zaključek. in tudi najboljšega ta svoje - j, so mu predstaviti. General & % pohvalil, da je pionirček zar^L-f ga vzpodbudil k še vestnoJ- opotekel, ko je korakal stroj. Stari mamici so stopi'® v oči. 8 ponosom in zadošh^, narod ni stopil nihče. v so se nas!* Od sreče je ^ por0^ delu. Pionirček se je od . v a««*’ pa je rekla: »Kaj takega preje Iji niso storiti1. Pripeljati 8° med vati so kala, a njeno plakanje je ms zamrio v vzklikih: bratstvo jugoslovanskih Živela Sovjetska Zveza!* Cas Je tekel, gostje so r ^ v avtomobile, še preje 'pa 90 j?e prisrčno posloviti od pionirji ^ so so avtobobiti odpeljali, ¥ obrazom odzdravil. Dež je *" pet začel rositi. Ljitdjo so °®*®1 f cesti fn zrli sa avtomobili- jp lf ono veliko »poznanje: —^ smo po krvi ta duhu, bratje ostali!* piti pionirčki mirno ta jih vlil. General jim je s smehlJ^^p izginjati v daljavi. Stali so meti in njihovi obrazi so POIZVEDBE MATKO SIKOVIC, rojen 1. 1000, interniran v Italiji št, 3178 P. G. 89 P, N. 3200 Barraca XI Oampo, zadnjo vesti iz leta 1942. — Marija Brglez, Bezlna 10, pošta Slov. Konjice, Celje - Slovenija. VATOVEC MARIJA, Josipa ta pok. Marije Koren, roj. 16. 8. 1905 v Plavjah pri Škofiji, -hila v Auech-w?tzu do 16, 1. 1945. — Vatovec Jo- 16.58 otvoritev, 16. poročil«, 16.16 lahka glasba, 16.30 pestra glasba, 17. razno te Vidma, 17.30 sinfonični w"w'-,1« koncert, 18. vojaški orkester, 18.80 J -----!------------------------ glasba po željah, 19. poročita BRC, i DRAGAN IVIC, roj. 20. 3. 1918, 19.10 obvestila svojcem, 19.30 ita- študent prava, pobegnil iz Splita. 11 jonska mladinska ura, 20.30 po-' l®4fi, zadnje vesfi te 1. 1948 od par-nornčH« I tizanov. — Anny Ivlč roj. Abel, pri točila v italijanščini, 20.16 poročila i a, _ - . v slovenščini, 20.90 pesmi Mateja j ^boni, **S2.*!222. £■ T'ret- Bora, 30.16 Jugoslovanski napevi tn | ALBIN JUG, rojrn 1916, . parti ia oblast), od plesi, 21. komorna glasba: sopra- zan 9. korpusa ( . n.lstka Rina Plerobon, 21.40 jazz na ! »Prila <3rI**?r' klavir, 22. predavanj« v italtjaničj-; ‘j^tcsMto &, Girica. ’ °8 ni, 22.10 Cecchelta, 23. zado.ie vesti ------------------------------ v Italijanščini. 23.10 zadnja vrati; v slovenščini, 23.20 plesna glasba, skerk Ema, Trnovca 8 rt! Nahre-24. zakljuSek. i ital, Trat SIMAC BOGDANA, roj. [ iz Reglnja, odpeljana 29.T.1- rij® Gorice v Nemčijo. — Slmac #* Bregtoj 18._______________ RJCCI ERNEST, roj. 26.^ roj. - šel k partizanom, od 1. 2- <1’ njem vesti. — Žena Herrn®0 Plavje 158, p. Škofije. ^ M ALI OGLČ%: KLJUČE ZGUBIL na PoateJVrI’ Jere ati v korijeri Trst-Reko. ^ proti nagradi Gnattoni * s slo 3, Trat. __ ___._ DENARNI ZAVOD Slove^ spoaltura v Tolminu je P#* nee poslovati v Tolminu \Lxfy rj[h Okrajnega finančnega — irrevr* tim vo7.i.i mlado, . KOZO IN KOZLA, mlada, Sv. Križ 183 pri Trstu. Odgovorni uredn^ JOŽE LOREN