TELEFON: CHELSEA 3873 NO. 211. — ŠTEV. 211. Entered m Beceai Claw Matter, September 31, »M, at the ?wt Office at New Ink, N. T„ ander Act mi NEW YORK, TUESDAY SEFTEM BER 9,' 1929. — TOREK, 9. SEPTE MBRA 193d at March 3, 137» TELEFON: CHELSEA 3378 ▼OLtJMfl 111V11L — LETNIK V ITALIJANSKI FASISTINESRAMN 0 PRETE JUGOSIAVIJI — PRAVIJO, DA SO FAŠISTI VSE DRUGAČNEGA KOVA KOT SO BILI PREJŠNJI ITALIJANI Dnevno povelj« preti s 4* pravičnostjo in svincem". Fašistična revolucija bo branila svoje pridobit-ve v notranjosti in izven svojih meja. — Lahi primerjajo Italijo z Nemčijo, češ, da je v Italiji ena sama stranka, d oči m jih je v Nemčiji štiriindvajset. POSLEDICE RESIGNACIJE IROGOYENA Sodelovanje med Združenimi državami in Ar-gentinjo je sedaj omogočeno. — Političen kurz Irigoyena je zelo škodoval ugledu Argentine. DEBATIRANJE 0 LIGI NARODOV Italija je izzvala Angleže in Francoze v tajništvu ter oživila sejo' Lige narodov. > RIM, Italija, 8. septembra. — Danes je vodstvo fašistične stranke izdalo posebno dnevno povelje, ki ima naslov: Pravičnost in svinec *. V povelju je rečeno, da se še vedno nahaja v svobodi nekaj oseb, ki so bile v zvezi z onimi štirimi slovenskimi teroristi, kateri so bili v soboto usmr-čeni v Bazovici pri Trstu. Toda tudi te osebe bodo prišle prej ali slej pravici v roke in "čakajo jih krogle". Nadalje je rečeno v dnevnem povelju: — Fašistična revolucija je sklenila z vsemi sredstvi zaščititi svoje pridobitve v notranjosti svojih meja in izven njih. Za one, ki so svinec zaslužili, imamo svinec pripravljen ter ga bodo dobili prej ali slej. Ljudje onstran meje naj si to prav dobro zapomnijo. Danes ne prebivajo v Italiji več dobrodušni in potrpežljivi Italijani. Fašistični Italijani so vse drugačnega temperamenta in drugačnih nazorov. Nato je objavljeno v dnevnem povelju, da sta bili podeljeni srebrni kolajni fašistoma, ki sta se spopadla z Jugoslovani ob meji. Končno je v dnevnem povelju tudi primera med Italijo in Nemčijo. V Nemčiji je štiriindvajset političnih strank, dočim je v Italiji samo ena. — To je najboljši dokaz, — pravi povelje, — da je začela Nemčija propadati. WASHINGTON. D. C. 8. septembra. — Danes tukaj neoficijelno izraženi nazori se glase, da bo padec vlade Irigoyena imel za posledico tesnejše sodelovanje med Združenimi državami ter Argentino. ŽENEVA, Švica, 8. septembra. — Indirekten izziv na numerično nad-kriljevanje Angležev in Francozov ZAVAROVANJE NEZAPOSLENIH Prihodnji korak bo podpora, — je rekel Green, ki hoče več prilik za delo, a nikakih milodarov. ATLANTIC CITY, N. J., 8. sept. William Green, predsednik Ameriške Delavske Federacije, je mne-v tajništvu sveta Lige narodov je ! nja, da bi bilo prisilno zavarova- dal povod za enega najbolj pikantnih predmetov debate, o katerih bo razmišljala Liga narodov. Italijanski izziv bo predstavljal nekako dvigalo za načrt Aristida Brianda glede federiranih evrop-| skih držav. To je bilo največje i vprašanje, s katerim se bo morala , Liga narodov pečati izza vstopa Kljub včasni izmenjavi zagotovil j Nemčije v njun krog. prijateljstva, so bili tukajšnji kro- i če bo sedanji tajnik Lige. Sir gi vendar prepričani, da so bili ob- j Eric Drumond še nadalje ostal na čutki vlade Irigoyena vse prej ket j svojem mestu, je najbolj pereče prijazni napram Združenim drža- j vprašanje, katero mora rešiti L ga. vam. i Sir Eric je bil edini mož, kate- Irlgoyen je odpoklical leta 1928 ! ri ie P3 imenu naveden v versaill-argentinskega poslanika iz Wash- !£ki mirovni pogodbi, ingtona in to mesto ni bilo več za- . Pov5em odločno se priznava sedeno. POLJAKI PROTESTIRAJO N a tisoče Poljakov je protestiralo proti nemškemu ministru za za-sedeno ozemlje, Gott-friedu Treviranusu. da ne smejo nasprotovati občemu narodnemu čustvovajnu. •'Deutsche Tageszeitung" sodi, da je minister Tre vir anus z nenavadno jasnostjo proglasil, da nemške pravice do revizije vzhodnih meja ne morejo zastarati in da bo Nemčija na svojem teritoriju izvedla popolno svobodo in enakost. Argentina ni poslala delegatov na pan-ameriško konferenco, in Iri-goyen je razveljavil tudi že prejšnja imenovanja pri medameršiki raz-sodiščni komisiji. Poročila iz mesta Santiago pravijo, da je vprizorilo dva tisoč ljudi obhod po mestu. Pozdravljali so novo vlado. Policija je najprvo skušala prepoditi demonstrante, a pozneje se je sama pridružila demonstrantom. V mestih Men doza in La Plata so se vršile istotako demonstracij?, ki so spravile prebivalstvo na stran junte. Prejšnji predsednik Irigoyen je jetnik v vojašnici 7. infanterijskega polka v La Plata. V provinci San Juan je Lisandro Salas, katerega je imenoval Irigoyen vodnikom administracije, je prehitel revolucijo, ko je odst-pil. Opozicija ima sedaj proste roke da lahko stori, kar se ji ljubi. Povsem odločno se priznava da | bo težko izpolniti mesto Sir Erica, j Na mirovni konferenci leta 1919 so omenjali generala Smutsa iz Južne Afrike, Sir Maurice Hankeya iz BERLIN. Nemčija. 8 septembra. V Poznanju je protestiralo včeraj kahah petdeset lisoi Poljakov proti nemškemu prodiranju oziroma nemškemu vmešavanju v poljsko ozemlje. Govorili so zastopniki raznih poljskih strank, po govorih se Je pa razvil po mestu sprevod in v spremstvu so nosili demonstranti sliko nemškega ministra za zasedeno o-zemlje. Gottfrieda Treviranusa. Sliko so poeneje sežgali. Pod sliko je bil napis: "TaJko naj se ztocji z vsakim, ki se drzne napadati poljsko last!" Kot znano, se je ministef pred kratkim zavzel za revizijo nemško-poljske meje. vsled česar so Poljaki domnevali, da si skuša Nemčija prisvojiti poljski koridor do morja. Poljska vlada se je te obrnila na Lig 3 narodov z zahtevo, naj odločno nastopi proti Treviranusu. BERLIN, Nemčija. S. septembra. V komentarjih o govoru ministra Treviranusa pravi berlinsko časopisje, da je nerazumljivo razburjenje, ki ga je izzval ta govor in pristavlja, da co ta govor splošno napačno tolmačili. ri "Deutsche Allgenietne Zeitm^f 1* 1» JOriMR|0«Mtiia«dftplflMM&*tflll NEWYORSKE ŠIVILJE SE VRAČAJO NA DELO Včeraj se je zopet vrnilo na delo tisoč izdeiovalk otroških oblek, štrajkale so že par tednov. Zahtevale so petdnevni delovni teden ter določitev minimalne plače. Ker se njihovi zastopniki in gospodarji niso mogli sporazumeti, so poverili odločitev posebnemu nepristranskemu odboru. DVAJSET TISOČ DOLARJEV NA TEDEN PARIZ. Francija, 8. septembra. Noben umetnik ni že toliko zaslutil na teden, kot bo ia«l»Jttl znani filmski in gledališki igralec Maurice Chavalier, ki se je te dni vrnil iz Hollyowooda. Ravnateljstvo tukajšnjega gledališča Chatelet ga je najelo in mu bo plačalo deset tisoč dolarjev na teden. Pogodba je sklenjena za štirinajst dni. Če bo v gledališču dovolj obiskovalcev, bo pozneje rashiiil še več. Ko so mu pred kjragkim ponudili v Londonu pet tisoč dolarjev na teden. Je Cheva- ADVERTISE IN "GLAS NARODA" nje proti nezaposlenosti le nadalj-ni korak k sistemu javnih podpor ter da bi demoralizirale vse one, ki bi jo dobivali. Pred letno konvencijo, ki se bo vršila prihodnji mesec v Bostonu, je kritiziral Green prisilno zavarovanje kot preveč "paternalistično". — Če bo kdaj ustanovljen sistem javn.h podpor, — je rekel nadalje, — bodo tega krivi le delodajalci, ker se nočejo pečati s problemom na znanstven način, da regulirajo ter pomagajo delavcem do zaslužka. — Le en korak je od prisilnega zavarovanja pa do "dole" sistema, ki določa javne podpore za vse ljudi, ki ne morejo dobiti dela. "Dole" sistem razvija paternal! -zem ter je skrajno uničevalen. Uničuje inicijativo. OBJAVLJENJE ANDREE-JEVEGA ZAPISNIKA Oblasti so odredila vse potrebno da se prepreči prenagljeno objavo dokumenta. — Na otoku White so našli nov okostnjak. Anglije. Ven zelosa iz Grške in Sir j — V Združenih državah hočemo. Will am Tyrella iz Anglije za urad. katerega je dobil konečno Sir Erie Drummond. V mnogih krogih domnevajo, da mora biti izvoljen novi generalni tajnik iz kroga manjših narodov. Med imeni, katere omenjajo najbolj pogosto, se nahaja čehoslovaški zunanji minister Edvard Beneš ter Nikolaj Polittis iz Grške. Senator Henri de Juvenal je edini možni kandidat, katerega omenjajo iz kroga zastopnikov velikih narodov. Nekateri domnevajo celo, da bo imenovan Owen Young, radi uspeha Dawesovega in Youngovega načrta. da se dobavi priliko za delo vsem moškim in ženskam, da zaslužijo za svoje življenje ne pa miloščino. — Mi verujemo v krajši delovni dan ter krajši delovni teden. V pe-rijedah neizogibne depresije, moramo napraviti vse potrebno, da razdelimo delo ter damo vsakemu isti delež. VOGALNI KAMEN ZA NAJVIŠJE POSLOPJE SMRT V NIAGARSK1H SLAPOVIH NIARAGA. FALLS. N. Y. 6. septembra. Danes je skočila v tukajšnje slapov je neka neidentificirana ženska, stara od 25 do 30 let. Njen skok je opazovalo na stotine oseb. Trupla do-Eedaj še niso našli. Bivši governer države New York, Alfred E. Smith, bo položil danes vogalni kamen za Empire State poslopje na .5 Ave. v New Yorku. Po-slcpje bo kmalu dovršeno in bo 'že vsaj začasno> najvišje poslopje na svetu. OSLO, Norveika, 8. septembra. — Oficijelna švedska družba za antropologijo in zemljepisje je darns , Izrekla Associated Press ter več listom svojo zahvalo, ker so se branili objaviti iz dnevnika Andree-ja. ponesrečenega polarnega raziskovalca, katerega so pogrešali celo vrsto let. Izvlečke je ponu leto valja bat a iiMrtko Saw Tort M oele tato -fYJM to Kanado--mm 2« pol Ma -|U0 la pol leta____4LM Za tnoaoaatro aa celo loto-974» Ba 6« trt lata ........ f* fa pol lota ____tt-80 Subscription Yearly jt-OO._ "Qlaa Naroda" labaja eaakl dan UnaMmBi nedalj la praanlko*- DopM bcoa podptaa la oMiaocti ae ao prioMaJoBo. Ooaar aal oo Ma- sovoll poAUjaU po Money Order Pri aprwnemhl kraja naročnikov, praadno do m nam tort prajtaj* WrmUHa otaaaai. da UtraH najdemo naslovnika. HUB RABOOA", III W. IStb Btrwl, New Ink. H. f. TeAepaone: Cbeleea H7» e—m— m.........m........ ■» iiiiwiiiiwiiiwMii—■—■■em—— Unkarjev* rvjfttu Aim. BLAŽENA KANADA Pml kratkim je govoril v Washingtonu ]><» radio Ju-iiu> KU'iii. k i j«- «*'laii anu'ri^kc^a trgovinskega depart - Acuta. Povedal marsikatero zanimivost, ow-d drugimi tudi to, da iieaejo ameriški turisti vsako leto v Kanado nad jM-tnto milijonov dolarjev in da ves ta denar tam puste. Nekaj tega denarja gre za vožnjo, bodisi z žeieznn-o ali parni kom, ali j>a za gazoliu in olje, f-e se vozijo z aw tomo4>ili; nekaj ga gre za prenori.M-e in hrano ter za nakup daril, ostanek gre pa za tisto, eettar v Združenih državah ni inog»M*-e postavnim jiotom dobiti, liamre«" za alkoholne pijaee. Da ne potrosi pretežni del teh ">00 milijonov dolarjev /a pij a on, lx» potrdil sleherni, ki ni spal, ko je potoval po ]>orf«"-ju reke sv. Lovrenca. Neovrgljivo dejstvo je. da potuje velika množina A meri kancev v Kanado samo zastrau tega, da se po dolgem času- zopet enkrat naužijejo dobre kapljice. Vlade posameznih provinc kanadskih dominijev s«' jih s tem okoriščajo, ker prodajajo alkoholne pijače v lastni režiji. X ceniku oficijelne komisije v Quehecu je izrecno rečeno: 'Komisija ima absolutni monopol nad prodaji* alkoholnih pijač. Kdor kupuje drugod, je izpostavljen denarni oziroma zaporni kazni." * X prodajalnah komisije j«- mogoče kupiti vina v neomejeni množini, toda le eno steklenico žganja naenkrat. Izmed varjenih pijač sta naprodaj le ale in Rt out. ki sta import i rana iz Anglije. Domače pivo je mogoče dobaviti pod vladnim nadzorstvom naravnost iz pivovarn. V hotelih in restavracijah je mogoče naročiti pivo in vino. d oči m žganja ne servirajo. Nepotrebno je poudarjati, da v vladnih trgovinah prodajajo le garantirano pristno pijačo. Steklenica devet let starega renskega vina stane £1.80. Chianti je v i/nebeou boljši kot ga prodajajo v Italiji. Navzlic temu, da ji* mogoče vse dobiti, pa ne bo šlo lejm mesto Quebec k vragu, ampak se venomer bolj pro-evita. 0>e na cesti opazi pijanega človeka, se lahko sta vi sto proti eni, tla ni domačin* pač pa Amerikanec. Ako primerjamo taniošnje razmere z domačimi, nas navda nekaka zavist in se nehote vprašamo, zakaj ne sledimo vzgledu Kanadeev ter ne nadomestimo naše neizvedljive prohibicije s sistemom, ki se je v Kanadi tako izborno obnesel. Ako bi bil pri nas uveljavljen sistem, ki služi resnični zmernosti, bi kmalu usahnil zlati vir, ki teče preko meje; na Bt o tisoče nezaposlenih bi dobilo dobro delo in dol>er zaslužek, državna -blagajna bi se pa pomnožila za lejie milijone. Dopisi. SSo-M«k pri Ljubljani. Kakor pri Vas. morila nas je tudi tukaj v drugi poiovici julija huda suša. ki je grozila uničiti vso letino. Prišel je vendar biagodejni dež. ki pa je padal ceset dni tako da so reke prestopile svoje s ruge in se je bilo bati poplav. Med masnimi nalivi je klestila po nekaterih krajih tudi toča. k: je ugonobila vso jesensko letino. Hudo so prizadeti dolenjski kraji, posebno št. Peter, Št. Jernej, Grčevje. Gornje in Dolnje Toplice. Mokro polje. Kronajo, Taisti vrh. Orehovica in še več drugih krajev. Tudi Beli Krajini ki jo je menda B^ zapustil, je toča naredila znatno škodo. Gornja slika nam predstavlja Cankarjevo rojstno hišo na Vrhniki: na desni je spomenik, ki ga jr izdelal kipar Jurkovič, na levi sta pa brat pokojnega pisate -Ija monsignor Cankar in slavnostni govornik, pisatelj Finžgar. Spodaj je pogled na Vrhniko. Z Mr. Sakserjem delava sernintja izlete v ljubljansko okolico Ker sva zvedela, da se je vrnil prijatelj Riedel iz Amerike, sva ga obiskala v Domžalah. Ustavili smo se seveda pri g. Vinku Hahjanu. kamor je prišel tudi prijatelj Plevel in Kralj. Pomenili smo se marsikaj o New Ycrku. prijatelj Riedel nam je pripovedoval. da je dobilo neko pevsko društvo mlade itd. Kmalo je prišel tudi naš Tone Tolmajner in Kočevarjsv. vendar je s?del na ve- nu nekje pri Piuju na Štajerskem ], vs. besede iz srca. ne vem, go- lene .z Wauketoru bili lepo urejeni oavi-i;oni, v katerih se je dobilo v. „ko-•• rstne dobrine namenjene za telesni blagor. Mali, elegantno urejeni pavlljonček. v katerem so prodajala tr. lepe dame žgane pijače, je po mojem mnenju r.ajboije obratoval. Pri mizi. pri kateri sem sedel z Mr. Snkserjem. je bil pisatelj g. župnik Finžgar, glavni knjigovodja Mestne hranilnice g. Pretnar in drugi.- Oglasil se je in pozdravil materi je sedel venček elegantnih ;n nežnih dam. pri katerih sem se, k-er nekatere š« iz Ne-a- Yorka po-. :;am. u ta vil in ž njimi pokramljai. B.le ao to Mrs. Mary Vihteiič. Mrs. Jciie Stuia:. Mrs. Zmilija Ogrinc iz Detroit a. Mich., »ospa Ana Cankar iz Vrhnike in Mrs. -Gabrijela Schmidt iz Drtroita, Mich. Oo ca-sj. ko bo ta dopis zagledal dan. bodo gotovo že vse v svojih ameriških domovih. Vrhnika je dobila lep spomenik, t.1, katerega se ima zahvaliti zaved-nim Vrhničancm v Ameriki, med katerim: zavzemajo oni iz Wauke-aana. III., najodličnejše mesto. Zahvala ere pa tudi neumorne-.r.u Fran Jurci. ki je z mladeni-ko vneme deloval približno 10 let ter dosegel, da =?e je enemu naj-ve -j.h si -venskih pisateljev posta-vJ do-*:;je:i spomenik. Ker niso, kakor mislim, še danes kriti vsi stroški, prodaja g. Jurca ob vsaki priliki ,e razglednice s sliko Cankarjeve^ spomenika in bilo bi u-mestno, da si jih tudi v naselbinah. kjer -o Vrhničani. nabavijo. Pozdrav! Joža. S kolesom v avtomobil. bradatim dr. Jože gov brat Mgr. Karel Cankar. Po maši je biio odkritje spominske l*Udc TrOSt 2 plošče iz črnega mramorja na rojstni hiši Cankarja. Sprevod je °SIedal sem si ves veselični pro-krenil potem na glavni trg. kjer je £:0r Pri cni ^ sem »gledal Mr. bil spomenik odkrit. V torek 19. avgusta se je peljal 21-letni posestnikov sm Matija Je-raj iz Vrhpolja po cesti na svojem Mr. Sakssrja znani Amerikanec Mr.! Nenadoma je za vozil v neki mimo vozeči avtomobil in padel precej trdo na cesto. Pri padcu si je zlomil levo ključno kost, dobil pa je tudi precej hude poškodbe na Isti dan proslavili so Kočevarji j s ^^t "" Eppicha. ki je pred kratkim prišel, 600-letnico Kočevja. Banket, na I ^ ! iz Clevelanda. O., njegovega brata \gIavi" njega 30 morali Pre katerem je zastopal jugoslovansko j Gospod Fran Jurca je v svojem poštnega tajnika v Ljubljani in go- v celjsko bolnico. vlado minister dr. Švegel, je bil v govoru pohvalno omenil ameriške j spo Jane, sestro Mr. Pezdirja iz -—-- hotelu Trst. Mr. Sakser in jaz sva j rojake,-ki so zbrali dve tretjini vseh New Ycrka. Pri drugi mizi sem za-b ia na vrtu in glej koga najdeva | stroškov za spomenik. Za njim je gledal nedavno domov prišlega Mr. tam? Prijatelja "fajmoštra" Anto- j govoril slavnostni govornik pisa- j £iedelna z gospo, gospoda Kuste- >11 "GLAS NARODA* na Pod gornika. Živi pri svojem si- j telj župnik Finžgar. Ako so mu pri- »Ija in gospo, starše Mrs. Josip Ze-___ ADVERTISE Peter Zgaga I um— yuwii-iiwim i jziraaarf ODZIV NA VABILO Te dm je bil pri meu: rojak Mr. Veroič. kateremu je toliko močiti ^ avtomebilem iz New Yore njegova družina : m vlila na u>. da bi se ga ucnetoila > zakonom. Večkrat so ga predstavili mladim /« n kams; a on je sabavai svo e ju ur t bitne bodoče žene samo s številkami. s podvojeomi položiti z i-v rainuni bankami in stavami la \ akokrat je astrami star m* svoje lujretutnc- bodoče žene že ob prvem • bi «cu s tem. da )e predlagal parni* pokerja za ugocabljenje dol-» e-^a časa ob vsakem neuspelem zakonu se e ;>ridušal ?o- oj<) Mfrteuil. da ne !-> .»»* plačeval narasti svojega si-u a plačeval je vendarle, ker ma e rio za čast svojega imena. Tako da je Oaston končno pre-<■'" globoko posegel v njegovo bo- l» x t v r» i Oasion je obžaloval s svojimi starši usodne posledice svoje mani-je. a ni se mogel ozdraviti. In tako je nekega dne domači rdravnik spregovoril naslednje bete Je: — Večkrat sem dejal, da kaže i tra-tt tega mladeniča znake bolezni. Zato jo moramo ozdraviti kakor borzen Toda v Parizu, v središči m odtiku vseh skušnjav, vaš sin ne bo ozdravel. Pošljite ga na deželo, ali ne v kakšno vas. kjer bo našel v gostilni hrane za svojo razvado. Posilite ga v kakšno samotno kmetijo; treba ga je napeti s poljskim de'.om. A to ne brani, da bi se mal- Neprebavnost ali napetost v želodcu ali črevih V)>ri>ltavno*l, kuUt i»MUi. »Uiboat *H» vidi- alt drlnv hran«-, Hlitv-itKii. I»tlt* Mit no|k-lt % Xufa-Tnn» T'» tx-ii'Miio itiruvUii tkMli »i*wai druiMtv, pr^trne aaprtnlou. vr»-fli in ajain i«-U*l-in i'r»-vu. ot>>nti iN m^bur, Miiuulif« Ift4vti«* m<»-*kun in itaakitm do Im»I>m«km zdravju in v«»> mudi. J« pmKbru) v wnmiiifni ln »luOu Vaemtt* Suf»-Timr le u uck4j dni in puilii- rta. iHidnviti u-n|n h IWitMH m> hmirir mw'nrjii in va-br vvuij* l k i Mvclljivii in t mm 11 no. V<«*»~T«»tic m> irrixluja pri vn^li tr*<»v-f-th k idrarih. Akn Vili imnve«- Ircu i»(-mji v btiuci, MH-ilr mu. naj i*t«ga «u< -r»«Cl m va» ud nJ*|nvF(a. pr«-kuix'»*va-l<'a — Advt. VITEL , ce tudi ne poveselil: z vrtnarstvom, ! ribarenjem, sprehodi in premišljevanjem Po kakšnem tednu tep i 1 dravljenja v samoti brez skušnjav, j se vam bo vrnil popolnoma in za ' vselej adrav Gaston ni bil napačen dečko ir» j je takoj sprejel nasvete dobrega j dolekterja, i Pcmlad je šele klila. | Kaj za to! Ko so njegovi tovariši iztakauli v j pozabljeni vasi primerno podeželsko ! bivališče, je Gaston uredil svoie ; kovčege in ostavll Pariz. To bivališče, na posestvu nekega zakupnika, je ležalo ob bregu pre-! krasne reke. Oče Machu. zakupnik, je bil da-| daljni sorodnik gospoda Merteuil-[ la. Ker 53 ga bili opozorili, kako naj ravna z Gastonom. Je prepovedal svoji družini iz žene in hčerke, kakor tudi vsem poslom vsakršne par-i tlje in stave, ki bi jih Gaston predlagal. Prepovewal je igre vseh vrst. celo tomobolo; načrt al je mlademu me-j ščanu cel podroben načrt poljskega dela in zabav. Ob sedmih zjutraj je Gaston vstajal in pozajtrkoval. Nato je odšel na polje, kjer je delal vsa mogoča dela. dokler ga ni naraščajoča vročina povabila k od počitku. Takrat je sedel z dobro knjigo poleg mrmrajočega studenčka pod senco stoletnega hrasta. Kakšenkrat ga je obiskala ob studenčku in gozdiču zakupnikov?, hči. Tedaj sta si izmenjavala sladke obljube; včasi sta tudi molčala m le mravlja pod mahom je vedela za skrivnost njunega znolka. Včasi pa ni bila hči. temveč za-kupnikova žena. ki je presentila Gastona. sklonjenega nad kakšnim delom Cicerona ali filizofa Se neka. Ob takšnih srečanjih so se razvijali živi pomen ki. pomešani z vzdihi, kajti zakupnikova žena je uživala na vso moč na svežem zraku pradavano filozofijo. Zvečer so si pripovedovali pod svetiljko zgodbe iz podeželskega življenja . Nato je vsakdo odšei v svojo sobo, da bi se naspal spanja pravičnih. — Toda jas se strahotno dolgočasim! — je zavrnil Gaston po dven tednih. — Čutim, da bom zbolel. Strast do igranja je v resnici neka vrsta zastrupljenja, slična onemu. ki ga povzročata kokain in opij. Popolna in nenadna odpoved na strup povzroči mnogokdaj težke nerednosti v organizmu. Ker je dr. Cluzel že prvi dan odtegnil svojemu bolnika strup igre, je mladenič kmalu zapadel v težko turobnost. Zknak bolezni je bilo to, da se mu je trebušna mrena močno stisnila, kar se je na zunaj kazalo z neprestanim zdehanjem. Nekega dne. ko je pohajal samoten po polju, je opazil trop krav. Bilo jih je dosti DRUŠTVA I C NAMERAVATE KffiflHT! YESEMCE, ZABAVE OGLAS Ulj T E "GLAS NARODA" m čite Mupp vrni* ^—rtriT pif p« Tii flmrrari t trni nhriKri fin & flflftSF so • ■■ . l' ' - i ■ _______ Potem je sledil brez vsakega načrta čredi, ki jo je gnal mlad pastir. Čez četrt ure se je čreda ustavila pred ograjenim pašnikom. Krave so stopile vanj druga zc. drugo bolj razumno nego ljudje in čim so bile tam, so se začele paoti z blaženostjo. Potem je pastir zaprl vrata, sam pa je stopil skozi manjša vratca, ki so imela obliko pokončnega vitla, in je odšel. Gaston se je približal vitlu. Po- Mi se čudimo! Kako pa vi, rojaki? Poslušajte, mogoče se boste čudili tudi vi! Sredozemski otok Malta. Iti leži iužno od Sicilije, je, kakor znano, ^ngleška posest. Domorodci, ki tam prebivajo, so toraj angleški državljani. Po narodnosti so ti ljudje potomci starih Feničanov in deloma Grkov. Da se je na Malti naselilo tudi precej Lahov iz Sicilije, to vsak ve. kajti kam bi se Lahi ne selili, ko mati Italija vendar ne more preživljati svojih ctrok. Sicer so pa ti laški priseljenci iz Sieilije, ki vsaj po krvi in poreklu ni laška dežela. Jezik otočanov je mešanica starodavnega feničanskega jezika, gr- • •• Mi rabimo ta izrek o kihanju, ker hočemo vse vzeti za ceno. zr» katero drže take svete stvari Rim, škofi in Anton Grdina. Naši škofi bodo rekli: — Ja. nas Sveti Oče »e vedo. zakaj tako de lajo! Anton Grdina se bo pa odrezal: — Sveti Oče ne morejo nič zoper to! Mi pa vemo tole: — Ako ima Sveti Oče oblast, in kakor izgleda, jo ima, da zapove angleški viadi, kaj in kako, poten more Sveti Oče tudi fašistični vladi v Italiji zahrusiti v obra*. da so duše Slovencev neumrjoče, da jih je Zveličar odkupil s svojo krvjo, in ZastrvpJjenje s gobami. Na celjskem trgu so se pojavile v zadnjih dneh ogromne množine krasnih gobanov , ki jih celjske gospodinje kupujejo kar na debelo in jih suše za zimo. V i mestu je skoro izključeno, da bi bila med gobami prinesenimi na trg. kaka neužitna ali strupena. Zamenjava užitnih gob s strupenimi je pa precej pogosta na deželi, j Nesrečna Marija Pilihova v Libo- ' jah. ki živi silno bedno življenje z 8 otrcci in popolnoma onemoglim in turberkuloznim možem, ki je rudar brez pc>sla in zaslužka, je sku- ! skusil ga je zavrteti na njegovi o- toliški škof. Governer je Anglež, — škega in siclhjanskega. Maltežani i hovnike, svoje pridige, svoj vero so po veri seveda rimokatoličani. i nauk. svoje škofe. Politični upravitelj Malte je angle- j Kaj ni Sveti Oče sklenil dogovora ški governer, cerkveni pa rimoka-! s fašistično vlado, da bosta cerkev da morajo Slovenca imeti svoje du-, hala svoji lačni družini gobe za o- ko sumljivo ropotanje. poleg tega pa se je šlišaloi stočasno tudi lajanje domačega psa. Vendar, kakor običajno ni to vzbudilo nikake posebne sumnje ali celo domneve o tatovih i Ko pa je zjutraj pismonoša Ma-rinšek hotel v poštni urad. da se odpremi k jutranjemu vlaku, je zagledal na desni strani vrat pri glavnem vhodu odprtino z razruvano stene, na notranji strani pa je ležalo v sob: za sprejemanje strank velik dei zidnega ometa, ki ga je nočni obiskovalec razrušil, ko si je vrtal luknjo v zid. Kakšen načrt so imeli tatovi in k^kc so hoteii zve-ti svoj drzni čin, bed Kmalu pa se je pričela Piliho- , se ni m~?lo dognati. Čudno je, da si in se mu je zazdelo zelo zabavno ugibati, kateri izmed štirih krakov na vretenu se bo ustavil na ograji, če vite! zavrti Med tem ko se je kratkočasil s tem početjem, sta prišla miino dva kmeta. Pozanimal ju je za svoje peskuse in je jima ponudil majhno vsoto, če bi uganila prav, zahtevajoč v zameno istotolikšno vsot če bi se zmotila. Kmeta sta ponudbo sprejela. Ime! je dve uri časa ob šestih se je zbral že celo kmetski shod o-koli vitla. Gaston je imel banko. Določili so si sestanek za naslednji dan. Naslednjega dne. ob zori. je Gaston naje! nekega mizarja, da je prišel utrditi, opiliti in namazati vitel. Aparat se je sukal po tej majhni operaciji na svojem osi-šču. ne da bi več žalostno cvilil kakor prej. Mladenič je dal prinesti stole in nekaj pijače. Stavilci prejšnjega dne so se s svoje strani privedli trop prijateljev In tako so možje igrali okoli vitla do pozne nočne ure. ob svitu svetiljk in pod očmi živine. Gaston, ki ga je v mestu zasledovala smoia, je imel na deželi sreče. V nekoliko urah je priigral pet sto frankov in tedaj si je izmislil, da bi na raznih križiščih cest obesil kartone, ki so imeli pod debelo puščico napis: Igra na vitel! Vstop prost! Po cestah so drveli ponoči razkošni avtomobili. Radovednost je nagnala nekatere njih lastnike, da so se ustavili ob vitlu. Tista preprosta igra jih je zabavala. Nad vitlom so razpeli veliko plahto, da bi igralce čuvala sobica. Potem je Gaston najel dva pazljiva kmeta, ki ju je namestil pred mizo kot croupira. Podvojil je število krakov na vitlu in s pomočjo lokalnih listov je dal oglasiti osnovane "Kmetske kazine", ki da leži v najbolj zelenem koncu Francije. Sledili so og'asi v pariških dnevnikih Dva meseca pozneje, sredi julija, so bili dvignili lesenjačo iz pestro pobarvanih in pomešanih desk nad vitlom. Barako so okrasili tudi s pisanimi zastavami in je obsegala igralnico, dvorano za ples in bar. Bistroumna reklama je tedaj dokončno lansiraia "KmetakD kazino". ki ji j« Gaston postal ravnatelj. Naslednje leto je bil ie bogat. Nad nekdanjim ograjenim paini-kom je dal ograditi veliko palačo, njegovi srečni roditelji so ga blagoslovili, neka adcavniška komisija je ugotovila mnogo iekane in mine-ralne primesi v malem studenca v goediču in dobri doktor Cluzel je postal vodja zdravUttčne postaje. škof pa Lah. j m vera Povsod spoštovana? Na otcfcu ste dva politični stran- ! Ali se ta dogovor tiče samo tistih ki. od katerih je ena naklonjena Lahov- ki s0 med nas privandrali> Angliji, druga, povodom laške pro-. Ali se ta d°sovor ne tiče večine pagande Italiji. Kakor razvidno, dr- j prebivalstva v na*ih krajih pod i ži cerkev z lahoni. To je tudi popol- Laško, to je Slovencev? noma naravno. Kaj ni vsa cerkve- i na uprava laška? va in z njo vred -1 otroci zvijati v hudih bolečinah. Skušali so si pomagat: na razne načine, toda pomagalo ni nič. Zato so jih z avtomobilom prepeljali v celjsko bolnico. kjer je bila vsem petim nudena potrebna zdravniška r>o;nai. Stanje zastrupljeneov je resno, j vondar obstoja upanje, da bodo vsi okrevali. Tikati se mera vseh ali pa nobenega. sicer je ta dogovor izdaja Malteškemu škofu, Lahu se Je . našemu živi ju! Razumete'> zameri! neki menih, katerega ime Vatikan prekida odnošaje z An-zveni čudovito bolgarsko ali rusko.: gieško vsled enega redovnika in oziroma morda makedonsko. Za- VSled njegove začasne cerkvene dis-meril se mu je vsled svojega malte- ciplinarne kazni, škega in protilaškega prepričanja.' Seveda se je našel tudi cerkveni j To ie na eni strani! zakon, kanon, po katerem se je re- Na ^ugi strani pa Vatikan ne dovnik pregrešili proti cerkveni di-! izre^re ni:i ene besede, ko laška vla-sciplini. Vsekakor je škof povedal. ■ ^ I^ha tolike tisoče in tisoče Sio-da mora menih v laško prognan- vencev v pogubljenje, v pekel. To j Ilrzen vlom v poštni urad v Rimskih toplicah. Neznan: zlikovri so skušali vlomiti v po.štni urad in si menda hoteli privoščiti poštno blagajno. P^zno penoči je slikala Megli Seva. poštna upraviteljica. ki ima svoje stanovanje takoj poleg pisarne, ne- so pc»sku;ali vdreti v predsobo in odtod bi sele prišli v pojtni urad sam. v katerem je tudi blagajna. Domneva se. da so jih pri tem delu najbrž pregnali nevede kakšni po-nočnjaTsi ali pa. kako sodijo nekateri. da so ta riskanten korak opu-slili kljub temu. da so že navrtali zid. ker so naleteli na odpor v zidu, v katerega so biie z velikimi železnimi k j vi ji vzidane lesene podboje in jih niso mogli kar enostavno iz-d.*£ti. ker bi t > povzročilo ponoči veliko hrupa in ropotanja. O dogodka je bilo obveščeno o~ rožništvo. ki je uvedlo najstrožjo prei'knve. Dostdaj še niso mogli iz-rledit: zlikovcev. vendar pa so jim na ^Je.iu. ctvo. to je, da mora za disciplinarno kazen v Italijo. Škof si je menda mislil: -- Tam ga bodo že fašisti naučili, "kaj se pravi . Toda, glejte, redovnik je angleški državljan, in angleški governer je zabra-nil izvršitev škofove razsodbe. — Kaj je nastalo? Škof se pritoži v Rim Svetemu Očetu. Angleški governer, ki je, mimogrede rečeno. katoličan, ni hotel preklicati sta dve sliki. Ena se tiče Lahov, odnosno fašistične vlade, druga se tiče Slovencev in njihove vere. V slučaju enega človeka je Vatikan šel do skrajnosti, v slučaju stotisočev Vatikan še • kihnil m". Ah se ne čudite? Mi se čudimo. :n še kako! Prosimo vas. kako bi se ne čudili! Vera nas uči in tudi vemo, da je svoje odredbe, škof tudi ne. Zato!00^ večna pravica. Mi verujemo, je papeževa vlada prekinila svoje! da Jezus S"1 Boiii ~ ve^a Pra~ odnošaje z Angleško. i vica. vemo. da je rekel Jezus: — Pomislite, zaradi enega redovni- I Pasi ovce m°j'e- P^1 jagnjeta moka, ki naj bi bil kaznovan s stra- i ni Cerkve, je cerkvena vlada odpo- Nikjer pa nismo brali, da naj se klicala svoje zastopnika iz Angle- \ ovce in jaghieta pasejo na ške! Governer brani obtoženca, ki škodo Slovencev, da se naj sloven-se nI jwegrešil proti nobenemu kri- | ^ ja&neta ugonobe. zato da bodo minalnem zakonu; njegova pregre- iaški ovni lahko toliko več žrli. ha je bila, da je držal z angleško Tone 00 rekel: ~ Vera in politi-1 stranko. Škof in Rim zahtevata, da ; ka ne šresta skupaj, se redovnik kaznuje! Res čudno je. | in nihče nam ne more zameriti, če ' KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York, N. Y. PESMI Z NOTAMI: NOTE ZA KLAVIR (Pavfič) Klavirski albuui ..... (Pavčlč) Slovenska k'»ra«'ni<-a .1 zvezkov. Vsak zvwak i*> ... 5 zvezki«v skuj«j ............. (1'renierl i Tri skladbe ........ < Puriuu) Bela Ljubljana. vnliVk ( t'urxuu > 1'itzilrav Cloreujskej, valček ................ NOVE PESMI S SPREMLJEVANJEM KLAVIRJA Album slov. narodnih pesmi £........ 75(5. zvezek: J«»b; V ni raku; hneva Dum pripelji žar: Z vem-em tem ovem'-itm slavo; Trl^la* ...... ti. zvezek: OjH.uiin k veselju; Sveta unč: Stražniki; Hvalite m<»roor i ; Prijatelji in sen- esf » meian zhnr t ; Stoji, solnčlce stoj: Kmetski hiši ............ 1JT> J>0 .s« .35 temu jaJco CENA ML lESMOVECA JE Angleško-slovensko ______Bcrfla ^ DLKAIBJaiS MiiODA hmv VHk o^ pravimo, da se vsemu čudimo. To je ena slika. Sedaj pa poglejte drugo sliko! Slovenci v laškem suženjstvu ne smejo imeti svojih duhovnikov, ki bi jih mogli tolažiti, in katerim bi se mogli spovedati v smrtni uri. Slovenski otroci ne smejo po slovensko moliti s svojimi materami, ne smejo imeti slovenskih katekizmov, sploh ne smejo Boga častiti v jeziku, .katerega jim je Bog dal. Slovenski redovniki so bili pregnani iz Svete Gore pri Gorici in na njih mesto so bili nastavljeni kalabreski redovniki, katerih naš narod ne razume, in če bi jih razumel, bi jim ne zaupal, ker ve, zakaj so bili poslani na Sveto Goro, da ne v versko tolažbo, ampak za policijsko sužbo, skrivno te javno. Čez pol milijona naših ljudi nima svoje duhovščine. Na Reki so sami Lahi duhovniki in to Lahi, ki bolj verujejo v fašizem, kakor pa v večno zveMčanje. Spovedovati jioa ni treba, ker narodnega jezika ne razumejo. Kadar pridigajo, govore cerkvenim stenam, ker jih poslušalci ne razumejo. Ti laiki duhovniki med Slovenci se morajo total aami sebi smejati, če imajo kaj humorja. Smejati ae morajo dvojim ladkam škofom, ki s» jih tja nastavili. Konečno, zdeti se morajo sami sebi smešni. Najbrž, da se je mnogi laški svečenik med Slovmei in Hrvati vpcaial: "Kaj pa to pomeni? Ali sem jaz neumen, ali so pa oni, ki so me poslali?- Nm vse fto pa Sveti Otc tudi kihnil nI! Ali je Cerkev vsled teh dogodov-itin prekinila svoje odnašaj e z laško vlado? Kaj ie! Naštet otrokom so vzeli kotna J-menat inwns, kanila so naši otroci prejeli uri iwtiai krsta, pa jih Katoliški misijonarji poučujejo Kitajce v kitajskem jeziku, Bušma-ne v bušmanskem; naš blagopo-kojni škof Baraga je poučeval Indijance v Ameriki v indijanskem tBalatka) ................................ 1 — MEŠAM fn MOŠKI ZBOR Šest narodnih pesmi (Prelovec) .80 CERKVENE PESMI: Pesmarica moških zborov | Humani ela-si, Orkveue ;>eiuni za me.šun zbur .................... 12. Tan t um Ergo. (Premrl) .... Maine prsmi za mešan zbor. — • ia (Sattner) ................... Priložnostne pesaii .............. I3 Panjje LillCTJm Tantum Ergo Ge- Slovenski akordi (Adamič) : ..I. zvezek ..................... II. zvezek ................... Pomladanski odmevi, 1. in II. iv., vsak ........................45 1,— jeziku. V to svrho je škof Baraga slovenska Ura (Holmar) Orlovske himne (Vodopivec > — .1.21 Ali je kdo v Rims ka] nkeft* Ali se je kateri ha* slovenski ali hrvat. celo najboljšo indijansko gramatiko spisal. Samo primorski Slovenci in njih vera je podvržena politiki! Oh, kako se mi vsemu temu čudimo! Srce nas boli. ker ne vemo, kaj naj rečemo o celi stvari. Ču-! timo tako, kakor čutijo otroci, katerim sta se oče m mati izneverila. Joj, naši škofi in naši duhovniki nikdar niti z eno besedo ne protestirajo proti laški politiki, katero vatikanska politika odobrava, ker tudi Vatikan ne protestira proti laškim nasiljem v Primorski. Cerkev posluša Mussolinija. Zakaj Cerkev ne pomaga naši narodnosti vsaj v čisto verskih stvareh? Zato ne, ker je to proti laški državni ideji. Zakaj pa Cerkev preganja onega redovnika na otoku Malti? Zato ker je to v prilog laški državni ideji Ali se razumemo? Da, popolnoma, ker nas vsa pravila logike silijo na to. Ali se tudi vi, rojaki, sedaj 'kaj čudite? Prav gotovo se morate čuditi. Ako je -mogel iti Vatikan tako daleč za enega človeka, da ga kaznuje, zakaj ne bi mogel iti vsaj polovico tako daleč za stotisoče ljudi, da jih nši od sočasnega in večnega pogubljenja?! Pa ne mara! Mi se res čudimo! 10 moških in (Adamič) mešanih zborov — MOŠKI ZBOR Trije moški zbori (Pavčič) -Izdala Glasbena Matica ....... Narodna nagrobuiea (Puvčič) . (jorski odmevi (Labarnsr) 2. sv. .45 .40 .35 .45 SAMOSPEVI: Šlirji samospevi. Izdala Glasbena Matica .......................45 NaSi hmini ..................... -SO MEŠAM ZBORI r Planinske, II. sv. (Laharnar) .. .45 Trije mešani zbori. Izdala Glasbena Matica ................... -45 KASNI PRSMI S SPRKMUBVA. NJEM: Daaminl. (Foester) .............40 Izdala Glasbena Matica Gorske cvetlice (Laharnar) Četvero Id petero rmsnlb glasov .... Jas M rad rudečib rož. mofikl zbor a bariton salom in priredbo sa dvospev ...................... V »cpelnitni noči (Sattner), kan-tanta sa soli. sbor tn orkester, izdala Glasbena Matica ...... Dve pesmi (Prelovec), sa mofikl zbor ln bariton solo............ Kupleti (Gram). Učeni Mihec,— Kranjske lege ln navade. Ne- Ijstva, 3 zvezki skupaj .. Muca (Parma) 45 -20 nitori. i Foeršter > ............ 12 Pange I.ingua Tantum Ergo Ge- nitori (Gerbič) .............. Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih, 20 iHf.-mi Da fart sretml- koin, (Premrli ................ 10 obhajilnib in 2 v čast preav. Srcu Jezusovemu. (<>ruin> ...... Missa in bonorem St. Josephl — (Pngacbnik) .................. Kyrie .......................... K nretema Rešnjema telesa — tFoerster) ................... Sv. Nikolaj ..................... NOTE ZA CITRE: Koželjski: Poduk v igranj« na citrah, 4 zvezki ............ Buri pridejo, koračnica.......... J NOTE ZA TAMBURICE: 3-5« Slovenske narodne pesmi za ra&ki zbor In petje. (Bsjnk) ..LSC Bom ki na planince. Pod p url slov. nar. pesmi. (Bajuk) ..........Lr-« Na Gorenjskem je Retne..........L>— RAZGLEDNICE: NewyorSke. Različne, ducat .... M Velikonočne, božične In novoletne Oncst..................................................A* Iz raznih slovenskih krajev, ducat ,49 Narodna noša. ducat ...............Aš posamezne po ................................JU ,151 ZEMLJEVIDI: POZIV! Vsi naročniki katerim je, omoma bo v kratkem p^ils Mročnina za list, ao naproSeni, da jo po možnosti čimprej dbnove. t— 3* PKSMAKICK GLASBENE MATICE: 1. Pesmarica, uredil Hubad ...1M 4. Keraike slovenske nmdM (Svikarftlč) L, 2., tn 3. skupaj ...................L— .um HALE PESMARIC«: St L 8rMte narodne Umne St. la tnltt, Sririne total ŠL 2. ZriajsU St. 10. Na St. 11. ftt. 12. 1.5 .16 .15 .15 .15 JI romik) 8 svečki skupaj (ŽI- (Medved) "hHn ■...... < (Kosi) (FerjanSC) II Ji .... : r.. • V,. rPnsreUl 2. zvezka sku- r — r:• --r Zemljepisni Atlas Jugoslavija Stenski zemljevid Slovenije na aim papirju s platnenelml pngl-bi •••••••• fokrajni rofnl semljevUB: Gorenjska .................... JU Slovenske Geriee. dravsks pftal- skopolje ..................... J# ljubljanske in osartbersiu Pohorje, Kozjak ........ Celjska kotlina. Spodnje Prekmnrje bi itfetararje .... J9 Kamniške planine. Gorenjska ravnina ta ljubljanska petje JI CSDBdbl •••••••••••••••••»^ssses dtt Zdrulenib driir( vel Hrt ........ <€8 Mall ......................... JS Net*« . too, Wymains, vsaki PS Zvdjevi£: Kllsrit _ _ Ylr^ma. Ohta, ki po ........ VeBta KRATKA DNEVNA ZGODBA s J- . "r ^ - , . l I? J \ Iz Slovenije. EllIIIOIP DRUGA SOMAN IZ ImiENJA. Zrn Glas Naroda priredil G. P. NEW YORK, TUESDAY SEPTEMBER 9, 19M largest norm daily in s. a. a. ;=j====r=--=-=--=S==== 11 • Nadaljevanje) To ni bilo le iz sočutja. Mislila je na samoten zimski večer, ko se je rgrudiia vsa nezavestna na poti, d oči m je spoznala v saneh moško porta VO..„ . Ona razume prav dobro, da želi človek umreti, če se nebo naenkrat zruši ter se maje zemlja pod nogami. Ali ni razumela tega teta Ethel? — Ali zmožna tako globoke ljubezni? — je vpraševala Lora, vsa začudena. Gospa Rickmersova je ginjena gladila njena zasolzena lica. — Ti si dober otrok, Eleanor"! Ti sočustvuješ z mojo ubogo May. Pusti jokanje ter pojdi z menoj ven. Pomagaj mi spraviti me na druge misli. Pričakujem le še svojega svaka. Jošta Rockmersa. On se je peljal z wenoj po poroki semkaj ter se mudi sedaj v In o mostu. Brzoja-vila sem mu. On je varuh May ter nam bo pomagal urediti strokovne rt vari. Njega bo May tudi ubogala ter zapustila to nesrečno vilo! — Ali noče sedaj? — Ne za nobeno ceno. Jošt pa je miren, praktičen mož in njemu se bo ie posrečilo pregovoriti jo k temu. Nato se bomo vsi vrnili v Ženevo. Deveto poglavje. Jošt Rickmers je je bil star osem in trideset let ter je bii izza smrti svojega starejšega brata duša velikanskega podjetja, kateremu se je morala hiša Rickmersova zahvalit, z svoje bogastvo. Rickmers. katerega .so imenovali kavnega '"kralja", na newyorski ;n amsterdamski borzi, je bil tako znan kot katerikoli prvak z Wall Streeta Bil je še neporočen ter bil svoji svakinji tako dober in vesten prijatelj, toda so njegovi številni prijatelji v Amsterdamu domnevali, da raka le poroke May, da se oženi z vdovo svojega lastnega brata. To je bil načrt, kateremu se ni gospa Ethei posebno protivila. Posebno radi pa so vrjeli tem govoricam, ker je Jošt porabil prvi daljši počitek za to. da je odpotoval v inozemstvo v družbi svoje svakinje. Prijatelji doma seveda niso vedeli, da se je Jošt že v Ženevi ločil od gospe Ethel, da potuje sam naprej na Tirolsko, kjer je sklenil napraviti par tur po Dolomith. Gospa Ethel, ki je izvedela za namene svaka šele spotoma, ni bila na tajnem posebno jezna, ker so okoliščine sedaj zahtevale takoj-Mi j* odpoklic gospoda Jošta. Poročilo na njega je bilo prvo. kar je storila v vili Herway. Jošt ni bil nikakor, kar Imenujejo ljudje, posebno občutljiv človek. V splošnem &o ga smatrali za hladnokrvnega človeka, katerega ni bilo posebno lahko spraviti iz njegovesga miru ter bil dostopen gorkejšim čustvom le tedaj, kadar so se njegovi trgovski interesi ujemali s temi čustvi. Izjemo k temu je delala le njegova vroča ljubezen do Nemčije, dežele, iz katere so prihajali njegovi predniki. Tem svojim občutkom pa ni nikdar dal izraza. Kljub temu pa je bila gospa Ethel prepričana, da ga bo njena brzojavka napotila vrniti se čim prej mogoče. Že iz čustva dolžnosti ter tudi nekoliko radi — nje! Tukaj Ji ni mogel prepustiti vsega, čeprav je bil izpočetka velik nasprotnik tega zakona May. Herway mu takoj ni ugajal On sploh ni maral madžarskih plemi-cev tega kova Ona pa ga tudi ni vprašala za svet temveč ga enostavno postavila pred dejstvo zaroke. Gotovo bo skrajno zadovoljen, da so se njegove slutnje uresničile! V resnici si Jošt Rickmers ni po miši j al niti minuto, da sledi pozivu j-voje svakinje. Njena brzopjavka ga je dohitela v Inomostu in takoj se je vrnil ter se peljal do Torbole. Bilo je zvečer, ko je dospel v vilo Herway. Lora. ki je preživela ves dan neprestano pri May, je hotela iti malo na sveti zrak. ko ga je prvikrat srečala na vrtu. On je dvorljlvo potegnil klobuk ter premeril njeno postavo s presenečenimi očmi. Jošt Rickmers namreč ni vedel ničesar, da obstaja kaka nova "so rodnica". Lora je molče zavrnila pozdrav ter nekoliko zardela. Njej se je zdelo kot da sro te svetle oči naravnost na dno njene duše. Pri tem pa je storila tudi nekaj, kar ni še nikdar v svojem življenju. — ozrla se je skrajno radovedno. Dejan. ki je bilo to zelo naravno. On ni vedel, kdo je tuja, mlada dama. vendar pa ve, da so ga klicali, da razvozlja zmedene stvari. Tudi Jost se je ob isti priliki obrnil ter gledal zanjo. Ona je postala takoj temno-rdeča ter odkorakala hitro naprej. Njegov gladko-obriti obraz je moral na prvi pogled vzbujati zaupanje in radi te« a je hotela videti še enkrat... Sedaj ie jei jamovala te svoje radovednosti ter se jezila n^se. Kaj si bo pač mislil o njej? Pozne j? pri mizi, pa je skušala izbrisati ta vtis. Napravila je ošaben obraz se komaj udeležila pogovora. Jost Rickmers pa nim niti zapazil tega. Pečal se je skoro izključno s May. ki je sedela, bleda in uvela za mizo ter poslušala učinke tirolskega potovanja na strica. Mogoče pa ni slišala ničesar, kajti tudi njen pogled je imel oni čudni izraz, kot da se mudi povsem drugod Ena stvar pa je bila gotova; — S prihodom Jošta Rickmersa je prenehala spkrtna zmeda, ki je vladala preje. Oospa Ethel ima zopet svojo zdravo, rdečo barvo ter je z dobrim tekom. Siulabništvo vrši svoje dolžnosti, brez prenagljeni a ter plahih pogledov. Oospa Krocker je pomagala hišinji pri pospravljanju, kajti Jošt Rickmers je izjavil Se predno je govoril z May: — Jutri ali pojutršnjem odpotujemo! Naslednjega jutra, dolgo pred zajtrkom, je sedela Lora sama na vrtu ter opazovala dva pava. ki sta se tam gravitetično izprehajala. Naenkrat je sUl pred njo Jošt Rickmers. — Videl sem vas iti na vrt. — je rekel po k a tkem pozdravu. — ter *cna vam sledil. Ali vam smem vzeti kake četrt ure, gospodična von Rutland? — Da. cotovo. — je odvrnila Lora nekoliko zmedena. Hitro se je u-maknila do konca klopi, da mu napravi prostor. — Ore sa May, kaj ne? — Da. Moja svakinja mi je povedala, da ste poznali moža moje nečakinje pred njeno poroko. Jaa sam sem ga videl le enkrat, namreč pri poroki. Obe ženski tukaj se zavzemata sedaj proti m za njega. Ethel Je proti njemu. May pa *anj Ali smem vprašati, kakšen vtis ste dobila kot nepristranska o njegovem maraju? * — Kot — nepristranska! Vse krog Lore se j« pričeto vrteti. Postala je izmenoma rdeča in beda. CuUla Je tudi. kako počivajo njegove oči neprestano na njej. Jas. ;ju.— je mrmrala, vsa zmedena- — Kako morem soditi.... d aetata ju čioveka? Jaa ne vem nič., prav nit... _ (Dalje prihodnjič.j » ^ NOV DOKAZ VARNOSTI PRI NAS NALOŽENEGA DENARJA Finančna uprava države New York je priznala našo banko onim, pri katerih lahko država New York nalaga svoja denarna sredstva. S tem odlokom je postala Sakser State Bank "OFFICIAL DEPOSITORY of the STATE of NEW YORK. Da je naložila država New York denar pri nas, je nov dokaz za varno in solidno poslovanje našega zavoda. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. o« J::^.itTrgssisjfet^i-li.^aji^Hia^sauiiapffla'waMBaBHi .r^at^ffljsBaiLBgaiiffiggi NEPRILIKE V DOMOVINI Poročali smo že o čudni zgodbi 74-letnega Alzačana Char. Hart-mana, ki je odšel po vojni leta 1871 v Ameriko, ker ni maral postati nemški državljan. Zdaj, ko je pred smrtjo obiskal staro domovino, so ga zaprli, Češ da je b i med vojno v odsotnosti obsojen na smrt radi vohunstva Nemcem v korist. Razprava, k^se je vršila v Parizu, je ugotovila, da je v času. ko je živel pravi Hartman v San Fran-ciscu. nemški špijonski urad zahteval njegove listine od Hartmano-ve rojstne občine v Nordheimu. Leta 1906 je dobil te listine laži-Hart-man v Washingtonu. Med vojno se je pojavil v Švici, kjer je izdajal protimilitaristične knjige in liste. Bil je velik prijatelj boljševlkov in francoskih levih politikov. Leta 1914 je v New Yorku priredil veliko protestno zborovanje zoper prodajo vojnih potrebščin AntantL Leta. 1915 je pričel rovariti tudi na Angleškem, a kmalu je bil izgnan. Angleži bi ga bili obesili, če bi se ne bil izkazal kot francoski državljan. Potem je nadaljeval laži-Hartman svoje delovanje v korist Netmčnje v Žnevi, kjer so oblasti prepovedale njegov list "Paris-Ge-n;ve" (med sotrudniki je bil tudi Lenim. Ko je aprila 1918 obsodilo vojno sodišče laži-Hartmana na m ve šala. je pobegnil v Berlin in od tedaj zginil Ni izključeno, da se zdaj nahaja pod kakim tujim imenom. v sovjetski službi: sledovi njegovih ženevskih sot rudnikov vodijo namreč v Moskvo ... Predsednik vojnega sodišča je na krako poročal o teh podatkih in prečital uradnb izjavo s preklicem obsodbe, v kolikor se nanaša na pravega Hart mana. Razburjen je starec s srečnim smehljajem zapustil sodišče in se odpeljal v svoj domači Nordheim. ZANESLJIVO SRED-STVO JOHN VOLEK POVRNITEV SLOVENSKIH IZLETNIKOV V AMERIKO. New York, N. Y.. Sept. 'F. L. P. A.) Na parniku '•Paris", 29. avg. 1930. Pri povrnitvi v Ameriko iz stare domovine na parniku "PARIS", se mi slovenski potniki želimo zahvaliti osobju Francoske linije v Ljubljani, kakor tudi na parniku za postrežbo in ugodno potovanje, katero smo imeli od Ljubljane do New Yorka. Celo pot nas je spremljal naš rojak. g. John Volek, manager tre- 10. septembra: Aquitanla. Cherbourg President Hoosevelt, Cherbourg. Ham-bur* Hamburg. Cherbourg. Hamburg 12. septembra: lie de France, Havre Olympic, Cherbourg Statendam, Boulogne terdam 17. oktobra: France. Havre Homeric, Cherbourg Rotterdam, Boulogne dam »ur Mer, Rott»r- tur Mer, Rot- Jonathan Swift, slavni avtor Gulliverovih potopisov, je hodil rad peš na dolge izlete. Ko ni bil še i slaven, niti bogat, je prišel nekega ' večera pozno v prenočišče, kjer so1 tjega razreda glavne ameriške pi-bile pa še vse postelje oddane. Da- j same Francoske proge v New Yor-li so mu na izbiro, če hoče preno- j ku. Mi Slovenci smo lahko ponos-čiti v staji ali pa z nekim kmetom ni, da imamo rojaka pri tako veli-v skupini postelji. Odločil se je za | ki prekomorski kompaniji, kateri posteljo. Komaj je legel, se je za- j čestitamo, da naš narod tako vpo-čel kmet bahati, kako dobre ikup- števa. da je na tako visoko mesto čije je napravil na sejmu. Swift ga je nekaj časa poslušal, potem pa dejal: — Jaz sem pa dobil izmed šestih, žal, samo enega. — Kakšen pa je tvoj poklic? - -ga je vprašal kmet. — Ne posebno prijeten. Ne želel bi ti, imeti z menoj trgovske stike. — Kdo pa si? — Krvnik, — je odgovoril Swift samozavestno. Prihajam naravnost iz Tyburna. kjer bi bil moral obesiti šest zločincev, pa so jih pet v zadnjem hipu pomilostili. Kmet je planil iz postelje, kaker da ga je pičila kača in urno jo je popihal iz prenočišča. Swift je pa na to samo čakal in udobno se je zieknil na posteljo. postavila rojaka Slovenca. Vsem našim rojakom v Ameriki kaker tudi v domovini tem potom najtoplejše priporočamo Francosko linijo preko Havre. A. Knouse, Anthony Knouse, Jr., Frančiška Knouse, John Simonz, John Pucelj, Marija Lehar, Marija Nagode, Anton Dvoršak, John Pollock, Mrs. Mary Bolta in sin, Rudolph Krek in družina, Frances Dolinar, Joe Mihelčič, Agnes Mihel-čič, Luka Klanfar, Mary Dvoršak. 13. septembra: G*>orge Washington. Cherbourg. Hamburg Milwaukee. Cherbourg. Hamburg Conte Grande, Napoll, Genova 15. septembra: Columbus. Cherbourg, Bremen 16 septembra: Eurups, Cherbourg, Bremen 17. septembra: Kerengnria. Cherbourg Albert Boil in, Cherbourg. Hamburg 18. septembra: Berlin. Boulogne Sur Mer, Bremen 19. septembra: Parts, Havre Saturnia, Trst Majestic, Cherbourg Roterdam, Boulogne dam oktobra: Le vl.tt ha. n. Cherbourg Milwaukee, Cherbourg. Conte urjnres 10. okt. (6 P. M.I 17. okt. (7 P M. > Najkrejla pot do toiecniel. VmKAo Je v posebni kabini s vsemi Modernimi udobnosti — Pijata tn slavna francoske kuhinja. Isredno nlske cans Vprafajt« kataragakoll poobtaACaaaga agaala FRENCH LINE H »tate itrket NIW YO«K. N. V BREZPLAČNI rODL BOARD OF EDUCATION nudi brezplačen pouk, ki se iele naučiti angleški ln hočejo postati državljani Združenih držav. Oglašate se za pojasnila v ljudski ftoll itv. 127 Last 41. cesta t petek zjutraj od 11. d« 12„ soba itv. 3M, ali pa v l*ondeljek la sred« sb L d* L, goba 41 S. Na obisk v staro domovino potovati vsak ameriški državljan in pa tudi vsak nedržavljan, ki je postavnim potom došel v to deželo. Kdor Je toraj namenjen potovati ta leta. naj se pridruži enemu naših skupnih izletov, pa bo udobno in brezskrbno potovat To leto priredimo se sledeče izlete: Po FRANCOSKI progi s paznikom 44He de France*' preko Havre: DRUGI JESENSKI IZLET ,3. oktobra 24. oktobra: TRETJI JESENSKI IZLET 12. decembra: VELIKI BOŽIČNI IZLET Po COSULICH PROGI preko Trsta PRIHODNJI IZLET z motorno ladjo ** VULCAN IA*" dne 8. oktobra 1930 NadalSni 28. novembra—"SATUKNIA* pa fatf 1«. "VULCANIA* Za cene, n pojasnila In navodila glede notnih listov, vizejev. per* mitov itd* pišite na najstarejfto slovensko tvrdke, pfeko katero so že sto ln sto-tisoči potovali v popolnem zadovoljstvu. Vsled 40 letne prakso v tem poslu Vam lahko jamči za dobro ln solidno postrežbo ln pa, kar je najvaineje, da boste o vsem točno ln pravilno poučeni. SAKSER STATE BANK Tri. Barclay 0390 — — Po poročilih iz Mehike so iskalci cdkrili ogromni zaklad plemena Majev v razvalinah bajeslovnega svelišča zadnjega mehiškega cesarja Montezume. Angleški učenjak dr. Tomaž Gann je v neprehodnih goščavah pralesov Guatemale naletel na mogočno zidovje ter v teh razvalinah spoznal skrivnostno svetišče Moh-Ka-Čan-Ha. Ta mogočni hram je sezidal narod Majev, ki so ga španski csvojevalei iz.brisa.li z lica zemlje. Stare pripovedke so vedele pripovedovati, da so v razvalinah tega svetišča skrite kronske dragocenosti mehiških cesarjev. Dr. Ganna je na poti spremljal kapitan Rob son, ki i nekoliko let živi stalno v Guatemali ter je izvrsten poznavalec jezika, šeg in navad tamošnjih divjih Indijanev. Kakor poroča dr. Gann, je na površju le majhen del svetišča, glavni prostori pa so v notranjosti pod zemljo. Odprava si je z dinamitom odkrila dohod v podzemlje, kjer je našla razseženo mrežo hod- ( nikov. Vhod v pozemelj&ke hodni-j ke je bil zaprt z velikanskimi skalami in popolnoma zatrpan z zemljo. Raziskava1' >o r^oili par tednov predno so osvobodili dohod. V obsežnih d vranah, ki so presenetljivo dobro ohranjene, so našli do-slep za 5 milijonov dolarjev zlata in dragocenosti. Guatemalska vlada, ki spočetka ni verovala, v kak uspeh podjetja, je sedaj poslala k dr. Gannu svojega zastopnika, da si zagotovi vsaj one predmete, ki imajo zgodovinsko in muzealno vrednost. . oktobra: Republic, Resolute, Cherbourg. Cherbourg, Hamburg Hamburg 8. oktobra: Vuloania. Trst Berengaria, Cherbourg Columbus, Cherbourg. Bremen President lioosevelt, Cherbourg, Hamburg Hamburg. Cherbourg, Hamburg 9. oktobra: Stuttgart. Cherbourg, Bremen 10. oktobra: Paris, Havre Majestic, Cherbourg Statendam, Boulogne »ur Mer, Rotterdam Ruma. Napoll, Genova « 14. oktobra: Bremen, Cherbourg, Bremen 15 oktobra: M^uretanla Cherbourg George Washington, Cherbourg. Hani' burg Atbert Bailln, Cherbourg. Hamburg IS. oktobra: Berlin. Boulogne aur Her. Bremen SEZNAM AKANZOUNIB CBBTOV. SON- SI. septembra: S. N. D. Ohio. Cleveland, 12. oktobra: Newburg-Cleveland, Ohio. % 30. novembra: gostovanje ▼ operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago, UL 7. decembra : gostovanje v operi "Hoffmano¥e pripovedke", Chicago, UL Nagla Vožnja ▼ Jugoslavijo Prihodnja odpluti«: SATURN!A 20. SEPTEMBRA—25. OKTOBRA 29. NOVEMBRA VULCANIA g. OKTOBRA—12. NOVEMBRA 11. DECEMBRA Saturn la la Vuloanla prekaša vse ladle mu v nskoSJu. udobnovtl In naglici ter nudi najboljšo alutbo ▼ Err«-po. Posebne cene aa tja ln naaaj. Vet novoatl na teh motornih ladjah vklju Cno plavalni basen v drugem raaredu. C O S U L I t7 I C H LINE New York 14. decembra: gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago, m. Ker odpotujem v Evropo koncem decembra, prosim, naselbine, ki žele imeti koncerte, da sporočijo do 15. septembra na sledeči naslov: Svetozar B a n o v e c, 6233 St Clair Ave.. Cleveland, O. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in raznib drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila In priporočamo vedno le prvovrstne brzo-pamike. Tudi nedržavljanl zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permit) iz Wash-ingtona, ki je veljaven za eno leto Brez permita je sedaj nemogoče nriti nazaj tudi v teku 6. mesecev in isti se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred od potovali je m v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim od potovanjem in oni, ki potujejo preko New Yorka je najbolje, da v prošnji označijo naj se jim pošlje na Barge Office, New York. N. V. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vizeji se izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in U so: Stari*! ameriških državljanjv, možje a-meriških državljank, ki so se po 1. juniju 1928. leta poročili; senc in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovice pa so opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedr-žavljanov, ki so bili postavno pri-puščeni v to dežela ta stalno bivanje . Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in zanesljivo SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK Kretanje Parniko? ,— Shipping Newt —