L 1 VESELJE MLADIH NA SNEGU Letošnjo zimo kar dolgo ni hotelo biti snega, v teh januarskih dneh pa ga je namelo dovolj, da so že nestrpni smučarji prišli na svoj račun. Upamo, da bo na smučiščih dovolj snega tudi med šolskimi počitnicami, ko se bodo številni šolarji odpravili na bele poljane. Sole bodo organizirale smučarske tečaje in šolo v naravi, nared bodo smučišča nad Libojami, v Preboldu, na Gozdniku, Golteh in drugod. Posnetek smo narediliv pn/ih januarskih dneh nad Libojami, kjer je OS Žalec organizirala šolo v naravi in smučarski tečaj z udeležbo 150 šolarjev. Celje - skladišče D-Per III 5/1981 lil ■ 1119841018 1 COBI SS ® . 1 Številka 1 Januar 1984 1 ippi Si Sk "1| »SAVINJSKI OBČAN« izdaja Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Žalec Uredniški odbor: Venčeslav Satler (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), člani: Marjan Golob, Jože Golič, Franc Izlakar, Vera Kalčič, Jernej Koštomaj, Cveta Mikuž, Kristjan Markovič, Mojca Nahtigal, Irena Terglav, Breda Verstovšek in Milan Žolnir. Novinar: Irena Jelen. Vodja dopisništva: Vladka Cerovšek. Lektor: Anka Krčmar Naslov uredništva: Žalec, Heroja Staneta 1, telefon 710-671 Grafična priprava: Savinjski občan Tisk: ČGP Večer Maribor Naklada: 11.000 izvodov Po sklepu Republiškega sekretariata za interniranje št 421-1/72 je časopis »Savinjski občan« oproščen prometnega davka. Marca letos bodo zbori občinske skupščine in skupščin samoupravnih Interesnih skupnosti v občini na svojih sejah opravili volitve nosilcev najodgovornejših funkcij v svojih skupščinah. Za te nosilce so ustavne spremembe in iz njih izhajajoča zakonodaja uvedle dveletni mandat z možnostjo enkratne ponovitve še za dve leti, vendar na podlagi uspešnosti njihovega dela v sedanjem mandatnem obdobju. Zato v tem času v vseh sredinah ocenjujemo, kako so s svojim zgledom, načinom in metodami dela v sedanjih gospodarskih razmerah prispevali k afirmaciji delegatskih odno- SUJaSS^pSEpE y 1 j|i »,^| h ■■■■■ sov. Preverjamo, če so nastopili v tem dveletnem mandatnem obdobju kakšni drugi vzroki, zaradi katerih posamezniki ne bi več mogli opravljati funkcij (da so npr. v tem času izgubi!; delegatsko bazo ali morda dolžnosti, ki niso združljive s „edanjimi, in podobno). Kjér bo šlo za nova kadrovanja najodgovornejših nosilcev, bomo ie-te izbrali med že izvoljenimi člani delegacij ali delegatov na volitvah 1982, ker bi sicer morali opravljati nadomestne volitve v določenih Organizacijah ali skupnostih. - Predvolilne aktivnosti, katerih glavna nosilca sta Socialistična zveza delovnega j PNC) 1 ^ i wPimaWHl ÌCÌ11 IfsM MURI- ljudstva in Zveza sindikatov z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, v naši občini že potekajo. Neposrednih volitev oziroma splošnih volitev, tako kot leta 1982, ne bo, bodo pa opravljene za izvolitev vseh nosilcev temeljne kandidacijske konference v vseh TOZD in KS in sicer v času med 30. januarjem in 11. februarjem 1984. Na teh konferencah bodo tekle razprave o vseh dosedanjih nosilcih najodgovornejših funkcij v občini, republiki in nekaterih v skupščini SFRJ. Na podlagi teh razprav in ocen v občinskih DPO in samoupravnih inte- resnih skupnosti bomo letos volili v naši občini: — predsednika in podpredsednika občinske skupščine —■ predsednike in podpredsednike zborov občinske skupščine — predsednike in podpredsednike oziroma namestnike predsednikov Skupščin SIS v občini —predsednike in podpredsednike zborov izvajalcev v skupščinah SIS — predsednike in podpredsednike zborolr uporabnikov v skupščinah SIS; v republiki pa naslednje: — predsednika, podpred- sednike skupščine SR Slovenije, — predsednike, podpredsednike zborov skupščine SRS, — predsednika (in člana) predsedstva SR Slovenije, — člana predsedstva SFRJ iz SR Slovenije, — predsednike, podpredsednike skupščin iz zborov izvajalcev tet zborov uporabnikov SIS na ravni republike, — delegate v DPZ skupščine SR Slovenije in delegate v delegaciji skupščine SR Slovenije za Zbor republik in pokrajin skupščine SFRJ. Pavlina Glušič Olimpijski ogenj tudi v Žalcu Prvič v zgodovini bomo sprejeli olimpijski ogenj v Žalcu in sicer na stadionu 2. februarja 1984 ob 13,30. S prireditvami, ki bodo po- tekale ves teden, se bomo vključili v največjo športno manifestacijo pri nas — zimske olimpijske igre v Sarajevu. Olimpijski ogenj bomo pozdravili v Sloveniji prvič, v Jugoslaviji pa tretjič. Za olimpijske igre v Sarajevu bodo ogenj prižgali, tako kot vedno doslej, v Grčiji 29. 1. 1984, že naslednji dan pa bo prispel v Dubrovnik. Vse do začetka iger bo ogenj potoval po Jugoslaviji. Kot že rečeno, bomo pozdravili olimpijski ogenj 2. februarja ob 13.30 na stadionu v Žalcu, ko bo Franci Naraks, nekdanji državni reprezentant in olimpijski kandidat v tekih na 800 in 1500 m ponesel ogenj na prireditveni prostor. Celotno manifestacijo pripravlja poseben odbor pri Občinski telesnokulturni skupnosti. Med tednom se bodo zvrstile posamezne športne prireditve, 4. februarja pa bo svečana otvoritev smučišča na Gozdniku. Organizator sprejema olimpijskega ognja poziva vse trgovine in ustanove, da svoje poslovne prostore urede v duhu olimpijskih iger. Med letošnjimi dobitniki Kraigherjeve nagrade je tudi naš občan Leopold Rajh, predsednik kolegijskega poslovodnega organa SOZD Agros. Prejel ga je kot priznanje za izjemne dosežke trajnejšega pomena v gospodarstvu, v delovni organizaciji SIP-Strojna industrija iz Šempetra — v letih 1968 do 1982. Leopold Rajh Kraigherjev nagrajenec Med letošnjimi dobitniki nagrade in priznanja Borisa Kraigherja sta tudi Leopold Rajh in SIP Šempeter. Priznanje SIP-a je prejel predsednik DS Marjan Zupančič. To visoko priznanje je vsekakor prišlo v prave roke, saj ima Leopold Rajh kot gospodarstvenik in dolgoletni direktor SIP Šempeter nedvomno velike zasluge za vsestranski razvoj in uveljavitev te naše mlade industrije kmetijske mehanizacije, ki pa se je s svojo kvaliteto že uveljavila doma in v svetu. S svojimi dosežki oz. proizvodnimi programi se je. SIP povzpel v vrh evropske kvalitete na področju kmetijske mehanizacije, kar je veliko priznanje delovnemu kolektivu in njenemu direktorju Leopoldu Rajhu. Njegovo delo je vtkano v razvoj delovne organizacije od (Nadaijevanjè na 2. strani) VENO SATLER glavni urednik Občinska konferenca SZDL Žalec izreka zahvalo in priznanje dosedanjemu uredniškemu odboru našega glasila Savinjski občan za uspešno izdajanje glasila pod vodstvom glavnega urednika Jožeta Jana in odgovornih urednikov Lojzeta Trstenjaka in Janeza Krofliča. V dobrih petih letih je postal Savinjski občan nepogrešljiv in težko pričakovan obiskovalec naših domov. Redno prinaša mnogotere novice, vesti, želje in obvestila o bogatem gospodarskem, kulturnem in političnem ter drugem vsestranskem udejstvovanju v občini. Novemu uredniškemu odboru želimo uspešno delo. Prepričani smo, da bodo izražene dobre želje ob imenovanju tudi uresničene, da bo Savinjski občan še objektivnejši in pestrejši glasnik dela in življenja pridnih Savinjčanov. Odgovorni urednik bo tudi v prihodnje Janez, Krof lič, za glavnega, ured: nika pa smo imenovali Venčeslava Satlerja, priznanega družbenopolitičnega delavca občine. Bil je predsednik občinskega sveta ZSS, občinski družbeni pravobranilec samoupravljanja in nosilec drugih odgovornih dolžnosti v občini in krajevni skupnosti Žalec, kar nam zagotavlja, da bo tudi to dolžnost izvajal odgovorno in vestno. Janez Meglič v-____________________________J VELEBLAGOVNICA Izkoristite ugoden nakup, poceni oblecite vso družino 2ÄLEC POSEZONSKA RAZPRODAJA mi 16. 1. do 15. 2. ’84 30—40 % CENEJE PRODAJNI CENTER • BLUZ • SRAJC • ČEVLJEV • PLETENIN • KONFEKCIJE LEVEC IZ NAŠIH DELOVNIH KOLEKTIVOV MIK PREBOLD KORAKA Z MODO . .. Ženska krila in hlače z oznako M!K Prebold se uvrščajo v splet ženskih modnih oblačil, po katerih je na trgu živahno povpraševanje. Ta enovita« delovna organizacija s 169 zaposlenimi (prevladujejo ženske) si je z dobrim posluhom za želje in zahteve ženskih kupcev na področju svetovne mode pri nas že pridobila sloves izdelovalca kvalitetne konfekcije. MIK Prebold s svojimi izdelki zalaga večji del Slovenije, širšo področje Hrvatske in Bosne, mesto Beograd in druge trge v Jugoslaviji. Izdelke, ki so jih skrojili in sešili v MIK-u, pa z veseljem oblačijo tudi ženske , na tujem, predvsem v ZR Nemčiji. MIK za zdaj sodeluje v mednarodni menjavi zgolj s svojimi storitvami za znane sredstva za uvoz določenih tkanin oziroma surovin. Tako se na trgu občasno pojavlja pomanjkanje jeansa in drugih modnih tkanin. V takšni situaciji je nabava ustreznih blag zahtevnejša od same prodaje finalnih izdelkov na trgu. Delo, ki ga kolektiv MIK opravlja za inozemske kupce, je zalo natančno in zahtevno; vsak šiv mora biti na svojem mestu. Delavke morajo biti zbrane za stroji, tako da ne pride do napak, ki bi jih inozemski kupec opazil in delo zavrnil. Vendar se to še ni zgodilo Da je bila delovna organizacija MIK Prebold tudi v preteklem letu uspešna kažejo 11-mesečna gibanja proizvodnje in dohodka: celotni dohodek je porastel z indeksom 128, proizvajalci, ki delajo na novih strojih. Za zdaj so v samem vrhu izdelovalcev modne konfekcije s kvaliteto in modnimi dizajni, na področju produktivnosti pa jih čaka še veliko' dela; to je predvsem posodobitev strojne opreme. MIK Prebold se hitro prilagaja razmeram na tržišču. Tako mesečno sproti ponudijo svoje izdelke tržišču. Če ne bi bili tako iznajdljivi in uspešni v kreiranju modnih oblačil, bi se pri takšnem sprotnem načinu ponudbe lahko zataknilo, kar se v MIK-u ne dogaja. Slabo plačevanje kupcev, nenehne podražitve tkanin in drugega, kar spada k proizvodnji konfekcije in s čemer se spoprijemajo v današnji situaciji, hromi in zavira uspešno gospodarje- zahodnonemške partnerje in si tako pridobi potrebna devizna sredstva za uvoz. S tem seveda ni rečeno, da MIK Prebold čez čas ne bo izvažal tudi svojih finalnih izdelkov, katerim tudi poslovni sodelavci priznavajo kvaliteto. Mikovi modni kreatorji so prisotni na največjih sejmih mode, od koder prinašajo modne novosti in jih z dodatkom lastnih izvirnih zamisli in kreacij vnašajo v svoj proizvodni program. Res pa je, da ima-mò zadnji čas pri nas skromnejšo izbiro tkanin, pač zato, ker so domala usahnila dohodek 145, skladi pa 121. Osebni dohodki zaposlenih so v tem obdobju znašali v poprečju 13.000 dinarjev. Vodstvo DO pravi, da glede produktivnosti še niso rekli zadnje besede in da so še določene rezerve. Na poti do večje produktivnosti jih ovira deloma že zastarela in izrabljena mehanizacija. Res je sicer, da so v zadnjih letih uspeli zgraditi novo, sodobno halo in s tem izboljšati delovne pogoje, vendar imajo v delavnicah tudi stroje, ki jih bo nujno treba zamenjati z novimi.>-V takih pogojih je kajpak težko korakati s nje, ki pa kljub temu teče po zastavljenih tirnicah. Marija Strgar, predsednica TOZD Konfekcija: „Prizadevamo si, da bi ustvarili pogoje za še boljšo dohodkovno povezanost. S kvaliteto naših izdelkov smo lahko zadovoljni, dvigniti pa bo treba produktivnost, saj je v tem ključ do večjih osebnih dohodkov. Delovne sile že primanjkuje, zato se trudimo, da bi v kolektivu usposobili kar največ mladih šivilj in si tako zagotovili potrebno delovno silo. Sprotna prodaja naših izdelkov, ki smo jo uvedli, ni brez tveganja, vendar je naša Leopold Rajh - Kraigherjev nagrajenec (Nadaljevanje s 1. strani) vsega začetka. Razvojna pot, ki jo je do danes prehodil SIP, ni bila lahka in uspeh je rezultat izrednih naporov in vloženega dela pa tudi prizadevanj in odrekanj, ko je šlo za izgradnjo prepotrebnih novih hal in njihovo opremljanje. Leopold Rajh je imel ves ta čas izreden posluh za dobro organizacijo dela, osvajanje novih programov in za prilagajanje potrebam slovenskega in jugoslovanskega kmetijstva. Sipov razvoj se je pričel z ustanavljanjem mreže servisnih delavnic v Sloveniji 1954. leta. Takratna zadružna zveza Slovenije je ustanavljala servisne delavnice predvsem v kmetijskih središčih, kar je bila sicer dobra zamisel, vendar takrat skoraj nismo imeli kmetijske mehanizacije in tako je marsikatera delavnica zgolj životarila. S prihodom Leopolda Rajha se je Agroservis kot predhodnik poznejšega SIP-a začel preusmerjati v proizvodnjo kmetijske mehanizacije, da bi zapolnili vrzel, ki je vladala v 'kmetijstvu. Njegovi prvi proizvodi so bili stroji za obiranje hmelja. Takrat so že imeli pre-, cej kadra, ki je bil osnova za1 nadaljnji razvoj. Ta, širša usmeritev v proizvodnjo kmetijske mehanizacije je sovpadala s takratnimi družbenimi prizadevanji za hitrejši razvoj kmetijstva in za povečanje kmetijske proiz- vodnje, kar. pa ni šlo brez kmetijske mehanizacije. Potrebe so se zlasti kazale v živinoreji. Veliko ljudi je odšlo v industrijo in na druga delovna mesta, zato so kmetovalci nujno potrebovali stroje za spravilo krme. SIP je prilagodil svoj proizvodni program tem potrebam in začel proizvajati stroje za spravilo krme — od kosilnic do zgrab-Ijalnikov, samonakladalnih prikolic in druge opreme. To je bila že zahtevna proizvodnja, za katero še niso imeli dovolj izkušenj, zato so se kot kooperanti povezali z znano avstrijsko firmo Pöttinger in potem v vsega 10 letih v celoti osvojili njen proizvodni program in temu primerno so se tudi tehnološko in tržno postavili na lastne noge. Ob takšnih tehnološko zahtevnih proizvodnih programih so vsa I eta posvečal i vel i ko skrb usposabljanju kadrov. SIP-u je uspelo usposobiti in pridobiti tehnološko močan kadrovski sestav, ki se že leta nazaj lahko pohvali tudi z lastnimi tehničnimi in tehnološkimi rešitvami. Tako so v SIP-u osvojili že široko paleto drugih kmetijskih strojev, kot so stroji za pripravo travne in koruzne silaže, kombajne za obiranje koruze, tro-silce gnojil, naprave za pripravo močnih krmil in druge stroje. SIP je tako postal največji jugoslovanski proizvajalec kmetijskih priključnih strojev, saj se njegova letna proizvodnja že bliža 50.000 enotam. SIP z drugimi proizvajalci kmetijske mehanizacije, danes združenimi v SOZD Agros, so tako tvorci popolnoma nove stro-'jegradniške veje v Sloveniji, ki se s svojim programom vse bolj uveljavlja na zahtevnih tujih tržiščih. Izvoz sipovih izdelkov zajema že 23 % letošnje proizvodnje, kar predstavlja 11 milijonov dolarjev. SIP hkrati z zahtevnim proizvodnim programom tehnološko izboljšuje svojo opremo. Tako se pravkar z vrhunskimi dosežki opremlja na področju obdelave kovin. Zaradi svojega mednarodno izvozno konkurenčnega programa je uspel na natečaju za pridobitev znatnega deviznega kredita pri mednarodni finančni korporaciji IFC. SOZD Agros danes združuje in povezuje na delovni osnovi že osem tovarn, v doglednem času pa se bosta priključili še dve. Tako združeni in močni, s skupnim nastopanjem na tržišču, s smotrno delitvijo dela in s proizvodnjo skupnih izdelkov so postali učinkovitejši in racionalnejši v poslovanju. SIP ima v okviru Agrosa nedvomno izjemne možnosti za še učinkovitejše poseganja v mednarodno konkurenco — ne glede na to, da je visoko stopnjo izvoza že znatno presegel. Na podelitvi so hkrati SIP-u izročili priznanje, ki gaje prejel predsednik DS Marjan Zupančič. Čestitamo! Tk. L. Marija Strgar ponudba spričo kvalitete pa tudi dizajna uspešna." Marija Antonič, predsednica centralnega delavskega sveta MIK Prebold: „S TOZD kovinarjev in mizarjev nismo imeli veliko skupnega, zato se je ta dejavnost spojila z drugo delovno organizacijo," nam je dejala Marija Antoničeva. „Prepričani smo, da se bomo sedaj laže in hitreje specializirali v naši osnovni proizvodni dejavnosti, to je v izdelovanju modnih ženskih kril in hlač. Treba se bo še bolje organizirati in s posodobitvijo proizvodnje (stare stroje bo treba zamenjati!) doseči višjo produktivnost, hkrati pa obdržati že doseženo kvaliteto naših izdelkov. Sprotna prodaja, za katero smo se odločili, se je izkazala kot uspešna. Na tak način lahko boljše spremljamo vse modne novosti domà in v svetu in če je treba zelo hitro osvojimo kakšno novost, ki se je pojavila Marija Antonič na trgu, in jo posredujemo trgovini.' Ne glede na našo samostojnost imamo na široko odprta vrata za poslovno tehnično sodelovanje. Manj je znano, da MIK uspešno sodeluje s kooperanti, kajti ti imajo že 45 odstotkov skupnega deleža v proizvodnji. Njihovo delo se kajpak odvija ob naši pomoči in v tesnem sodelovanju." Viktor Kristan, sedanji predsednik konference sindikata, je od vsega začetka zaposlen v tej DO. Spomni se, kako so začeli na nekaj strojih in vsak si je moral prinesti od doma stol, ker ga delavnica ni imela. Danes je seveda vse drugače, vse, kar imajo, pa so si ustvarili s pridnim delom. Povedal je še, da imajo urejeno družbeno prehrano in da so poskrbeli tudi za letni oddih članov kolektiva in njihovih družin. V ta namen so jim na voljo prikolice. V DO imajo razvejeno delavsko samoupravljanje in dobre medsebojne odnose. L. T. Viktor Kristan Stane Skok ZAKLJUČNI RAČUN: OCENA TATOV IN OPOZORILO NA TEŽAVE Februarja bodo delavci na svojih zborih obravnavali in sprejemali zaključne račune za minulo leto. Le-ti naj bi poleg rezultatov gospodarjenja opozorili tudi na ključne težave in probleme gospoda-rejenja ter upravljanja z družbenimi sredstvi v letu 84. Čeprav so v preteklih letih sindikati skupaj z delavci tekoče spremljali rezultate gospodarjenja preko celega leta, se je pokazalo, da morajo delavci ob koncu leta oceniti uspehe, dosežke ali pa slabosti svojega celoletnega dela. Le tako so namreč delavci lahko nadzorovali uresničevanje sprejetih sklepov in odločitev. Vse to pa je pred dobrimi štirimi leti porodilo misel o pripravi in obravnavi zaključnih računov, ki jih obravnavajo na zborih delavcev, pomembno vlogo pri izvedbi akcije pa je že od vsega začetka imela sindikalna organizacija. Tudi letos je glavni nosilec aktivnosti pri obravnavi zaključnih računov sindikat. Osnovni namen akcije bo spodbuditi in usposobiti delavce za to, da bodo na zborih preverili rezultate gospodarjenja in upravljanja z družbenimi sredstvi, razdelili dohodek in rezultate primerjali z rezultati sorodnih organizacij združenega dela. Še pred obravnavo na zborih delavcev bodo zaključne račune obravnavali v vseh sredinah, na podlagi ocenjenih rezultatov oziroma dosežkov pa naj bi delavci sprejeli tudi ukrepe za učinkovitejše gospodarjenje, kar narekuje program stabilizacije. Letošnje obravnave zaključnih računov naj bi torej ne bile samo ocena opravljenega dela, temveč bodo morali opozoriti rta težave in pokazati pot iz različnih gospodarskih zagat. Obinski svet zveze sindikatov se zato še posebej zavzema za čim bolj pozorno obravnavanje zaključnih računov v vseh sredinah. Vso skrb je po njihovem mnenju treba posvetiti tudi pripravi poslovnih poročil. Le-ta ne smejo biti zgolj računovodska; pripravljena morajo biti jasno in razumljivo, takodabodo razumljiva vsem delovnim ljudem. Irena Jelen Članica CK ZKJ Nevena Bubanja je obiskala žalsko občino in se pogovarjala s člani pblitičnega aktiva, s komunisti v TN Polzela, Kmetijstva Žalec, udeležila pa se je tudi seje komiteja. Ób zaključku obiska je izrazila zadovoljstvo in priznanje komunistom pri uresničevanju sklepov CK ZKJ. ' jk PROBLEM CEN NE BODO REŠILI INŠPEKTORJI •Ukrep ZIS o zamrznitvi cen konec lanskega leta je vzbudil veliko razprav in ugibanj — tako v OZD kot pri občanih. Tako kot vedno je takšen ukrep nekatere prizadel, tisti pa ki so tik pred tem svoj i m izdelkom še uspeli dvigniti cene, so sedaj v ugodnejšem položaju. Že sedaj je jasno, da s tem ukrepom cenovnih nesorazmerij nismo odpravili, ampak celo povečali. Pričakovati je bilo, da bodo posamezni proizvajalci kljub zamrznitvi cene svojih izdelkov na tak ali drugačen način dvignili, zato je le proti kršiteljem stekla širša družbena akcija. Tako sedaj inšpektorji kontrolirajo cene proizvajalcev, čeprav je njihova naloga spremljati maloprodajne cene. Jasno pa je, da dva inšpektorja v občini vsega tega ne bosta zmogla opraviti, še manj pa rešiti problem cen, ki so že nèkaj časa pravi gordijski vozel. Če bo širša družbena akcija uspešna, bomo tudi v bodoče priča neopravičenemu dvigovanju cen. „Potrošnik pa se bo še naprej zaman jezil in krivil trgovce. Novim cenam smo kljub zamrznitvi priča tudi sedaj, čeprav vsi zatrjujejo, da so bile le-te odobrene še pred zamrznitvijo. Kolikor je v naši občini inšpektorjem dosedaj še uspelo pregledati cene posameznim proizvajalcem, kršitev niso zasledili. Sicer pa o novih cenah ne odločajo posamezniki, ampak ustrezni samoupravni organi, zato je predvsem od njih odvisno, kako bomo v letošnjem letu zastavljeno- politiko cen uresničevali. jk VOLILNE KONFERENCE ZK V januarju so potekale volilne konference osnovnih organizacij ZK v občini. Čeprav občinski komite še ni obravnaval ocene opravljenih konferenc, lahko na osnovi poročil ugotovimo, da so potekale skladno z usmeritvami. V ospredju razprav so bile družbenopolitične in ekonomske razmere, pri čemer pa ni šlo samo za ugotavljanje stanja, ampak : za nakazovanje usmeritev, kako sedanje zapletene razmere hitreje premagovati za večjo akcijsko in idejno učinkovitostjo. Temeljito so tudi ocenili razvoj samoupravnih odnosov delegatskega sistema in sodelovanja z drugimi subjektivnimi silami. In ker so bile to volilne konference, so izvolili tudi nova vodstva osnovnih organizacij. jk JAVNA TRIBUNA 0 MEDNACIONALNIH ODNOSIH Mednacionalni odnosi v Jugoslaviji je bil naziv javne tribune, ki jo je občinski komite Zveze komunistov v sodelovanju z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami in delavsko univerzo pripravil konec januarja v domu SLO. Tribuna je bila namenjena vsem tistim, ki jih omenjena problematika zanima, uvodno besedo pa sta pripravila Lev Kreft in Srečko Kirn, profesorja na ljubljanski univerzi. Takšno obliko izobraževanja so družbenopolitične organizacije pripravile prvič, s podobnimi oblikami pa nameravajo nadaljevati tudi v prihodnje, še zlasti, če bodo občani pokazali dovolj zanimanja za podobne oblike izobraževanja in seznanjanja z aktualno problematiko. — ij — ODGOVOR \A KOMEMAR „Najlaže je odgovornost prevaliti na tuja ramena" Že samo dejstvo, da se pisec članka ni želel ali upal predstaviti bralcem Savinjskega občana, pove vsem dobromislečim občanom, da je farma bekonov samo povod za zlonamerno koriščenje sredstev jawnega obveščanja, say žek vzbuditi nestrpnost predvsem pri bodočih graditeljih in s tem pokazati na •sedanji« izvršni svet in seveda posredno tudi na skupščino, ki z nesmiselnim zavlačevanjem postopkov ne delata v korist delovnih ljudi in občanov. Seveda pa je pisec pri tem pozabil na nekatere «malenkosti*, zato ga pač moram dopolniti. Zakon o kmetijskih zemljiščih iz leta 1973 je narekovaj, da se.s planom zavarujejo najboljša kmetijska zemljišča. Ker tudi v družbenih planih zaobdobje 1981 —85 še ni bil uveljavljen pravi odnos do uporabe prostora oziroma do zemlje in drugih neobnovljivih prirodnih virov, ki so se še vedno premalo premišljeno uničevali z urbanizacijo in drugimi trdnimi posegi v prostor, je skupščina SR Slovenije konec leta 1982 sprejela začasni zakon o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti, da bi na ta način po spešili strokovno vrednotenje zemljišč in izdelavo prostorskih delov družbenih planov. S tem je bil povzročen bistven zastoj investicijskih aktivnosti na področju stanovanjske in komunalne gradnje industrijskih in drugih objektov v 'letu 1983, posredno pa tudi v dalj- ' šem časovnem obdobju. Praktično je to pomenilo moratory za izdajanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj do uskladitve prostorskega dela družbenega plana občane z določbi interventnega zakona m odgovora o temeljih družbenega plana SR Slovenija Zato smo v občini že novembra 1982 pričet z usklajevanjem prostorskega dela družbenega plana. V postopku usklajevanja, ki je intenzivno potekalo vse leto 1983, je pri izdelavi strokovnih kart kategorizacije in razvrstitve kmetijskih zemljišč v območja, kot pri usklajevanju interesov glede Lporabe prostora. Razgovori so bili opravljeni z vsemi krajevnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi materialne proizvodnje, pridobljenih je bilo niz strokovnih analiz in gradiv. Rezultat celotnih prizadevanj je dosledna planska zaščita kmetijskih zemljišč, ki so namerjena, kmetijski dejavnosti, in pa skorajda popolna uskladitev interesov glede uporabe prostora za nekmetijske namene. Izjem glede uporabe boljših kmetijskih zemljišč, ki jih interventni zakon dovoljuje, če so uveljavljene v družbenem planu, je sorazmerno malo, meditimi pa je tudi farma bekonov na Mali Puešici. Tej lokaciji so bližje krajevne skupnosti Petrovče in Galicija nasprotovale že od takrat, ko je bila lokacija znana oziroma, ko jo je 'izbral investitor. Tako usklajen osnutek sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Žalec za obdobje 1981 —85 je izvršnfsvet predložil skupščini občine, ki ga je sprejela v enomesečno razpravo. V osnutku je bila predlagana tucfi izjemna lokacija za farmo bekonov ra Mali R-rešici, ki jo je izvršni svet opredelil glede na doslej sprejete planske akte in usmeritve. Upoštevajoč javno mnenje, ki se je v času javne razprave oblikovalo v štirih sosednih krajevnih skupnosti (Petrovče. Galicija, Got ovije in Žalec) proti gradnji farme na predlagani lokaciji oz. z zahtevo, da se lokacija ponovno preveri, sicer ne toliko z vidika uporabe kmetijskih zemljišč na I. območju, kot s stališča ekologije (vpliva farme na okolje), je izvršni svet v predlogu akta oblikoval tud alternativni predlog. Na seji zborov občinske skupščine dne 7. decembra 1983je bilo stališče izvršnega sveta dovolj dobro obrazloženo, delegati pa so sprejeli tudi pismena stališča skupščinskih teles. Triurna razprava je pokazala, da investitor ni nastopil niti v javni razpravi, niti na seji zborov z dovolj argumentirano dokumentacijo, ki bi krajane prizadetih krajevnih skupnosti prepričala o znosnem vplivu farme na okolje. Ker takšne dokumentacije investitor tud izvršnemu svetu ni posredoval, le-ta na sami seji ni mogel predlagali drugačna ali nova stališča Na koncu seveda celoten dokument — predlog sprememb m dopolnitev družbenega plana občine Žalec za obdobje 1981—85 — ni bil sprejet. Daje potrebno dokumentacijo o vplivu farme ra okolje dopolniti, je bilo ugotovljèno tudi; na skupnem razgovoru predstavnikov investitorja izvršnega sveta, skupščine občine, družbenopolitičnih organizacij, medobčinskih družbenopolitičnih organizacij in Gospodarske zbornice ter nekaterih republiških organov — Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora, strokovne službe Zveze vodnih skupnosti Slovenije, FAGG — katedre za sanitarno hidrotehniko in predstavnika Emona—inženiringa. Na podlagi razprave na seji zborov občinske skupščine 7. decembra 1983 in omenjenega razgovora je bilo jasno, da je potrebno farmo bekonov začasno izločiti iz predloga sjrememb in dopolnitev družbenega pilana, dokler ne bo dodatno podobi jena ustrezna dokumentacija,. Takšen predlog je bil na izredni seji zborov občinske skupščine dne 21. decembra 1983 p» kratki razpravi z aplavzom delegatov pozdravljen in predlog sprememb in dopolnitev družbenega plana tudi soglasno sprejet, razen enega za1 držanega glasu v zboru združenega dela Ph tem velja ugotoviti, da je večina občanskih skupščin v SRS sprejela spremembe in dopolnitve družbenih planov do konca leta 1983 in da bodo nekatere to storile šele vjetu 1984. To jasno kaže na izjemno zahtevno delo ustreznih organov in izvršnega sveta Seveda p» za našega anonimnega pisca vsa prizadevanja slovenske družbe, da bi dokončno omejili nesmotrno uporabo prostora, predvsem pia zaščitili kmetijska zemljišča, pomeni lejtopičenje dovoljenj v predalih in nesmiselno zavlačevanje. Pisca moram opozoriti še na naslednjo »malenkost*. Sodeč po vsebini pisanja izgleda, da »pisec« ni več na tekočem, saj »odgovornih organov, ki ruj bi krojili usodo občinske politike danes ne poznamo več, nasprotno pa si prizadevamo uveljaviti ustavno vlogo skupščine in izvršnega sveta, saj so skupščine sestavni del samo-ipravfjanja, izvršilni organi pia morejo s svojim delom prispievati k uresničevanju delegatskega skupščinskega sistema in zagotavljati, da bodo državni organi služili samoupravno organizirani družbi. To pomeni, da izvršilni organi opravljao svojo funkcijo znotraj delegatskega sistema in tudi nosijo odgovornost za stanje na posameznih področjih družbenega živ-IjerjaTo pa tudi pomeni, da izvršilni organ skupščine ne fiore v povezavi z izvršilnimi organi družbe- nopolitičnih organizacij in poslovodno strukturo samoupravnih organizacij in skupnosti mimo samoupravnega delegatskega sistema uveljavljali svoje dominantne vloge nad delegatskim, skupščinskim sistemom inpredlagati rešitve le v splošno politično potrjevanje, namesto v delovno samoupravno sporazumevanje, usklajevanje in uresničevanje. Takšne težnje bo izvršni svet tudi v bodoče odklanjal, saj je v sedanjih težkih pogojih gospodarjenja še posebej pomembno, da je delo izvršnega sveta načelno, vendar pia povezano s pripravljenostjo, da sprejema vse tiste pripombe, predloge in pobude, ki pomenijo v končni fazi rešitev spornih vprašanj. Seveda pia ne bi bil dosleden, če bi prezrl sam naslov članka. Anonimni pisec je verjetno spregledal, da izhaja družbeno planiranje iz ustave in zakonov o planiranju in da temelji na samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju in daje planiranje uporabe prostora posebno zahtevni del družbenega plana, saj gre za zagotavljanje smotrne uporabe prostora in določanje njegove namembnosti za delo delavcev v združenem delu ter drugim delovnim ljudem za opravljanje njihove dejavnosti. Seveda pia uporaba prostora pogojuje tudi bivanje in rekreacijo. Pri odločanju o uporabi prostora pia ima tudi pomembno mesto vprašanje ekologije. Zato ni mogoče zahtevati, da bi izvršilni in upravni organi skupščine družbenopolitične skupnosti s pozicije prisile odločali o vprašanjih usklajevanja interesov pri uporabi prostora V končni fazi se planiranje usklajuje v delegatski skupščini, zato usklajevanje nasprotujočih si interesov pri uporabi prostora in dejavnosti v prostoru ni breme, ki bi ga izvršilni organ predlagal na delegatsko skupščino, ampiak zadeva te skup-ščine in tudi pravica slehernega delegata te skupščine, da odloča o kateremkoli vprašanju, ki zadeva družbeni plan. In na koncu moram jasno in nedvoumno povedati, da bomo v delegatski skupščini kot organu družbenega samoupravljanja in najvišjem organu oblasti v naši družbenopolitični skupoosti v zadovoljstvo velike večine delovnih ljudi in občanov še naprej odgovorno uveljavljali socialistično samoupravno demokracijo in upoštevali demokratično javno mnenje ter onemogočali zlorabo družbene moči in oblasti, pa četudi nekaterim posameznikom to ni po mer‘- Predsednik sKupščine občine Žalec Viljem Petek UREDNIŠTVO K zgoraj objavljenemu odgovoru na komentar »Najlaže je odgovornost prevaliti na tuja ramena» uredniški odbor dodaja naslednje: Komentar, objavljen v decembrski številki Savinjskega občana, je skupaj s poročilom iz zasedanja zborov občinske skupščine (7. decembra 1983) celota in predstavlja običajen novinarski pristop, kot takšen pa je prispevek tudi podpisan (Irena Jelen). Zato je namigovanje, da je pHsec anonimen, neutemeljeno. Informacija ni imela namena razvrednotiti dela občinske skup-ščine in njenih teles, temveč le opozoriti na ravnanje predstavnikov skupščine in njenih izvršilnih teles na omenjeni seji skupščine. Odgovor je na željo predsednika skupščine občine in nekaterih drugih dejavnikov v občini objavljen v celoti, čeprav v skladu z Zakonom o javnem obveščanju presega običajen in dovoljen obseg. r RAZPIS PRIZNANJ OF V LETU 1984 Žirija za podeljevanje priznanj OF slovenskega naroda pri Občinski konferenci SZDL Žalec vabi krajevne konference in druge družbenopolitične organizacije, organizacije združenega dela, .samoupravne interesne skupnosti, družbene organizacije in društva v občini Žalec, da oblikujejo predloge za podelitev PRIZNANJ OF V LETU 1984 ki jih podeljuje organizacije SZDL posameznikom, organizacijam in društvom za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnejšega pomena pri razvoju socialistične samoupravne družbe zlasti: — pri uveljavljanju delovnih ljudi in občanov |cot nosilcev odločanja na vseh ravneh, — za dosežke pri uveljavljanju, krepitvi in razvoju SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil, — pri uresničevanju ustavno opredeljenih družbenoekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela ter v družbi nasploh, še zlasti pri razvijanju delegatskega sistema ter uveljavljanju in razvijanju temeljnih samoupravnih skupnosti. Priznanja OF podeljujejo organizacije SZDL dne 27. aprila ob obletnici ustanovitve OF slovenskega naroda. Izjemno je možno ta priznanja podeliti posameznikom tudi ob drugem času, na pr. ob življenjskih jubilejih, upokojitvah in podobno. * Predloge za srebrna priznanja OF, ki jih podeljuje Občinska konferenca SZDL, pošljite predlagatelji iz 1. odstavka tega razpisa najkasneje do 15. marca 1984 žiriji za podeljevanje priznanj OF pri Občinski konferenci SZDL Žalec. Predloge za bronasta priznanja OF, ki jih podeljujejo krajevne konference SZDL, pošljite prav tako do 15. marca 1984predsedstvu krajevne konference SZDL v tisti krajevni skupnosti, kjer predlagani kandidat deluje. Žirija posebej opozarja krajevne konference SZDL, da naj skladno Z določili pravilnika o podeljevanju priznanj OF podeljuje priznanja ob praznovanju obletnice ustanovitve OF slovenskega naroda, to je na proslavah, ki jih prirejajo ob dnevu spomina na ta zgodovinski dogodek. Opozarjamo vse predlagatelje, da je 15. marec 1984 rok za oblikovanje predlogov za občinska in za krajevna priznanja OF. Predlogi morajo vsebovati poleg nekaterih osnovnih podatkov še utemeljitev, zato posredujte predloge na posebnih obrazcih, ki jih iahko dobite pri Občinski konferenci SZDL Žalec. Žirija za podeljevanje priznanj OF pri predsedstvu OK SZDL Žalec J Vlado Plaskan je prejel zlato plaketo Delavcem Hmezada podelili priznanja Ob obletnici SOZD-a Žalec so se na svečani seji sestali člani centralnega delavskega sveta Najprej je glavni direktor Vlado Gorišek orisal rezultate gospodarjenja' v letu 1983, nato pa opozoril na naloge, ki jih ima ta organizacija za večjo proizvodnjo hrane. V govoru je poudaril, da bó’ ob zaostrenih pogojih gospodarjenja možno cilje uresničevati le z boljšim in kvantitetnejšim delom s povečanjem izvoza in vlaganjem v primarno proizvodnjo. Zato pa bo nujno prizadevanje vseh: de- lavcev v SOZD Hmezad in drugih odgovornih dejavnikov. Na slovesnosti so najzaslužnejšim delavcem SOZD-a Hmezad tudi podelili plakete in priznanja. ik r OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST ŽALEC NALOGE OBČINSKEGA RAZISKOVALNEGA PROGRAMA ZA LETO 1984 1. Dolgoročni razvoj občine Žalec 2. Izboljšanje tehničnih postopkov pridobivanja hmeljar— II. del 3. Raziskava kraških jam — IV. del 4. Nova naloga na osnovi predloga uporabnikov, nosilcev ali izvajalcev. Podrobnejše informacije dajejo Skupne službe SIS občine Žalec, Kardeljeva 12. V Rok prijave je 25. februar 1984. J Družbeni plan sprejet Na decembrskem izrednem zasedanju vseh zborov občinske skupščine so delegati na predlog izvršnega sveta iz predloga sprememb in dopolnitev družbenega plana zaobdobje 1981 —85 izločili predlog in varianto, ki se nanaša na lokacijo farme bekonov na Mali Pirešici. Predlog glede lokacije farme bekonov na Mali Pirešici bo izvršni svet predložil vsem zborom občinske skupščine, ko bo y sodelovanju s strokovno službo SOZD Hmezad pridobil ustrezno dokumentacijo o Vplivu farme na okolje. *ij- Nova lestvica za subvencioniranje stanarin Delegati skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti so na svoji januarski seji obravnavaB informacijo o uveljavljanju ekonomsk&t stanarin v žalski občini. Prvotno je bOo predvideno, da naj bi stanarine s prvim januarjem povi- pa sklepa o povišanju delegati niso mogli sprejeti. Na podlagi višjih stanarin je bil izdelan načrt obnove stanovanj, ker pa bodo stanarine vsaj zaenkrat ostale takšne kot so bile lani, bodo morali v stanovanjski skupnosti spremeniti planirano obnovo stanovanj. * delegati sprejeli oziroma potrdili tudi ugodnejšo lestvico za subvencioniranje stanarin. Samoupravna stanovanjska skupnost zato poziva občane, da do konca januarja vložijo prošnje za subvencioniranje stanarin za letošnje leto. stotkov, zaradi zamrznitve cen januarski skupščini so -ij- Kandidacijska konferenca in seja zborov občinske skupščine Uro pred zasedanjem zborov občinske skupščine se bodo sestali isti delegati na občinski kandidacijski konferenci, na kateri bodo med drugim določili nosilce odgovornih funkcij v skupščini občine in skupščinah SIS. Zbori občinske skupščine pa bodo obravnavali poročilo o delu osnovnih šol v občini za šolsko leto 1982/83 ter poročilo o delu in problematiki občinske izobraževalne skupnosti. Obravnavali bodo tudi predlog družbenega dogovora o priznavalninah udeležencem NOV, program dela občinske skupščine za leto 1984 ter proračun občine za letošnje leto. ik ---------------- ^ Pohod ob spomenikih. NOB Kljub zimskemu času ne mine mesec, da se naši planinci ne bi udeležili pohodov ob spomenikih NOB. Tako so planinci PD Polzela in Zabukovica na spominskem pohodu ra Tišje obudili spomin ra bitko II. Štajerskega bataljona na Tisju nad Litijo. Pohoda se je kljub izredno slabemu vremenu udeležilo več kot sto planincev, organizirali pa so ga planinci iz Litije. V prvih dneh januarja so planinci iz Zreč pripravili pohod na Osankarico, v spomin na I. Pohorski bataljon, ki je 8. januarja 1943 padel pri Treh Žebljih; udeležili pa so se ga planinci iz Prebolda, Polzele in Zabukovice, katerim so se pridružili tudi posamezniki ostalih društev. Med približno 400 pohodniki jih je bilo kar 90 iz Savinjske doline. Kljub množični udeležbi na raznih pohodih planinci sodijo, da je njihova aktivnost premalo poudarjena vsredstvih javnega obveščanja, vse preveč pa poudarjen tekmovalni šport. Planinci niso željni slave, menijo pa, da ne gre zanemariti naporov številnih pohodnikov od najmlajših do najstarejših, ki so prav gotovo večji od naporov posameznikov, ki tekmujejo za priznanja in kolajne. -fj \_______________________• ' cn!' ' ' - ' 4 J PO POTEH NOB V SAVINJSKI DOLINI dolžnosti, med dragim je M inštruktor in predavatelj upravnopoiitičnih tečajev in predsednik okrajne agrarne komisije. Zanimivo je, da bi takrat skoraj odšel k Tanjugu. Pa je bil že preveč zakopan v delo in tako s tem ni bilo nič, kajti potrebovafi so ga na terenu, kjer je delal. Deset let je bi v službi na upravi za notranje zadeve, potlej pa ga je zaneslo v Velenje, kjer je v radnicu lignita prevzel mesto šefa računsko komercialnega sektorja. Med tem je namreč Peter Sprajc kljub afaid dela ob delu najprej dokončal gimnazijo, nato pa še fakulteto ekonomske smeri. / 73-------- Peter Sprajc — ^ šestdeset letnik J Leta 1960 je bi izvdfen za predsednika občine Šoštanj, deloval pa je tudi kot zvezni poslanec v zbora proizvajalcev. Zunaj je pritiskal mraz, v stanovanju, za ledenimi rožami na šipah, pa je bilo prijetno toplo. Prisrčen in topel je bil tudi naš pogovor s Petrom šprajcem in z njegovo ženo Stanu, ki nam je postregla s češnjevcem in kavo. Med kramljanjem je beseda nanesla tudi na 60-letnico, jubilej, ki ga Peter Sprajc te dni praznuje čil in še poln tiste življenjske moči, ki ga je vodila po poti komunista in revolucionarja vse do današnjih dni. Mladost je Peter preživljal med svojimi vrstniki v Migojni-cah. Njegov oče, predvojni komunist, je bil takrat zaposlen v rudniku Zabukovica. Peter je bil glasbeno nadarjen, lepo je igral na violino in tako se je že kot mladenič znašel v Svobodi v Grižah. Ko se je leta 1938 v njegovem kraju formirala skojevska grapa, je tudi Peter postaj njen član. Bili so to sinovi in hčere delavcev in kmetov, nekaj pa je bilo tudi študentov. Delo skojevske grupe so usmerjali prekaljeni komunisti. Mladi ljudje so se zavedali nevarnosti, Id je pretila domovini, zato so se tudi pripravljali na boj z okupatorjem. Po prihodu okupatorja je moral oče Peter Sprege v ilegalo^ da bi se izognil aretacqi. Komaj 17-letnega sina Petra so zasliševali, kje je oče, vendar je ostal trden. Ob ustanovitvi I. Savinjske čete je še z nekaterimi skojevci vstopil v njene vrste tudi Peter Sprajc-mlajši. Potlej se je boril v Štajerskem bataljonu vse do odhoda na Kozjansko. V spopadu z Nemci na Bohorju je padel njegov oče. Ko se je spomladi leta 1942 formirala Kozjanska četa, je Peter tu radaijeval parttzan-ščino. Deloval je v okrožnem odbora OF. Tu so bili izdani. Nemci so ujeli Tončko Čečevo, Peter pa jim je ušel ki se zatekel k nekemu kmetu v Vkštanjskem grabnu. Takrat so se vrstile aretacije in vefiko raški ljudi je končalo v zaporih in taboriščih. Peta- se je umaknil čez Sotlo ra Hrvaško, dobil zvezo s partizani in vstopil v Kalniški odred. Postal je brigadni sekretar SKOJ, od tu pa je M premeščen v brigado Matije Gubca, Iger je ostal do osvoboditve. Po demabfizadji je prišel v Celje in tu opravljal razne Leta 1962 je poslal podpredsednik okraja Celje, slednjič pa še predsednic. V tej funkciji je ostal vse do ukinitve okrajev. Stodfa je služba direktorja Kreditne banke Celje, ob reorganea-ciji banke pa je prevzel dolžnost višjega svetnika Ljubljanske banke. Iger je dočakal upokojitev. V obdobju 1969-1974 je bi drugič izvoljen za zveznega poslanca — to pot je deloval v družbenopolitičnem zboru. Šest let je bi predsednic občinskega odbora ZB NOV Celje, sedaj je predseteek družbenopolitičnega zbora občine Celje. Toda za svojo domačijo nad Grižami ujame čas, zelo rad pa tudi ribari v Savinji in dragih vodah ki poma lem smuča, „tako za razgibavanje", kot pravi. Peter Sprajc je prejel številna odličja, med draghi ima spomenico 1941, medaljo za hrabrost, red dela s srebrnim vencem in (kuga odlikovanja, je pa tudi rezervni vojaški major. Naj svoj zapis strnem z ugotovitvijo, da je Peter ostal ves fes skromen in iskren tovariš, ki tudi nam novinarjem nikoli ni odrekel sodelovanja, skratka, mlademu rodu je vzor predanega komunista, družbenega delavca in revolucionarja. Naše iskrene čestitke! Lojze Trstenjak Delegati občinske borčev- s pisanjem m zbiranjem ske organizacije so na volil- —spominov o posameznih važnih dogodkih iz NOB ter tako kasnejšim zgodovino- m programski konferenci po obširnem in temeljito pripravljenem poročilu ugo-tovi, da so bili programi dela realizirani. Menili so, da je bio večletno skrbno in varčno poslovanje sicer hvalevredno, v sedanjem 'težavnem času pa so posledice takega ravnanja očitne. Toda to jh pri njihovem bodočem deki ne sme ovirati, saj so med NOB in kasneje kot povojni aktivisti bili vajeni stal-nh odrekanj. To načelo je bilo tudi moto njihovega programa za bodoče delo. (Sede ra strukturo borcev (večina je upokojencev) je jasno, da je njihova naloga predvsem v družbenopolitičnem in delegatskem delovanju. S svojimi dolgoletnimi izkušnjami in izostrenim čutom za pravičnost in doslednost bo njihova pozornost koristna povsod tam, kjer se bodo pojavljale slabosti ali neodgovorno obnašanje, ki štabi naša stabilizacijska prizadevanja. Posebno skrb bodo še vnaprej posvečali negovanju in razvijanju tradicij NOB. Z odlašanjem izdaje Zbornika pomnacov NOB (spomenikov, obeležij itd.) bi mladim napravili veliko krivico in jih prikrajšali za dober učni pripomoček. Zato bodo začeli piscem olajšali delo. Skrb za socialno varnost borcev je vse pomembnejša, zato bodo budno spremljali socialno stanje predvsem tistih, ki so že sedaj ra tne/i ogroženosti, da bodo hitro in primemo ukrepali. V zvezi s tem so razpravlja lei izražali svoje negodovanje zaradi predemen-zioniranega pisanja javrah občil o izdatkih za borce s strani federacije. Kot ena pomembrvh točk programa je skrb za rekreacijo borcev in i^hotnh družinskih članov. Počitniški dom Banjote bo tudi v tem letu sprejemal ostale občane, ki bi želeli tam preživeti svoj letni dopust. Sprejeti program dela za prihodnje teto je zahteven in konkretno stabilizacijsko naravnan. Delegati so se /ahvaMi za izredno požrtvovalno delo dosedanjemu predsedniku Antonu KOTNIKU, ki je s svojo skromnostjo in prizadevnostjo vselej navdihoval za delo tudi ošteta. Novemu predsedniku Ratta CILENŠKU in ostalemu vodstvu ždimo pri uresničevanju sprejetega programa dela veliko uspehov. S-24 kurirska postaja V letošnjem januarju poteka že 40. leto od nemškega napada na kurirsko postajo S-24, ki je imela svoj bunker nad Zabukovico. Kurirji so hoteli v tem bunkerju prezimiti, vendar je bil izdan. V trenutku napada je bilo v njem osem kurirjev, od katerih se jih je šest rešilo, Viktor Guzej in Ivan Kajtna pa sta padla. Komandir te postaje je bil Albert Hlačar iz Zabukovice, med kurirji pa je bil tudi Franc Ribič-Gregorčič. Moštvo postaje je imelo težavne, nevarne in odgovorne naloge. Vzdrževati je moralo zvezo s postajami na Čemšeniški pia-reni, Šmartnim v Rožni dolini linRiimskimiToplicami. Kurir Henrik Mejavšek se spominja prehodov čez Savinjo pri Rimskih Toplicah v gumi- V jastem čolnu in v nenehni nevarnosti, da bi ga sovražnik odkril. - Kurirji so bili povezani s prebivalstvom, tiskali so Radio vestnik, napadali okupatorja. Albin Rehar-Boris in Franc Dolinšek-Tarzan sta vodila napad kurirjev in borcev nabavnega sektorja Nesti ra nemško ekspedicijo, ki je jeseni 1944 prišla po bencin, vskladiščen v prostorih bivše libojske električne centrale. Prirejali so mitinge in proti koncu 1944. je bd tak miting tudi v Libojah, na katerem sta govorila Anica in Albin Vipotnik. V spomin ra 40-ietnico napada na kurirsko postajo S-24 seje pohoda udeležilo preko 100 mladincev in borcev. F. Ježovrak. FRANC RI8IČ-GREG0RÖC Franc RBfČGREGORČIČ Griško pokopališče je tik pred novim tetam potaatopo-stedre dom Franca RffiSCA-Gregorčiča iz Zabukomce. Rudarji so se še zadnjič poslovili od svojega «kamera-dar, borci od tovariša, komunisti od iskrenega revolucionarja in krajani od leto plemenitega etata je za vselej restata. BI je otrok detnoec Tudi sam je postai dStamc-knap. Trdoi je delai! in se teta prebijal žndjenge. Njegov revolu-mi duh pa je nenehno iskal poti re izboljšanje razmer delavskega razreda. Vedel je, data pot vodi v revokicjo in žrtve. V dražbi naprednih mladincev, SKOJ-evcev in komunistov je okupacijo dočakal poprav-jen. Bosta! je aktivist OF. Jurija 1942 je bi sprejet v SKOJ. Mesec kasneje so ga Nemci aretirali, strahotno muči v Starem piskru. Mod Stotine talci so ga prevedi n« dvorišče jebvšrace. PcUocteroldoact jetnikov so postreli, peterico parni vceticou Med npnàjebìl tudi Ribta Rosisi so ga v grad Dort in ponovno muči, končno pa postak v taborišče Mafthau-sen. Po naključni vrnitvi iz taborišča je jutija 1943 postal par-tizan-kurir. Januarja 1944 je Skupaj z drugimi kumjj bivakiral v Guzejevem bunkerju, M pa je oni izdan, ii fiesnsKegaODwacase je uspelo rešiti šestim kurirjem, dva pa so Nemci ubi. idei nemškim krogjam^^b končani vojni je kot prizadeven aktivist opravljal wsto odgo-vomh dolžnosti, takopredmpo upokojitvi. četvero visokih državnih odlikovanj ne more liti zadostna zahvala re vse njegovo požrtvovalno delo in plemenito mi- sel. V zahvalo smo ga vsi neizmerno spoštovali. To spoštovanje bo spremljalo tudi sle-hemo misel nanj ob spoznanpi, kako nam manira njegova trda delavska roka in skromne besede: -To bom pa jaz napraviL» Spominjali se bomo tudi njegovih treh rojstnih drvi, ki jph sam ne bo mogel več praznovati. Hvatati, Gregorčič? Cvete MKUŽ SAVINJSKA D OLI A A POD IDAHO it AEilŠKIH \OHL\SKMH SLEZE • Piše: Ivan Jurčee-Tomo Vzpon SS scharführerja Johana Berložnika v terorističnem gestapovskem aparatu je značilen primer slovenskega janičarja, ki je služil nemškim nacistom. Na žalost so okupatorji našli več takšnih plačancev. Gestapo jih je najprej koristil kot „častne sodelavce", potem, ko so se izkazali, pa jih je sprejel za svoje uslužbence. Takšni tolmači in vodiči kot je bil Beriožnik -o bili še: Franc PIRMANSEK, krojač iz Šoštanja, Vladimir MIKUŽ „ER-NEJC", trgovec iz Šmartnega ob Paki in Anton HRIBER-ŠEK, trgovec iz Žalca. Za akcije v Savinjski dolini je celjska izpostava gestapa uporabljala še Franca KAČA, Hansa BR1-ŠČKA, Ludviga JUNGERJA, Franca KRESNIKA in druge. Vsi ti zvesti pomočniki gestapovcev so sodelovali v izvi-dniških akcijah, pri aretacijah aktivistov in pri mučenju v zaporu. Sef gestapovske izpostave v Celta je bil (april 1941 — marec 1943) kriminalni ; sekretar SS Sturmführer Hermman JUNG. Njegov namestnik je bil SS sturmscharführer Hans TOBY. Njuni najaktivnejši in najvplivnejši sodelavci so bili: SS Oberscharführer Herbert AUGUSTIN, SS Oberscharführer Kari NIEDEErtBERGER, SS . stu rmscharfürer Friedrich JUNGWIRTH, SS Oberscharführer Hans GÖTTLE, SS Oberscharführer Alojz WEISS, SS haujitscharführer Fritz MARKL, SS sturmscharfür-hrer Franc SUMS, SS Oberscharführer Josef ZANGL, SS Oberscharführer Kari HEIDT, SS Oberscharführer Franz MITTERHOFER. SS hauptsc-harführer Franz WIEGELE in SS Untersturmführer Franz GUTMANN . . . Večina omenjenih oficirjev gestapa je prišla v Celje aprite 1941. iz Graza s takoimecovano „Einsatzgruppe". Takoj so jih uporabili pri selitvah zavednih Slovencev. Če so bili v teh akcijah še nekako „umirjeni", so se potem pri aretacijah in zasliševanjih aretiranih aktivistov NOB pokazali kot ustrahovala. To vedo povedati še danes preživeli aretiranci, ki so doživljali poostrena zasliševanja (verschärfte Vernehmung). SS Standartenführer in šef „sodišča" pri SIPO in SD v Mariboru je za malenkostne prekrške obsojal aretirance na smrt aS pi pošiljal v uničevalna taborišča. Deloval je po zamisli; „čim več Slovencev uničimo, boljše bo biološko razmer- je v korist germanske rase." Po osvoboditvi, ko so se Lurker in nekateri njegovi gestapovski oficirji zagovarja® „za svoja zla dejanja med okupacijo, so se izgovarjaf, da so bS orodje nacističnih vefekov in Hitlerja (kar so v resnici tudi bili). Sklicevali so se na Hitlerjev govor 25. 2. 1940 v Mtindhe-nu, kjer je le-ta predstavi svojo teorijo o nemškem gvfenjsfcem prostoru ( Lebensraum) za jugovzhod. V Maribora pa je 26, aprila 1941. dal nalog za izvršitev teh načrtov. Za to ganje Slovencem, ki so se temu upirati. Lurker je opozarjal na govor šefa civilne uprave v Mariboru, ki je bi objaMjen 18. aprila 1942. v Štajerskem gospodarju (str-3). Tu je res navedeno, da je dr. Siegfreäd Ul BEREITHERR *dqal: „Jasno lahko Dovemo, da smo iz dežele vrgli ven vse. kar ni spadata sem. Ta dežela je memšfea. Napačno bi bilo mislit), da smo mi tukaj nekakšni vsijčvei. Kdo je vdrt v deželo? Oni a® mi? Mi smo samo vrni® v našo dežeta, kar je našega — Na jugu smo mora® rasefiti nemške ljudske skupine, zato seno potrebovali prostor in smo preselil* tamkajšnje prebtaafce. To je bilo lepo deta četudi teto.-In še nekaj je treba čisto jasno povedati. Če bi kdo mislil, da bo napadel to, kar je zapovedal führer (Hitler), temu bomo čiste hladno skočili na goltanec. Dvigati roko proti Nemčiji je smrtonosno tako ali tako. To smo dokazali času, ki je za nami m bomo odločno dokazali v mesecih, ki so še pred nami . . ." iMrereittierr je v svojem govora javno rekel, da je preseljevanje Slovencev „lepo delo" in da imajo pravico na njihovo mesto naseliti KOČEVARJE, BESARABCE in druge NEMCE (v posavskem pasu). Slovenski narod so torej nacisti cfasocfli ra uničenje. Lurker in njegovi gestapovci so to z nemško natančnostjo in gjrofcostjo izvrševali. Vodja celjske izpostave gestapa Hermann JUNG in SS standartenfüher Oto LURKER sla bite v letu 1941, ko se je pričela NOB, prepričana, da sta z aretacijami v Spodnji Savinjski dolini, na Dobrovljah in v okolici Šoštanja uničila osvobodilne organizacije. Spomladi 1942 pa je Lurker ugotovi, da se je Osvobodilna fronta kljub vsem drastičnim ukrepom znova organizirala in okrepSa. Zato je prosil za pomoč svoje gestapovske centra- Oton Lurker-standarten-fuehrer SS, komandant varnostne policije in varnostne službe zadolžen za Spodnje Štajerska le ra Bledu, Dunaju in v Berlinu.' Iz Maribora je Luiker svoj štab prestavil v Celje, gestapovci pa so svoje vohunske strelice usmerili predvsem zapadno od Celja, t. j. v Savinjsko dolino. Kdo so bili v Lurkerjevem štabu KDS v Celju? Najsposobnejši in najpomembnejši je bil SS haup-tsturmführer Sepp STROHMEIER. Ta visoki gestapovski oficir je bil v Mariboru šef protikomunističnega refe- rata, jvökoc ja on aoyuisnt or-ganizatorja varnostne Stažbe (SD v rajhu SS grujppenfüh-retja Rancharda HEYDRIC-HAh Imel je tesne stike z vodjem IV. urada RSHA (državni varnostni urad) v Belinu — s Heinrichen MÜLLERJEM. Od STROHMBERJA si je Lurker veSko obetal, ker je leta imel že v Mariboru vaške uspehe proti NOB. S svojimi vohuni je uraSI skoraj vso mariborsko organizacijo OF in KPS. Ko je Strohmeier 16. 6. 1942. prišel v štab KDS v Celje, je s seboj pripeljal svojega vohuna iz Maribora — strojevodjo Ivana RUSA. Z njegovo pomočgo je odkril organizacijo OF v spodhp Savinjski dotine. Gestapo je tako zaje) člana okrožnega komiteja KPS za spodnjo Savinjsko dolino Franca GRILA „CHAMBERLAINA". odkrili so tudi nekaj arhiva, zato so sledile števtae aretacije. STROHMBEFUEV vuhun Ivan RUS je «nei tuta nalogo* da s uspavalnim praškom zastrupi prvi štajerski bataljon ki ga izroči gestapu. To mu sicer ni uspelo, gestapo m vennan-schaft pa sta v taborišču bataljona pri Bočni dobila važno ilegalno gradivo. (dalje) KAKO GOSPODARIMO Z GOZDOV! Na območju GG Celje imamo v družbenem sektorju 3422 ha gozdov, od tega zajema TOZD Gozdnik Žalec 2143 ha. Desetletni iznos poseka znaša 63.000 kub. m. lesa iglavcev in 48.000 kub. m. lesa listavcev, kar pomeni, da posekamo 71 % prirastka. Velja pravilo, da so gozdovi zlata rezerva narodnega gospodarstva. Kmet, ki poseka več, kot znaša prirastek v njegovem gozdu, si žaga vejo, na kateri je njegovo blagostanje. In to je resnica, ki so jo spoštovali že naši predniki. Gozd pa ni zgolj rezerva gospodarstva le zato, ker ohranja zalogo lesa, marveč ima izredno pomembno vlogo tudi v ustvarjanju ugodnih klimatskih razmer za intenzivno kmetijsko proizvodnjo, da teh človeku prepotrebnih zelenih pljuč sploh ne omenjamo. Iz razgovora z vodjem TOZD Gozdnik Žalec—GG Celje — gozdarskim inženirjem Edom Pulkom — povzemamo, da imamo na območju GG Celje v družbenem sektorju 3422 ha gozdov, od tega na območju Gozdnika 2143 ha. Po najnovejših ocenah znaša lesna zaloga v teh gozdovih pri iglavcih 94 kub. m. lesa por hektarju, listavcih pa 84 kub. m. „Desetletni iznos poseka znaša 63.000 kub. m. lesa iglavcev in 48.000 kub. m. lesa listavcev. Pomeni, da posekamo 71 % prirastka, ostalih 29 % pa ostaja kot rezerva. Za gozdove v zasebnem sektorju sicer nimamo podatkov, vendar bo držalo, da bo tu lesne zaloge nekaj manj po hektarju. Za takšno bilanco je nedvomno pomembno vlaganje v gozdno gojitvena dela. Tako v desetletnem obdobju opravijo razne gojitvene posege na vsaj 1500 hektarjih gozdov. Sredstva za ta namen se zbirajo od prodaje lesa in sicer od 13 do 15 %. S posekanim lesom preskrbujejo lesno industri- jo, industrijo celuloznega papirja pa tudi rudnike in gradbeništvo. Precej drv pa pripravijo in namenijo tudi trgovini za potrebe kurjave. Vsa povojna leta so vlagali izdatna sredstva v izgradnjo gozdnih cest. Na omenjenem področju imajo trenutno 10 do 12 metrov cest po hektarju, do konca desetletnega obdobja . pa jih bodo imeli 17 metrov. Pomeni, da bo treba letno na novo zgraditi štiri kilometre gozdnih cest in od 4 do 8 km vlak. Vire financiranja predvid vajo iz sklada amortizacij od samoupravne interesne skupnosti in s krediti. Po vsem tem bi lahko rekli, da z gozdovi gospodarimo smotrno in da ne načenjamo dragocenih rezerv s prekomernim sekanjem. Gozdarji si prizadevajo obdržati ravnovesje med gozdovi in industrijo. Če jim to ne bi uspelo, bi prišlo do pogubnih posledic,ko bi vz raznimi kemičnimi snovmi zastrupljenem ozračju usihalo zelenje in z njim človek. jk. L. OH, TE ČLANARINE Ob začetku leta organizacije, klubi in društva pobirajo članarine, sredstva pa namenjajo za svojo dejavnost. Čeprav- gre za majhne zneske, imajo posamezni občani razne pripombe, ki jih morajo poslušati predvsem aktivisti, ki članarino pobirajo. O problemih plačevanja članarine smo se pogovarjali z Janezom Megličem, predsednikom OK SZDL Žalec. S kakšnimi problemi se srečujejo KK SZDL in društva pri pobiranju članarine? »Naše" družbenopolitične organizacije, društva, klubi in družbene organizacije delujejo po svojih statutih in pravilih ter skladno s programskimi usmeritvami. včlanjanje je pri vseh prostovoljno, na osnovi zanimanja in prepričanja, bodisi iz ljubiteljstva ali zavesti, da bi prispevali po svojih močeh in sposobnostih k uresničevanju ožjih in širših družbenih smotrov. Članarina torej predstavlja znak pripadnosti in je pomemben vir dohodka Pri večini se pobira članarina enkrat letno. Prav sedanji zimski čas pa je najprimernejši za to aktivnost. V društvih in družbenih organizacijah opravijo to dolžnost Diagajniki ali pa jim priskočijo na pomoč še drugi člani. Pri krajevnih konferencah SZDL si širše območje razdeli večje število požrtvovalnih aktivistov. Le-ti izkoristijo to priložnost za krajše razgovore z občani, žal pa pri tem nalete na primere nerazumevanja, očitke in tudi odklanjanja. Če je pojav širši, pri katerih občanih opažate odpor? V Socialistični zvezi je članarina simbolična, saj po sklepih krajevnih konferenc znaša le od 20 do 40 dinarjev letno in v celoti ostaja krajevnim konferencam. Tako zbrana sredstva le-te največkrat namenjajo za humane namene, za določene prireditve in za pomoč društvom in posameznikom v izjemnih primerih. Ugotavljamo, da večina občanov, preko 96 odstotkov, redno poravnava članarino SZDL. So pa ponekod v zaostanku ali pa pozabijo na to dolžnost, s čimer pa tudi prekinejo s stalnejšo navezanostjo in povezavo z občani. Odpor in odklanjanja opažajo naši ljudje predvsem pri tistih občanih, od katerih bi ga najmanj pričakovali, saj so le-ti v glavnem dobro situirani in jim je takšen položaj omogočila prav naša socialistična družba. Kje so razlogi za takšen odnos do članarine? Mislim, da je treba vzrok odklanjanja plačevanja članarine SZDL iskati V odporu do te najširše in frontne družbenopolitične organizacije in morebiti celo do našega socialističnega sistema. Lahko pa so ljudje tudi premalo seznanjeni z obsegom in vsebino delovanja naše organizacije. V sredstvih obveščanja je veliko napisanega o delu višjih organov, na primer v republiki in federaciji, znatno manj pa o dogajanjih v občini in še manj o prizadevanjih naših krajevnih konferenc. Kaj torej predlagate KK SZDL? Priporočamo predvsem čimveč neposredne povezave z občani pri razreševanju raznih družbenih vprašanj. K ustanavljanju in delovanju sekcij, koordinacijskih odborov in svetov je potrebno pritegniti čimveč občanov. Občane je potrebno tudi pogosteje seznanjati z uspehi na političnem, gospodarskem in zlasti na komunalnem področju. Pomembno pa je tudi to, da članarino pobiramo vsako leto. In za te akcije pritegnemo ugledne aktiviste. Sicer pa naj velja to priporočilo tudi zanašadruštva in družbene organizacije, -jk Obnavljanje vrst Zveze komunistov ni zadovoljivo V zadnjih letih se nadaljuje zastoj pri sprejemanju novih članov Zveze komunistov, predvsem pa se v njenih vrstah zmanjtuje število delavcev iz neposredne proizvodnje ter delež mladih do sedemindvajset let — to je le nekaj ugotovitev, ki so jih nanizali člani predsedstva občinskega komiteja Zveze komunistov na svoji januarski seji, ko so obravnavali vprašanja in naloge v zvezi z gibanjem in sestavo članstva Zveze komunistov v žalski občini. Lani smo v občini povečali članstvo Zveze komunistov le za 0,2 odstotka, občinska organizacija pa šteje trenutno 1657 članov. Devetintrideset komunistov ie lani prenehalo članstvo v vrstah Zveze komunistov, v primeriavUjzeišniimLIpti pa se le zmjnjjaloiteviln izkliučitRV. Boli kot št evi io, jipo mnenju komisije za organiziranost in razvoj, ki je pripravila oceno, zaskrbljujoča struktura članstva. Komisijaje namreč ugotovila, da se povečuje število članov v starosti od 28 do 35 let, da pa je upadel delež mladih do 27 let, in sicer od 20,4 na 21,7 odstotka. Po mnenju članov predsedstva so zato krive tako osnovne organizacije Zveze komunistov kot tudi osnovne organizacije mladih, ki bodo morale v prihodnje tej problematiki ^°SVZa*dober odstotek*se je lani zmanjšala tudi udeležba komunistov — delavcev, kar pa zmanjšuje vpliv tistega jedra, ki naj bi imel odločilen delavsko-razredni vpliv na politiko Zveze komunistov — tako med članstvom kot v vodstvih. Zato bo nujno večje prizadevanje za sprejemanje delavcev v Zvezo komunistov, k» bo pozitivno delovalo na oblikovanje in uresničevanje politike Zveze komunistov. Že vrsto let je vobčinski organizaciji številčno in procentualno najslabše zastopano kmečko prebivalstvo. Med 1657 komunisti vžalski občini je samo šest kmetov, kar pomeni, da ima poprečno komaj vsaka tretja vaška organizacija v svojih vrstah po enega kmeta. Po mnenju komisije je sicer kvalitetna kadrovska rast odločilnejša kot pa število članstva, vendar pa bo potrebno ugotoviti razloge za nezadostno obnavljanje vrst Zveze komunistov med delavci, kmeti in pa med mladino v žalski občini. -ij* Komunalci dobro opravili delo Najbolj zagrizeni smučarji so prve dni januarja že lahko privlekli dilca iz kleti in s podstrešij, snega pa je bilo ravno toliko, da so morali komunalci krepko zavihati rokave. Prvo večjo snežno preizkušnjo so delavci žalskega komunalnega podjetja zadovoljivo opravili, zanimalo pa nas je, kako pa so sicer pripravljeni na letošnjo zimo? »Na razpolago imamo štiri ekipe z motornimi plugi, en plug imamo na kopaču, poleg tega pa razpolagamo še s štirimi posipalci soli,« je razložil vodja tehnične službe pri žalski delovni organizaciji Komunala Andrej Zakonjšek. Poleg ome- njene opreme, s katero opravljajo potrebna dela Komunalci, razdeljeni po posameznih skupinah, imajo v delovni organizaciji na voljo še posebno ekipo za čiščenje pločnikov, poti in zelenic, kjer morajo vsa dela v glavnem opraviti ročno. Po besedah A. Zakonjška je tehnična služba zadovoljivo opremljena in lahko opravlja vsa potrebna dela oziroma vzdržuje lokalne ceste v občini in po krajevnih skupnostih. Delavci žalske Komunale namreč pozimi vzdržujejo Stoenajst kilometrov cest, nekaj jih ima na skrbi Cestno podjetje, ostale pa vzdržujejo krajevne skupnosti. V nekaterih hribovitih predelih Marije Reke, Homa, Kal in drugod že nekaj let podpisujejo pogodbe s kooperanti, ki skrbijo za ceste in poti na teh področjih, kamor bi komunalci sicer težko prišli. Kljub dobri opremljenosti, načrtnemu in organiziranemu delu se delavci žalskega komunalnega podjetja marsikdaj otepajo s problemi. »Velike težave nam povzročajo predvsem poškodbe na avtomobilih in pa razmere na cestah, predvsem nepravilno parkirani avtomobili in druge prepreke, ki se na cestah pojavljajo in ovirajo naše delo,« je dejal A. Zakonjšek. Ob tem je še dodal, da v letošnji zimi najbrž ne bodo imeli težav s pomanjkanjem soli, saj so zaloge, zlasti pri Cestnem podjetju, zaenkrat še dovolj velike. -ij- OBČNI ZBOR! TOKRAT ZELO KRITIČNI Kako so lani delovale osnovne šole v žalski ob-, čini, kakšno povišanje stanarin se nam obeta v prihodnje in kako so potekali občni zbori osnovnih organizacij — to so bila vprašanja, ki so jih obravnavali člani predsedstva občinskega sindikalnega sveta na svoji januarski seji. Poročilo o delu osnovnih šol v lanskem letu je pripravila Vzgojno izobraževalna organizacija v Žalcu, v njem pa je podrobno zajeta ‘organizacija os-rtovnih šol, materialna in kadrovska problematika, vključevanje učencev v samoupravno delovanje šol ter dejavnost šolarjev v različnih interesnih dejavnostih. Lani je v žalski občini delovalo osem centralnih in enajst podružničnih šol, v 175 oddelkih pa se je šolalo 4214 učencev. Delavci vzgojnoizob-raževalne organizacije so v poročilu opozorili na upadanje števila učencev na podružničnih šolah, porasel pa je priliv v večja središča. Zaradi tega bo po njihovi oceni v prihodnje treba razmišljati o reorgäniza-ciji obstoječe mreže šol. Preko devetnajst odstotkov učencev je vključenih v celodnevno obliko dela, v šestnajstih oddelkih podaljšanega bivanja pa je bilo lani deležno vzgoje skoraj devet odstotkov šolarjev. Le še 187 otrok, kär predstavlja dobre štiri odstotke, ima pouk v popoldanskih urah. V oceni preteklega dela so delavci vzgojno izobraževalne organizacije opozorili še na težave pri zagotavljanju denarja, premajhen vpliv in interes predstavnikov družbenega okoljapri načrtovanju, vsebinah in metodah ter oblikah vzgoj-noizobraževalnega dela. Z velikimi težavami se pedagoški delavci srečujejo tudi pri povezovanju z združenim delom. Člani občinskega sindikalnega sveta so menili, daje bilo delo v preteklem letu zadovoljivo, za kar so tudi izrekli priznanje vsem pedagoškim delavcem žalske občine. Hkrati pašo zahtevali, da naj pripravijo oceno uresničevanja dogovorov o povezovanju med posameznimi šolami in združenim delom. Podprli so tudi misel o reorganizaciji mreže osnovnih šol v občini ter se zavzeli za uskladitev dohodkov oziroma za nagrajevanje pedagoških delavcev z rastjo gospodarskih rezultatov. Člani predsedstva so obravnavali tudi predlog samoupravne stanovanjske skupnosti o predvidenem povišanju stanarin v tem letu. Delegati skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti naj bi namreč na januarski seji obravnavali štiriinsedemdesetod-stotno povišanje stanarin, ki naj bi začele veljatj po končani zamrznitvi cen. Člani predsed- stva sindikalnega « sveta so podprli uvajanje ekonomskih stanarin, vendar pa so predlagali, da na skupščini stanovanjske skupnosti le informirajo delegate o predlaganem povišanju stanarin za letošnje leto.. Sklep o povišanju pa naj bi sprejeli takrat, ko bo znano dovoljeno povišanje stanarin v Jugoslaviji oziroma v Sloveniji. Po mnenju sindikata namreč kakršnokoli povišanje stanarin' v času zamrznitve cen ni sprejemljivo. Člani predsedstva so tudi menili, da je predlagan procent povišanja za letos previsok, zato bo treba uvedbo ekonomskih stanarin podaljšati in povišanje porazdeliti v sprejemljivejši odstotek. Ob koncu so člani predsedstva ocenili občne zbore osnovnih organizacij. Na njih je bilo največ govora o delitvi po delu, delovni disciplinm delovnem času, ki se po mnenju vseh letos ne sme spreminjati iz dneva v dan, temveč ga bo treba reševati enotno. Pogosto so delavci na občnih zborih obravnavali tudi programe stabilizacije in zahtevali, da naj se le-ti enakomerno porazdele na ramena vseh delavcev. Po mnenju članov predsedstva so bile osnovne organizacije tokrat zelo kritične, marsikje so začeli pometati pred svojim pragom, premalo pa je bilo slišati poglobljenih ocen o delovanju delegatskega sistema. Irena Jelen Še o inovacijski dejavnosti V prejšnji številki smo v sestavku „Inventivnosti ne spodbujamo dovolj" zapisali, da je posvetovanje o inovacijski dejavnosti organizirala komisija za spodbujanje inventivne dejavnosti pri Občinskem svetu ZSS Žalec, kar pa ne drži, saj je omenjeni posvetgripravil odbor za pospeševanje inovacij in raziskovalne dejavnosti pri Občinski raziskovalni skupnosti Žalec. Uredništvo se za pomoto 1 opravičuje. Naj omenimo še to, da bi posvet lahko ocenili kot med- rt;. občinsko izmenjavo izkušenj in mnenj, v marsičem pa se je razjasnil tudi pojem inovacije. Posvetovanje je pokazalo tudi na nekatera dejstva, ki bi jih veljalo preučiti oziroma odstraniti za izkoristek inovacijske sposobnosti delavcev, spregovoriti pa bi bilo potrebno tudi o nekaterih zaviralnih momentih. Ugotovljeno je bilo, da obstajajo nekatera sistemska vprašanja, ki niso v prid inovacijskim težnjam. Predvsem sp postopki za uveljavljanje inovacijskih predlogov predlogi in zato negativno vplivajo na predlagate- lje. Odškodninske vsote so prenizke, poleg tega pa je subjektivni odnos do inovatorjev, predvsem do izplačil, škodljiv. Opozorjeno je bilo tudi na' vprašanje profesionalnih in množičnih inovacij, kot tudi nal to, če je profesionalna inovacija dolžnost, saj biti inovator ni dano vsakemu. In ne nazadnje se postavlja tudi vprašanje upoštevanja poslovodnih orga-nov-inovatorjev za svoje potencialne pomočnike pri predlaganju njihovih mandatnih programov, je zaključil Boris Ska-lin, udeleženec posvetovanja. Skokovit razvoj otroškega varstva v občini Ko so se januarja 1964 kot prvi v Sloveniji zd* ružiU v enotno organizacijo vsi vrtci žalske občine, je bilo v otroško varstvo vključenih manj kot deset odstotkov vseh otrok. Danes obiskuje enote Vz-gojnovarstvenega zavoda Janko Herman .dobrih dvainštirideset odstotkov otrok iz žalske občine, kar priča o izredno hitrem razvoju na področju otroškega varstva. Pred dvajsetimi leti je v žalski občini delovalo vsega skupaj enajst oddelkov, kamor je bilo vključenih 185 otrok. To je takrat predstavljalo manj kot deset odstotkov vseh otrok v občini, vključenih v organizirano varstvo. Vrtci so bili namenjeni izključno varstvu otrok, manj pa razvijanju sposobnosti najmlajših. Kot ustanovitelji vrtcev so se zelo pogosto pojavljale delovne organizacije, npr. Keramična industrija Liboje, Tovarna nogavic na Polzeli, Kmetijski kombinati in druge, ker so si tudi same organizacije prizadevale za varstvo otrok svojih delavcev. Razvoj naslednjih let je na področju otroškega varstva prinesel bistvene spremembe, tako v občini kot tudi v širši družbeni skupnosti. V začetku sedemdesetih let je bil sprejet zakon o varstvu in vzgoji predšolskih otrok, temu zakonu je leta 74 sledil pričetek izvajanja programov male šole za vse '' otroke, varstvo šolarjev pa so prevzele osnovne šole. Ob vseh teh spremembah, katerih namen je bil otroke ne le varovati, temveč tudi vzgajati in razvijati njihove sposobnosti, se je nenehno povečevalo tudi število otrok v vzgojnovarstvenih enotah. Tako je ob deseti obletnici združitve obiskovalo enote že 580 otrok, med njimi tudi trideset v jaslicah. V nadaljnjem razvoju otroškega varstva se je pojavila zahteva, da morajo ob vstopu v šolo imeti vsi otroci enake pogoje. Vzgojnovarstvene enote so tako pričele izvajati vzgojne programe za otroke v starosti od štirih do šestih let ter priprave na šolo za malčke od šestih do sedmih let. Povsod tam, kjer so oddelki ustanovljeni, izvajajo programe skozi celo leto. Tam, kjer vzgojnovarstvene enote še ne delujejo oziroma za tiste otroke, ki niso vključeni vanje, pa organizirajo vsako leto osemdeseturni vzgojni program in stodvajsetur-no pripravo na šolo. Danes je v žalski občini osemnajst vzgojnovarstvenih enot z devetinšestdesetimi oddelki, vanje pa je vključenih 1490 malčkov, kar predstavlja dobrih dvainštirideset odstotkov vseh otrok. Vzgojnovarstvene enote še vedno ne delujejo v šestih krajevnih skupnostih: to so Andraž, Ponikva, Sešče, Letuš, Gomilsko in Got ovije. Irena Jelen Kako varujemo družbeno premoženje? Ko so delavci Postaje milice Žalec opravili pregled, kako v naših OZD izvajajo čuvajsko službo, so bili nemalo presenečeni, ko so videli sliko kakršno vidimo tudi na posnetku. Bili bi krivični, če bi zato krivili samo čuvaje, saj so za varovanje družbenega premoženja odgovorni organi za SLO in DSZ ter posamezni odgovorni delavci. Čuvaji so namreč preveč prepuščeni samim sebi, še zlasti ob praznikih, sobotah in nedeliah, čeprav bi posamez- niki morali opravljati občasno kontrolo. Zato tudi ni presenetljiv primer iz Ferralita, kjer je čuvaj svojo dolžnost opravljal dve izmeni skupaj. Zanimivo pa je, da omenjenih primerov ni zaslediti v politično varnostnih ocenah in poročilih,kar pomeni,• da zanje neverno ali pa nočemo vedeti. To pa tudi potrjuje, da nalog s področja SLO in DSZ ne izvajamo vsakodnevno, ampak le občasno ob posameznih akcijah. ik 0 telefoniji v Vinski gori V Vinski gori o daljši telefonski tradiciji ne bi mogli govoriti. Začelo se je, kot običajno, z enim samim priključkom, ki je bil izveden kot daljni priključek na ATC v Titovem Velenju. Za prehosni medij je služila običajna nadzemna telefonska linija. Seveda so potrebe hitrega razvoja kraja opravile svoje. Prehodno rešitev je nudila montaža 25-številčne končne ATC, ki je vsaj za silo potešila želje krajanov. Do pred nekaj let, ko so se le-ti odločili, da bo telefon zvonil v skoraj vsaki hiši v Vinski gori. Zato so se 13. januarja sestali predstavniki KS Vinska gora s strokovnjaki PTT podjetja Celje. Dogovorili so se, da bo PTT Celje pripravila specifikacijo kablov, krajevna skupnost pa bo poskrbela za soglasje komunalnih organizacij, kupila potrebne kable in priskrbela drogove. Zataknilo se je pri denarju. Sami krajani, ki sicer že dve leti zbirajo denar za gradnjo telefonskega omrežja, še niso zbrali dovolj sredstev, PTT Celje pa jim po tej plati tudi ne more pomagati. Težava je v tem, da je krajevna skupnost razpotegnjena v dolžini treh kilometrov, sodi pa pod žalsko občino, zato krajani upravičeno pričakujejo njeno pomoč. Gradnja nove avtomatske telefonske centrale v Titovem Velenju gre h koncu in če bo šlo vse po načrtih, se bodo lahko novi naročniki priključili nanjo že naslednjo zimo. Radiološka, biološka in kemična nevarnost ter zaščita pred njo Vsakoletno izobraževanje delovnih ljudi in občanov za naloge SLO in DS je v naši občini doseglo visoko raven v enotno vpeljanem sistemu pouka v SRS. Usposabljanje smo uspeli približati v vse sredine na območju naše občine po posameznih področjih sistema SLO in DS s predavatelji, ki so neposredno odgovorni za izvajanje teh nalog v KS v neposredni vojni nevarnosti, v vojni in seveda sedaj v miru. Za izobraževalno sezono 1983/84 je predpisana tema o radioloških, bioloških in kemičnih nevarnostih in zaščita pred njimi. In zakaj prav ta tema? Hladna vojna med obema blokoma je dosegla raven, ko s pospešenimi pripravami na jedrsko vojno obe strani skušata doseči bistveno prednost pred drugim blokom. To pa pomeni ogrožanje vsega človeštva. Zaradi ozkega manevrskega prostora med obema velesilama je evropski prostor posebej ogrožen, saj pride na vsakega prebivalca v Evropi približno 2000 kg klasičnega eksploziva, izračunanega na moč instaliranih jedrskih nabojev v Evropi. Razvoj in nameščanje tega orožja pa številko 2000 kg iz dneva v dan povečuje. Vsekakor ogroženost povečuje tudi zadnja prekinitev pogajanj med obema blokoma, pa. V tudi kemično in biološko orožje, ki ga je potrebno dodati jedrskemu orožju. Kako se torej upreti vstem tem grožnjam, ki bi jih najlažje odpravila pospešena pogajanja o razoroževanju, čeprav se je na njihovo uresničitev treba tudi obrnemo pripraviti. V naši občini načrtujemo v • izobraževalni sezoni 1983/84 razgovore v organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih. Tako bodo OZD na nivoju TOZD in delovnih skupnosti pripravile v svojih sredinah za vse zaposlene poseben program razgovora o tej problematiki, ki naj bi trajal dve šolski uri. Organizacije združenega dela naj bi te seminarje oziroma razgovore opravile do sredine februarja meseca, nakar bodo seminarji za vse občane, ki ne bodo vključeni v izobraževanje v združenem delu v krajevnih skupnosti h, ti pa morajo biti opravljeni do sredine meseca marca. Seminarje bodo v OZD vodili odgovorni delavci za ukrep RBK zaščite oziroma drugi strokovnjaki, ki se bodo predhodno usposobili na enodnevnem seminarju. Na vprašanja, zastavljena nateli usposabljanjih, ki bodo dovolj zanimiva za vse bralce, bomo skušali v mejah mož-: nosti odgovoriti v naslednji ‘ številki Savinjskega občana. Sekretariat za LO J Vozniki, ste pripravljeni na zimske nevšečnosti? V tekstilni tovarni Prebold se je že pred časom porodila ideja o ustanovitvi tekstilnega muzeja v preboldski graščini, ki bi deloval v okviru Društva -trižinerjev in tehnikov TT Prebold. Z muzejem želijo delavci v TT Prebold ohraniti arhiv in ek-sponatne značilnosti ene najstarejših tekstilnih tovarn. Ustanovili so že pripravljalni odbor, vodi ga Ivo Starčevič, ki si ko polna pasti. Najnevarnejša so mesta na mostovih, v tunelih ali ob gozdu, kjer sonce ne odtali močne zmrzali. Velja si zapomniti, da vožnja po ledu in snegu ne dovoljuje naglih kretenj, kar velja za speljevanje, pospeševanje, zaviranje ali zavijanje, saj lahko kolesa kaj hitro zdrsnejo. Najpametneje je na zasneženi cesti pozabiti na zavore. Pospeševati je treba počasi, zavirati pa z motorjem. Če avtomobil kljub temu zdrsne, je treba izklopiti pogon, avtomobil pa ujeti z volanom. In še o snežnih verigah. Te so namenjene le vožnji po snegu, saj omogočajo vodljivost avtomobila in zavijanje, sicer pa zanje velja, da lahko z njimi vozimo največ 60 km/h. Niso pa primerne za vožnjo po ledu ali snežni brozgi. Vozniku sicer dajejo varljiv občutek boljšega oprijema koles, v resnici pa zmanjšujejo učinek same gume. Na ledu bodo gume hitreje zdrsnile kot verige, v snežni brozgi pa je učinek enak vožnji po suhi cesti in tako veriga zmanjšuje stik kolesa s cesto, povrhu vsega pa še poškoduje gume in ostale dele avtomobila. Pri nakupu verig velja upoštevati, da je bolje kupiti dražje verige, katerih montaža je tudi bolj enostavna, še posebno za tiste voznike, ki so jih prisiljeni pogosteje uporabljati. Marjan Tržan je že zastavil obsežen program dela. Ta zajema ustanovitev arhivskega, eksponatnega in kostumskega oddelka, s čimer naj bi bila zaokrožena celota muzeja, ki bo prav gotovo zanimiv za obiskovalce Prebolda. Pripravljalnemu odboru bo nudil strokovno pomoč Tehnični muzej iz Ljubljane pod mentorstvom višjega kustosa dr. Katarine Kobe. D. Naraglav Beseda sneg pomeni sproščeno zimsko rekreacijo na zasneženih pobočjih, hkrati pa tudi vrsto nevšečnosti in skrbi udeležencem v prometu, saj snegu, čigar sopotnika sta led in megla, marsikdaj niso kos, če niso pravočasno poskrbeli za svojo in tujo varnost. Kljub temu da morajo udeleženci v prometu poznati cestno prometne predpise, ki predpisujejo način vožnje in opremo v zimskem času, ne bo odveč, če tudi mi opozorimo nanje. Vozilo mora imeti v pogojih zmanjšane vidljivosti, kamor štejemo tudi meglo, sneženje in dež, prižgane zasenčene luči. Imeti mora brezhibne otiral-ke vetrobranskega stekla in prezračevalne naprave, ki onemogočajo zarositev stekel, na pogonskih kolesih pa mora imeti gume z zimskim profilom, lahko pa tudi gume s celoletnim profilom in obvezne snežne verige. Priporočljivo je, da ima voznik s seboj tudi strgalo za led, metlico, manjšo lopato, po možnosti pa tudi nekaj peska. Še posebno pomembna so čista stekla in luči, s katerih je potrebno odstraniti umazanijo. Toliko o opremi, kaj pa način vožnje? To je treba prilagoditi stanju na cesti, povečati varnostno razdaljo, prižgati luči in voziti skrajno previdno, saj je tudi na pogled suha cesta lah- Tekstilni muzej RTC GOLTE: USPEŠEN ZAČETEK ZIMSKE SEZONE Na skrbno pripravljena smučišča prihaja dnevno tudi po 1500 smučarjev — Osrednja gondolska vlečnica in ostale sedežnice nemoteno obratujejo — Smuka pod reflektorji. Od kar je namelo novega snega in je skrbno pripravljena smučišča prekrila dovolj debela podlaga, je na Golteh živžav. Ob sobotah in nedeljah prihaja v ta zimski raj tudi nad 1500 gostov-smučarjev, ki se porazgube po steptanih smučiščih. Občasno se naredita vrsti le spodaj pred osrednjo gondolo v Žekovcu in pred sedežnico na Medvedjak, vendar čakanje ni dolgo. Tehnični vodja IRC Golte Marjan Prelog in direktor cen-traJože Melanšek stapovedala, da so se za letošnjo zimsko sezono na Golteh dobro pripravili, saj so opravili remont sedežnice na Starih stanih, že lani so rekonstruirali sedežnici na Moravi in Poljani, Ročka pa jih še čaka. Na Voljo imajo tri teptalne stroje. V lanskem letu so opravili veliko dela pri urejevanju smučišč (na 40 ha). Vsa poprej nevarna mesta so zbul-dožerirali, proge redno teptajo, dobro pa posluje tudi kuhinja v hotelu. Marjan Prelog: »Če se kje zatakne, vsako reč sproti popravimo in to v poznih popoldanskih urah, ko se smučišča izpraznijo.« Jože Melanšek: »V polni sezoni lahko Golte sprejmejo vsaj 2000 gostov. Gneče nastajajo ob sobotah in nedeljah, vse ostale dni v tednu pa bi si želeli več gostov. Sedaj ko se bodo začele šolske počitnice, bo obisk tudi med tednom večji.« Skrb za gostinsko ponudbo v hotelu je prevzela DO Paka, TOZD Gostinstvo, s sodelovanjem gostinskih delavcev Emona — Portorož. Pričakujemo, da bo na tem področju prišlo do še. boljšega sodelovanja.« Hotelski objekt "Golte so sanirali že leta 1980* lani so izboljšali ogrevanje, prihodnje leto pa nameravajo urediti garderobo vsaj za 400 parov smuči, To bo vsekakor velika pridobitev Za smučatje, saj bodo lahko vso opremo odložili, zgoraj vhotelu. Ni namreč malo takih, ki sé z gondolo redno vozijo prenočevat vdbllno in jim je prenašanje smuči samo v napoto. Ob dobrem obisku bi morala giti zimska smučarska sezona dolga vsaj 120 dni, da bi zagotovila rentabilno poslovanje. Hotel Golte z depandansami premore največ do 1-70 ležišč, kar ni tako malo, vendar pa kapacitete ne zadoščajo, ko je zasedba polna. Kljub letošnjemu dobremu obisku ostaja, problem, kako pokriti izpad dohodka v decembru, ko ni bilo snega in tudi pe gostov? Ob sedanjem, vsekakor uspešnem startu TRC Golte, se vsiljuje vprašanje, kako naprej, da bo ta izjemno lep turistično rekreacijski center. polno zaživel skozi vse leto in zagotavljal uspešno poslovanje? Golte s svojo široko okolico so za sonca, počitka in svežega gorskega zraka željne turiste pravi raj, zato bi bila nepopravljiva škpda, če ga ne bi še bolj približali delovnim ljudem širšega celjskega in slovenskega območja. Na Golteh rastejo gobe, tu je" veliko robidnic in drugih gozdnih sadežev, prelepi pa so tudi sprehodi proti Smrekovcu in v drugo bližnjo in daljno okolico. Ob vsem tem seveda ni pričakovati, da bodo zdajšnji upravljalci brez otipljivega Sodelovanja, širše skupnosti, predvsem tiste, ki je živo zainteresirana za oddih svojih ljudi, sami razreševali vse probleme nadaljnjega razvoja Golt. To je sedaj naša skupna akcija. Lojze Trstenjak DOBRA KMEČKA KLOBASA SE PRILEŽE Sredi belih poljan pod Med- ljubitelj planin in zakup bivaka vedjakom na Golteh ima v na- na Golteh v teh zimskih mese- jemu lesen bivak kmet Lojze cih, ko'na kmetiji ni veliko dela, Drobež iz Ljubnega. V hiški z mi pride kar prav,« je povedal nekaj kv. metri postreže smu- Lojze Drobež. Dejal je še, da se čarjem z vročim čajem, domačo je v prejšnjih letih ogreval za klobaso in z okusnimi sendviči ovčjerejo (imel je že 120 ovac), " iz domače šunke. a mu je zadruga odvzela zemljo, Zaradi prijaznosti in dobre ki jo je imel v zakupu, in tako je postrežbe je njegov bivak zlasti s težkim srcem bil primoran ob sobotah in nedeljah prepoln opustiti rejo ovac, kar je vse-žejnih in lačnih smučarjev in kakor škoda. Na posnetku: tako imata Lojze in njegova Lojze Drobež pred bivakom na žena polne roke dela. Golteh »Že od mladosti sem bil velik -LT IZ KRAJEVNE SKUPNOSTI POLZELA Časa malo, dela pa veliko O pripravah na praznovanje občinskega praznika smo se pogovarjali s predsednikom osrednjega odbora Danijem Pfeiferjem. Praznovanje občinskega praznika bo letos potekalo v krajevni skupnosti Polzela. Ni slučaj, da bo praznovanje potekalo ravno v tej krajevni skupnosti, saj je tu razvoj samouprave zgleden, uspešno se povezujejo z združenim delom, za nadaljnji razvoj pa so v preteklem letu izglasovali tudi krajevni samoprispevek. Razvejana je tudi društvena dejavnost in tako bo Hortikulturno društvo Polzela organizator letošnje slovenske manifestacije Hortikultura 84. O pripravah in aktivnostih za občinski praznik nam je Dani Pfeifer, predsednik osrednjega odbora, povedal naslednje: »Osrednji odbor je že sprejel okvirni program aktivnosti in za uresničitev tega imenoval po-1 dodbore za komunalne zadeve, za izdajo monografije, za prireditve, za finance in pododbor za prireditev Hortikultura 84. Pododbori so se že sestali in sprejeli konkretne programe aktivnosti, saj je do praznika ostalo malo časa, čaka pa nas veliko nalog. Vendar pa je pripravljenost krajanov velika, zato sem prepričan, da bomo s’ podporo občinskih dejavnikov zastavljeni program tudi uresničili. Za uresničitev programa bo potrebno še precej prostovoljnega dela in dodatnih finančnih sredstev krajanov, za kar pa so Polzelani vedno pokazali veliko pripravljenost in razumevanje. Za adaptacijo stare šole so že pripravljeni načrti, v njej pa bodo dobili prostore krajevna skupnost, družbenopolitične organizacije in društva. Predvidevamo, da bomo 6.500.000 din, kolikor bo veljala adaptacija, zagotovili iz družbenega dogovora, od prodaje objekta stare KS in iz sredstev krajevne skupnosti. Največ sredstev bo zahtevala izgradnja mrliške veže in sicer sedem milijonov din. Iz samoprispevka bomo namenili več kot šest milijonov din, razliko pa bosta prispevala SKIS Žalec in Dom upokojencev Polzela. Seveda pa bo treba urediti tudi Z ROKO V ROKI Dani Pfeifer okolico in pot do veže. V programu imamo tudi posodobitev cest Lovski dom-—Preloge in Polzela—Orova £vas. Zlasti cesta v Založe ima večji pomen zaradi prevoza šolskih otrok in mleka. Oba cestna odseka bosta veljala dobrih štiri milijone din. Štiri milijone din bomo namenili za izgradnjo vodovodov. Za vodovod Breg—Gmajna so dela že v teku, v Podvinu bomo zgradili ' zajetje, medtem ko bomo za vodovod Založe pripravili samo projekte. Precej zahtevna naloga nas čaka na področju telefonije, kjer gre za nabavo avtomatske centrale, pridobitev projekta za sekundarno telefonsko omrežje in za začetna dela, kar bo skupaj veljalo 7.350,000 din. Sredstva naj bi zagotovile OZD, PTT Celje in naročniki. Upamo, da bo tudi Garant prispeval svoj delež, čeprav za to še nimamo zagotovila. Naj omenim še izdajo monografije, v kateri bomo zapisali zgodovinski razvoj in sedanji utrip Polzele. Obnovili bomo tudi Dom Svobode in Komendo. Pripravili bomo tudi bogat program prireditev. Vrednost vseh naštetih del je 32.370.000 din. Sodim, daje program realen in da ga bomo s prizadevnostjo vseh krajanov in s pomočjo širše družbene skupnosti tudi uresničili. Predvsem pa želimo Polzelo dostojno urediti in ob prazniku občine pokazati delovnim ljudem in občanom žalske občine rezultate našega skupnega dela in prizadevanj za razvoj. J. K. —— Šola in združeno delo Ko smo stopili v prostore osnovne šole Vera Slander Polzela, je bil ravno odmor, zvonec pa je prekinil običajni vrvež na hodnikih. Medtem koje v razredih potekal pouk smo se pogovarjali z ravnateljico šole Marinko Marovt o prizadevanjih učencev in učiteljskega kolektiva za čimboljši učnovzgojni uspeh. Kakšni so pogoji in čemu dajete poudarek pri učnovzgojnem delu? »Učnovzgojni proces poteka v 26 rednih oddelkih na centralni šoli in dveh kombiniranih oddelkih na podružnični šoli v Andražu. Pouk je enoizmenski, saj smo s prizidkom pridobili nekaj sodobnih učilnic in novo telovadnico. Tudi sicer je šola dobro vzdrževana. Sanirali smo tla v stari telovadnici in na novo prekrili streho starega dela šole. V letošnjem letu bi radi uredili učilnice v starem delu šole. V tem letu smo postavili na prvo mesto delovno vzgojo, ki se odraža v samem pouku in v številnih interesnih dejavnostih, v katere uspešno vključujemo tudi zunanje mentorje. Prednost smo dali proizvod-no-tehničnim dejavnostim, tako da z izdelki sodelujemo na vseh natečajih, že v nižjih razredih pa smo začeli tudi z ročnimi deli. Prve izdelke bomo razstavili ob kulturnem prazniku 8. februarja letos.« Šola se povezuje in sodeluje s krajem in OZD. Kako? »Šola se vedno bolj odpira navzven. V mesecu septembru smo podpisali samoupravne Sporazume z OZD in Domom oskrbovancev. Svobodna menjava omogoča sodelovanje na zdravih temeljih. Učenci sedmih in osmih razredov oprav- ljajo proizvodno delo v SIP-u, tovarni nogavic, Garantu Podlogu in TZO Polzela. Občasno se vključujemo v sam proizvodni proces v tovarni nogavic, v Garantu pa se dogovarjamo za skupno delo. Iz odpadnega materiala bomo v Šolskih delavnicah izdelovali zaboje za sadje, pomagali pa bomo tudi pri pakiranju okovja. Naši učenci skrbijo za čisto okolje in. pripravljajo kulturne programe, s katerimi so stalni gostje tudi v Domu oskrbovancev. Rezultat dobrega sodelovanja šole in združenega dela je tudi glasilo, ki smo ga ob dnevu republike izdali skupaj z DO Garant, v mesecu maju pa bomo podobno glasilo izdali skupaj s Tovarno nogavic. Zgledno je sodelovanje s TVD Partizan in košarkarskim klubom, s katerima družimo prostore obeh telovadnic in vaditelje. Naše skupno delo je smučarski sejem in organizacija zimske šole v naravi. Dobro se povezujemo tudi s Svobodo Polzelaz Glasbeno šolo, VVZ in drugimi organizacijami in društvi v kraju.« Kako se boste vključili v praznovanje občinskega praznika? »Nikoli ne stojimo ob strani, ker smo veseli vsakega napredka v kraju, zato se bomo z vso odgovornostjo vključili v praznovanje občinskega praznika. Sodelovali bomo pri monografiji Polzele s prikazom šolske dejavnosti od začetkov do danes, pripravili pa bomo tudi kulturni program za praznik. Dokončno bomo uredili šolsko okolico, s čimboljšim učnim uspehom pa bi radi tudi vsebinsko obogatili našo dejavnost.« j. k. OBISKALI SMO NOVAKOVE V PODVINU KMETIJA Z DOPOLNILNO GOSTINSKO DEJAVNOSTJO V Podvinu nad Polzelo imata Jože in Anica Pfeifer, po domače jim pravijo Novakovi, svoj bife. Že pred leti sta si ga omislila v zidanici, nad katero se boči lep vinograd. In ker Anica in Jože znata gostom postreči z dobro domačo kračo, kmečko potico in z drugimi dobrotami, jima ne manjka gostov. V tem je gospodinja Anica prava gostinka, ki ne le da zna speči domačo potico in pripraviti okusno kračo, marveč sama pripravlja tudi domače krvavice in pečeni- KOVAČEV ATA -NAJSTAREJŠI KRAJAN, gasilo: Če mi ne bi povedali, da si je Tone že pred petimi leti naložil na svoja čvrsta ramena že deveti križ, bi mu jih prisodila kar precej manj. Tudi trd in jasen glas je vse prej kot znamenje petindevetdesetletnika, prav tako živahne oči, ki obvladujejo obraz nad kratko pristriženimi belimi brki in usti, ki se Kovačevemu atu kaj rade razpno v, vesel in nagajiv smeh. Kovačevemu Antonu, najstarejšemu krajanu Vrbja in najstarejšemu gasilcu veteranu v žalski občini. Zibel mu je s šestimi brati in sestrami tekla v Kasazah, od koder je družino kaj kmalu pot zanesla v Vrbje. Tu si je Tone nabiral prvih učenosti, od tod je vsak dan ubiral korake k moj-, stru Šketu v Žalec, kjer se je učil čevljarske obrti. »Tri leta sem hodil k njemu, se učil in mu delal, pa nisem dobil skoraj dinarja,« seje spomnil, ko sem ga povprašala po njegovih letih. »Tisto, kar sem dobil, tisti »trinkgeld«,šezahranonibil,«se je še razhudil. V prijetno topli sobi je tekél pogovor. Tone pripoveduje, hči pa je dopolnjevala vrzeli v njegovi pripovedi. »Veste, tako me je razjezilo, ker je mojster z menoj tako ravnal, pa sem jo mahnil v svet,« je vlekel spomine na dan. In pripovedoval o tem, kako je čevljaril po Avstriji, kako gaježelja po zaslužku pripeljala med avstrijske knape, pa o tem, kako mu je življenje, ki si ga je pričel krojiti po svojih željah, ukrojila vojna. Le-to je preživel nafronti,«panezadolgo,ker so mi streli preluknjali roko,« je razložil in dodal, da mu roka nikdar več ni služila tako, kot je treba. Ob tem se je pogovor prevesil drugam. O vojni je razmišljal Kovačev ata, o tem, kako narobe ravnajo ljudje. »Delati bi morali, tako pa zemlja leži mrtva in neobdelana,« je dejal, njegove besede pa je kot trnjev venec ovijala grenkoba ob trpkih mislih, ki jih je razpredal. Drobci smodnika so Tonetu načeli roko, zato je po vojni ostal doma. Malo je čevljaril, nekaj kmetoval, dobil pa je tudi skromno invalicfninn. Žalostne misli deneva v kr^j in že sva se menila o drugih stvareh. O tistih, ki jih ima najraje. In mimo gasilstva tudi nisva mogla, že zaradi pohval in priznanj, razobešenih po ste- ' ni'. »Do gasilstva sem imel ' zmeraj veselje,« se je nasmejal in že obujal spomine nataali oni požar, pa na povodnji, ko je priskočil na pomoč številnim ljudem. Danes se Kovačev ata ponaša z nazivom najstarejšega gasilca veterana in ob tem ne skriva svojega ponosa: Za zaključek hranim vprašanje, pa me je že kar sam prehitel : »A me ne boste nič vprašali, kako sem dočakal toliko let?« Inje že imel pripravljen tudi odgovor: »Veliko slabega sem preživel, še gada bi pojedel, tako sem bil lačen med prvo svetovno vojno. Zato pa znam danes ceniti to, kako živim. In zadovoljen sem,« je še pribil ob slovesu. Pa še na mnoga zdrava in zadovoljna leja, Kovačev ata! Irena Jelen Novakova Anica v domiselno urejenem bifeju Foto L. Korber ce z domačim zeljem, znana pa je tudi po kisli juhi, s katero si gostje pozdravijo še takega mačka. Kljub tej dopolnilni dejavnosti pa Novakovi ne zanemarjajo kmetije. Na dvorišču in v hlevih sta vladala red in snaga. V govejem hlevu smo našteli 13 pitancev, kljub temu da sta pred dnevi prodala Grudi več živali. Tudi v svinjaku smo videli polno prašičev, čeprav so tudi koline že opravili. Vse to je kajpak sad pridnega dela. Večji del viškov mesa prodata na trg (Grudi in drugim), nekaj pa tudi ponudita gostom v bifeju in tako vse koristno obrneta. Anica nam je zaupala, da se je izdelovanja domačih kolin — krvavic, pečenic in drugih dobrot — naučila pri svoji materi, ta pa si je pridobila znanje v gospodinjski šoli. Mož Jože pa je bil nekoč mlinar, sedaj pa je napreden kmet. Njuna kmetija je opremljena s potrebnimi stroji, tako da gre delo hitreje od rok. Zapišimo še to, da zgoraj v vinogradu nad bifejem pridelata imenitno vino — modro frankinjo, ki jo velja poskusiti: L. Trstenjak PREBOLD Prispevek »Turistična razglednica, ki ni v ponos«, objavljen v prejšnji številki, je naletel na odmev, zaradi česar smo obiskali lastnika omenjene stavbe, Jožeta Rajšpa, ml. in ga povprašali, kaj sodi o njem. »S Člankom, ki me je sprva nekoliko pogrel, se strinjam zlasti v tem, da je treba za privlačnejši videz^ Prebold- še marsikaj storiti. Čutim se dolžnega, da pojasnim vzroke stanja, v kakršnem je omenjena stavba, Kmetova hiša, v kateri je bila nekoč gostilna. V petnajstih letih, kolikor Časa je hiša v naši lasti, nismo dobili od pristojnih organov zagotovila, ali bo po novem urbanističnem planu, ki je bil nekajkrat spremenjen, hiša odkupljena, kakor vse ostalo zemljišče, na katerppi se lože Rajšp, ml. gradi nova blagovnica Savinjskega magazina, ali bo ostala v naši lasti. Zato se obnove nismo lotili. Stavbo nameravamo sedaj obnoviti in ji vrniti nekdanji videz, vendar je to pogojeno z velikimi stroški.« D. Naraglav ZBIRANJE ODPADNEGA PAPIRJA Konec januarja in prve dni februarja bo na pobudo občinskega odbora Rdečega križa stekla akcija zbiranja starega papirja po delovnih organizacijah. Podobno akcijo je odbor izvedel že 1am, vendar odziv delovnih organizacij ni bil najboljši. Razlog je bil delno tudi v tem, ker je zbiranje odpadnega papirja potekalo v času, ko so delovne organizacije že uredile svoje arhive in izločile neuporaben papir. Zaradi tega bo letos akcija potekala prej, na občinskem odboru pa upajo, da se bodo delovne organizacije letos bolje odzvale. Posnetek je z otvoritvene svečanosti: na levi je umetnik Rudi Španzel, ob njem Božidar Jakac IZREDEN USPEH RUDIJA ŠPANZLA Naš akademski slikar Rudi Španzel, doma iz Zabukovice pri Žalcu, je z razstavo svojih del v Mestni galeriji v Ljubljani dosegel nov pomemben uspeh in priznanje. Umetnik je hkrati izdal obsežno in bogato monografijo, v kateri je razgrnil svoje umetniške ustavaritve iz obdobja zadnjih dvanajstih let. Kaj pomeni razmeroma mlad umet '• v slovenskem in jugoslovanskem likovnem svetu, je pokazala otvoritev razstave, na kateri se je zoralo preko 600 obiskovalcev. Na otvoritveni svečanosti so s svojim nastopom ugodno presenetili ljudski godci iz Andraža nad Polzelo. Na svečanosti je uvodoma spregovoril dr. Luc Menaše, Božidar Jakac, nestor slovenskih slikarjev, pa je dejal: »Občudujem ustvarjalnost Rudija Španzla in sem srečen, da imamo takšnega mojstra, ki ga lahko primerjamo z deli naših starih mojstrov. Rudi Španzel ima neverjetno bogato znanje, najbolj pa cenim, da se doslej ni dal motiti in da je v svojih delih pošten pa tudi drzen. »Ob koncu so navzoči umetniku Rudiju Španzlu iskreno čestitali. V nadaljevanju objavljamo govor, ki ga je na otvoritvi razstave imel dr. Luc Menaše: Spanzlov likovni svet, ki se seveda ne sestoji iz same čiste likovnosti, ampak je v njem tudi precej domislic, humorja in ugank, je kot celota presenetljivo samosvoj, brezkompromisen in pošten. Sredstva, ki jih uporablja, so preizkušena in hkrati zahtevna sredstva evropskega klasičnega slikarstva, dela, ki jih z njimi oblikuje, pa kljub temu presenetljivo odsevajo neponovljivi čas in kraj svojega nastanka, predvsem pa svojega popolnoma nezamenjljivega ustvarjalca. V majhnih, nekoliko obrobnih in zatišnih, pa zato tudi neprezračenih okoljih, se velikokrat že kar bolestno trudimo, da bi bili videti manj preprosti, bolj zamotani, globlji, bolj učeni, predvsem pa pomembnejši kot smo v resnici. To sicer počno tudi drugod po svetu, toda tam, kjer so uspešni, vsaj z nekoliko manjšimi kompleksi manjvrednosti, z manj spre- nevedanja. No, kar zadeva Španzla, ni posebno obremenjen s temi običajnimi slabostmi. Od slike do slike lahko ugotavljamo, da se ne boji niti tradicije, niti kiča, da se upa in zmore lotiti vsega, kar ljudje od njega pričakujejo in da zna vsemu, ljudem in stvarem, minulosti in zdajšnosti, sladki prikupnosti, pa naravnemu in manj naravnemu naturalizmu, izvabiti nove in docela osebne vidike. Predstavlja se z razstavo slik iz zadnjih let, hkrati pa tudi z monografijo, ki zajemlji-vo kaže njegovo slikarstvo in grafiko. Ducat let je od njegove diplome, ducat let, kar živi in dela kot svoboden umetnik, njegov opus pa je zavidljivo tehten in dragocen. Rudi Španzel je v vsakem pogledu drag in dragocen slikar, mojster tiste žlahtne obrti, ki se je ljudje nikdar ne bodo naveličali, ker je vsaka nadrobnost izcizelirana kot pri kakem zlatarskem izdelku. Španzel je mojster, ki vàruje svojo raven, ki si pa dovoli malone vse, kar mu pade na glavo. Vse je tako, kot mora biti: dela kakor težak, (kakor knapi, ki so mu bili predniki), dela po svoje (kakor trmasti, nadarjeni otroci, ki jih še nismo zlomili s svojo vzgojo) in počuti se kot nekakšen kralj, samozvanec morda, a še vseeno, kralj z žezlom, kadar drži v roki svoj Malstock. Kaj je lepšega, kakor biti obenem težak in otrok in kralj? In tako smo ob tem discipliniranem profesionalcu, ki je zraven nepoboljšljivo pošten svobodnjak, tudi mi vsaj za nekaj časa pozabili na vse tisto okrog nas, kar ni niti profesionalno, niti posebno pošteno, niti svobodnjaško. Toda, preden se vrnemo v svojo vsakdanjo poprečnost, se Rudiju Španzlu zahvalimo in mu čestitamo. V Vrbju tokrat mirakel o sveti Neži Z gledališko predstavo Mirakel o sveti Neži avtorja Ervina Fritza so člani Kulturnega društva iz Vrbja uspešno začeli letošnje leto. Sicer pa je dramska dejavnost le ena izmed mnogih v pisanem mozaiku dejavnosti vrbenskega kulturnega društva. ■ Člani društva v tej majhni krajevni skupnosti že nekaj let želo uspešno opravljajo svoje delo.' Tako so lani pomagali osnovni organizaciji mladine pri izvedbi Naše besede, društvo samo pa je organiziralo medobčinsko revijo gledaliških skupin. Poleg tega so se lani domačim gledalcemjn drugod predstavili z veseloigro Ran-devu, manjkali niso tudi na številnih proslavah in prireditvah, na domačem odru pa so pripravili nekaj gostovanj različnih dramskih in gledaliških skupin. Danes šteje kulturno društvo preko šestdeset članov, aktivno pa jih deluje dobra tretjina. Svoj interes so našli bodisi v dramski ali fotografski skupini, svojo sekcijo pa imajo tudi lutkarji. Lani je začelo v okviru kulturnega društva in s pomočjo Občinske matične knjižnice delovati izposojališče knjig, kjer lahko krajani izbirajo med približno tristotimi deli domačih in tujih avtorjev. Letos načrtujejo predvsem ostovanja po raznih krajih s ritzovim Miraklom, z njim pase bodo predstavili tudi na prireditvi Naša beseda. Načrtujejo še ustanovitev moškega pevskega zbora, saj je med krajani precejšnje-zanimanje za tovrstno dejavnost. V prihodnje si želijo predvsem povečati število aktivnih članov, bolj kot doslej pa bi radi v delo posameznih skupin vključili tudi starejše člane društva. Irena Jelen (foto: J. Kroflič) Posnetek s premiere Mirakla o sveti Neži Nove knjige v mesecu decembru Miško Kranjec — Strici so mi povedali; Nejc Zaplotnik — Pot; Marco Polo — DZS in Sveta kri in sveti Gral - DZS. NAJBOLJ BRANE KNJIGE V DECEMBRU Jože Volfand — Glej v živo; Wilhelm Strube — Kopernik; Dragoslav Mihailovič — Petrijin venev; Ivan Aralica — Koža za boben;. Olga Ivinska — Leta s Pasternakom; Mihael Jansen — Bitka za Bejrut; Williams Sassine — Pokol v vasici Virijamu; Reinhold Messner — Na meji smrti; Baigent, Leigh, Lincoln — Sveta kri in sveti Gral; Raymond Moody — Življenje po življenju; Pavle Ugrinov — Naloženo življenje — in Viktor Jeriha — Začelo seje pri Dunkerquu. vmiTi Lani je moški pevski zbor žalske Svobode slavil 15-letni-co delovanja. Vse od ustanovitve zbor vodi Marjan Kozmus. Prav v zadnjih letih je zbor močno napredoval, kar je tudi potrdil z uvrstitvami na medobčinsko revijo. Kot mnogi drugi zbori pa se tudi žalski ubada predvsem s pomanjkanjem pevcev, še zlasti prvih tenoristov. V svoje vrste zato želijo vključiti tudi druge glasove, predvsem pa bi radi zbor pomladili. Sodelovanje v zboru sicer zahteva precej odrekanj zaradi vaj in nastopov, kar pa žalskim pevcem nikoli ni težko, saj je v njihovih vrstah vedno prijetno. Ne zanemarjajo družabnosti in tovarištva, ki jih druži vsa ta leta. Sedaj se vestno pripravljajo za nastope v tej sezoni: na tekmovanja, nastope v kraju in preko meja. Gostovanje v Varaždinu, v Bilčovsu in Železnikih pa pomeni pevcem tudi priznanje za prizadevno delo. Zato žalski pevci želijo vključiti v svoje vrste nove pevce, da bi laže nadaljevali bogato pevsko tradicijo. Vsi zainteresirani se naj zglasijo pri zborovodji Marjanu Kozmusu v glasbeni šoli. jk ŠE 0 PREDSTAVI V VRBJU Gledališka skupina iz Vrbja se je lotila težkega dela. To se mi zdi povsem normalno, saj jo poznamo kot skupino, ki je v nekaj letih prehodila lepo ustvarjalno pot. To je bila priložnost za trdo delo, ki je pripeljalo do novih gledaliških spoznanj in je marsikomu pripomoglo, da je hote ali nehote moral stopiti iz ljubiteljskega tradicionalizma To pa je vrednota, za katero se splača pedagoško delo in Vera-sov dril. Mojstersko je znal oceniti zgornjo mejo zmožnosti skupine in je temu tudi priredil besedilo in svoje zahteve. Ostal je zvest svojemu žanru (brez petja in glasbe v njegovih postavitvah negre!) inseje izognil tudi spolzkosti, ki jo samo besedilo kar ponuja, skratka: imel je * tudi posluh za mero. »Neuprizorljivo besedilo« je postalo resnični poskus, ki lahko kaj pove tudi današnjemu gledalcu, čeprav v prvi vrsti »grozi« s svojo nevsakdanjostjo in »eksotičnostjo«. Je dovolj provokativno in bo spodbudilo marsikatero razpravo. Gledališka predstava, ki nas prevzame ali pa razburi, je dosegla svoj namen. Občinstvo je sprejelo predstavo lepo, čeprav ne moremo trditi, da so ga igralci takoj osvojili. Bilo je tudi nekaj šokov, za katero smo se morali dobro potruditi, da smo našli vsebinsko povezavo z izpovednostjo predstave. Nadgradnja besedila je bila očitna in je s svojo igrivostjo pripomogla k urpizorljivosti besedila Predstava je nov korak k razvoju mlade gledališke skupine iz Vrbja. Stefan Zvižej C T \ PRIREDITVE OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU V OBČINI ŽALEC sobota, 21.1., • ob 18. uri — kulturni dom Polzela sobota, 28.1., ob 18. uri — kulturni dom Braslovče ob 19. uri — kulturni dom Braslovče ob 18. uri — kulturni dom Griže nedelja, 29.1., ob 15. uri — kult. dom Braslovče sobota 4. 2., ob 17. uri v domu DPO Gotovlje ob 18. uri — kulturni dom Gotovlje nedelja, 5. 2., ob 15. uri — kult. dom Andraž ob 15. uri — kult. dom Ponikva ob 17. uri — dom krajanov Vrbje torek, 7. 2., ob 16. uri — Savinov razstavni salon Žalec ob 18. uri — Kino Žalec sreda 8. 2., ob 8. uri ob 8. uri — Kino Vransko ob 11. uri — Kino Polzela ob 16. uri — Kult. dom Gotovlje petek, 10. 2., ob 17. uri — Savinov razstavni salon gledal, predst. AG VRBA, Vrbje MIRAKEL O SV. NEŽI razstava GOVORICA LESA, predstava dramske skupine Braslovče NAMIŠLJENI BOLNIK gledal, predst. AG VRBA Vrbje MIRAKEL O SV. NEŽI osrednja proslava 99-letnice kult. društva Braslovče razstava Aca Markoviča in Edija Amona osrednja občinska proslava slov. kult. praznika s podelitvijo Savi-novih odličij gledal, predstava dramske skupine Vel. Pirešica VERIGA proslava slovenskega kulturnega praznika predstava dramske skupine Svobode Griže, VAŠKA KOMEDIJA srečanje knjižničarjev občine Ža-slov. film LET MRTVE PTICE proslave slov. kulturnega praznika v osnovnih šolah in sprejem pionirjev v ŠKD slov. film KO ZORIJO JAGODE slov. film KO ZORUO JAGODE predstave dramske skupine Gotovlje PLEŠOČI OSLIČEK razstava Avgusta Lavrenčiča ob 17. uri — kult. dom Griže krajevna proslava slov. kult. praznika z letno konferenco Svobode Griže krajevna proslava slov. kult. praznika z letno konferenco Svobode Liboje OŠ Peter Šprajc-Jur óé- .proslava kulturnega praznika v telovadnici OŠ Žalec ob 17. uri — Kult. dom Liboje gb 18. uri -Žalec sobota, 11.2., ob 18. uri — Kino Žalec nedelja, 12. 2., ob 9. uri — kulturni dom Braslovče gledal, predstava AG VRBA Vrbje - MIRAKEL O SV. NEŽI krajevna proslava slov. kult. praznika z letno konferenco KD Braslovče IZ SEMINARJA V PREBOLDU Skrb za ohranitev kulture na tujem V preteklosti je mnogo naših ljudi odšlo na delo v tujino. Borba za obstoj jih je odtrgala od domačega ognjišča, svet pa jim ni mogel nadomestiti domovine. Da bi ohranili stike z domovino in bi bili s kulturninp delovanjem vpeti v tokove domovine. so v mnogih krajih, kje/ je bilo več zdomcev, zaceli ustanavljati kulturna društva Prav ta imajo največ zaslug za ohranjanje naše kulture ter ljubezni do domovine in materi- nega jezika V zadnjih letih posvečamo delovanju teh društev precejšnjo pozornost tudi v matični domovini. Pomembno vlogo imata pri tem predvsem Slovenska matica in Zveza kultur-noprosvetnih organizacij Slovenije, ki je pred iztekom leta pripravila v Preboldu seminar za zdomce. Udeležilo se ga je 28 udeležencev iz osmih slovenskih klubov oziroma društev v Zvezni republiki Nemčiji. Libojska revija na pragu drugega desetletja V prenovljeni dvora ni Delavsko-prosvetnega društva Svoboda se je sredi decembra kar trlo ljubiteljev narodnozabavnih viž. Prišli so iz Liboj in njenih obronkov, iz bližnje in daljnje okolice, da bi prisluhnili zvokom, ki so jih muzikanti izvabljali iz svojih instrumentov na reviji narodnozabavnih ansamblov. Revija je bila tokrat že enajstič zapovrstjo. Vsa ta leta'je prireditev pomagala pri širjenju m uveljavljanju narodnozabavnih melodij. Na libojskem odru je svoje prve korake v svet narodnozabavne glasbe ubiral tudi marsikateri ansambel, ki se je dandanašnji že uveljavil doma in do svetu. tnajsto revijo narodnozabavnih ansamblov je otvoril predsednik Zveze kulturnih organizacij iz Žalca Milan Lesjak, ki je spregovoril o pomenu in vlogi prireditve v Libojah. V programu se je zatem predstavila vrsta ansamblov iz širšega celjskega območja, ansambli prišli pa so tudi iz bolj oddaljenih krajev Slovenije in iz Avstrijske Koroške. Nastopajoči so tokrat ubirali svoje lastne viže, kar predstavlja novost na libojskem odru. V preteklih letih so namreč lahko sodelovali tudi tisti ansambli, ki niso igrali lastnih skladb. S takšno odločitvijo želijo organizatorji v prihodnje predvsem spodbuditi večjo ustvarjalnost nastopajočih ansamblov. Irena Jelen PIONIRSKI KOTIČEK • PIONIRSKI KOTIČEK RUBRIKA MLADIH • RUBRIKA MLADIH I I I I I I I I I I I I I I I Dvoje nebogljenih ptičkov Na okensko polico je priletel napol zmrzel ptiček. Mflo je začivkal. Iskal je topino in hrano, kajti snega je b3o veliko, hrane pa nikjer. Celo veje so se kurite od znezaE. čivkanje ptička je prebudilo dveletno Mojco. V svoji mai, topi posterei, ki je bäa seveda zjutraj premočena od nočnih lulanj, se je zganila in pogledala k oknu. Očki sta se ji zaiskrili, saj je bila že navajena ptičkinega obiska. Običajno je v sobo prište mama, dvignila Mojco v naročje in je ponesla k oknu, da je skozi torošeno steklo opazovala nežno ptičko, ki je skrbno pobirala nasute drobtinice. Toda to jutro se ni zgodilo nič. Mame ni bilo. Mojca je izpod odeje prevkteo pomolila rokico, pa jo takoj porinila zopet pod odejo, kajti zazeblo jo je v prstke. To igro je poskusila še večkrat. Potem pa se je naveličala. Naveličala tudi čakala. ;,Mama," je zaklicala. Nič. „Mama," je bila Mojca že na koncu solz. V sobo je prišla ženska, ki jo je sicer Mojca pogosto videvala, vendar to ni bla njena mama. Ženska jo je dvignila v naročje, ni je pa ponesla k oknu gledat ptiSko. To je Mojco zelo začudilo. Toda nenavadni dogodki so se še kar vrstili, tako da Mojca ni mogla sproti vsem štetiti. Znašla se je v kuhinji. Iger je sicer na kolenih svoje mame pogosto sedela, toda to ni bila kuhinja, kjer sta z mamo vsako jutro zajtrkovali in se smejali. * čudne razmere so Mojco nekaj časa kar zabavale. Jedla je, se storiala, čez čas pa je te pogrešila svojo mamo. „Kje je mama?" je spraševala. Prijazna znana soseda p je prigovarjala vse mogoče, toda Mojčino hrepenenje po mami je z ure v uro naraščalo in s tem tudi njeno neugodje. Hudo je bilo. Mojca je vedno znova zahtevala mamo, ata, Vteta. kot je previa svojemu bratu Viktorju. Toda čas je mineval ki mala Mojca je ob skrbni negi dobre sosede sčasoma pazarite na mamo, ata in Viketa, pa tuci na ptička, ki je vsako jutro sedel na okenski poEci in skrbno pobiral krušne drobtine. šele nekaj let kasneje je Mojca doumela, da so med tem, ko je ona ponoči močila posteljico, okupatorji odvedfi njeno mamo, ata in Viketa. Umrfi so od maža v dafni sovražni deželi. je umrl od lakote, kajti nikogar več ni bio, ki bi mu nasul krušnih Pa tudi drobtinic. ptiček Cveta MIKUŽ UGANKE Je zeleno, z listjem zgoščeno, vidiš ga povsod, če le najdeš v naravo pot. Prijaha iz gozda s sanmi, k otrokom se mu mudi. Če si priden, pot pod noge, da ujameš ga, še preden ti najde nedokončane domače naloge. (Drevje) Hitijo čez bele strmine kakor vihar, dokler jih ne ustavi sam bolničar. Z deskami na nogah, s palicami v rokah prispejo v cilj s solzami v očeh. (Smučarji) (dedek Mraz) Za Jugoslavijo velik dogodek je to: cel svet spozna ga lahko. Letos pri nas, čez štiri leta drugje, tako sevrste (OKmptfske igre) VEČ POZORNOSTI MORALNEMU LIKU BRIGADIRJEV KDOR MEDALD0 Sl ŽELI, N A3 K ZOBOZDRAVNIKU POHITI f I I I I I I I ( L Ce bi svet« vladali otroci Ce bi svetu vladali otroci, mi, v bistvu neumni štirinajstletniki, bi bilo mnogo bolje. Starejši, ki nam pravijo, da je mladina grozna, ne mislijo prav. Kdo si je izmislil to novo, samomorilsko orožje?! Mi otroci lahko obtožujemo že s samim pogledom, če ga le vidijo prase oči. En sam pooled bi človeku povedal veliko, a izgleda, da ga starejši nočejo videti. Bojijo se obtoževanja. Ktevdfijja Kočevar XXX Bilo bi vse drugače. Svet bi se spremenil v velikansko kroglo. Iger ne poznajo joka, žalosti, niti pušk. Na tej krogli ne bi bilo lačnih. Nihče ne bi teptal rož. Ne bi gradil torom. Udi skoz« svoje dimnike spuščajo le umazanijo in strup. Ne bi dovolili, da bi tovarne spuščale odplake v reke, ki pomorijo na stotine rib. Alenka Marovt Bilo je pozimi Naš dom stoji na Pblzeli, ob rokavu reke Savinje, ki ga imenujemo Struga. Ptelieti Struga zaživi, saj se med igro otroci ohladimo v njej, pa tudi pozimi ni sama, saj zaleđeni in postane prav primerno drsališče. Bilo je pozimi, ko s.-*!? bila še majhna. Skakljala sem ob potoku in metala kepe v svojega psa Soma, ki jih je vestno 'lovil. Som je bil res nenavaden pes, saj je pojedel svoj obrok Se, če je bil spuščen in je kdo stal ob njem. Jedel je cigaretne ogorke, ki pa so moral še tleti, pa tudi pivo je pil. Vsako jutro je steke! do kioska po žemljo. Bil pa je tudi zelo dober vanuh, sajj me je spremljal na vsakem koraku. Hodila sva torej ob potek- • ko rr.c je nenadoma obšlo, da bi hodila po Dedu, čeprase sta mi starša to že prejšnji dan prepovedala. Pogledala sem na vse strain*, če me morda kdo ne opazuje in hitro stopita na led. Spodrsnilo mije in padiasem. Ledena pkjskewmii Kia dovolj trda in se je vdrla, jaz pa sem čofotala in jokala v mrzli vodi. To je opazil Sonn, pritekel k mera, me s svojo močno čeljustjo'prijel z obleko in me odvlekel domov. Za svoje dejanje je bit pohvaljen, kar mu je zelo prijalo, jgz pa sem morala nekaj dni ležati v postelji tradii preMlada. Som pa je ležal ob moji postelii in mi delal družbo, dokler nisem ozdravela Zana Krašovic ■ _ - Ptolzela, OŠ Vera Stande^ »Letos moramo več pozornosti nameniti moralnemu liku brigadirjev,« pravijo na občinski konferenci Zveze socialistične mladine v Žalcu, kjer so te dni skupaj z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami pričeli s pripravami na letošnje evidentiranje brigadirjev. Lanskoletni odziv za sodelovanje mladih na delovnih ak- cijah po mnenju mladinske organizacije ni bil zadovoljiv, Posnetek z lanskoletne delovne akcije v «ruševcu, kjer so sodelovati tudi brigadirji I. Savinjske čete iz naše občine. predvsem pa so premalo pozornosti posvetili moralnemu liku brigadirjev. Zato bodo ob letošnjem zbiranju kandidatov bolj upoštevali dosedanje delo in aktivnost mladincev nä vseh področjih. Želja občinske konference je, da bi osnovne organizacije mladih predlagale vsaj po enega ali dva brigadirja, zaradi velikega interesa šolar-jevv lanskem letu pa bodo letos evidentirali brigadirje tudi med osnovnošolci. K sodelovanju je mladinska organizacija v zadnjih letih, zlasti pa še letos, pritegnita tudi ostale družbenopolitične organizacije. Tako naj bi si sindikat s pomočjo svojih osnovnih organizacij prizadeval v vseh sredinah za priznanje izredno plačanega dopusta v času, ko bo prijavljeni kandidat sodeloval na delovni akciji, šolarjem pa naj se udeležba šteje kot obvezna, strokovna in počitniška praksa Osnovne organizacije Zveze komunistov in krajevne konferenceSocialisiične zveze pa naj bi predvsem spremljale potek akcij, pomagale odpravljati težave, hkrati pa naj bi tudi ocenjevale in preverjate dosežene uspjehe. I Jelen Mladi znova po poteh XIV. divizije V začetku februarja bodo mladi ponovno krenili na pot, kjer so pred natanko štiridesetimi leti stopali borci legendarne štirinajste divizije. Mladinci iz žalske občine se bodo pohodnikom pridružili v tretji etapi. Po poteh spominov in mimo pomnikov revolucionarnih dni bodo krenili skupaj z mladimi iz sosednjih občin desetega februarja. Začetek dvodnevnega pohoda bo na Titovem trgu v Titovem Velenju, od koder se bodo napotili mimo Stranic in Socke do Paškega Kozjaka, kjer nameravajo prenočiti. Naslednji dan bodo pot nadaljevali mimo Graške gore do Pristave na Ravnah, zadnji dan pa bodo prehodili še preostalo pot v Zavodnje, tam bodo prapor predali četrti pohodni enoti. Dvodnevni pohod bodo mla-di obogatili s krajšimi kulturnimi programi, kvizom in mitingom, pred spomenike pa bodo polagali vence—v spomin padlim borcem in v opomin mlajšim rodovom. I. Jelen NOVO VODSTVO MLADIH V TRNAVI Ker je potekel mandat sedanjemu vodstvu osnovne organizacije mladih v Trnavi, smo na programsko-volilni konferenci izvolili novo vodstvo in sprejeli usmeritve za naše nadaljnje delo. V programu smo zapisali, da bomo večkrat spregovorili o problemih, ki pestijo mlajše rodove, zlasti p problemih štipendiranja, o težavah pri zaposlovanju mladih, pa o smotrnejši porabi prostega časa in še o čem. Bolj kot doslej se nameravamo vključiti v akcije in naloge občinske konference mladine, zlasti pri evidentiranju brigadirjev, v pripravah na Našo besedo, sodelovali pa bomo tudi v tekmovanjih za najboljše glasilo hi „Naš klub". V osnovni organizaciji trenutno že izvajamo nekatere zastavljene naloge. Tako imamo organizirano rekreativno vadbo za mladìmce, najmlajšim pa smo zimske ure popestrili z urami pravljic. J. Ušen I ____________________________ I Problemska konferenca mladih I I I I I i sla, ■ J o SLO in DS Enajsti kongres ZSMS je sprejel nekatere nove ocene in poglede mladih na njihov položaj in vlogo v sistemu splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, vendar pa ti pogledi in ocene še niso zaživele znotraj sredin, kjer se koncept SLO in DS dejansko uresničuje. Da bi ponovno izrazili in izoblikovali še jasnejši odnos mladih do pomembnejših vprašanj splošnega ljudskega odpora ter ocenili lasten položaj znotraj sistema, se mladi po vsej republiki pripravljajo na problemsko konferenco o splošnem ljudskem odporu in družbeni samozaščiti. Konferenca, ki jo pripravlja republiška organizacija mladih, bo predvidoma konec februarja, pripravljeno gradivo pa trenutno obravnavajo mladinske organizacije po posameznih občinah. V pripravah na konferenco je posebej izpostavljen problem obrambne vzgoje v osnovnih šolah, usmerjenem izobraževanju, v okviru oboroženih sil innekaterih posebnih oblikah. Nadalje bo konferenca obravnavala podružblja-nje koncepta SLO in DS ter naloge mladih na tem področju. Žalski mladinci bodo svoja stališča o vprašanjih s področja splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite oblikovali na posvetu z referenti za. SLO, pripravljeno gradivo pa so mladi prejeli tudi v vše osnovne organizacijte. -ij- BODO MORALI ŠKODO POVRNITI Silvestrsko noč so trije mladinci žalskega kluba iskoristili za vandalsko dejanje, saj so popolnoma uničili vse pohištvo, z sten pometali slike, za seboj pa pustili sledove tudi na stenah. Takoj po tem dejanju se jo sestala osnovna organizacija ZSMS in obsodila početje vandalov ter zahtevala, naj povzročitelje čimprej odkrijejo in da morajo le-ti poravnati škodo. Do tega dejanja najbrž ne bi prišlo, če ne bi s ključi od vhodnih vrat razpolagal vsakdo. Takoso posamezniki lahko v klub prihajali oziroma zahajali, kadar se jim je pač zljubilo. Sedaj so se dogovorili, da bodo pri tem napravili red in spet uredili svoj klubski prostor. . jk Pomanjkljivo finančno poslovaje V osnovnih organizacijah nrdadih se večkrat pojavljajo težave in nepravilnosti v finančnem poslovanju. Da bi odpravili dosedanje pomanjkljivosti, še zlasti sedaj, ko je pred durmi izdelava zaključnih računov, bo občinska konferenca Zveze socialistične mladine konec meseca organizirala seminar za blagajnike osnovnih organizacij mladih v krajevnih skupnostih in v aktivih mladih zadružnikov. Pri izvedbi seminarja jim bodo pomaaali delavci Službe družbenega knjigovodstva iz Žalca. -ij- Evidentiranje mladih v teritorialne enote Med mladimi v žalski občini bo do konca marca potekala akcija evidentiranja mladih v prostovoljne enote teritorialne obrambe. Člani enot naj bi postali predvsem tisti mladinci, ki so zainteresirani za obrambne in samozaščitne naloge in se mdi udeleži «eio pohodov, rsnati pa morajo imeti pravilen odnes do razvijanja revolucionarnih tradicij. Vsi prijavljeni in evidentirani kandidati bodo predvidoma sprejeti v prostovoljne enote teritorialne obrambe ob dnevu borca. -ij- • ' iz krajevnih skupnosti / . ■ X ŽALEC s GRIŽE iza praznik Na slavnostni seji skupščine krajevne skupnosti Žalec so zaslužnim krajanom, društvom in organizacijam podelili priznanja Priznanja s plaketo so prejeli : Slavko Galot, Vinko Jug, Janez Kroflič. Srečko Meh, Stane Rednak in Šahovski klub 7alec. Priznania pa so dobili: Nada Birsa, Drago Čepin, Jože Čebular, Jože Hudovernik, Jože Herič, Edvard Kovačič, Jože. Marinko, Tonika Martinček, Štefan Pečolar, Strelska družina Žalec in Mladinski pihalni orkester Svobode Žalec. T. TAVČAR Kdo zapira ventil na vodovodu Štefan Pečolar |e prelet priznanje s pia k« Srečanje starejših krajanov Da je lahko lepo in prijetno tudi takrat, koima človek na grbi že sedem križev pa še kakšnega Čez, je dokazalo 140 krajanov Žalca, ko so se konec decembra zbrali v Hmeljarskem domu na srečanju ostarelih krajanov. Prireditev je postala že kar tradicionalna, tako kot vsako leto pa jo je tudi letos pripravil krajevni odbor Rdečega križa v sodelovanju s krajevno skupnostjo Žalec in krajevno konferenco Socialistične zveze. Srečanje so organizatorji popestrili s kratkim programom, v katerem so nastopili učenci žalske osnovne šole, Savinjski oktet in recitatorka Anka Krčmar. Prireditev so zaključili s podelitvijo skromnih daril dvema najstarejšima udeležencema srečanja: AMALIJI KAVČ, ki je praznovala svoj devetinosedemdeseti rojstni dan, in FRANCU LEŠNIKU, staremu šestinosemdeset let. Krajane, ki se prireditve niso mogli udeležiti, so predstavniki organizatorjev obiskali na domu. -ij- Najstarejša udeleženka srečanja je bila Amalija Kave. 10. februarja občni zbor hortikuHumikov Sedimo na veji, ki si jo sami žagamo, bi rekel kdo, ki naša dejanja neprizadeto opazuje. Dnevno se dogaja, da se zaradi malomarnosti posameznikov prevračajo cisterne z gorivi in kemičnimi spojinami, zametava še porabljena embalaža na najbolj neprimernih mestih, ne zavedajoč se, da s tem najbolj škodujemo sebi. Višek onesnaževanja pa povzroča industrija z odplakami v potoke in reke, ki so vir našega življenja, ter onesnaženo ozračja, polno žveplenih spojin. Hortikulturna društva združujejo vse. ki so spoznali nevarnost ih se borijo za čisto okolje in zrak. Žalsko društvo deluje že triindvajseto leto in 10. februarja še bo sestalo na občnem zboru v Klubu družbenih organizacij nasproti železniške postne. Ob 17. uri bodo na njem ocenili dosedanje uspehe in si zastavili program vse do leta 1988. Nanj so vabljeni tudi vsi občani, predvsem pa mladi, ki bodo naidaljevali z varovanjem naše dediščine, ki jo moramo ohraniti tudi bodočim rodovom. Hortikulturno društvo Žalec Srečanje z upokojenci Med večino delovnih organizacij, ki se ob izteku leta spomnijo svojih upokojencev, sodi tudi tekstilna tovarna Ju teks Žalec. Ob tej priložnosti svoje nekdanje sodelavce seznanijo z gospodarjenjem, s težavami, s katerimi se srečujejo, hkrati pa je to tudi priložnost za obujanje spominov. tistih lepih, prijetnih, pa tudi tistih, ki so pustili grenak pri-ofcus. V Juteksu so svoje upokojence lepo pogostili in jih bogato obdarili, za kar se jim le-ti najlepše zahvaljujejo in jim želijo, da bi še vnaprej dobro gospodarili. - 'r/irr A. Š. Stanovalci Kolonije v Grižah so sklicali sestanek zaradi fx>-manjkanja vode, kar se je pogosto dogajalo zlasti lansko 1 jesen. Največkrat je zmanjka ob sobotah in nedeljah, bili pa so brez vode tudi po več dni. V burni razpravi je bilo izrečenih precej kritičnih pripomb na račun upravljalca vodovoda Komunalnega podjetja Žalec, stanovalci pa tudi menijo, da jim nekdo zapira ventil. Komunalno PREBOLD podjetje pa v odgovoru zatrjuje, da so obtožbe stanovalcev neosnovane in da je jesenskemu pomanjkanju vode botrovala predvsem suša. Za rešitev problema cevovoda skozi pokopališče in za rešitev drugih problemov pa predlagajo, da KS Griže čimprej opravi naloge, za katere so se že lani dogovorili. jk Vse uspešno opravljene naloge V soboto 14. januarja, so se na svoji letni konferenci zbrali tudi preboldski jamarji, ocenili svoje delo v minulem obdobju ter si zastavili nove naloge. Iz poročil predsednika, gospodarja, vodje raziskovalnega programa in vodje letošnje ekspedicije ter blagajniškega poročila je bilo moč razbrati široko pa-lleto aktivnosti. Že samo dejstvo, da je bilo organiziranih 1% akcij, od tega 26 jamarsko raziskovalnih, 51 delovnih in 58 najrazličnejših drugih akcij, od katerih je vsaka trajala najmanj 4 ure, pove več kot dovolj. če na kratko preletimo vse tisto, kar so počeli preboldski jamarji v minulem letu, potem prav gotovo ne smemo mimo njihove že III. odprave v Bosno in Hercegovino, raziskovalnega tabora na Dobrovljah, V. ja-marsko-pla ninske orientacije Ponikva 83, jamarskega krožka na OŠ Prebold, številnih pohodov in manifestacij, izvajanja raziskovalne naloge ORS „Raziskava kraških jam", filmskih predvajanj, predavanj, razstav, izdaje koledarja za leto 1984 in priprav na odpravo. Posebno poglavje pa predstavljajo delovne akcije, saj je bilo opravljenih preko 2000 prostovoljnih delovnih ur. Rezultati teh prizadevanj se kažejo v plezalnem stolpu, prijetnih klubskih prostorih v Športno rekreacijskem gaju pri bazenu, v urejeni okolici in drenažirani zelenici pri bazenu, ki so jo urejevali v okviru skupnih akcij komisije za šport in rekreacijo. Presegli so zastavljene naloge in na konferenci je bilo zadovoljstvo poročati o takšnih rezultatih. Sicer pa velja dodati, da so doslej vseh petnajst let svojega obstoja s svojim delom vsako leto stopili stopničko više v svojem razvoju in da je njihova aktivnost izredno stabilna in ne pozna padcev. To pa je prav gotovo zasluga nenehne skrbi za priliv mlajših kadrov, ki v delo vnašajo svežino in polet. Da je res tako, kaže tudi podatek, da so letni konferenci prisostvovali člani jamarskega krožka, ki sedaj obiskujejo to obliko izobraževanja, in tisti, ki so se z jamarskimi veščinami v okviru krožka spoznavali pred tremi, štirimi, petimi... leti. Štirje med njimi: Igor Ocvirk, Zdenko Skoren-šek, Anton Podgorski in Janko Cukjati, ki so v minulem letu bili tudi udeleženci odprave v Bosno, pa so prejeli tudi črne tekmovalne značke, za katere je treba opraviti najmanj 40 akcij. V programu za letošnje leto je z največjimi črkami napisana I. jugoslovanska ekspedicija Indonezija 84, katere nosilec in organizator je preboldski jamarski klub. Na konferenci so izrazili bojazen, da bi lahko prišlo do problemov zaradi pridobitve vizumov, vendar so j>oudarili, da so jih izkušnje minule odprave na to pripravile, saj vzporedno s pripravami za odpravo v Indonezijo potekajo tudi priprave za morebitno preusmeritev plana raziskav. V tem primeru bodo svoje sposobnosti in možnosti ponovno potrjevali v Južnoameriškem troprskem kra- su. Poleg omenjene odprave pa bodo v tem letu praznovali tudi 15-letnico svojega obstoja in tako bo precej aktivnosti usmerjenih v praznovanje tega jubileja. Načrtujejo pa tudi izdajo koledarja za leto 1985, ki pa bo po tematiki jamarsko-planin-ski, in verjetno za mnoge še zanimivejši od letošnjega. V programu pa ne manjka tudi drugih, že tradicionalnih aktivnosti, tako da je tudi letošnji program izredno pester in zanimiv. Glede na izkušnje minulih let p>a lahko pričakujemo, da ga bodo jamarji Črnega galeba tudi dosledno uresničili. -AV- Osmi tradicionalni pohod Vsakoletni tradicionalni pohod krajanov KS Prebold v Marijo Reko je bi I v nedeljo, 15. januarja, že osmi po vrsti. Izredno slabo vreme z dežjem je preprečilo, da bi se ga udeležilo več pohodnikov. Vendar se jih je nekaj čez 100 najpogumnejših kljub slabemu vremenu podalo na.pot. Pot jih je vodila že pro običajni poti mimo preboldske tovarne, proti Žvajgi, do kmeta Završnika v Marija Reki, kjer so vsi pohodniki bili deležni krepkega okrepčila. Tu je bila hkrati tudi kontrolna točka pohoda, kjer so dobili v kartonček žig PD. Od tod pa so nadaljevali pot do planinskega doma Pod Reško planino, kjer so se ponovno okrepčali in se pozabavali. Tako kot vrsto let nazaj, je Na podlagi 136. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) izdaja uprava za družbene prihodke občine ŽALEC POZIV k vložitvi napovedi za odmero davkov občanov Napoved je treba vložiti do vključno 31. januaija 1984. Napoved za odmere davkov morajo vložiti: ZA LETO 1983 1. Zavezanci davka od dohodkov iz gospodarskih dejavnosti, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih, doseženih v letu 1983; 2. Zavezanci davka od odhodka iz poklicnih dejavnosti, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih, doseženih v letu 1983; 3. Zavezanci davka od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic, o dohodkih, doseženih v letu 1983. Pod navedeno obliko davka spadajo tudi dohodki, doseženi z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš v najem ter dohodki od podnajemnin, dohodki od oddajanja opremljenih sob pa le, če doseženi dohodek presega 6.000 dinarjev; 4. Zavezanci davka od skupnega dohodka občanov ó dohodkih, prejetih v letu 1983. Napoved morajo vložiti občani, katerih skupen čisti dohodek v letu 1983 presega 500.670.- dinarjev. ZA LETO 1984 1. Zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1984; 2. Zavezanci davka od dohodka iz poklicnih dejavnosti, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1984. Napoved za odmero davkov je treba vložiti na predpisanem obrazcu, ki se dobi pri upravi za družbene prihodke občine. Pozivamo zavezance, da napoved vložijo v roku, določenem v tem poz i vu, ker bo za nepravočasno vložitev napovedi odmerjeni davek povečan za 10 % oziroma za najmanj 200 dinarjev; zavezancem, ki ne bodò vložili napovedi, pa za 20 % oziroma za najmanj 400 dinarjev. Skupščina občine Žalec Uprava za družbene prihodke osebne izkaznice V našem glasilu smo že opozarjali na zamenjavo osebnih izkaznic, katerim bo rok zamenjave potekel v letošnjem letu. Večina občanov pa žal še ni zamenjala starih osebnih izkaznic za nove. Na sedežu občinskega sekretariata ža notranje zadeve se boje, da v zakonskem roku ne bodo mogli zamenjati osebnih izkaznic vsem 12.000občanom, če bodo le-ti odlašali z zamenjavo. Se enkrat velja opozoriti, da občani po poteku roka za zamenjavo ne bodo mogli uporabljati starih osebnih izkaznic pri postopkih, kjer je njihova predložitev obvezna, hkrati pa bodo po tem roku kaznovani za prekršek po zakonu o osebni izkaznici in sicer z denarno kaznijo do 500 dinarjev ali z zaporom do 15 dni. Sodelovanje v preteklem letu je bilo uspešno bil tudi letošnji najstarejši pohodnik že 81-letni Zagoženov France iz Latkove vasi. Vsi udeleženci pohoda so prejeli nalepke komisije za šport in rekreacijo, ki deluje v okviru KS FVebold. Posebno priznanje in nagrado pa so prejeli.učenci 7. a razreda OŠ Slavko Š lander, ki so se tega pohoda udeležili v največjem številu. Z Osankarico in pohodom v Marijo Reko se začenja letošnje bogato obdobje planinskih izletov, pohodov in drugih aktivnosti, ki so si jih zadali v pro gram prizadevni preboldski planinci. Tudi vas vabijo, da se jim pridružite. D. Naraglav Predsednik občinske skupščine Viljem Petek je za predstavnike verskih skupnosti s področja žalske občine pripravil tradicionalni novoletni sprejem, ki so se ga udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in sekretariata za notranje zadeve. Potem ko je Viljem Petek prisotne seznanil z gospodarskim in družbenim razvojem občine v preteklem letu, je ocenil, da je bilo sodelovanje z verskimi skupnostmi tudi v preteklem letu usjaešno in v duhu sprejetih načel. Takšno oceno je potrdil tudi dekan Adolf Pikel, ki se je v imenu verskih skupnosti zahvalil za sprejem in sodelovanje. Ker pa je bil pred in med vojno tesen sodelavec Slavka Šlandra in drugih revolucionarjev Prebolda, je izrekel ogorčenje nad oskrunitvijo spomenika Slavka Šlandra. Hkrati pa je izrekel tudi pripravljenost za sodelovanje pri razreševanju perečih problemov občanov v posameznih krajevnih skupnostih. Dodajmo še, da je bilo v preteklem letu namenjenih precej skrbi obnovi tistih cerkva, ki imajo bogato kulturno dediščino. jk * Vlečnica se je zavrtela Smučarski tereni na Gozdniku so oživeli, ko je stekla vlečnica, ki lahko na uro prepelje 600 smučarjev. To je pomembna pridobitev za ljubitelje belega športa, še posebej za šolane, ki imajo te dni počitnice. Odbor za izgradnjo smučišča Gozdnik pri občinski te-lesnokulturni skupnosti, ki ga vodi Jože Jan, je v razmeroma kratkem času opravil izredno zahtevno nalogo. Skupna vrednost novega smučišča je preko 16 milijonov din, sredstva so prispevali telesnokul-tùrna skupnost, občinski svet Zveze sindikatov, izvršni svet, organizacije združenega dela, delavci Gradnje in SIP-a ter krajani Migojnic. Od te vrednosti pa več kot polovico predstavlja prostovoljno delo občanov in delovnih ljudi žalske občine. Zemeljska dela —- posek gozda, planiranje terena in odvodnjavanje — so bila opravljena s prostovoljnim delom, vrednost teh del pa znaša preko šest milijonov din. S ^prostovoljnim delom so pripravili vse za elektro priključek v dolžini dveh km, kar je vredno tri milijone din. Pri tem sta jim pomagala tudi Elektro Trbovlje in Celje. PTT Celje paimazasluge za izgradnjo telefonskega priključka. Modernizirana cesta od Matijevca do smučišča omogoča varen promet; do smučišča pa bo mogel pripeljati tudi avtobus. Sedaj je smučišče opremljeno, Garant je prispeval brunarico, s Hmezadovo pomočjo pa so pridobili tudi teptalni stroj. Deja' smo že, daje smučišče Gozdni« pomembna pridobitev za ljubitelje smučanja, ima pa tudi širši pomen za razvoj kmetijstva, kmečkega turizma in ne nazadnje .tudi z vidika SLO. Jože in Éma Petrove sta v novi hiši uredila okrepčevalnico, nameravata pa zgraditi poseben objekt, v katerem bosta uredila tudi sobe za prenočiš-' ča. Povejmo še, da so Petrov-čevi odstopili zemljišče za smučišče, ki je od Žalca oddaljeno 10 km. »Pri izgradnji smučišča Gozdnik je sodelovalo veliko število delovnih ljudi in občanov, organizacij in društev, vseh ob tej priliki ni mogoče našteti, zato vsem iskrena hvala za pomoč. Vse pa vabim na otvoritev, ki bo 4. februarja,« je dejal Jože Jan ob ogledu smučišča. jk Teptalni stroj in smučišče sta že sprejela prve smučarje Foto: L. KORBER Žalski rekreativci aktivni Ne mine nedelja, da žalski rekreativci ne bi odigrali tekme v malem nogometu, seveda poleti na rokometnem igrišču, pozimi pa v telovadnici. Ob našem obisku so se jezili zaradi problemov, s katerimi se srečujejo zaradi telovadnice, saj večkrat ostanejo pred zaklenjenimi vrati. Jeseni so uspešno izvedli tekmovanje v malem nogometu, prvo mesto je osvojila ekipa Ferralita, zimske lige pa ne morejo organizirati zaradi problemov s telovadnico. Škoda, kajti zanimanje za tekmovanja je veliko, saj se je ob praznovanju krajevnega praznika prijavilo kar 37 ekip, iz posnetka pa je razvidno, da je sekcija rekreativcev številna jk Skupščina Zveze telesnokulturnih organizacij Zaradi spremembe zakona o organiziranju in delovanju organizacij in društev so se sestali delegati na ustanovni skupščini občinske zveze telesnokulturnih organizacij, ki v občini združuje kar 48 društev in organizacij. Sprejeli so samoupravne akte zveze in izvolili novo vodstvo. Za predsednika so izvolili Janeza Pirnata, za podpredsednike pa Stanka Štormana, Vinka Banovška in Janeza Rovšnika. jk Sneg in počitnice Preboldsko smučišče, ki so ga v minulem letu člani smučarskega kluba v Preboldu razširili in preuredili, je zaživelo. Vlečnica deluje neprekinjeno. Tako so učenci osnovne šole Slavko Šlander že pred počitnicami preživeli na njem nekaj športnih dopoldnevov, sedaj pa se vrstijo smučarski tečaji, ki jih strokovno vodijo člani Smučarskega kluba. Organiziran je bil tudi smučarski vrtec-za najmlajše od štirih do sedmih let starosti. V popoldanskem času potekajo tudi tečaji za starejše. Kot vse kaže, bo letos osvojilo v Preboldu smučarsko znanje kar lepo število ljubiteljev belih poljan. D. Naraglav TEČAJ ZA NOGOMETNE SODNIKE Čeprav je čas zimskih športov, se Medobčinsko društvo nogometnih sodnikov v Celju, ki pokriva tudi območje Žalca, temeljito pripravlja na spomladanski del sojenja v prvenstvih malega in velikega nogometa. Predvsem se priprava odraža v izobraževanju novih' sodnikov. Zato Medobčinsko društvo nogometnih sodnikov vabi nove kandidate, ki niso mlajši od sedemnajst let in ne starejši od 35 let, da se pisno prijavijo na tečaj in sicer do 31. januarja letos. O kraju in času bodo kandidati, ki se bodo prijavili do roka, pravočasno obveščeni. Prijave pošljite na naslov: Medobčinsko društvo nogometnih sodnikov Celje, Titov trg 3. JožeVerdev: TRETJI NA REPUBLIŠKEM PRVENSTVU V Mislinju je bilo republiško prvenstvo za starejše mladince v smučarskih skokih, na katerem je zmagal Grega Pelhan (Žirovnica), pred Janezom Štirnom (Triglav), tretje mesto pa je zasedel Jože Verdev iz SK Braslovče Andraž. Janez Debelak je osvojil peto mesto, Jani Jager pa trinajsto. Sedaj se smučarski skakalci pripravljajo na državno prvenstvo, Jože Verdev pa bo skakal na mladinskem svetovnem prvenstvu. Braslovškim skakalcem želimo na tekmovanjih veliko uspehov. ik Šahovske vesti Na novoletnem hitropoteznem šahovskem turnirju, ki gaje organizirala šahovska sekcija Vrbje, so sodelovali šahisti iz Titovega Velenja, Celja, Šem-f)etra, Vranskega in Vrbja. Zmagal je mojsterski kandidat Božo Strucel iz Celja. Društvo invalidov občine Žalec je,pripravilo turnir, na 'katerem* je zmagal Primožič pred Jelenom in Rožičem. V soboto, 28.1.1984, vabi društvo invalidov na izbirno republiško prvenstvo', ki bo v Žalcu za koroško in celjsko regijo. Jože Grobelnik Posnetek z novoletnega turniija NAŠ SOGOVORNIK NIKO MARKOVIČ Znanemu rokometnemu strokovnjaku in trenerju Niku Markoviču — sicer Žalčanu smo zastavili nekaj vprašanj: Bili ste trener mladinske slovenske reprezentance in ste, uspešno vodili tudi nekatere naše klube. Kako to, da ste se odločili za odhod v tujino in prevzeli mesto trenerja rokometnega kluba PSK iz Celovca? »S tem klubom smo se srečevali na tekmah pa tudi sicer smo sodelovali in ko mi je vodstvo kluba ponudilo mesto trenerja, sem se odločil, da ponudbo sprejmem. Zame je bila ponudba ugodna, razdalja med Žalcem in Celovcem ni velika, povedati pa moram, da gre za klub, ki je dobro organiziran?» napreden in ambiciozen. Trenutno delimo prvo mesto v prvi B ligi in upamo, da se bomo uvrstili v prvo ligo. V klubu sta dva funkcionarja, ki govorita slovensko, prav tako imamo tudi nekaj igralcev, ki so Slovenci. Nameravamo pa se povezati s slovensko gimnazijo v Celovcu in iz te šole pridobiti bodoče igralce.« Lani ste bili na pripravah v Žalcu s člansko ekipo, sedaj ste z mladinsko. Zakaj ste se odločili za trening v Žalcu? V Žalec ne prihajamo samo za to, ker sem sicer Žalčanu, ampak ker so pogoji za trening v športnem centru zelo dobri. Igralci bivaju v hotelu, kjer smo tudi s pogoji bivanja zadovoljni. Škoda je le, da v Žalcu ni bazena in da niso urejeni potrebni prostori pod novo tribuno. Sicer pa uspešno sodelujemo z rokometaši Minerve, ki bodo letos tudi naši gostje.» Niku Markoviču smo se zahvalili za kratek razgovor in mu pri vodenju kluba PSK Celovec zaželeli veliko uspehov. jk* Savinjska planinska pot: Vedno bolj priljubljena Ko so 15. oktobra 1972 odprli Savinjsko planinsko pot, jo je prehodilo tisto leto le 26 planincev, nato pa se je število pohodnikov iz leta v leto stopnjevalo, tako da je v lanskem letu njihovo število že preseglo število tisoč. Največ pohodnikov in sicer kar 281 pohodnikov je članov planinskega društva Zabukovica. Precej pohodnikov je tudi iz sosednje republike, kar 68, največ jih je iz Zagreba. Iz evidenc je razbrati, da je bil stoti pohodnik Luka Kočar (PD Lju-bfjana-Matica), petstoti pokojni Franci Kovač in tisoči Stane Štorman. Med pohodniki, ki so pot prehodili največkrat jo je Štefka Jordan prehodila kar 14-krat, Božo Jordan pa 13-krat. Najstarejši pohodnik Albin Piki iz Žalca je pot prehodil sedemkrat. Savinjska planinska pot je po mnenju večine dobro urejena, opis poti in posameznih odsekov pa je najti kar v treh vodnikih Planinske založbe, v pripravi pa je novi vodnik po poti. Da postaja Savinjska planinska pot iz leta v leto priljubljenejša, kaže tudi to. da so za orehoiene poti po obromkih Savinjske doline podelili že več kot tisoč značk. B. J. »Deset let res ni dolga doba, pa vendar je bilo v razvoj skakalnega športa v Braslovčah vloženega veliko dela zagretežev, ki so ime Braslovč ponesli po domovini, zadnji čas pa tudi po svetu. Ponosni smo na rezultate, ki jih dosegajo naši mladi tekmovalci, hkrati pa se vsem, ki so nam v teh letih pomagali, zahvaljuje- nja in obudili spomine na žarno. Naša velika želja je, da bi četke, ki segajo v obdobje čimprej uredili 70 m plastiko, pred vojno in čas, ko so usta-ki bo za razvoj skakalnega novili klub. Janez Meglič, športa v Braslovčah in širše predsednik OK SZDL Žalec, pomenilaveliko pridobitev,«je je SK Braslovče izrekel de-na svečanosti ob 10-letnici lavcem kluba in tekmovalcem SK Braslovče dejal predsed- priznanje in jim zaželel v bo-nik društva Ivo Hanžič. Ob tej doče še veliko uspeha, priložnosti so podelili prizna- jk DRŽAVNO PRVENSTVO V SMUČARSKIH SKOKIH V soboto in nedeljo je bilo državno prvenstvo v smučarskih skokih na olimpijskih skakalnicah na Malem polju. Med devetindvajsetimi skakalci je Jože Verdev iz SK Braslovče—Andraž na 70 m skakalnici zasedel 22. mesto s skokoma 66 m in 75 m, na 90-metrski skakalnici pia odlično 10. mesto s skokoma 84 m in 79 m. Na treningu pia je dosegel celo tretjo daljavo s 104 m. Po tekmi nam je Jože Verdev povedal: »Z rezultati sem sicer zadovoljen, nikakor pa ne s skoki. Pogoji za skakanje niso bili najboljši, saj je v soboto in nedeljo deževalo. Sedaj me čaka državno mladinsko prvenstvo v Planici, moja največja želja pa je nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu na Norveškem.” V uredništvu se je po vrnitvi iz Sarajeva oglasil Jože Oblak, ki je bil na državnem prvenstvu vodja doskočišča, to dolžnost pa bo opravljal tudi na olimpijskih igrah. »Dež je močno poslabšal pogoje za skakanje, zato ni čudno, da so nekateri skakalci dosegali slabe rezultate. Tako se je godilo tudi Matjažfl Debelaku, ki je dokončno zamudil vozovnico za olimpijske igre, že nekaj časa pa ga pesti tudi poškodba, * nam je dejal Jože Oblak. jk FOTOKRONiKA V teh januarskih dneh so trgovine tudi v naši občini znatno znižale cene nekaterim artiklom. Gre za vsakoletne že običajne razprodaje s popustom od 20 do 40 %, ponekod pa tudi do 50 %. Posamezni plašči so cenejši tudi za 3000 dinarjev in to se v družinskem proračunu še kako pozna. Promet se je močno povečal, tako da občasno prihaja tudi do gneče. Na sliki: Tako je te dni v prodajalni ONA-ON v Žalcu. j. k. KMETIJSKO TEHNIČNI PRODAJNI CENTER Nudimo širok program kmetijske mehanizacije, rezervnih delov za kmetijstvo, avtotehnični, gradbeni, elektro, vodoinstalacijski material, barve, tapete, vijake, orodja in program agrokemije. VIČ VAKIP A« DO NOTRANJA TRGOVINA tflf VIJAKA TOZD MALOPRODAJA DO TRAKTORJA Žalec tel. (063) 710-416 hmezad Hmezad DO NOTRANJA TRGOVINA TOZD MALOPRODAJA ŽALEC tel.(063)710-416 Hmezad Notranja trgovina TOZD Maloprodaja Komisija za delovna razmerja TOZD objavlja naslednja dela in naloge: 1. Fakturiranje in kalkuliranje Pogoj: končana ekonomska srednja šola in dve leti ustreznih delovnih izkušenj 2. čiščenje prodajnih prostorov Pogoj: končana osemletka V obeh primerih je poskusno delo dva meseca. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 8 dneh od dneva objave na naslov: Hmezad — DO Notranja trgovina Žalec, Celjska cesta 7. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. Na zadnji seji je občinska skupščina obravnavala poročilo o razmerah in poslovanju delovne organizacije Sigma Žalec, v kateri je meseca februarja uvedla družbeno varstvo, in ocenila, da so se razmere izboljšale, prav tako pa je bilo uspešno gospodarjenje v letu 1983. Konec leta pa so se stvari zapletle, saj delavci TOZD-a Vransko niso sprejeli samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo, medtem ko pa so statut sprejeli. Nerazumljivo je predvsem to, da je do takšnega razpleta prišlo šele tedaj, ko je občinska skupščina nameravala ukiniti družbeno varstvo in ko je bil že izdelan sanacijski program. Zato je morala občin-. ska skupščina družbeno varstvo v DSSS podaljšati, v TOZD Zabukovica pa ga je ukinila. Nastalo situacijo je obravnavalo predsedstvo občinskega komiteja ZKS Žalec in ocenilo, da postopek v TOZD Vransko ni bil primeren in je predlagal podaljšanje družbenega varstva in zahtevalo, da se pri- pravita analiza in predlog, kam razporediti delavce DSSS. Pojavila se je namreč zahteva po odcepitvi in osamosvojitvi TOZD-a Vransko s strani družbenopolitičnih organizacij. Ob vsem tem pa je nerazumljivo ravnanje komunistov, še posebej pa vodje TOZD, ki je hkrati tudi član komiteja, saj je komite pred tem podprl razreševanje in razvojno usmeritev delovne organizacije Sigma. Zato je komunistom bila izrečena tudi kritika. Pomembneje od tega, ali je odločitev TOZD-a Vransko pravilna, je vprašanje, ali se delavci zavedajo posledic takšne odločitve, saj za takšno odločitev niso imeli programa nadaljnjega razvoja in povezovanja, delitvene bilance ih drugih argumentov. Vse skupaj torej vzbuja vtis, da gre za odločitve na pamet, ki so brez jasne nadaljnje perspektive, gre torej za zavajanje delavcev. Ob zaključku redakcije odločitev, ki bo sprejeta na zboru delavcev, še ni bila znana. jk Samo nekaj dni v trgovinah ni bilo dobiti jajc in polasnlla, da gre samo za trenutno pomanjkanje, so bila iz trte zvita. Gospodinje so takoj posumile, da je problem v cenah. Sedaj, ko so jajca zopet v prodaji, lahko ugotovimo, da je bila Ubjazen gospodinj opravičena. V prejšnji številki smo predstavili odbojkarice Braslovč, danes pa vam predstavljamo odbojkarice Šempetra, ki so jeseni prav tako nastopile v II. republiški odbojkarski, vodil pa jih je Rado Plantev. t TAVČAR Na osrednji prireditvi ob letošnjem kulturnem prazniku bodo podelili najbolj zaslužnim kulturnim delavcem Sa-vinove nagrade, plakete in-priznanja, Savinovi nagradi s plaketo prejmeta Kulturno društvo Braslovče za petinde-vetdesetletnico uspešnega kulturnega delovanja ter Marija Goršek iz Griž za bogato delo na kulturnem področju. Savinovo nagrado brez plakete (le-to je že prejel) bodo podelili tudi Francu Tratarju, kapelniku godbe iz Zabukovice. Plakete Rista Savina bodo prejeli: Anica Brišnik, Braslovče, Tilčka Ferlež, Žalec, Albin Štorman, Žalec, Ivan Mikek, Vrbje, Jurij Goršek, Gotovlje, Jože Jančič, Griže, Milan Lesjak, Žalec, Amalija Javoršek, Šempeter, Stanko Satter, Polzela. Priznanja Rista Savina pa bodo prejeli: Julka Golob, Vransko, Ivan Zagode,,Žalec, Tinka Zupanc, Griže, Štefan Kolar, Griže, Drago Vasle, Gotovlje, Zdenka Dosier, Polzela, Milica Hrovatič, Galicija, Stanko Emeršič, Polzela, Darinka Kruleč, Galicija, Ferdo Hrovat, Polzela in Alojz Puntar, Gotovlje. Roman Artnik doma z Brega pri Polzeli je s kolekcijo svojih papig sodeloval na 29. ornitološkem šampionatu Jugoslavije v Novem Sadu ali — kratko: na državnem prvenstvu. V svoji skupini je zasedel prvo mesto, kar je za Romana in njegove papige dosedaj največji uspeh. Še pred tem je bil na prvenstvu Slovenije in prav tako osvojil prvo mesto. Na svetovno prvenstvo v ZR Nemčijo zaradi prevelikih stroškov ne bo odšel. Na sliki: Roman Artnik s papigami. T. TAVČAR IZKUŠNJE VZBUJAJO DVOM 0 DANIH OBLJUBAH Odločitve na pamet ne bodo koristile ^nadaljnjemu razvoju Pred desetimi leti se je delovna organizacija Inde Vransko priključila delovni organizaciji Koteks Tobus iz Ljubljane z željo, d S bi z vključitvijo v večjo organizacijo dosegli hitrejši razvoj. Kmalu po združitvi so zgradili nove proizvodne prostore za konfekcijo, to pa je tudi vse, kar je bilo storjenega v teh letih. Gospodarske razmere in položaj delavcev sta se z leta v leto slabšala in delavci so postajali vedno bolj nezadovoljni. Zaradi tega je izvršni svet Skupščine občine Žalec skupaj z drugimi dejavniki dal pobudo p nadaljnjem razreševanju položaja te temeljne organizacije. Tako je TT Prebold pripravila program sanacije in nadaljnjega razvoja Inde Vransko, z nekaj programi pa je nastopila tudi delovna organizacija Koteks Tobus. Vendar so se samoupravni organi družbenopolitične organizacije Inde Vransko odločili za referendum, s katerim naj bi se delavci odločili za odcepitev iz Koteks Tobusa in za priključitev k TT Prebold. Rezultat referenduma je znan, odločil je tisti del delavcev, ki verjame obljubam Koteks Tobusa, čeprav niso imeli pred seboj jasnega in zanesljivega programa. Ob vsem tem se zastavlja mnogo vprašanj, najpomembnejše pa je gotovo, ali tudi tokrat ne gre le za obljube, kot že mnogokrat doslej. Delavci, ki so se odločili za priključitev k TT Prebold, obljubam niso več verjali, baje pa so bili predstavniki Koteksa zadnje dni pred referendumom na Vranskem večkrat kot vsa pretekla leta skupaj. Torej je vprašanje, ali bo sedaj Koteks Tobus svoje obljube resnično izpolnil, kar pa odločno zahteva izvršni svet občine Žalec. (jk) DA NE POZABIMO Razvoj ljudske oblasti }■ III. del Aprila 1944 je bila izvedena obsežna mobilizacija, samo iz Savinjskega okrožja je odšlo v NOB okoli 700 mož in fantov, šlandrova brigada je mobilizirala predvsem okoli Prebolda, Vranskega in Gomilskega. Poročilo pokrajinskega odbora OF za Štajersko navaja, da je bilo v savinjskem okrožju zajetih v OF 80 do 90 % prebivalstva. Vse več je bilo borcev iz Zabukovice. Tedensko je prišlo na zborno mesto od 100 do 120 prostovoljcev. Sredi avgusta 1944 sta bili združeni okrožji Celje in Savinjska dolina v okrožje Celje. Konec avgusta je bila v Bočni I. konferenca aktivistov novega okrožja, na kateri so dobili smernice za organizacijo ljudske oblasti, za mobilizacijo ipd., konferenco pa je vodil dr. Aleš Bebler. Konec septembra so znova preosnovali dotedanja okrožja. Na Štajerskem je bilo pet okrožij, od katerih je okrožje Celje obsegalo okraje Celje, Žalec, Mozirje, Vransko, Šoštanj, Trbovlje, Litija in Konjice. Sekretar tega okrožja je bil Sergej Kraigher. Medtem je prišlo do formiranja ljudske oblasti v Zg. Savinjski dolini, ki je bila osvobojena. O povezavi med Sp. in Zg. Savinjsko dolino (npr. Jurčkova linija) smo v našem glasilu že pisali. Sredi februarja 1945 je centralni komite KPS imenoval nov oblastni komite za štajersko, izvršni odbor OF pa nov pokrajinski odbor OF. Za vršilca dolžnosti sekretarja obeh forumov je bil imenovan Sergej Kraigher. Nova foruma sta začela delati v času poostrenega nemškega nadzorstva ter nasilja, ki je sledilo decembrski ofenzivi. Celjski okrožni komite KPS se je po ofenzivi prvič sestal 12. marca 1945, naslednjega dne pa se je sestal tudi okrožni odbor OF, ki je med drugim ugotovil, da so v okraju Žalec v zadnjem času politični delavci spet začeli zbirati hrano za vojaške enote. Do začetka aprila so bili zabeleženi že prvi rezultati. Med drugim je v okraju Vransko delalo 20 odborov OF, najbolj prizadevna pa je bila mladina, ki je bila organizirana v 48 odborih ZSM. Tu je deloval okrajni komite KPS in SKOJ s 33 partijci in 90 skojevci, okrajni odbor z devetimi krajevnimi odbori ter okrajno tajništvo SPŽZ z 20 odbori in 83 članicami. Okraja Žalec (Lurd in Žalec) in Vransko sta obstajala do 6. septembra 1945. Takoj po osvoboditvi se-je ljudska oblast s pomočjo okrožnih in okrajnih ljudskih odborov opirala na krajevne ljudske odbore, ki so bili najbolj neposredni upravni organi ljudstva. Zakon z dne 6. septembra 1945 navaja 34 krajev s krajevnimi odbori. Po zakonu z dne 10. septembra 1946 je bilo na žalskem delu občine 20 krajev s krajevnimi odbori, zakon dne 3. februarja 1948 navaja 18 krajev, zakon dne 28. junija 1955 pa je devet manjših občin združil v veliko občino (komuno) Žalec. Na vranskem delu občine je zakon z dne 6. septembra 1945 uvedel pet krajev, zakon z dne 3. februarja 1948 dodeli Brode Vranskemu, zakon z dne 12. aprila 1952 združi vse kraje v občino Vransko, zakon z dne 24. septembra 1958 pa občino Vransko priključi Žalcu. Razvoj ljudske oblasti dokazujejo tudi razni dokumenti. Ohranjena pobotnica dokazuje plačilo davkov za leto 1944, na kateri je žig Okrajnega odbora OF Žalec. Po osvoboditvi se je pobiral davek za leto 1944, druga pobotnica pa potrjuje plačilo davka za leto 1945. Znano je, da so jeseni 1944 okrožni in pokrajinski odbori prejeli obvestilo Pokrajinskega odbora OF za Štajersko, da naj prenehajo z zbiranjem posojila narodne osvoboditve. Finančna sredstva naj zbirajo s pobiranjem davkov, le-te pa so začeli pobirati finančni odseki pri okrajnih odborih OF. Med ohranjenimi dokumenti, ki dokazujejo izvajanje ljudske oblasti, so tudi potrdila o prijavi pa legitimaciji ipd. Franci Ježovnik Dr. Miroslav Stiplovšek: Šlandrova brigada, Rado Zakonjšek: Velika preizkušnja, Janko Orožen: Razvojna pot ljudske oblasti in samouprave v občini Žalec (Savinjski zbornik lil).