Stev. 139. (Posamezna številka 8 vinarjev.) V Trstu« v nedeljo, 20. mala 1917 Lesnik XLth Izhaja vsak danf tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulici Sv. FranCifk* AsiSkega SL 20. L iiadstr. — Vsi đflsi na] se poAljajo uredništva list«. Nefrankirana pisma se nt sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Udajatelj in odgovorni urednik Štefan Oodina. Lastnik Vonsorcij 1L*<« .Edinost*. — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge z otr.ejenha poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška AsiSkega 5t. 20. Telefon uredništva in uprave Hev. 11-57. Naročnina anala: Za celo leto.......K 3120 U poi leti.................15 60 ta tri mesece................... 7 80 ta nedeljsko Izdaj« aa celo leto •••••• . f-20 ca pol leta................. MO Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po S vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosti ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vtn. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta.............2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti". Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno la upravi .Edinosti* — Plača ln toži se v Trstu. Uprava In inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. FrmčiSk« AsiSkega št 80. — PoStnohranllnlčnl račun št. '41.652. Zvezna (radna porodio. AVSTRIJSKO. DUNAJ. 19. (Kor.) Uradno s* razglaša: 19. majnika 1917. V zhodno bojišče. — V posamičnih odsekih fronte je rusko tooovsko delov an|e izzvalo naše odgovarjanje. Sicer nič novega. Italijansko bojišče. — V čeraj-šnjl se itn i dan desete soške bitke ie bil zopet poln srditih bojev. Jugozapadno Avč se tu na levem bregu Soče vgnezdeni Itaiijani zaman prizadevali, da bi razširili svoje postojanke. Naše črte vzhodno soteske Plave- Solkan so bile neprestano v sovražnem topovskem ognju vseh kalibrov. Italijanska pehota, katere težke izgube se vedno Izpolnilo z novimi četami, le naperila v tem ozemlju svoja prizadevanja predvsem proti višinam pri Vodicah, na katere se je ponovno navalila v gostih masah. Vsak teh napadov se le krvavo razbil ob Junaškem zadržanju po artiljeriji in letalcih sijajno podpiranlh braniteljev. Posebno so se odlikovali oddelki košlčkega pešpolka cesar Viljem II. št. 34. hrabri zapadnogallški črnovojuiški pešpofk št. 32 pod vodstvom hrabrega polkovnika Pernerja ln c. kr. črnovojniški bataljon št. 40. Vzhodno Gorice so Italijani \ novič poizkušali prodreti z masami, ki so Jih poslali v boi brez topovske priprave. Rezultat ie bil isti. kakor prejšnji dan. Naše postriai-ke so brez Izjeme ostaie v naših rohaU. Živahne praske, ki so se vršile v tem odseku tekom noći. so nam prinesle s. d 150 ujetnikov, med njfmi 2 oficirja. Na?i ietalci so sestrelili v zračnem boju J e sovražni letali, tretje pa pri Vrtojbi s p-,;! i.nl Posedanji rezultat sedaj že te-dm t!n! vršečih se bojev z našimi hrabrimi soškimi četami obstoja za Italijane v koma! dva kilometra velikem razširjenju r.lHtOve pretfri ostne postojanke pri P a-\ah. V bovškem in ploeckenskem ozemlju kalor tudi v več odsekih tirolske fronte Je topovski ogenj na obeh straneh narastel do /name Mie. Na Južnem Tirolskem, pri Laghi "a Prelazu Borcola so naši iz-vidnl oddelki vdrli v sovražne postojanke In so posadko ujeii. Jugov ztiodno bojišče. — Nič aovega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fmi. DUNAJ. 19. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: 19. t. m. zvečer. Danes na soški fronti dosedaj le moče« topovski boj. Sovražni pehotni napad) so izostali NEMŠKO. BEROLIN, 19. (Kor.l Veliki glavni stan. 19. majnika 1917. Zapadno bojišče. — Armada kraljev iča Rtiprehta: Med obalo in St. Quen-tfnom se Je topovsko delovanje v več Odsekih povečalo in narastlo ponoči med \cheviHooi in Gavrellom do velike srditosti. Pod zaščito tega ognja na obeh straneh ceste Arras— Douai izvršeni angleški mpad se je razbil v našem obrambnem ognju. Istotako brezuspešni so bili sovražni sunki vzhodno >\onchy. — Armada nemškega cesarjeviča: Na fronti ob AJsnl in v kampanji se nadaljuje živahni ogenj. Pri Braye smo dosegli z zavzetjem nekega francoskega jarka nadaljno zboljšanje naše postojanke. Na zimski gori Je bil ponočni sunek sovražnika odbit po žilavem boju z ročnimi granatami. V sled neugodnega vremena Je bilo letaisko delovanje zadnje dni majhno. Včeraj smo sestrelili deset sovražnih letal. Vzhodno bojišče. — Na ruski topovski In minovški ogenj med Ao In Dvi-no, zapadno Lučka, na obeh straneh železnice Zločov—Tarnopol in ob Narajovki smo živahno odgovarjali. Namacedonski fronti sovražnik po zadnjih neuspehih ni obnovil svojih napadov. Topovski ogenj je postal zopet slabe jši. Prvi generalni ki 3rtfrmojst?r: d! Lud/ri V>rff. BEROLIN, 19. (Kor.J Veliki glafrci stan. 19. mejnika 19!7.. zvečer. V kampanji popoldne nairs^ialoče artiljerijsko delovanje. Sicer ya zapadu In v/hodu nobenih posebnih d«l£0dk0v. BOLGARSKO. SOFIJA. 18. (Kor.) Generalni štab poroča: Macedon^ka fronta: Po včerajšnjem krvavem porazu Francozov na Crveni steni in pri višini 1218 Je bilo bojno delovanje čez dan precej majhno. Naknadno je bifo konstatirano, da Je sovražnik pri odbitju se\erno BitolJa ostavH v naših rokah 5 strojnic, 10 avtomatKnlh pušk in 20« pušk. Sle v Ho ujetih Francozov se je zvišalo na 96. Dosedaj je bilo naštetih pred našimi jarki 41)0 francoskih trupel. V kolenu Ceine so se po šestdnevni močni topo\ski pripravi, ki se je pričela neposredno po neuspehu zadnjega velikega napada sovražnika dne 11. t. m., vršili srditi boji. Danes zgodaj zjutraj je bil topovski in minovški ogenj posebno srdit. Nato je izvrši sovražnik dva srdita napada proti nemškemu odseku, ki sta bila oba odMta. Hoj je bi! posebno hud pri drugem tekom katerega so se bojevale nemške čete poldrugo uro mož proti možu s francoskimi oddelki, ki so vdrli v njihove Jarke. in Jih vrgle s krvavimi izgubami. Pred jarki je bilo naštetih dosedaj 500 francoskih trupel. Sovražni dvokrovnik. ki Je pristal pred našo fronto, smo uničili z ognjem. Vzhodno Cerne in v ozemlju Mo-glenlce Živahen topovski ogenj, ki Je bil v posamičnih odsekih posebno srdit. V zadnjih bojih na moglenlški fronti se Je posebno odlikoval 10. peš polk. Na obeh straneh Vardarja pičlo topovsko delovanje in praske med prednjimi oddelki. Po zadnjem pregnan ju Francozov iz naših sprednjih jarkov južno Hume ie bilo na bojišču pobranih: 100 navadnih pušk. 28 avtomatič-nih pušk. nad 5000 krogelj. nad tisoč ročnih granat in mnogo drugega materijala. V nižini Seresa živahen topovski oceni zapadno Barakli Džume. V odseku med Strupio in Ernekojem je poizkušal sovražnik napasti, a ga je naš ogenj zadržal. — Romunska fronta: Vzhodno Isaceje in pri Tulceji le pičlo pehotno streljanje. TURŠKO. CARIGRAD. 18. (Kor.) Raz ven sovražnega letalskega delovanja In brezuspešnega topovskega ognja na levem krilu kav- kaške fronte, nobenih posebnih dogodkov. • • • BEROLIN, 19. (Kor.) \Volfrov urad poroča: Z ozirom na poročila, razširjena v za-njeni času po inozemskem časopisju o dozdevnem preganjanju zidov v Palestini, je dobilo društvo nemških Židov v Be-rolinu iz Palestine sledečo brzojavko: »Okraj Jafia ie moralo vse prebivalstvo izprazniti iz vojaških ozirov. Ker so zamori Ij'idje vsled ix>maujkanja prevoznih sredstev vzeti le malo svojega imetja s seboj in ker je prišlo do posamičnih izgredov. je nastala med njimi razumljiva be»ia. Ker so morali ljudje dolga pota peš in prenočiti na prostem, so se dogodili vsled izmučenja slučaji epidemij in nesreče. Nadaljna pretirana poročila so neresnična. Izpraznitev Jeruzalema ni bila odrejena.« O BITKI NA SOŠKI FRONTI. LIJGANO. 19. (Kor.) Iz opisovanj dosedanjih bojev je razvidno, da so krvave Italijanov izredno velike. ^Corric-re della Seru naglasa, da je trajalo italijansko pripravljanje napada na Kuk celih 14 mesecev. Kuk naj bi bil istočasno napaden od petih kolon. Podzemska izhodna točka >e bila izkopana 3—4 rn globoko in je tvorila obsežno omrežje galerij in jam. Kljub dvodnevnemu metodičnemu bombardiranju se je vsled avstrijskega protiučinkovanja m ne prenosljivosti av-stroogrske pehote zamogla razviti najprej ie ena kolona. Toda tudi ta je imela v očigled številnim avstrijskim topovom in strojnicam izredno težko stališče. Srditi napadi in protinapadi so se vršili tudi pod Zagoniilo, kjer so imeli Italijani ugodno izhodno točko, a so bili petkrat vrženi hi so morali privesti vedno novo nadomestno moštvo. LUGANO, 18. (Kor.) Kako zelo čutijo Italijani siij avstrijskega odpora. priča vnovič neka dopisnica z dne 17. t. m. iz glavnega stana »SecoIu^<. Tu se zvrača vsa krivda na Rusijo, da se morajo bojevat' Italijani proti tolikim četam in topovom. Sovražni odpor v prvih treh dneh bitke, posebno pri Gorici in na Krasu, je izkazal v zadnjem trenotku tako bogastvo sredstev, kakršne je moogče le ob popolnem miru na vzhodni fronti. Taiko se je zgodilo, da so nekatere priborjene italijanske glavne točke še vedno ogrožene. 15<*» ognjenih žrel vseh kalibrov je ik>-stavljenih od morja do Trnova. Dalje razpolaga sovražnik z naravnost neizčrpno množino strojnic, ki onemogočnjejo prehoi napadalcev v -drugo črto, predno je zasedena s posadkami. LOM JON. I H. (Kor.) Reuierjev urad poroča: Težka angleška artiljerija se udeležuje italijanske ofenzive na italijanski fronti in jih prinaša bistveno pomoč. Cesar ia laiki fniti. L u h I j a n a, 18. majnika. Kor. — Težko, a uspešno se že nekaj Mii sein bori naša hrabra soška armada. Z napeto pozornostjo zasleduje ves svet to bicko, od katere pričakujejo Italijani osvojitev našega trgovinskega emporija Trsta in vračila za našo pred enim letom zastavljeno zmagovito ofenzivo. Cesar, v polni meri priznavajoč dejanja svojih vrlih boriteljev in sočustvujoč ž njimi, ie skleni! že tedaj, ko se je mudil na folgarijski planoti, da poseti soško armado sredi njene borbe. Ko se je 16. t. m. poldne vrnil iz južne Tiroteke na Dunaj, je vladar še isti dan ob 101 j zvečer odpotoval v Ljubljano, kamor je dospel 17. majnika zjutraj. Cesar se je s svojim spremstvom odpeljal najprej v nastanišče vrhovnega poveljništva armade generalnega polkovnika pl. Boroeviča. V župni cerkvi je cesar prisostvoval t?hi maši. — Njegova molitev je pač veljala junaški armadi, ki sedaj desetič odbija naval številno močnejšega sovražnika. Nato je ce-^ar \ glavnem stanu sprejel poročilo ar-i madnega poveljnika o položaju. I Spremljan samo po svojem lastnem malein spremstvu, se je vozil cesar nato po Vipavski dolini naprej do neke točke v okoliši Trnovskega gozda, odkoder se more pregledati ju^no Vipave ležeča planota. Jasno so se odražali Fajti hrib in ostali sto^kati hribi, katere so .litalijani ponovno nasrttočili zadnje icini. Sedaj so se pač izčrpali; danes so le slabotno obstreljevali ta hrib. Preko doline med planoto in TrnovtskJm gozdom je uhajal pogled .proti zapadu, kjer se na široko razteza italijanska nižina. Navpično se dvigajoč steber dima je kazal ttrpatam, da so naši dalekosežni topovi motili nasprotnikovo prizadevanje, da bi vedno zopet metal nove sife v boj. oni strani komenske planote se Je modri! Panzanski zaton; kot prsti na roki segajo v morje lagune ob izlivu Soče. Na podlagi zemljevida se je cesar natančno orijentira! o položaju v najjužnejšem odseku soške annade, -potem pa se je pTeko Vipavske doJine popeljal k bojnemu nastanišču nekega višjega poveljništva na komenski planoti. Na tej vožnji je naletel na mnogoštevilne čete* ki naj bi pravkar odšle v bojno fronto, ali pa so se še nahajale v rezervnih pozicijah. — Prizor, ki so ga nudj^ svojega cesarja pred bojem pozdravljajoči vojaki, ostane vsakomur nepozaben. V oinorskimi oficirji se nahaja tudr kapitan Steel, strič-nik Lloyda George.__ Nova Ruslia. NOVI KOALICIJSKI KABINET. PETROGRAD, 18. (Kor.) Vlada m demokratične stranke so se sporazumele za sledečo razdelitev portfelje v v novem kabinetu: Knez Lvov — ministrsko predsedstvo in notranje stvari; Tereščenko — vnanje stvari; Konovalov — trgovino in obrt; Godnjev — državno kontrolo; socijalist Skobelev — podpredsedstvo sveta delavskih in vojašikih delegatov in delavski portfelj; odvetnik Pereverčev — just'co; socijalist Ćernov — poljedelstvo; nacionalistični socijalist Plehanov — preskrbo: KerenskiJ — vojno m mornarico; Šingarjev — finance; Cereteli — pošto in brzojav; Nekrasov — promet; Ma-nujlov — pouk. Vrh tega sta bila prof. Grimm in knez Šahovskoj, tajnik prve dume, postavljena kot kandidata za mesto ministrstva za zadeve ustavodajne skupščine in ministrstva za javno pomožno službo. Armadno povelje Kerenskega. PETROGRAD, 18. (Kor.) Pot. brz. agencija poroča: Novi vojni minister Ke-renskij je izdal sledeče dnevno povelje na armade: Domovina je v nevarnosti, ki jo mora vsakdo po svojih močeh poizkušati cdstraniti. Demisijsklh prošenj višjih poveljnikov, ki so posledica želje odklanjanja odgovornosti v tem tako resnem trenotku, ne bom v nobenem slučaju sprejemal. Dczerterjein se zabičava, da * se tre rajo do določenega časa, namreč do 28. majnika, vsi vrniti k armadi oziroma b rodov ju. Vsi. ki bi se ne pokorili tem odredbam. bodo strogo kaznovani. Zborovanje armadnih poveljnikov. PETROGRAD, 18. (Kor.) Pet. brz. agencija poroča: Getieralisim Aleksejev in armadni poveljniki raznih front so prispeli sen,kaj m konferirali s provizorično vlado. izvrševalnim odborom dume in odborom delavskega in vojaškega sveta. Zvečer so generali zapustili prestolnico, da se podajo zopet na fronte. vprašanje potnih listov za sfccdvhohnvko konferenco urejeno tudi za delegate stranke neodvisnih socijalistov. DR. FRIDERIK ADLER OBSOJEN NA SMRT. DUNAJ, 19. (Kor.) V procesu proti dr. Frideriku Adlerju je po govoru državnega pravduika in zagovoru branitelja imel obtoženec Adler zaključni govor, nakar se le sodni dvor umaknil. Po četrturnein posvetovanju je razglasil predsednik razsodbo. po kateri je obtoženec radi umora obsojen na smrt. DUNAJ, 19. (Kor.) V utemeljevanju razsodbe v procesu proti dr. Frideriku Adlerju se izvaja, da je sodni dvor na podlagi obtoženčevega priznanja, izpovedeb prič in mnenja medicinske fakultete prišel do prepričanja o krivdi obtoženca. Kar sc tiče nagibov, je sodni dvor od obtoženca navedene nagibe smatral za prave. Mnenje medicinske fakultete in po naziraniu sodnega dvora pripustilo nobenega dvoma o zavestnosti obtoženca. Momenta zavratnosti sodni dvor ni smatral danim, ker obtoženec ni uporabil nobene zvijače, da bi spravil žrtev v posebno težavno situacijo. — Branitelj je izjavil, da si pridržuje čas za premislek. Stavka strojniških delavcev v Angliji. LONDON, 18. (Kor.) Reuterjev urad javlja: Več voditeljev stavke strojniških delavcev v Sheffieldu, Liverpoolu, Man-chestru in Lootdonu je. bilo aretiranih in obtoženih, da so oviTaii dobavljanje rmi-nicMe. Interparlamentarna trgovinska konfere • • v Rimu. LUGANO, 18. (Kor.) Interparlamentarna trgovinska konferenca v Rimu je bila slovesno otvorjena v kapitoljski palači. Pomanjkanje bencina v AuglUl. ROTTERDAM, 18. (Kor.) Glasom »Daily Maila« vlada v Angliji vsled pod-vodniške vojne resno pomanjkanje bencina. Za armado in brodovje so na razpolago še zadosti velike zaloge. Prihod prvega ameriškega kontingenta v Anglijo. LONDON, 18. (Kor.) Reuterjev urad poroča: V Veliko Britanijo je prispel prvi kontingent ameriške armade, obstoječ iz sanitetnega otkielka. Nemški neodvisni socijalisti smejo v Stockholm. BEROLIN. IS. (Kor.) \Volifov urad poroča: Knkor poroča *Vor\varts*, je sedaj Koncentrirajmo m]z sile u trenutku nalvefc ptMe! n. Zgledi, ki prihajajo od istomišljenikov, od strani, ki z menoj vred streme po istUi ciljih, so silen argument, ki mu nt lahko oporekati. Tako bi morali oni zgleJi če&ke socijalne demokracije naravnost siliti naše južnoslovanske demokrate k — posnemanju. In ker se je med postopanjem naših in onih tam gori v (praktičnem življenju, v lak-tiki in glede razmerja socijalne demokracije napram narodni skupnosti odprl velik prepad, bi moralo to navesti naše k razmišljanju in izpoznanju potrebe po reviziji svooega postopanja. Nu, naši bodo morda oporekali, da so se češki socijalni demokratje izneverili — velikim idejam in stremljenju internacijo-nale, da so se odmaknili od načel in programa socijalne demokracije, da so odnehali od razrednega boja, da jih .ie prevzel duh nacijonalnega Šovenstva, da so zapadli zlodeju »narodnjakarstva — in zato da češki zgledi ne veljajo, da jih v interesu mednarodnosti organizacije proletar-stva ni smeti posnemati, marveč da jih treba radi solidarnosti interesov vsega delavstva odklanjati brezpogojno! To sicer ni res. Ali — posito, znavaiije interesov lastnega ljudstva j c'< vaja najlepše do razumevanja življen- sestavne dele, in v tretje, dokler Italija ne udejstvi svojih pravic do Trentina in ono-stranske obali Adrije. Najsloinie številke naj »opravičenost« italijanskih zahtev do Jadranskega obrežja postavijo v pravo luč. Italijanske zahteve se nanašalo z ene strani na Dalmacijo, z druge strani na avstrijske primorske dežele Goriiko-Gra-diščansko, Trst in Istro. Po ljudskem štetju iz leta 1910. je prebivalstvo Dalmacije po svojem občevalnem jeziku razvrščeno tako-le: Srbsko hrvatskega jezika 610.669 Italijanskega......18.028 Nemškega.......3.081 Češkega in slovaškega . . 1.412 Slovenskega...... 542 Poljskega....... 301 Maloruskega...... 811 Romunskega............7 Madjarskega.......4_ h pc moi ie Hugo Poe Je< »zseh na za- j u;ka spojil v tako-le sodbo: | *ociialnode^iokraikrna stranka i \ ue kot polUična stra«ka. —j svoje organizaerje. ki jo ie v I v prvi vrsti porabljala za treh tudi c'rugega naroda in s tem j nnsti mednarodnega sporazuma,« OJ»\ ar; .i In se utegnilo, da je Bern- I Siein revizijonist. opurtonist m da ni po- j khcan tolmač ciljev Ln hotenja čiste so-, ci.ialiie ut.n:>kracije. sledeče naukom sv.;-1 jega u stvaritelja Karla Mar\a. Tudi na tako op<»reka?Je imamo odgovor v vaz-; nem dejstvu. Bernsleu zastora uverjenje. i da so nauki Marsa potrebni revizije, ker J nt odguvatiajo sodobnim potrebam so-j c ti stari stranki. Slučaj iiua^. torej, ki kaže, Ja se socijalni de-, mokraćni ni pokoriti le zakonom revoiu-c e -- pa bilo tu Ji le socijalne. — marveč cU >o socijalnodeinokratična načela, programi in t. Ktika tudi podrejeni — zako-• noni evohic-je. j in na r »VI 'V, II «4 / ■ kfcučku čl. Nemška izkk iz te Vso moč preišnj organ:, porabil nalig! Sociiahia demokractfa nastopi po tei vojni kot politična straaika! S tem svo-iin nazorom Je Poetzsch v dijamentralnem nasprotju z dogmo naših južno slovanskih neodienliivcev: kaiti čim mi stran- j Kami___In ker verujemo, da ima Poetzsch 1 b'ster pogled v prihodnjost, se bliža tudi: za našo socijalno demokracijo na iugu tre-1 nolek, ko s^ ne bo ni^gla več do!*o izogibati potrebe po — reviziji svojega dosedanjega ortodoksnega postopanja, čeprav | Je je vnovič slovesno potrdila s svojim sklepom na sestanku v Trstu pod konec leta 1916____ z odkritim afrontom proti češki in poljski socijalni demokraciji! acijske svrhe, bo marala odslej J i, da se loti svoji h velikih političnih HeHJiKo številk o vojnih čilim Italije. P • StFettleuis Miliiiirblatt« posneir.ije-mo: Sonnino je v zadnji seii italijanske komore vnovič smatral za potrebno, da ie cbraz! /žil vojne cilje Italije. Ne zatiranje drug 'i narodov, ampaiv ie osvoboditev las um sopkinenjakov, ki ječe v tuiem iarmu« — to da je vojni cilj Italije. Ob enem je i'aiijanska komora sprejela reso-litcijo. zahtevajoča, da se vojna nadaljuje, ikA'er ne bo v prvo pogažen nemški militarizem, v drugo, dokler se Avstro-Ogr-s' in Turčija razkrojite v njiju narodno Skupno . . 634.855. V Dalmaciji je torej nasproti 610.669 Srbo-Hrvatov le 18.028 Italijanov, Od skupnega prebivalstva štejejo Srbo-jir-vatje 9619 odstotka, Italijani 2*84 odstotka. Pri tem pa ni upadanje italijanskega prebivalstva v Dalmaciji le relativno, ampak tudi absolutno. V Kotoru n. pr. je pa?Jlo italijansko prebivalstvo n. pr. od 3 odstotkov v letu 1890 na 2'17 odstotka v letu 1900 in na 1'49 odstotka v letu 1910. V Šibeniku od 278 v letu 1890 na 0'35 odstotka v letu 1910. Na otoku Lošinju je bilo v letu 1900. 3436 južnih Slovanov nasproti 7786 Italijanov, v letu 1910. po 7588 Italijanov nasproti 4289 južnih Slovanov. Južni Slovani so porastli za 853, Italijani upadli za 189. Na otoku Rabu je padlo število Italijanov od 224 na 151, na Pagu od 112 na 23, Korčuli cd 494 na 444. Te številke govore jasen govor. Celo 2'84 odstotka tvoreče italijansko prebivalstvo Dalmacije je v trajnem upadanju in bi pri nadaljnern normalnem razvoju že v kratkem času izginilo 'io malo redkih ostankov. Med vsemi dalmatinskimi kraji igrajo Italijani le še v Zadru neko vlogo, a tudi tu je upadanje jasno vidno. (A šc tu treba odkrito povedati: da »e to »vlogo« ohranil do danes edino le avstrijski vla'Jni zistein. Prip. ured. »Eu.«, kar pri poznava avtor sam v nadaljnjih izvajanjih). Vkljub temu je avstrijska uprava podpirala italijansko prebivalstvo, dokler je bilo le možno, je ohranjala italijanska krajevna imena, vkljub temu, da je v dotičnih kra.rih večina že davno postala sl< van^kas storiia je to deloma iz zgodovinskih razlogov, deloma Iz ozirov na nekdanjega trozveznega zaveznika. To je bil tisti »ttiii jarin«. v katerem so — ka14 mesto'dosedanjih italijanskih krajeviiin imen v Dalmaciji uvedr la slovanske. (Zvršetck pride.) Češka socijalna demokracija za kan- centracijo. »Pravo Lidu<< pricbčtije članek, v katerera ozlovo!je»p zavrača nekatere češke li-ste, ki sedanjo nekoliko razširjeno tiskovno svobodo izrabljajo, da pišejo namigavaje v strankarskem smislu in na škodo socijalne demokracije. Tako početje je — pravi so-cijalnodemokratično glasito — najbolja pot, da se zopet onemogoči resničmo resna češka politika in da pride mesto boja za določene cilje zopet ulo boja vseh proti vsem. Ali posvetovanja Češke zveze v minolem tednu so v nasprotstvu s temi sugestijami enega dela žurnalistike pokazala, da je narodna politika vseh v Zvezi zastopanih čeških strank v soglasju hi da vsi poslanci delujejo v medsebojnem polnem zaupanju, da skupno odločajo in skupno nosijo odgovornost, »Pravo Lklu« pravi, da v sedanjih časih noče reagirati na namigavanja, napejjena proti socijalni •demokraciji in da raje prenaša nedostoj-nost in nepoštenje. »Union« pozdravlja to izjavo socijalno demokratičnega glasila, ker je konstatirano v njej, da med vsemi, v -Zvezi« združenimi strankami vlada popolno soglasje in da vsi poslanci delujejo v polnem medsebojnem zaupanju. To je sporočilo, ki je bo vsa češka javnost pozdravljala z največjo radusijo. Tako soglasje je potrebno danes tem bolj, ker se sestaja parlament in morajo vsi prijatelji konstitucijonaiiztna združeno odbijati vse napa'ie nanj. Poleg tega bo treba rešiti cc!o vrsto prevažnih vprašanj, ki zahtevajo sklenjeno nastopanje čeških vrst. Ko se je pc.>rcčiio ujedinjenje čeških strank za uveljavljenje resnično narodne politike, je tem večja dolžnost vsega naroda, da stoji složno za Zvezo, da daje vsem nje akcijam jakost in povdarek. Zato mora biti mir v domačnosti. Vsaka ekstra-tura škoduje narodnemu interesu. Uverjeni smo, da ne pride do tega. — Podali smo te izjave kot dragocen prispevek k našim sedanjim člankom za koncentracijo. Povratek konfinirancev in interniran-cev. Kakor d^znajerno, je cesar že pred dlje časa odredil splošno perlustracijo (pregled) na vseh postajah interni ran cev in konfinirancev z izrecnim nalogom, daje pri tem postopati na najliberalneji način. Četudi so svoječasne razmere neizogibno zahtevale, da so se na poulajn danih momentov sumljivosti odrejala konfiniranja in interniranja, pa naj odslej take indicije ne služijo več v podlago za vzdržeW J.ije takih odredb. Interniranja naj ostanejo marveč edrno le v povsem izjemnih slučajih. če v resnici ni nobenih dTugih sredstev, s katerimi bi se mogla preprečati kako ogrožanje interesov vojevanja. Ta odredba ce^sarja ie do vedla do tega, da le bilo 70 odstotnika. Kdor bi iz upoštevanja vrednega vzroka ne m<»ge! kupiti svinjine določenega dne, jo more dobiti popolnoma izjemno v soboto, 2t. ?r«:jnlka. Vsaka oseba ima pravico, da dobi na eno rumeno-Črno-rudeco izkaznico 10 dkg vsolicne svinjine po K 4'4fi kg. IZKAZNICE ZA SVINJINO. Tekom tega razdeljevanja dobe odjemalci tudi izkaznicc (sivo-črno-zelene barve) za svinjino (14. izdajo). VSOLJENE SARDELE. Na običajnih mestih se bi) nadaljevala prodaja vsolieuih sardel. SALAME. Pri vseh slaninarjih se bo nadaljevala prodaja salam (Plockuurst) po K 14 kg. Odjemalci se morajo izkazati z izkaznico za živila ter ne morejo dobiti več kot kg salam (na eno izkaznico za živila). SARDINE V SKATLJAH. Na izkaznice z enim do treh odmerkov se bo mogla dobiti po ena škatlja sar*din (v olju), na izkaznice s štirimi ali več odmerki pa po dve škatlii, in sicer po K 3 ikatlja. VŽIGALICE. Dobivale se bodo tudi švedske vžiga-j licc. ali ne več kot 8 škatljic na izkaznico, in sicer po 6 (šest) vin. škatliica • * * Cenejša jajca. Aprovizacijska komisija nam naznanja. I da bo vslei močnega znižanja cen od ju-i tri, 21. t. m., dalje prodajala iajca na trguj Pontcresso, na Lesnem trgu. na trgih Start mitnice, Giuliani, Perugino in Ca-vaua po 36 vin. eno. — Odjemalci se bodo morali izkazati z izkaznico za živila ter ne bodo mogli dobiti več kot 10 ia.icc na izkaznico in dan. lamale ¥@sti. Podpisujte šesto vojno posojilo. Prvi teden podpis >vania Scsfcga vojnega posojila je mini! in pokazal je. kako globoko je v vseh krogih prebivalstva umevanje za potrebe sedanjega težkega časa. Prodrlo je povsod- Vsakdo čuli. da ni Vpč daleč čas, ki dovede do preobrata V vzvišeni veligini so se pokazali vsi avstrijski narodi v tej vojni. Kar so si naši državljani v teh težkih časih naioz li na rame, ni sam j «doKojpiši vsak vojno posojilo. Vsaka krona naj gre za državo, torej za samega sebe! Oskrbnicam voinfšklh sirot na znanje. K notici o podeljevanju obuval vojnim sirotam o priliki sv. birme je treba dodati, da velja isto tudi za sv. obhajilo. Razume se le za one sirote. katere so obuvala potrebne ter se nadejamo, da one, kamere i > - neizf^ibno potrebne, ne hodo hotele i/koriščati organizacije. Toliko za birmo, koiikor za sv. obhajilo mora biti potrdilo g. župoika, oziroma g. veroučitelja. Predsednik upravne komisije mejne grofije Istre, Alojzij Lasciac. je v minolem tednu obi>kal občino koprsko, izolsko, dolinsko. Oclzla—Klancc, materirsko, no- »gradsko, pazinsko, tinjansko, da se natanko prepriča o razmerah aproviza-cčie v teh občinali. Deželna upravna komisija mejne grofije Istre je razposlala vsem občinskim uradom po deželi nastopni pozK': Država se obrača > pozivom do naroda, da jei nabavi sredstva, potrebna za nadaljevanje ljute borbe s sovražnikom. Vkljub iako težavnim izrednim razmeram in najvećim težko^i! ie bil uspeh uiJeležbe na podpisovanju zadnjega vojnega posojila od strani občin, zadrug in privatnih oseb v deželi izredno lep, a to se ima pripisati velikemu domovinskemu čurstvovanju, ki je je pokazalo vse prebivalstvo mejne grofije l»rez izjeme. Overjena o tem. ne dvomi podpisana komisija, d*, se vse prebivalstvo cnoduSno odzove pozivu za poc; h,je Šestega vojnega posojila, temelječega na boljih HgOJnostih. ter da, podi savši čini najveći možni znesek, pomor*. v*.ržiivi v ničnem gospodarskem razvoju. 1 . zdna upravna komisija priporoča toplo td.-j občinskemu uradu, da na način. ki se mu zdi najpriinerneji, vplvva za čim obilni \ sodelovanje občine in občinstva pri podpisovanju Šestega vojnega posojila, ter d.i se v ta namen cventuvelno obrne do zveze obrmrti in gospodarskih zadrug za Istro. Imenovana zveza uradu-|c kot poslovalnica za podpisovanje omenjenega posojila ter daje učlanjenim zadrugam vse pogod iosti, ki jih dopuščajo pra\ ila. določena od strani osrednje blagajne za štednio. Občine in neučlamieni privatniki morejo podpisati vojno posojilo pri zvezi s posredovanjem dotičnih podeželskih blaganj. Zveza je tudi pripravljena dajati posojila občinam in zasebnikom, ali sairto pod pogojem, da bodo dot roni služili izključno za podpis vojnega poso)»la s oosredovarrem «Jotičmh podeželskih bla- gaien. Cim bo podpisovanje vojnega posojila zaključeno, bo predložiti podpisani komisiji poročilo o uspehu. Predsednik: Lasciac. Vojso posojilo v Trstu in Primorskem. Podpisovanje posojila se nadaljuje jako ugodno. Izrnei večjih podpisov je še omeniti: tvrdka Oehier & Comp. v Trstu 50.000 K, grško-pravoslavna cerkvena občina 100.000 K. Banca Popolare v Trstu 100.000 K. člani ravnateljstva iste banke 20.«XKJ K, tržaška podružnica banke Union t>,00u.uuu K, tržaška čistilnica mineralnega olja 600.000 K, uprava Karla Oanzonija 50.000 K, Henrik Scholt 20.000 K. Iščejo se izvedenci za popisovanje zemljišč. V svrho od urada za ljudsko prehrano odrejene izvedbe popisa zemljišč na podlagi katastralne mape v primorskem kmetijstvu se išče za čas kakih dveh mesecev za to usposobljeno osobje. Ze-sebni zemljemerci in vpokojeni državni zemljiškoknjižni evidenčni uradniki, ki se spoznajo na mapo ter lahko obhoJijo najmanj 200 parcel na dan. naj se čim prej pismeno javijo pri pristojnem okrajnem glavarstvu ali pri c. kr. namestništvu v Trstu (vojno - gospodarski urad). Plača za čas uporabe se določi po dosrovoru. Višji drž. železniški svetnik inž. Ivan Liscben. Pieieli smo: Dne 7. t. m. je umrl v Trstu po kratki bolezni namestnik predstojnika oddelka III. za vzdrževanje in gradbo prog pri c. kr. ravnateljstvu državnih železnic Trst, gospod višji drž. železniški svetnik inž. i van Erschen. S tem se je končalG nau vse delavno, z vel'klmi uspehi ovenčano, v največjem delu pri tehnično eksetulivni službi prebito življenje. Po dokončanih gradbeno-tehni :nih študijah na visoki tehnični šoli v GraJcu si je pokojn k zaslužii svojo prvo la\oriko pri gradbi železnice čez Arlberg, nakar ie prestopil k vzdrževalni službi železnic, službujoč v Puli. Kot prvi vodja obrata svoj čas novo otvoriene železniške proge Tržič-Ćerv'ftjan, m pozneje do državne meje, razvil je pokojnik posebno plodonosno delovanje ter si pridobil splošno zaupanje in naklonjenost. Ravnotako tudi kot poznejši načelnik postaje v Pontailju in tudi kot prvi obratni načelnik lokalne železnice Trst-Poreč. Svoja zadnja življenjska leta se ie nahajal potem na vodilnem mestu v osrednji tehnični službi. Z inž. Erschen-oni nas zapušča železniški tehnik izrednega znanja in sposobnosti. Preprost značaj, si je znal pridobiti drugih zaupanje in naklonjenost svojih višjih, sotrudnikov in podložnikov, ki mu ohranijo trajen spomin. Kot domačemu Tržačami, ki je poznal m docela razumel posebne razmere tržaških in primorskih tiU, izkazovalo mu je tudi prebivalstvo tone, katerega sin se nahaja kot ujetnik v moskovski guberniji v Rusiji, jc dobil predkratkim v slabi nemščjni pisano dopisnico, kjer ga njegov sin prosi, naj mu pošlje takoj 60 rubljev. Oče mu je seveda denar kmalu nato odposlal. Ali malo časa za tem je dobil zopet podobno dopisnico, kjer ga sin zopet prosi za 50 rubljev. Istočasno pa je tudi sest-a gospoda Mitovca, gospa Ze-leznikova pri Sv. Ivanu, dobila enako dopisnico. v kateri jc naprošena. naj pošlje M) rubljev. Oospe Žeiezmkovi se je zdelo to prosjačenie na vse strani malo sumljivo in je opozorila očeta, t. j. svojega brata, nai ne pošilja r.a J-lepo denarja, temveč naj se rajši prej prepriča, ako sin res prosi za toliko denarja. Kmalu naito je dobil oče v slovenskem jeziku pisano dopisnico, s katero mu naznanja sin, da ni niti vprašal za denar niti ga dobil. Tudi gospa 2elezniko-va je v tem času in sicer 3 dni po nemški dopisnici dobila od nečaka slovenski pisano dopisnico, kjer ii prav nič ne omenja denarja. Oč ivi d no gre tu za kako slepar-stvo, kjer kak ničvrednež izrablja na ta način denar od sorodmkor naših ujetni- I kov. Gotovo ne bo ta slučaj osam^en. — | Zato »varnno občinstvo in prisrtojfie obla- i sti k pazljivosti. ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA » TRSTU niu nmibuivvi3! «.mTt7ia.-tmipMaL Dclnitha glavirica K 11 .r ' U^.. mrm Biodp KinBM vse ===== Uradas ■ 9- — Rez. nkl. 25,tM.0D0. ia aajiMe IrčBiaferije. « «i :s MALI OGLASI lokltt t«L — S; fristojblu mm »m M-MSMieaU-TRt Odprt od 8* 2 zvečer nnprej Cena: L vrste X ID. vrste Ki. (ll4flffPii kmetovalci dobijo v obilici sadik Vrinurjl zgodnjega seljs in paradižnikov (po-modoro) pri A. Aljinovič, Sv. Ivau-Brand«žija 6fr. 942. 1142 Umi« UI|m p i kolodvora k v. Ane, 2 so!-:, nUV3 inSIlU majolična kuhinja, S kleti vodnjak s pitno votlo ia z vrtom ee pro^a U 12.00 ' K. Pojasnila daje Kapel nI. Scorzeria, sodar. (1140 Um ItllAtfai J9 svinja, ki je imela že eakr.it nu PrOBHJ mlad« Prod« se tudi sadiko od ohrovta (verzotf in zelja po 100 za K 1. Scorcola pendice HOJ. Vila Candussio. 1141 m •a vratsrju čevljarju. Naslov pove In^. SIS odd. Edinosti. C IffO (A 20—30} pritLaih težakov za Kranjsko SlS Pojasnila daj? podjetje zgradb Gobel Forti, ulicu GioV. Boccacio št. 13. 1139 llAfltflfllr*^ mlada, priknpljive zunanjosti, UU^millftitill izobražena, v gospodinjstvu izurjena. želi sjoznaDja oziroaria ktrer-jjondence z višjim državnim uradnikom ali akadeinićno na:ibra-ženim gospodom Tajuosl zajamčena. — Prya/.T,e ponudbe pod .»Resno misleča" na In-er. oddelek Edinosti pod št 1126. 113*> fjvlilt« vsake vrste kupuje Jakob Margou. Via LUttljb Politario 21 (pri mestni bolniftnici). 1001 FCf0$fftf ADt0n posioje^zopet v svojem fitev. 10. ateljeju v Tisto. Via deli« Poste 407 Odda I. nad, desno. «0 meblirana soba, na razpolago je tudi db kuhinja. Via Commerciale štev. 14, B fiorodns posojilnica In hranilnica registrovana zadruga ž omejenim jamstvom — v Trstu — vabi na • a v • vil Likerji. Velike in male partije prodam takoj po ugodnih cenah. Dvojen kumin buteljke po Vi Maraškin , „ lfl Menta n „ Vi Crema maršala „ „ ,/l Grenčica „Istriau „ „ V, Fernet . „ \ Vlahov DOMA« NABIRALNIKE) MRAN1LNE PUSICE) m. AJA f £ reglstrevana zadruga s omejenim poroitvom TRST - Plazsa della Caaerma S«. 9« nad. - TRST (v lastni hlil) vhod pe glavnih atopnilcah. Poitno hranilnični račun 16.004. TELEFON ŠL 952 Ima varnostne celico (safe deposite) za ehrarabo vrednostnih listin, dokumentov in raznih dragih wlnot> popolnoma VOrna proti olomn in pniara, nrejeno po najnov^jlom načinu Ur je oddaja strankam v najem pO najnisjlli cenah. STANJI VLOO NAO 10 HIUJONOV KRON. M« m: ii § fc tt t« h o< 3 k 5 m IpM* nak Maitik * mirti mil Stran IV. »EDINOST« štev. 139. V Trstu, dne 20. maja 1017, VI. vojno posojilo. Tržaška posojilnica in hranilnica naznanja p. n. občinstvu, da dov »Jjtiie malim podpisovalcem vojnega po - »jila 75 a lumbarda. Ker 40-Ietno vojno posojilo stane čistih K 92*— za K HK) nominalne vrednosti, vplača podpisovalec r:i t:i znesek le K 17 in še ta znesek se, .-■e strankam olajša podpisovanje, ozi-r-MM da vsakdo lahko prispeva k voj-i»c.»iii posojilu, obvezno vplača v dveh : b rokih: in sicer prvi kron 10, drugi po kron 7. Pri podpisu kron 50 nominalne vrednosti ie plačati obvezno dva obroka pa K 5. Vse ostale obroke se plačuje v obeh slučajih po K 5. Upamo, da se bodo tega načina podpisovanja posluževale najširše mase. Vsa nadaljna pojasnila in tiskovine se dobivajo v zavodu ob uradnih urah. Kmetovalci! Zopet se država obrača na svoje državljane, da s podpisom šestega v )incga posojila pripomorejo k utrditvi obrambne sile naše hrabre vojske, ravno v i • * 111 času, ko se v nasi bližini vrše naj-i,uic;si boji za ohranitev in obrambo na-š n r / nih tal! Podpisana Kmetijska družba tržaška pozivlje kmetovalce tržaške okolice, da tudi tokrat store svojo dolžnost n da s tem. da po svojih močeh pri-spev. k* temu vojnemu posojilu, pripomorejo k obrambi svoje domovine in svoje zemlje v nadi, da bo z dobrim uspehom spoieno tudi upanje na skorajšen časten in trajen mir! — Tržaška kmetijska družba. Otroški \rtec na Vrdelci priTedi na bin-koštni nedeljo, 27. t. m., vetselico v po-kritie stroškov otroškega vrtca. Ker se vrtec nahaja v najbolj ogroženem okraju in ie v sled tega prepotreben. ne dvomrmo, da prihitite k tej prireditvi vsi. ki vam je le m;>goče, zlasti pa sedaj, ko se ne more vsfed tužnih razmer potrkati niti tam. *ier -o nam bila vrata vedno na -stežaj okl-i/rta. iorei upamo najlepše udeležbe in pa j a ne bo drugih prireditev ta dan. Seme za povrtnino in umetni gnoj. Cesarski komisar razglaša: Ce že v mirnih :-is< <\7u- ^t vsakega vrtnarja je, da ne pusti bdelanega niti najmanjšega koščka svojega s\eta, in zato si mora nabaviti k: ' kor mogoče veliko semenja, da ga po e m tako zagotovi pridelek, s kaic-nn: e bo vsaj deloma dala pokrivati pre-1m\- i našega prebivalstva. Mestni magi-sti »t zato ponovno opozarja, da ie v svn o povzdige vrtnarstva nabavil seme-• i_* ,*>vrtnin raznih vrst in poleg tega tudi umetni gnoj. 1 semenje i umetni gnoj sta mi razpolago kupcem v ribji tržnici, kjer v :«» poverjeni občinski nameščenec oskrbuje prodajo vsak ian od 9 dop. do 12 opoldne in od 3 do 7 pop. Kdo ve kaj? Kdor bi vedel. kje se na-i!jia Jožef Nardin. rojen leta 1S78. na Vo-grskeni, (na Kaiolišču). naj blagovoli sporočiti njegov naslov Frančiški Kumar v Trstu, ulica Amerigo Vespuoci št. H. Mestna zastavljalnica. \ ponedeljek, 21. L m., se bodo od 91/- dop. do 1 !>op. in od M j do h1 pop. prodajale na javni dražbi dragocenosti, zastavljene meseca marca 1. 1915 na svetlomodre listke serije 137 in sicer od št. 147.401 do št. 149.000. Par vojaških čevljev so šolski učenci ! jšli v gozdiču pti Piščancih. Kdor jih je i-zgubil, naj se obrne na vodstvo slovenske mestne ljudske šole v Rojanu. _ Sanzin, okrajni načelnik v Skednju, v počastitev spomina svoje soproge K 30 in J. Cesca K 10 za vdove in sirote padlih vojakov. Uradniki tržaške čistilnice mineralnega olja K 94'82 kot 31. prispevek Rdečemu križu. Carinski uradniki v Trstu K 50 za v-Jove in sirote ob Soči padlih vojakov. Političnemu društva »Edinosti« so na občnem zboru darovali gosp. N. N. in ga. K 10 in g. Neimenovani K 10. — Iskrena hvala. Darovi, došli vladnemu komisarja. Tvrdka Savel D. Moiiano K 219*80 in sicer K 152*60 v poravnavo podpor, izplačanih njenim delavcem od 25. marca do 19. majnika t. 1., in K 67*20 kot dar imenovanemu skladu. DAROVI. V buiietu Dekleva za Ciril-Metodovo družini. \ilko daruje K 10 svetoivanski p(Klru/.nici družbe sv. Cirila in Metoda za ;>odarjenili 10 originalnih škatljic Ciril-Metodovih užigalic, ki mu jili je odstopil pridni Anzel. Rodoljubno omizje K 12. Čebelice pii Anzlu ob svoiem (-'ihodu med vojake v slovo in s pozivom: Vi. ki osta-% spominjajte se naše prekv»ristne družbe in nas. ki nismo nikdar Hi ne bomo pozabila!; nanjo!: \ ilko Maroli K 10, Nazarij Clrižon K 2o, Angelj Dekleva K 10, Fran liojc K 10, Stamcar K 2o in H. Schmklt K in. — Dalje prijatelji vpoklicancem v »{fzdrav z željo po skorajšnji povrnitvi v zdravju in zadovoljstvu: Jakob Parčina K 10. P. Defranceschi K 10, Jakob Jurca K 5, lostp Mislej K 5, Lazar Marcelj K 5, lakob Košmerlj K 10, dr. Feriolja K 6. Stanislav Radirtowicz K 3. M. Lunič K 5. Ivo Petric K 30. Rudi Ceh K 20, Zdravko Katnik K 10. Teodor Rogelj K 1. Miksa (lomzi K 10, Rogelj K 1, mati g. Orižoita su.u za o.bodnieo K 10, Alojzij Ferfolja K 50. Skupno so torei darovali tem povod-wn v buitetu Dekleva K 312. Denar hrani uredništvo. Za naše junaške branitelje darujejo: Štefan Blažič / slov., 1 ital. knjigo, gca. Irma C ►k 1 letnik ^Slm ana . gca. Olga hhiia — Ko* er 1 let. ■ Haus u. Welt«, g. Maks Cotič množino hrvatskih časopisov, ^a. Mihel-č Slov. Narod in »Slovenca*, -a. Peric te J. prispevek časopisov, g. I. Cevna. Kolon j a 7»» raznovrstnih knjig in mnogo il. časopisov. Lepa hvala! narovi, došli vladnemu komisarju, C. kr. i nančni stražniki v Tr>tu po c. kr. na-inevnivtv enem predsedništvu povodom r >jv.-«c J '.e Njcvega \'eličatistva cesarice K za vdove in sirote ob Soči padlih vojakov. Ivan pL ar Jim mrl K 200 v ., ist komiteju za vantvo mladoletnih. \< s;. > II. mestne ljudske šole v ulici j J.'I iria K 16, nabranih med učenci, in j:r .ihrvico za Rdeči križ in polovico za vdove in sirote padlih vojakov. Vodstvo lindske in meščanske šole v ulici t crriera K 15, nabranih med šolsko mla-ežjo. za Rdeči križ. Uradniki mestnega ek- iHHiiata K 17 za vdove in sirote padlih Tržacanov. Aleksander P. Basili K 10 kot mesečni prispevek skladu za brezposelne, i . Schnabl K 25 v korist komiteju za šol-suodooiv voiniškim sirotam. Vincenc Gospodarstvo. Lesni pepel je izborno umetno gnojilo za ajdo. Vsaka rastlina zrase iz hranilnih snovi, ki jih dobi iz zemlje in zraka s posredovanjem solnčne svetlobe ter njenih različno učinkujočib svetlobnih žarkov. Ce pridelano rastlino ali njeni plod (zrnje) sežgemo, ostane samo majhen del pepela, ki je rudninska snov rastline. — Rastlinski pepel sestoji iz raznih rudninskih snovi; najmanj je v njein fosforove kisline in kalija, dasi sta te dve snovi silno važni za uspešno rast in prav posebej za dobri in bogati pridelek zrnja. Ce ni v zemlji aH gnoju dovolj fosforove kisline in kalija, ni bogatega pridelka tudi pri močnem gnojenju s hlevskim gnojem. zlasti če je ta nepopoln, kakor je običajno pri nas. Naredimo primero: Suknena obleka sestoji povečini iz sukna, podloge in platna in le majhen del pride na gumbe, sukanec (cvirn) in šivanko, s katero se obleka sesije. Sivanka in sukanec sta pa zato vseeno važna, kajti brez njih najbolj moder krojač ne more narediti obleke. Šivanka in sukanec se moreta glede svoje važnosti primerjati s fosiorovo kislino in kalijem pri rasti rastline. Naše poljske rastline kakor n. pr. žito, ajda iti. neobhodno potrebujejo za svojo rast fosiorovo kislino, ki se precej enakomerno porazdeli po celi mladi rastlini, a čimbolj rastlina zori, prehaja fosforova kislina v cvetje in končno skoraj vsa v zrel piod (zrnje). Brez zadostne množine fosforove kisline v zemlji kmetijske rastline ne morejo bogato ali sploh ne obroditi in ne pleniti klenega, debelega in težkega zrnja. To vse prav posebno velja za strniščno aj ju, ki raste kratek čas in mora zato takoj v pričetku v zemlji dobiti dovolj lehko zaužitne fosiorove kisline. Ce naj strniščna ajda dobro obrodi, se ji mora pognojili s fosfatnim umetnim gnojilom, najbolje s kakim superiosiatom. Pred vojno so poiabih kmetovalci na Kranjskem samo za strniščno ajdo na leto ka-kili 200 vagonov superfosfata. Superfosfata pa letos ne bo. in če ne bo aidi pognojeno s fosforovo kislino, ne bo bogatega pridelka, če bo tudi vreme ugodno in ne bo toliko škodljive zgoJnje slane. Kaj je torej storiti? Poiskati nadomestil za superfosfat. Izborno in enakovredno nadomestilo za superfosfat pri gnojenju ajdi je pepel od lesa. Pepel od premoga ni kot gnojilo sploh nič vreden. Pepel lesa od listnatega drevja ima v sebi iostorov kisline m 10'' ka5t;^ pepel lesa od iglastega drevja ima v sebi 2*2/0 fosforove kisline in b',o kanja. Pri gnojenji ajdi bi bilo torej vzeti na oral štirikrat toliko pepela kakor superfosfata. t. j. S00 ^o 1200 kg. l akih množin lesnega pepelu pa seveda tic bo dobiti, a kolikor se ga dobi, bo dobro došel in bo vsaka množina pridelek ajdovskega zrnja znatno pomnožila in zagotovila. \>led pomanjkanja superfosfata sežite pri gnojenju aidi po pepelu od lesa, če hočete, da bo ajda obrodila in pričnite takoj zbirati in iskati iak pepel že sedaj, kajti do setve ajde je samo še slabe tri mesece, 100 kg čistega, t. j. presejanega pepela od lesa je kot umetno gnojilo z ozirotn na svojo \sebino fosforove kisline in kalija vredno v primeri z današnjo ceno superfosfata in kalijevih gnojil povprečno 10 K: seveda pepel od trdega lesa (bukovega ali hrastovega) tudi več, od mehkega lesa pa primerno manj in i stota ko manj nečisti pepel ene ali druge vrste. Zbirajte in iščite pepel od lesa kot izborno umetno gnojilo za letošnjo setev strniščne aide, da si zagotovite obilen pridelek, če nam Bog obvaruje ajdo pred slano! Gustav Pire. Pj ptffiiiSjifg TfHKE j Mehanična delavnica. ODLIKOVANA L1VARNICA OSVALDELLA. Via Medim 26. Izdelovanje iu poprava stroja v in motorjev. Proračuni. _ Knjigoveznica PIETRO PIPPAN, Trst, ulica ValUirivo 19. Artistična vezava. Žepni koledarji lastnega izdelova-nja. Vpisniki (registri) posebnega sistema. 207 Majolične peči in Štedilniki M. ZEPPAR, nI. & G io van ni 6 in 12. Najboljša izdelovanja ia najpopolnejša vrsta. (Jene zmerne. 202 Hotel Continental Trst, ulica San Kicolft št. 25 (bliza Corsa). Prenočišče za vojake. Dvigalo. Cene zmerne. Poatre/.ba toćna. 190 Papir« VELIKA ZALOGA PAPIRJA za ovitke, papirnatih vrečic lastne tovarne. — Valčki raznih barv in velikosti. Cene zmerne. — Gustone Dollinar Trst, Via dei Gelsi 16. 256 Šivalni stioji. DELNIŠKO DRUŠTVO ŠIVALNIH STROJEV SINGER, Trat. Corso 20. Prodaja Šivalnih strojev in vseh pritiklin. Dalavnica za popravljanja. 25S „Salone Edison" Trst, Vojaški trg (Pia/za Casarma) Palača Via-nello. Naj pri ljubljeni kinematograf tržaškega občinstva, kjer se predstavljajo najboljši gleil^liški filins. 211 Damska krofačnica A. RIEGER, Trst, ulica Torrente št. 30, I. nacist-Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledališče itd. Tene zmerne. 337 Trgovina lestvi n in koloni jal IVAN BIDOVEO, Trst, ul, Uampanile 13 (i'rg Ponterosso) Zaloga mesa v konservi. sariin. kondenzirano mleko, mezge, čokolade in kakava. Velika izbere likerjev in domačih vin. Specijaliteta: marmelada Cena smerne. 2260 Nepremočliivi plašči. LEOPOLD HA AS, Trst, Corso 2 in via Ilarriera vecchia 10. Bogata izbera vojaških pla^čev od K 20-— naprej. 257 (estvine na debelo. Bogata izbera vsakovrstnih jestvin; proda na debelo RUGGERO G-AMBEL v Trstu. nlic;i delie AC'jUe vogal ulice Coroaeo. 244- Pasi za prenos in platno za jadra. LCIGI ZUCULIN, odlikovana tovarna zagrinjal in asfaltov. Rojan š^ev. 2. I'rad idica Glie^a 2. specijaliteta: zastori /.a gostilna, kavarne. prOila-j jali.fj itd. 232 Manufakturne trgovine. SUCCESSORI (Nasledniki) PIETRO TAVO LATO Trst, Lesni trg (Piazza della Legna) štev. 1. — Bogata i/bara manufakt urnega blaga. — Cene zmerne. 194 Kupujem dnevno v vsakovrstni množini 8GT lepe vrtnice * s dolgim ?cc!J«m V. Perolli uL S. Nicol* it. 28 \ Vino ©pol zajamčeno naravno, na drobno in debelo, dacirano in prehodno se proda. Pojasnila daje G. F E S T I, Via Carintia štev. 12. Hermangild Trocca filST, »Bcfl Borriera vecchia I ima veliko zalogo mrtvaških predmetov Venci iz porcelane in biserov, vezani z medeno žico, iz umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike itd. itd. ogoooooannnnnnonnononnooonnoDoon " topli m MH Trst - Corso štev. 39 - Trst Razglednice v platinu. Specijaliteta: o slike v barvah, fotosehizzi. Gabinet, a visit, povečanja, reprodukcije vsake g slike. — Električna razsvetljava. — a _ BBtMĐBOnBflBB! □ O o o n ° o o ° n o ■d MMBRINUS ZDRAVNIK Med. Dr. Korol Pernici* stanuje v Trstu, ul. Glulla 76 IU. n. (zraven Dreherjeve pivovarne) In ordlntra v ulici Carintia 39, L od 3 do 4 pop. za notranjo, norvozno In otroiko bo- lesni (blizu cerkve sv. Antona novega.) □♦□♦□♦□♦□♦□♦□♦□♦♦□♦□♦I S IVAN KRŽE - vsaki veier ob 9V» cr ci E. . ----- nnM Trst j □ Plasso ton Glovannl 1. □ TffllflAn kuhinjskih in kletarskih potreb- [ ♦ LUlUjU §CCn od lesa in pletenin, škafov. 4 9 brent, čebrov in kad. sodčekov, lopat, re- [ n Set, sit in vsakovrstnih košev, jerbasev in < O metel ter mnogo drugih v to stroko spa- l g dajočih predmetov. — PRIPOROČA svojo t O trgovino s kuhinjsko posodo vsake vrste 4 emaila, vrst kosi- bodl od porcelane, cinka, nadalje pasamantorje, kletke zemlje, tarjaali Itd Za gostilničarje pipe, kroglje, sesalje In stekleno posodo za vino i. t. d. i. t. d. Vstopnina K 1- Sirov gumi tudi v najmanjših množinah kupi »OLLA« tovarna gumija, Dunaj II, Praterstrasse 57. mmammmmmmmammmmmmmmmmmm Htm s« ve? oglarjev proti dobi omu plačilu. — Ve? se izve pri tvrdki J. Tavter, Trstv ul. S. Zaccaria štev. 3. Umstno-lofosraflčnl ssfslfs Trst ulica del Riva št. 42 (pritliije) Trst ZtU i Izvršuje v=ako foto^rafižao delo kakor tudi razglede, posnetka, notranjost lokalov, porcol.iQ.iatw plošre zfi vsnkovrst sporntmika. POSEBNOSTI PdVS^ANJI m VSAKE F9T05R£?Wa m Kudi uJobuosti g'>sp. uurouui-kov sprejema naroćbe i a jih ii-vrb uje na keg» tu«li če ui ud zadruce. in jih obre di tj 0| večje zneske po do-stuje po ^ |4 jO govoru. Ti večje zneske po - , - govoru. Trgw otvarja čekovne račuoe z dnevnim obresto-'anjem. Vlaga se Uhko po eno krono. fcštM-taniiacii ratin 75.171 TELEFON 1M4. Traovsko-okrfna zadrugo v Trstu rogistrovana zadruga s neomejenim Jamstvom ulica 1 Fraacesco štev. 20, II. nasiropje o hiši Usta „Edinost" Posojila duje oi osebni kredit in na sastave proti plačilu po dogovora. Uradne ure: vsak dan za stranke od 8 predp. do 1 popoldne. Priporoča male hranilne skrinjice, ki so posebno primerne za družine. JADSANSKA Trst, Via Cassa di l^lsparn^l© Iž^z. 5 Kapital in rezerva K 0,090.000.— -- ctapžla2 in ^ezarva K 3tS93.000.- FILIJALKE: Dunaj Tegethofitrasse 7-9, Dubrovnik, Kotor, Lj ibljana, Metković, Opatija spHt, Šibenik, Zadar. KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pis.na, prijoritete, delnice, srečke Itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blago ležeče v javnih skladiščih. SAFE - DEPOSITS PROMESE. Brzojavi: JADRANSKA. — menjalnica == VLOGE NA KNJIŽICE od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka svojega. Obrestovanje vlog na tekočem in žiro-računu po dogovoru. — Akredetivi, čeki ir. nakaznice na vta tu- in inozemska tržišča. Živahna zveza z Ameriko. Prodaja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrst* nlh papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. Stivbni krediti, rembours-krediil. Krediti proti dokumentom ukrcanja. — Borzna naročila. — Inkaso. Telefoni: 1463, 1703 in 2676. U3AOKE UftE: ot2 9—1 pop. : ŽSK3MT S4ENIC —