Poštnina pla?ana v gotovini. V MIlani v nedeljo nae 23. oktobra 192L Leto XLDL »SLOVENEC« velja po ioiti na vsa strani Jugo- slavijo in t Ljubljani; ss oelo leto naprej . K MIK. sa pol lete „ .. „ 120 — sa č^trt leta n .. „ 60-— ss en mesec n .. „ 20'— Za Inozemstva celoletno K 480% 5 Sobotna izdala: s la oe.o leto ..... K 40 — sa inozemstvo ..... >s— p, r i ■ Inseratt: ■ ' u» Enostoipna petltvrsta (M mat ilroka la 3 mm visoka ali nje prostor) s« enkrat , , , po K poslana Itd. . . po K tw Prt večjem naročila popusti SsjmanJSl oglas 59/9mm KU^ Izbaja vsak dan lrrzemil ponedeljka ln dneva po prw nlkn ob 5. orl zjutraj. Mesečna priloga; Vestalk IKS Urednlulvo |e v Kopitarjevi allol itev. 6/UL Ko opisi se ne vračajo; uelranMrans pisma se ne aprejoina|o. Oredn. letet. štv. SO, aprtva. štv. 328. Političen list za slovenski narod. Oprava je t Kopitarjevi al. 6. — Rsčan poštne hrtu. ljubljanske št. 650 sa naročnino in št. 349 za oglase, avstr. ia češke 24.797, ogr. 2)1.511, bosn.-aero, 7563. a-M&ftrfOTKViCTT ] Iz Belgrada se uradno potrjuje vest, da je razkralj Kari stopil na ogrska tla, da prevzame vlado. Namere Mažarov, poklicati razkralja Karla, niso bile tajne, pa jih Mažari tudi niso prav nič prikrivali. Mažarski ministrski predsednik grof Bethlen je v Pečuhu na volivnem shodu govoril o dolžnosti kralja, da začne zopet izvajati svojo oblast, in o dolžnosti vlade, da stori glede kralja potrebne diplomatične korake in da naznači stališče vsega naroda v tem vprašanju vsemu svetu Dejansko so na Mažarskem vse stranke orientirane v monarhističnem smislu, tudi stranka malih kmetov, ki je razdeljena le z ozirom na kandidata za ogrski prestol. Vlada ima zase v parlamentu 140 karlistov in opozicija kakih 70 pristašev, ki so za svobodno volitev kralja. Češkoslov. in naši vladi Karlova namera ni bila neprikrita in utegne biti s to zadevo v zvezi češkoslovaška vojaška delegacija, ki je prispela pred nekaj dnevi v Belgrad z aeroplanom in se z vso naglico vrnila na Češkoslovaško. Po izjavi našega dunajskega poslanika je mala ententa trdno odločena, da napravi konec večnemu vznemirjevanju, ki ga povzročajo Mažari s klicanjem po habsburških pretendentih na mažarski prestol. Mala ententa se dobi o zaveda, da bi vladeželjni Habsbuižani neprestano vznemirjali sosedne dežele, vodili intrige v nasledstvenih državah ali jih skušali dobiti pod svojo oblast. Narodi si želijo enkrat mir in tega ne bi bilo, ako se vsede na mažarski prestol bodisi eks-eesar Karel bodisi kak drugi Habsburžan. Zato imajo prav, ako z vso odločnostjo enkrat za vselej napravijo tem igram konec. Popustljivost je bila temeljna hiba naših vlad po prevratu, ki se je hudo maščevala na našem narodnem telesu, na integriteti našega ozemlja in je našo državo prikazovala v evropski javnosti kot slabotno, kot slabejšo nego je. Prvi poizkus ekscesarja Karla na Ogrskem se je klavrno ponesrečil. Zato ni verjetno, da bi bil sedanji Karlov pohod na Mažarsko tako slabo pripravljen kakor je bil prvi; in da se je pripravljala na njegov dohod tudi mažarska vlada, je brez vsakega dvoma. Zato je čutil grof Bethlen potrebo, da je z javnim govorom pripravil ves narod na prihod kralja. Raditega je izjava ogrske vlade, da je proti zasedbi ogrskega prestola po Karlu v sedanjem času, zgolj diplomatična finta, ki pripravlja za vsak slučaj vladi izhod in skuša akcijo male en-tente zavleči, dokler ni monarhistični režim vsaj v prvih, glavnih potezah urejen, že z ozirom na odnor, ki bi utegnil nastali prve dni od Karlovih nasprotnikov. Brez dvoma računa mažarska vlada s tem, da ententa ne bo izvajala nobenih resnih posledic in kdo ve, ako nima v tem oziru kakih garancij od Italije. Toliko je gotovo, da igra Italija v celi aferi najmanj dvolično igro in na italijansko-jugoslovan-sko popedbo proti Habsburžanom ne damo niti piškavega oreha. Benetke so igralo svojo vlogo, ali z vednostjo Avstrije ali brez njene vrednosti, danes še ni jasno. Vsekako sumljivo je bilo zahvaljevanje grofa Pcthlena Italiji za njeno naklonjenost napram Mažarski. m morda tudi ni samo slučaj, da je priplul danes Karel na Ogrsko ravno v trenotku, ko se regularne italijanske čete bijejo proti našim obmej nim kompanijam v Albaniji. Ne odgovarja li to tradiciji Italije, ki še nikdar ni s hrabrostjo svoje armade povečala svoje meje, ampak vedno s pomočjo druge države. Zavedati se pa moramo še druge even-tualnosti. Mažarska se je vojaško pripravljala ob n- li meji, še bolj pa na slovaški. Najprej je poskusila z Avstrijo, najslabšo državo v Crednji Evropi, in ko ji je s pomočjo Italije uspelo, bi poskusila na Slovaškem z enako akcijo, na kar bi počasi prišli na vrsto mi in morda še Rumunija. Saj je predrznost in pohlepnost Mažarov brezmejna in priznati je treba, da ima za to tudi potrebno aktivnost in požrtvovalnost. In tem eventualnostim je treba pr-n-r«"-ii' energično napraviti konec. Prvi korak k temu pa mora biti, da pride takoj na svoje mesto šef .vlade, pa tudi — kralji Karel in Ziia ni Hnf irskem. Rakovsky imenovan za ministrskega predsednika, — Šopronjska garnizija prisegla zvestobo Karlu. — Karlu zveste čete korakajo proti Budimpešti. — Mala in velika ententa proti restavraciji Habsburžanov. Dunaj, 22. oktobra. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Včeraj ob dveh popoldne sc je pripeljal z aeroplanom bivši cesar Karel v Šopronj (Odenburg). Zvezni kancler dr. Schober je dobil prvo tozadevno poročilo od angleškega poslanika na Dunaju in je še tekom noči sklical ministrski svet k seji. Ministrski svet je odredil vse potrebne mere proti eventualnemu poskusu kakega monarhističnega puča. Glasom poročil iz Budimpešte stoji mažarska vlada na stališču, da glasom zakona iz 1. 1920 cesar Kari ne more zasesti prestola in toraj ni pričakovati kakih sprememb. Po drugih poročilih pa se Kari resno pripravlja, da prevzame oblast v svoje roke. Včeraj je poklical k sebi bivšega predsednika parlamenta, poslanca Rakovskya in ga imenoval za svojega ministrskega predsednika. Grof Apony, grof Andrassy in dr. Graf so po teh vesteh de-signirani kot ministri. Najnovejša poročila vedo jioročati, da jc kralj Kari že na poti proti Budimpešti in da gre z njim veliko število vojaštva iz Odenburga. Po vkorakanju v Budimpešto se namerava sporazumeti s Horty-jem. Kljub izjavi madžarske vlade, se v tukajšnjih krogih govori o možnosti, da se Horty s Karlom sporazume in da ga sedanja vlada proglasi za vladarja Madžarske, na kar bi madžarska vojska pričela z ofenzivo proti Avstriji in poskusila, da tudi v Avstriji vzpostavi Habsburžane. V tukajšnjih monarhističnik krogih se je pojavilo jako živahno gibanje. Zanimivo je, da so se ti krogi že pred dnevi popolnoma odkrito izražali, da je v najkrajšem času pričakovati izredno važnih dogodkov in presenečenj. Vlada posveča temu gibanju največjo pozornost. Na vesti o Karlovem povratku je občinski svet takoj sklical sejo, na kateri je župan Reumann zahteval, da se občinski svet brezpogojno izjavi za republiko. Ta izjava je bila soglasno ob velikem odobravanju podana. Pokrajinska vlada v Innsbrncku je % ozirom na vesti o Karlovem ponovnem pu-ču na izredni seji sklenila, da se bo v slučaju, da se v Avstriji vspostavi monarhi-stična vlada, odcepila od Avs*"'je. Socialdemokratski poslanci so se danes zbrali v parlamentu k permanentnim sejam. Tudi ostaii klubi so sklicali svoje člane, da se posvetujejo o položaju in da zavzamejo stališče. Na Dunaju vlada popolen mir. Javna poslopja so sicer močnejše zastražena kakor običajno, vendar pa se mir ni nikjer kalil in rušil. Splošno prevladuje tukaj mnenje, da je Karlovo vrnitev smatrati samo za epizodo. Tudi v tukajšnjih finančnih krogih se dogodek presoja s tega vidika in se je visoka tendenca, ki je vladala na včerajšnji borzi, obdržala tudi danes. Listi so dogodek razglasili s posebnimi izdajami. Z Odenburgom jo prekinjen vsak promet, tako železniški, poštni, telefonski in telegrafski. Kakor poročajo privatne vesti, so v Burški mnenja, da bo prišlo do velikih političnih prevratov. Kari je po teh vesteh popolnoma gotovo že s številno vojsko na pohodu proti Budimpešti, da prevzame vlado. Za budimpeštansko vlado znači dogodek veliko zadrego. Kajti po zatrdilih, se mažarska vlada tega ni nadejala, ker se je Kari še pred nedavnim časom izrazil napram nekemu uglednemu državniku, da niti iz daleka ne misli na kako zopetno vrnitev. Položaj vlade je zelo kritičen. — Pričakuje se, da bo mala antanta storila potrebne korake. Na povratek Karla v Švico ni misliti, ker je popolnoma izključeno, da bj m" zvezni svet dovolil ponovno nastanitev. — Tudi na to, da bi bivši cesar potoval skozi Avstrijo, ni misliti. Vse obmejne straže na meji Avstrije in Madžarske so zelo pomnožene in so še tekom današnjega dne bila odposlana ojaeenja, da odbijejo vsak eventualni poskus. URADNO POROČILO 0 POVRATKU KRALJA. Ljubljana, 22. oktobra. Iz Belgrada se uradno potrjujejo vesti glede prihoda razkralja Karla v Šopronj. Budimpešta, 22. oktobra. Madžarski dopisni urad javlja uradno: Iz Šopronja poročajo: Kralj Kari je dne 21. oktobra dospel semkaj. Stališče madžarsken>lade napram nepričakovanemu dogodku je, da kralj Kari v smislu člena 1, zakona iz leta 1920 za sedaj ne more prevzeti izvrševanje vladarskih pravic in da mora ozemlje zopet zapustiti. Vlada je odredila vse potrebno. Dunaj, 22. oktobra. Osebni in tovorni promet na Madžarsko preko Ebenfurta je ustavljen. 1 UDI ŽITA PRIŠLA NA MAŽARSKO. Dunaj, 22. oktobra. (Izv.) »Neue Fr. Presse« poroča, da je s kraljem Karlom prišla v Šopronj tudi bivša cesarica Žita, katero so navdušeno spremili v zanjo že pripravljeno stanovanje. To dejstvo dokazuje, da je bil povratek Karla že dolgo časa pripravljen. SPORAZUM MED KARLOM IN HOR-TYJEM. Dunaj, 22. oktobra. »Neues Wiener Abendblatt« objavlja zasebno vest, da se je bivši kralj Kari sporazumel s Hortyjem, predno je poletel na Mažarsko. ŠOPRONJSKA GARNIZIJA PRISEGLA ZVESTOBO KARLU. Dunaj, 22. oktobra. (Izv.) Včeraj popoldne so bile sklicane vse čete šopronj-ske garnizije. Grof Hegedtis je imel na čete nagovor, v katerem je naznanil povratek kralja Karla in pozval čete, da mu prisežejo zvestobo. Vojaki so burno klicali: »Eljen kiraly!« Nato je polkovnik Oszten-burg naznanil, da je imenovan za poveljnika čet. Vojaki so ponovno klicali: »Eljen kiraly! Eljen Osztenburgl« Nato je polkovnik Osztenburg zaprisegel čete na zvestobo kralju Karlu. PROTI BUDIMPEŠTI! Dunaj, 22. oktobra. (Izv.) Osztenbur-gove in Friedrichove čete korakajo proti Budimpešti. OVIRE NA POTI PROTI BUDIMPEŠTI. Budimpešta, 23. oktobra. Kakor poročajo, so bile med Rabom in Budimpešto odstranjene železniške tračnice, radi česar se je moral ustaviti vlak razkralja Karla, ki je odšel iz Raba. VTIS V BUDIMPEŠTI. Budimpešta, 22. okt. Mažarska vlada jo presenečena zaradi povratka bivšega kralja Karla. Nasproti dogodkom se postavlja na odklanjajoče stališče, opirajoč se na čl. 1 zakona iz leta 1921. Budimpeštan-ski večerniki ne poročajo razen komunikeja, ki izraža to stališče mažarske vlade, nobenih podrobnostih o dogodkih v Šopro-nju. Govori se, da je vlada dala prekiniti železniško progo proti Rabu, ker so razširjene govorice, da se je rabska posadka pridružila podjetju kralja Karla. Zastopniki velike entente so protetirali pri ministrstvu za zunanje stvari in pri ministrskem predsedniku. Mala ententa pripravlja kolektivno noto. Poleg tega so zastopniki male entente v Budimpešti prišli na ministrstvo za zunanje stvari in k državnemu upravitelju in izjavili, da povratek kralja Karla ogroža evropski mir. Ako mažarska vlada ne bo mogla obvladati karlističnega podjetja, bodo države male entente prisiljene k posredovanju. Nasproti temu se je z mažarske strani označilo samo stališče, ki je navedeno v oficielnem mažarskem komunikeju. RAZPOLOŽENJE NA DUNAJU. Dunaj, 23. oktobra. Z ozirom na dogodke v Šopronju vlada med vsemi strankami narodnega sveta popolna edinost. Položaj se v političnih krogih presoja jasno in enotno. Vlada je ukrenila vse korake, tako da se zdi izključeno razširjenje karlističnega gibanja na Avstrijo. Dunaj, 22. okt. Kakor poroča Abend, je policija odredila večjo zaščito vseh javnih poslopij na Dunaju. Vse policijske straže na Dunaju so bile ojačene, da bi bile pripravljene proti morebitnim prevratnim poizkusom dunajskih monarhistov. Pri vseh voditeljih monarhističnega gibanja na Dunaju, so bile izvedene hišne preiskave. — :>>Achtuhr-Abendblatk poroča, da so monarhistični voditelji pod nadzorstvom. VELIKA ENTENTA PROTI KARLU. Dunaj, 22. oktobra. (Izv.) Neki diplomat velike entente je izjavil: Velika ententa pod nobenim pogojem ne bo trpela restavracije Habsburžanov. Povratek razkralja Karla na Mažarsko je samo postranska epizoda, ki utegne imeti za posledico vojaški nastop male in eventuelno tudi velike entente napram Mažarski. Dunaj, 22. oktobra. (Izv.) Velika in mala ententa bosta napravili skupno de-maršo v Budimpešti proti Karlovemu povratku. Budimpešta, 22. oktobra. Tukajšnji zastopniki entento so posamezno protestirali pri madžarski vladi proti povratku razkralja Karla. V teku današnjega dne se bo izročila madžarski vladi kolektivna nota z analognim protestom. Po vesteh, ki krožijo tukaj, je razkralj Kari že zapustil Šopronj, ni pa še prekoračil trianonske meje. Prve vesti o povratku Karla je prineslo v Budimpešto poročilo vojaškega štacijskega poveljniška v Subotišču in so bile kasneje potrjene po pismu polkovnika Leharja. OSTER PROTEST BELGRAJSKE VLADE. Belgrad, 22. okt. (Izv.) O namerah Habsburžanov glede povratka na Mažarsko je bila naša vlada že pravočsno obveščena in je poslala že pred enim tednom ostro protestno noto v Budimpešto in na Dunaj. PAŠIČ POZVAN V BELGRAD. Belgrad, 22. okt. (Izv.) Vsled vesti o Karlovem pohodu na Mažarsko je vlada takoj odposlala brzojavko Pašiču, da se čim preje vrne v domovino z ozirom na novo nastalo situacijo. ODREDBE NAŠE VLADE. Belgrad, 22. oktobra. Dobivši vest, da se je bivši kralj Karel vrnil na Madžarsko, se je danes ob 16. uri nujno sestal ministrski svet ter sklenil, da se podvzamejrt nujne odredbe radi zaščite narodnih in državnih interesov. SPORAZUM MED ČEŠKO IN JUGOSLOVANSKO VLADO. Praga, 22. oktobra (Izv.) Češkoslovaška in jugoslovanska vlada sta se sporazumeli glede skupnega nastopa proti povratku kralja Karla. SKLICANJE MAŽARSKEGA PARLAMENTA. Budimpešta, 22. oktobra. Min. predsednik grof Bethlen jc izjavil poročevalcu »Az Nemzedcka«, da ne namerava sklicati narodne skupščine, dokler ni rešeno za-padnomažarsko vprašanje. Vse točke beneškega dogovora, ki se tičejo tega vprašanja, se morajo izpolniti. FRIEDRICH ZA IZPRAZNITEV BURSKE. Budimpešta, 22. oktobra. Poslanec Štefan Friedrich izjavlja v »Az Estu«, da toora p,o njegovem mnenju prebivalstvo na vsak način ugoditi zahtevi vlade, da morajo vstaši zapustiti zapadno Mažarsko. Vstaši so že predvčerajšnjim zapustili Vasvar ln Mittersdorf. Friedrich se postavlja na stališče, da v tem vprašanju ne sme nihče delati vladi, težkoč. MALA ENTENTA PltOTI RESTAVRACIJI HABSBURŽANOV. Dunaj. 22. okt. (Izv.) Vodja jugoslovanskega p: laništva na Dunaju je izjavil, da je z ozirom na novi povratek razkralja Karla na Mažarsko stališče Jugoslavije ne-izpremenjcno. Jugoslavija bo trdno vztrajala na tem, da nikakor ne bo trpela restavracije Habsburžanov. Cela mala ententa je v tem edina in ne bo v nobenem slučaju popustila od svojega označenega stališča. SKRIVNOSTNI LETALCI. Bern, 22. okt. Pri družbi »Ad astra« je bil v sredo naročen aparat in plačani vozni listki za štiri osebe za polet v Ženevo in nazaj. Za polet je bil določen aparat »C. H. 59«. V četrtek opoldne se je letalo dvignilo. Namesto štirih pasažirjev je sedlo v letalo pet pasažirjev, ki so se bili pripeljali v dveh avtomobilih. Letalo je odletelo iz Diibendorfa in ni prišlo nazaj. Družba »Ad astra« je vse to javila oblastem. Proklamaeija mažarske vlade glede Burske. Budimpešta, 21. okt. Ministrski predsednik grof Bethlen je izdal proklamacijo, v kateri veli vlada glede beneškega dogovora, da pričakuje, da bo vsak državljan izpolnitev v pogodbi prejetih obveznosti smatral za svojo najsvetejšo patriotično dolžnost. Zapadno-madžarski vstaši se po-zivljejo, naj ukinejo upor in naj se vrnejo k mirnem delu. »Šopronj in okolica«, veli proklamacija, »ki smo ju smatrali že za izgubljeni, ostaneta naša iu omogočena je poprava v mirovni pogodbi določenih meja. Ne bojte se za usodo sobo;evnikov! Uporniki, se ne smejo preganjati zaradi upora. Zavarovali smo tudi usodo uradnikov. Nadaljnji upor pa bi ogrožal te uspehe ter imel za posledico, da bi uporabde velesile sankcije, ki bi domovino tirale v pogubo. Kdor se ravna po tem pozivu, dela patriotično in sme pričakovati hvaležnost in priznanje naroda. Kdor pa se ne rvana po pozivu, greši proti najsvetejšim interesom dežele. Bili ste junaki v boju, bodite junaki tudi v samozataievanju!« K tej proklamaciji se sporoča Dunajskemu dopisnemu uradu, od pristo;ne strani, da avstrijska vlada nima nobenega interesa za polemiko, ako izkuša mažarska vlada na način, ki se 'i zdi primeren za mišljenje mažarskega prebivalstva, zavijati obveznosti, prevzete v Benetkah. Vprašanje mažarskega kralja. Budimpešta, 21. oktobra. Ministrski predsednik grof Bethlen je imel te dni z zastopniki vladnih strank, med drugim z grofom Andrassyjem in državnim tajnikom Maverjem, posvetovanja zaradi ustanovitve enotne večinske stranke. V vprašanju kralja je grof Betlden svoje stališče podal v treh točkah: V skupnem zakonu nahajajoče se določbe pragmatične sankcije so ugasnile, temu nasproti pa obstojajo določbe o nasledstvenem pravu dalje. Druga točka obsega novo zakonito ureditev kraljevega pravnega kroga. Tretja točka zahteva, da se kralj v deklaraciji obveži, da bo sprejel krono kake druge deželo le s pritrditvijo ogrske zakonodaje. Po tem je izključena tudi enostranska rešitev kraljevega vprašanja v tem smislu, da se je treba tudi s kronanim kraljem (Karlom) pogajati. — Kakor poroča >Az Est«, je ustanovitev enotne večinske stranke, se-stoječe iz sedanje krščanskosocialne zveze in disidentov ter iz zmernega krila kmetske stranke zagotovljena. Vnanje državno posojilo. Belgrad, 22. oktobra. (Izvirno) Tukaj se pazno zasleduje delovanje finančnega ministra dr. Kumanudija v inozemstvu. Njegovi uspehi glede posojila so zelo ne-povoljni. Angleški krogi hočejo posoditi čim manjšo vsoto denarja, pač pa bi hoteli naprtiti velike množine blaga, katerega cene pa so znatno višje od cen blaga, ki ga dobimo lahko iz Avstrije in Nemčije. V finančnih krogih so mnenja, da to posojilo, ki bi ga dobil finančni minister, ne bo razbremenilo naše finančne situacije. Seja kluboviti načelnikov. Belgrad, 22. oktobra. (Izvirno) Danes ob 11. uri so se sestali vsi predsedniki parlamentarnih klubov in so razpravljali o političnem položaju. Na predlog dr. Korošca se bo na eni prvih sej razpravljalo o notranji in zunanji politični situaciji. Ne ve se pa še, kdo bo prvo sejo otvoril: ali kralj Aleksander ali pa Pašic. V slučaju, da jo otvori kralj, bo najpreje prisegel na ustavo, nato pa bo imel prestolni govor. V slučaju, da bo pa sejo otvoril Pašič, bo imel ekspoze o zunanjem in notranjem političnem položaju. Pašičev prihod se pričakuje za sredo in je verjetno, da se bo prva seja skupščine vršila v četrtek. Kdaj se vrne Pašič? Belgrad, 21. oktobra. Parlamentarni krogi trdijo, da se bosta mudila kralj in ministrski predsednik Pašič v Parizu še do konec tega meseca, ker hočeta počakati odločitve v albanskem vprašanju. Kralj se vrne najbrže skupno s Pašičem v prestolnico. 12 4SEJE MINISTRSKEGA SVETA. Belgrad, 22. oktobra. (Izv.) Z današnje seje ministrskega sveta se je odposlala Pašiču depeša, da poroča o tem, kako naj se otvori parlament. Vojni minister je poročal o položaju na albanski fronti. Dog-nano je bilo dalje, da se je s konferenco v Benetkah kršila trianonska pogodba. Govorilo se je o tem, da se postopanje proti komunistom pospeši. Dovoljen je bil kredit iy3 milijona dinarjev in podporo pasivnim krajem. Sklenilo se je, da mora posebni ministrski komite čimpreje izdelati in predložiti zakon o razdelitvi države na oblasti TRIFUNOVIČ PREDSEDNIK ZAKONODAJNEGA ODBORA. Belgrad, 22. okt. (Izv.) Na današnji seji plenuma zakonodajnega odbora, ki se je vršila od 10. ure dop. naprej, se je izvršila volitev predsedstva. Izvoljen je bil za predsednika min. n. r. Trifunovič. RADIKALNI KLUB. Belgrad, 22. okt. (Izv.) Na današnji seji radikalnega kluba se je razpravljalo o delovanju radikalcev v vladi. Tudi o Prc-tičevi akciji se je ponovno govorilo, vendar se ni sklenilo ničesar definitivnega. Za predsednika kluba e bil izvoljen Aca Sto-janovič. PARLAMENTARNO »DELO«. Belgrad, 22. oktobra. (Izvirno) Z ozirom na to, da skupščinski odbori ne morejo poslovati, ker večina članov sploh ne prihaja na seje, je bilo sklenjeno, da se Počitniške sličice z naše obali. Piše Deretč. (Dalje.) Razburljivi prizori. Doživeli smo tri. Prvi je bil tale: Vračali smo se v mraku iz »Bakara« (to se pravi: Bakra) ;bila je že trda noč, ko smo bili še daleč na morju. In tedaj je priplul za nami brzoparnik, ki je plul v Dalmacijo. Vozil je seveda brzo. Veslali smo na vse kriplje, da bi se mu umeknili. Posrečilo se nam je sicer (se razume, sicer ne bi nikdo pisal teh sličic), ali prav malo je manjkalo, da nas ni kar po sredi prerezal. In najhujše bi bilo to, da parnik p o n o č i ni odgovoren, če koga povozi, ampak samo podnevi. Brez sledu in brez odškodnine bi bili izginili! Drugi prizor se je pa odigral v mestecu na Krku. Stopili smo bili baš iz župne cerkve, ko smo si jo bili ogledali. Gremo par korakov po trgu. Pred neko večjo hišo stoji gruča ljudi, med njimi tudi žandarm. Prijazno so se pogovarjali. V tem nas mož postave zagleda, prebledi — vsaj zdelo se mi je tako — namrgodi oči v najstrašnejši izraz ter nas ustavi: >0clkuda ste? Tko ste? Guje imate legitimacije?« In ni trenil z očmi; sopel je glasno. Mi smo bili prepa-deni; nismo slutili, da delamo tak čuden ytis na ljudi. Listin seveda nismo imeli ni- vsi oni poslanci, ki so člani odborov in to svojo dolžnost zanemarjajo, strogo kaznujejo. ZBOROVANJE STRANK. Belgrad, 21. oktobra. Za konec tega meseca so predvidene nastopne skupščine strank: Dne 27. t. ra. bosta začeli v Belgradu konferirati narodno-radikalua stranka in republikansko-demokratska stranka. Dne 30. t. m. bo zborovala demokratska stranka v Belgradu, dne 28. t. m. hrvatski blok v Zagrebu, zemljoradniki pa 12. in 13. novembra v Veliki Klanji. intervencije naših poslancev. Belgrad, 22. okt. (Izv.) Poslanec dr. Hohnjec je bil danes pri ministru Krizmanu in ga interpeliral radi trošarine na vino. Minister je obljubil, da bo sklical tozadevno konferenco. Belgrad, 22, okt. (Iz«.) Naša poslanca dr. Hohnjec in prof. Sušnik sta se danes ponovno oglasila pri namestniku finančnega ministra glede trošarine in neenake odmere ter visokih kazni. Povdarjala sta, da je naredba krivična in da nima zakonske veljave, ker je ni odobrila skupščina. Minister jima je moral potrditi, da se neenako postopa in obljubil, da bo takoj sklical posebno komisijo, da reši to vprašanje, »NARODNA POLITIKA« O POLOŽAJU. Zagreb, 22. oktobra. »Narodna Politika« poroča iz Belgrada: Vse vesti o iz-premembi sedanjega režima se morejo smatrati kot prezgodnje. Istina je, da vladajo med radikalci in demokrati nesoglasja, zlasti radi ministrstev za notranje stvari in za finance, vendar pa ta nesoglasja niso tako velika, da bi mogla zrušiti sedanjo demokratsko-radikalno koalicijo, ker se ne more ustvariti nova politična kombinacija za vladno večino. Naš dopisnik doznava iz radikalnih političnih krogov, ki podpirajo strujo Ljube Jovanoviča, da hoče sedanja demokratsko-radi-kalna koalicija razpravljati zakon o državnem proračunu in izdelati celotno zakono-dajstvo na podlagi centralistične ustave, sprejeti volivni zakon in izvesti nove volitve. Z ozirom na to bi vodil nove volitve minister za notranje stvari Svetozar Pribičevič. V tem smislu je imel na včerajšnji seji parlamenta svoj nastopni govor tudi predsednik dr. Ivan Ribar. _ Njegov programatični govor je bil sestavljen sporazumno med radikalci in demokrati. LIKVIDACIJA MINISTRSTVA VER. Belgrad, 22. okt. (Izv.) Likvidacija ministrstva ver, ki bi se moralo do 1. janu-varja spojiti z ministrstvom pravde je predložena do 1. julija 1922. SRBSKI LIST PROTI PRIBIČEVIČU. Belgrad, 22. okt. (Izv.) Današnja »Politika« ostro obso]a politiko Svetozara Pribičeviča v južni Srbiji in ga dela krivim za vse nemire in rabuke v južni Srbiji. Urad niki, ki jih je minister Pribičevič tam na. mestil, so sicer dobri demokrati, niso pa dobri uradniki. Hajduki, ki so bili vjeti, soglasno izpoveduje,o, da vlada ni znala ščititi muslimanskega življa pred pravoslav nim. IZ ČEŠKOSLOVAŠKEGA PARLAMENTA Praga, 22. okt. Pri razpravi o izjavi vlade je naglašal poslanec Rašin, da je treba v državnem gospodarstvu večje varčnosti. Opozarjal je na to, kako so prišle sosedne države radi inflacije v finančni kaos. Opozoril je nadal e tudi na to, da je Francija po 1. 1870 delala in varčevala tako, da je mogla izplačati vojno odškodnino pred določenim rokom. Češkoslovaška ne sms tiskati novih bankovcev, temveč mora zmanjšati svoje izdatke. Kupna moč krone se mora zvišati tako, da bo njen tečaj na tujih borzah odgovarjal njeni vrednosti Problem je torej ta, da se ustali tečaj krone in ostalih slabih valut. Rašin ;e predlagal, naj se sklene mednarodna pogodba v tem zmislu, da bi se v prvi vrsti pri atelj-ske in zavezniške države obvezale, da ne bodo tskale novih bankovcev ter da bodo stavile svoje proračune v ravnotežje in končno, da bodo pokrivale tekoče izdatke z davki in ne s posojili. Zastopnik Slovaške ljudske stranke p. Hlinka je izjavil, da smatrajo Slovaki češkoslovaško kot svojo državo, svojo republiko. Slovaški politiki bodo glasovali za pogojno zaupnico vladi, od katere pričakujejo, da jih bo popolnoma podpirala v njihovih stremljenjih. Za zaupnico bo glasovala, ker so v kabinetu 1'udje, ki so bili že preizkušeni. Kar se tiče kulturnega in narodnega značaja, se Slovaki razlikujejo od Čehov, vendar pa so oni z državnega stališča za edinstvo. Slovaki hočejo delati za dobrobit in napredek republike. LORD CECIL 0 DOGODKIH NA ALBANSKI MEJI. Belgrad, 22. oktobra. Presbiro poroča iz Londona: Robert Cecil je izjavil v spodnji zbornici, da se je po informacijah zunanjega urada dogodil spopad med jugo-slovenskimi in albanskiim četami na ozemlju, ki so ga jugoslovanske čete okupirale na podlagi pogojev premirja, oziroma na albanski meji. Definitivni sporazum se pričakuje na konferenci poslanikov in potem bo mogoče zahtevati od jugoslovanske, kakor tudi od albanske vlade, da od-pokličeta svoje čete na določeno mejo. Povodom bivanja ministrskega predsednika Pašiča v Parizu se mu je sporočila neobhodna potreba, da se vzdrži mir na albanski meji. Sličen svet se je dal tudi albanskemu predsedniku v Parizu. DR. WIRTH ODSTOPI. Berlin, 22. okt. Socialno-demokrat-ska državnozborska frakcija se je včeraj posvetovala z odborom. Stališče frakcije v vprašanju sestave vlade, po katerem se odločitev odstopa ali neodstopa kabineta prepusti drž. zboru, je bilo. kakor poroča *Vorwarts«, tudi na tej seji odobreno soglasno. Tudi neodvisna socialno-demokrat-ska stranka Nemčije je zavzela včeraj svoje stališče glede položaja, ki ie nastal po odločitvi glede Gorenje šlezije. Izpremem-ba v zunanji politiki b: mogla imeli naj' usodnejše posledice. Frakcija najodločneje protestira proti temu poizkusu, privesti izpremembo kabineta ali oseb brez državnega odbora. Kakor se govori v parlamentarnih krogih, so se demokratje in centrum izrekli proti Wirthovemu kabinetu. MARŠAL FOCH V AMERIKI. Pariz, 21. oktobra. Maršal Foch je odpotoval v Zedinjene države. FRANCOSKI SPORAZUM S TURIO. Belgrad, 22. oktobra. Presbiro poroča iz Pariza: V svojem včerajšnjem govoru je Briand izjavil, da je Francija sklenila sporazum z vlado v Angori. Po tem sporazumu je bila določena turško-sirijska meja. Določilo o evakuaciji Kilikije izgleda ,da je del sklenjenega sporazuma, s katerim se varujejo francoski interesi v Mali Aziji. NITI MONARHIJA, NITI KOMUNIZEM. Praga, 22. oktobra. V razgovoru s poročevalcem »Časa«, je izjavil Korenski, da so vesti o sporazumu med socialnimi revolucionarji in boljševiki popolnoma ne- kakih s seboj; saj kmo bili blizu doma, in z nami je bil gospodar »Lastavice«, znan vsaj nekaterim meščanom. Trda nam je predla. Šele, ko je videl, da nismo — arditi z Reke, nas je pustil. Ali grmelo je še nekaj časa. Tretji prizor je bil pa najburnejši, na morju. Solnce je zahajalo za žalostno Učko goro; čudovite barve so se prelivale po morski gladini. Kdo naj jih vse loči: lila, svetlordeča, modra... Zamišljeno smo zrli iz čolna, precej daleč od obali, tja proti zapadu. Kar zakliče eden tovarišev: »Ali ga vidita, delfin (pliskavica)?« Valil se je, kakih sto metrov proč od nas, proti zapadu, proti Reki. Prikazal so je njegov črni hrbet in spet izginjal. Videli smo tudi in slišali, kako je brizgal vodo v zrak. Ko ga tako z očmi spremljamo v daljavo, kar začne nedaleč od nas škropotati iz vode, kakor bi dež padal: bile so sardelice, ki so se metale iz vode. Postali smo še bolj pozorni; slutili smo, da se nekaj godi pod vodo. In resi Par trenutkov pozneje se — v zapadni strani — z vso silo vrže navpično, kakor je bila dolga, velika riba tuna. Padla je nazaj, pa glej, par sekund — vrže se se hujše kvišku, pa spet omahne. In nato vse — mirno. Tudi delfin se ni več pri-prikazal... Bili smo prepričani, da se je zgodila pred nami krvava tragedija in da je tuna zaman bežala pred roparjem, zaman se v obupu vrgla iz vode — izginila jo v njegovo žrelo. — »Al somov vojska pod vodo ne mine — in drugih roparjev v dnu globočine«. Obmolknili smo. Prekinil pa je molk eden med nami ter začel povsem neumestno in neprimerno to-le razmišljanje: »Vidita, drugova: kakor v morju najprej pridejo sardelice, za njimi tune, za tunami pa delfini, tako je v kulturnem življenju: najprej pridejo filozofi, za njimi pesniki, za temi pa slikarji, glasbeniki.. Z nevoljo sta ga ostala dva zavrnila- »Ja, gospod modrijan, kaj vsi ti drug drugega žro?« _ A. P. Čehov: Bilo je okrog poldne. Pomješčik Bol-dirjev, velik, stasit mož z gladko odstri-ženimi lasmi in naprej štrlečimi očmi, je slekel površnik, otrl čelo s svilenim robcem in boječe vstopil v sodni urad. Tam je drsalo nekaj peres na papirju. »Kje bi mogel tu nekaj poizvedeti?« je vprašal vratarja, ki je prišel s taso, polno kozarcev, z drugega konca urada. »Rad bi nekaj povprašal in dobil prepis nekega odloka,« »Prosim, potrudite se tjakaj! Tam k onemu gospodu, ki sedi ob oknu!« jc od-I govorU vratar in pokazal k zadnjemu , oknu. Boldirjev se jc odkašjal ir. krenil proti naznačcnemu oknu. Tam je sedel ob zeleni mizi, ki je bolehala, sodeč po pegah, na legarju, mlad mož s štrlečimi šopi las na glavi, z dolgim kozavim nosom, v obledeli uniformi. Svoj nos je tiščal v knjigo in pisal. Poleg njegove desne nosnice se ie izprehajala muha, zato je migal s spodnjo ustnico in pihal pod nos, kar je dajalo nje-goVemu obličju skrajno čemeren izraz. »Ali bi mogel tu ... pri vas,« ga je nagovoril Boldirjev, »vprašati nekaj glede svoje pravde? Moje ime je Boldirjev ... Tudi bi rad dobil tu prepis odloka od 2. marca.« | Uradnik je pomočil pero v tintnik in pogledal, ali se ga ni oprijelo preveč črnila. Ko se je prepričal, da od peresa ne kaplja, je čečkal dalje. Njegova ustnica se je zopet pomolila naprej; toda sedaj mu ni bilo treba več pihati, muha mu je sedla na uho. »Ali bi mogel tu nekaj vprašati?« je ponovil Boldirjev čez minuto. »Jaz sem pomješčik Boldirjev ...« »Ivan Aleksejevič!« je zaklical uradnik po sobi k svojemu tovarišu, kakor da ni Boldirjeva niti zapazil,. »Povej vendar trgovcu Jalikovu, ako pride, naj da prepis izjave poveriti na policiji! Že stokrat sera mu to povedal!« »Prihajam v zadevi svoje civilne pravde z dediči kneginje Gugulinove,« je zajec-ljal Boldirjev. »Pravda vam je gotovo znana. Prosim vas lepo, da me poslušate.-« Uradnik je ujel, še vedno ne meneč osnovane. Evolucija, ki se je začela leta 1905., bo pogazila boljševizem ter bo dosegla svoj logični namen v kmetski-ruski demokraciji. Vse ruske politične stranke morajo od vsega početka revidirati svoje taktične programe. Nova oblika ruskega življenja se nahaja v reku: Niti monarhija in niti komunizem. Koroški plebiscit za Avstrijo ali Nemčijo? Celovško časopisje se je izbesnilo za obletnico plebiscita v »zmage« pijanem delirlju .Da prednjači pred vsemi najstru-penejši nemškonacionalni list »Freie Stim-men«, se razume ob sebi. Sledi mu nič manj zagrizeni »Karntper Tagblatt«, v ter-cetu pa se zvesto druži »Klagenf. Zeitung« kot stara uradna tetka. Naj mi bo dovoljeno, da se nekoliko pobavim s »Freie Stimmen«, in sicer s štev. 229, ki je izšla na predvečer obletnice plebiscita kot slavnostna izdaja, in ki prinaša uvodnik z naslovom: »Koroške častni dan«. Spominjajoč se -uvodom 10. oktobra pravi, da je koroška ljudska odločitev 10. oktobra za nedeljeno Koroško dokazala odločno voljo za priklopitev na večjo nemško domovino ... Člankar trdi tudi, da so deležni enakih državljanskih pravic glede varstva svobode (o ironija1) tudi vsi jugoslovanski »plačanci«. Končno piše, da bo izšlo solnce koroške domovine zopet v starem siju nad Mežiško dolino, nad Trbižem in nad Kanalsko dolino, ker nov red da mora priti v Evropo. Dr. M. W. Wutte) pa poi-oča o delovanju slovenskih narodnih obrambnih društev v dolgem članku, v katerem se jezi, da delajo zlasti na to, da ne ugasne spomin na zgubljeno Koroško, ki naj bi bila za Jugoslavijo nekaka Alzacija-Lorena, in pa na to, da se vzdrži na Koroškem misel na jugoslovansko pripadnost, da bi potem v priliki zopet ponovili zahteve po Koroški. Nato opisuje veleučeni gospod profesor zgodovine po vrsti razna naša društva in pravi, da so vsa društva združila svoje delovanje na Koroško in izraža med vrstami svojo gorečo željo, da naj bi Koroška vlada razpustila vsa ondotna slovenska društva, kakor so bila razpuščena nekatera nemška v Sloveniji. — Končujoč pozivlje nemška društva na krepko delovanje. Zahteve koroških Slovencev. Deželni poslanec I. Gatternigg (ali bi ne bilo lepše Katernik?) je napisal članek »Zahteve koroških Slovencev«. Vodstvo apolitičnega in gospodarskega društva za koroške Slovence« je namreč predložilo po svojih zastopnikih, župniku in poslancu Poljancu i. dr. deželnemu glavarju spomenico z raznimi zahtevki, med drugimi, da se razpusti Heimatsdienst, da se otvorijo slovenske zasebne šole, da se preuredi pouk glede jezikov v vseh šolah, da se da Slovencem zastopstvo v deželnem šolskem svetu; da se zopet prevzamejo v službo vsi na Koroško pristojni duhovniki, učitelji, uradniki i. t. d. — Stališča, koje je zavzela velenemška stranka, radi preobširnosti ne moremo navajati; tudi ni potreba. — Zadosti bo, če povemo samo, da se glasi odgovor na zahtevo o povratku duhovnikov, učiteljev, i. t. d. kategorično: nikdar! F. K—n. se za Boldirjeva, na svoji ustni muho, jo pozorno ogledal in vrgel proč. Pomješčik je zakašljal in se hrumno useknil v svoj križasti robec. Pa tudi to ni pomagalo. Uradnik ga še vedno ni čul. Tako sta tiho potekli dve minuti. Boldirjev je privlekel iz žepa rubelj in ga položil na odprto knjigo pred uradnika. Ta je nagubančil čelo, pritegnil s čemernim obrazom knjigo in jo zaprl. »Le majhno vprašanje... Le vedel bi rad, s kakšno utemeljitvijo dediči kneginje Gagulinove pravzaprav ,.. Ali vas smem motiti?« Toda uradnik, zatopljen v svoje misli, je vstal, se popraskal po komolcu in stopil k omari, da si nekaj poišče. Ko se je čez minuto vrnil k svoji mizi, je zopet pograbil knjigo; na njej je ležal drugi rubelj. »Motil bi Vas le za kratek treno-tek ... Imam majhno vprašanje, le .. .« Uradnik ni slišal; jel je nekaj prepisovati. Boldirjevu se je zmračil obraz in obupno se je ozrl po čečkajoči druščini. >Tu pisarijo in pisarijo!« si je mislil \"zdiliujoč. »Naj vse skupaj vrag vzame Izstopil je od mize in obstal sredi sobe; brez nade je povesil roke. Vratar, ki je zopet prišel mimo s svojimi čašami, je bržkone opazil onemogli izraz njegovega obličja, pristopil je čisto blizu k njemu in ga tiho vprašal: »No, kako ste opravili? Ali ste poizvedovali?« i POSKUSEN ATENTAT NA WRANGLA. Belgrad, 21. oktobra. Carigrajski listi pišejo, da se je potopila v bosporskem zalivu jahta Lukuk, na kateri se je nahajal štab Wranglove armade. V jahto je trčila od strani italijanska ladja s tako silo, da se je jahta takoj potopila. Posadko in častnike so rešili. General Wrangel se je nahajal takrat v Carigradu. Preiskava je dognala, da so se nahajali na italijanski ladji ruski in italijanski boljševiki, ki so nameravali potopiti Wrangla. Goriško pismo. 20. oktobra. Eden največjih dogodkov zadnjih dni za verne Goričane je bil gotovo prenos čudežne slike M. B. svetogorske iz Ljubljane v Gorico. Gotovo ni bilo zadnje čase nobene prireditve, pri kateri bi se bilo zbralo ljudstvo obeh narodnosti tako lepo in složno zastopano, tudi ni bilo v celem ogromnem sprevodu tisoč in tisočglave množice niti ene stvari, ki bi mogla žaliti naš narodni čut, tako da je imela slavnost čisto cerkven pomen. Pač je bilo mesto okrašeno s tapetami in zastavami, tudi mestne barve je bilo videti. Opomnimo, da so se one hiše, ki so navadno polne zastav, to pot zelo slabo izkazale. Same pač vedo zakaj. Veličastni sprejem bi bil gotovo še sijajnejši, če bi naše časopisje moglo ljudstvo obvestiti še pravočasno. Zdaj je podoba Marijina v stolni cerkvi. Želja vseh ljudi je, da se kmalu prenese v njeno pravo domovje, na Skalnico, kamor bodo začele romati množice kot v prejšnjih časih. Druga slavnost, ki ima pomen samo za Italijane, je počaščenje nepoznanih vojakov, ki so jih pripeljali v Gorico in spremili v velikem sprevodu ob godbi, spremstvu duhovščine in vseh oblastev ter mladine v cerkev na Travniku, kjer so izstavljeni osem dni, da jih potem prepeljejo v Oglej. Tam bo ena izmed italijanskih mater izbrala eno krsto, ki jo bodo peljali v Rim in z velikimi ceremonijami počastili in zakopali. Druge bodo zakopali v Ogleju. S precejšnjim nezadovoljstvom gleda ljudstvo na splošno, da imajo pri vseh teh slavnostih prvo mesto fašisti, ki jih najdete povsodi, kot da edino oni predstavljajo italijansko ljudstvo. Tudi so zadnje čase začeli fašisti s svojim »delovanjem-', proti komunistom. Baje imajo listo »zaznamovanih«. Napadli so poslanca Tuntarja in komunista Furla-na na zelo nelep način. Seveda tudi komunisti niso mirni in odgovarjajo na take napade. Ta in oni fašist zdravi danes svojo trdo in vročo butico v bolnišnici . Pri nas je politična fraza »pobiti nasprotnike«, vzeta dobesedno, pobijejo ga v resnici, če ga dobijo, a idej navadno ne pobijajo, ker jih ali imajo, ali jih ne znajo. Par slučajev. Gorica, 21. okt. 1921. Žalosten slučaj se je dogodil v Prvači-ni. Neki Franc Budal je nesel iz Jugoslavije nahrbtnik tobaka in se peljal z nekim vozom od Dornberga do Prvačine. Dva orožnika sta ga srečala, preiskala voz, našla tobak, sedla na voz in se peljala v Pr-vačino. Budalu je planila nesrečna misel v glavo, da je začel bežati. Orožnik je ustrelil za njim in ga je zadel. Grdo je bilo, da potem orožniki niso pustili, da bi ljudje »Dajte mu vendar tri rublje ...« je zašepetal vratar. »Dva sem mu že dal.«', »Potem mu dajte še enega k Boldirjev se je vrnil k mizi in položi! na odprto knjigo nov rubelj. Uradnik je zopet knjigo pritegnil k sebi in obrnil list. Zdajci je pogledal kakor slučajno na Boldirjeva. Nos mu je zasijal, zardel in se skrivil v smehu. »Ah, kaj želite?« je vprašal. »Rad bi nekaj vprašal v stvari svoje pravde ... Moje ime je Boldirjev.« Jako dobro! V pravdi s kneginjo Gu-gulinovo? Dobro! Kaj bi radi natančneje vedeli?« Boldirjev mu je razložil svojo prošnjo. Uradnik se je tako razživel, kakor da bi se bil naselil v njem drug duh. Dal mu je zaželjeno pojasnilo, odredil prepis odloka, ponudil prosilcu stol, — in vse to v enem trenotku. Začel je celo pogovor o vremenu in se zanimal za to, kako bo z žetvijo. Ko je Boldirjev odšel, ga je sprem-j Ijal do stopnic, pri čemer se je uljudno in ljubeznivo smehljal in se vedel, kakor da se hoče zdajzdaj pred prosilcem globoko prikloniti. Boldirjevu je bilo pri tem mučno in sledeč nekakemu notranjemu nagibu, je izvlekel iz žepa rubeljski bankovec in ga podal uradniku. Ta se je smehljaje priklonil in zgrabil bankovec spretno kakor žepni tat, tako cla ga je bilo videti komaj sekundo. »No, to so ljudje... si je mislil Boldirjev ,ko je stopil na cesto. Obstal je za trenotek in si obrisal z robcem čelo. ranjencu pomagali in so neobvezanega zaprli, še žene in brata niso pustili pri njem. Vsled takega brutalnega postopanja je Budal umrl takoj po dohodu v bolnišnico in zapustil ženo in dva otroka. Pravijo, da je bil Budal ovaden, da je šel po tobak in so orožniki že čakali nanj. Pač žalostno! Družina pokojnega Budala sc nahaja v silni bedi, zato bi bila potrebna nujna pomoč od dobrih src. Eventuelne darove sprejema tudi uredništvo »Slovenca«. Prvo pomoč so dali občinarji Prvačine 559 lir; Dornberžani 133 lir; GradiSčani 100 lir. Drug grozen slučaj se je zgodil v Gorenji Trebuši. Tam je žive! vpokojen župnik Kadenaro, nekoliko čudak. Ta ni prišel maševat pretečeno nedeljo, zato so šli ljudje gledat, kaj se mu jc zgodilo. Dobili so ga v stanovanju mrtvega na postelji in večkrat z nožem zabodenega. Uropali so mu vse in izginili. Nekega Zimica iz Gorice so napadli preteklo nedeljo ob 9. uri zvečer razbojniki pri Čepovanu, udarili ga trikrat, da je padel kot mrtev na tla, oropali ga vsega in odšli; mož bo okreval. Pač smo v res lepih razmerah. Tolažimo sc lahko edino še s tem, da smo v Italiji. Položaj na Grškem. Vojna proti Turčiji, ki so jo Grki po Venizelovem odhodu pričeli, ni prinesla zaželjenih uspehov, temveč je za Grke izgubljena. Ta poraz je vstvaril v državi resen položaj: Po celi državi vre, pojavljajo se zdaj večji, zdaj manjši nemiri in komunizem pridobiva. Ljudstvo je nezadovoljno s kraljem in z vlado, nezadovoljstvo pa so rodile velike izgube, ki jih je pretrpela armada v Mali Aziji, ogromni izdatki za vojno in slabe gospodarske posledice vojne. Izgube armade so dosti večje, kot jih navajajo armadna poročila, kajti boj je izredno ljut, ker se borijo Turki s srditostjo, raj je vojna proti Grkom proglašena za sveto vojno. Vsi mohamedanci, stari in mladi, smatrajo za svojo sveto dolžnost, da sc udeleže vojne. Glasom »Stambul-a«, ki piše v prilog Grkom, je imela grška vojska v bitki pri Kulahiji 6000, v bitki pri Sivri-Hissar-u 3000 in v bitki pri Sakariji, ki je trajala cel teden, najmanj 10.000 mož izgub. Izdatki za vojno so zelo veliki. Že za Venizela, ko je bilo število vojaštva skrčeno na najpotrebnejše obrambne edinice, so znašali stroški 80 do 90 milijonov drahem mesečno. Sedaj pa so narastli najmanj na 300 milijonov mesečno. V zadnjih mesecih je izdala vlada za vojaštvo več kot dve miljardi, od katerih je bilo komaj 750 mi-iionov kritih z davki, ostanek pa s prisilnim posojilom pri bankah. Grčija je primo-rana, da išče naimanj 3 miljardno posojilo v inozemstvu. Grška trgovina v Mali Aziji je vsled vojne skoraj popolnoma uničena. Prevoz, ki so ga preje izvrševale grške trgovske ladje, je sedaj prevzela italijanska mornarica, ki se je dobro usidrala v lukah, ki so za dogleden čas za Grke izgubljene. Naravno, da so pričeli v Atenah misliti na mir. Da pa svoj poraz nekoliko zakrijejo pred ljudstvom, zahtevajo Grki veliko vojno odškodnino, ki je Turki pač ne morejo in je tudi ne bodo plačali, in več maloazijskih krajev. V zadnjem času je že prišlo do nekakih pogajanj in upati je, da bo tudi na vzhodu kmalu zavladal vsaj za nekaj časa mir. Politične novice. -j- Brez blamaže ne gre. Današnji Slov. Narod pogreva zopet svojo duhovito invencijo o »nekem .slovenskem poslancu .., ki je pozival svoje somišljenike, naj bodo pripravljeni za vse slučaje itd. Konstatira, da je res prišel dogodek v osebi — Karla. Kdo dvomi o tem, dodaja »Narode, da bi ne bil oni poslanec vedel, kaj se pripravlja na Mažarskem. So slučaji, ki niso slučaji. — »Slov. Narod« niti ne čuti, kako se je s to izjavo blamiral. Ves svet je vedel, kaj se na Ogrskem pripravlja, časopisje je o tem poročalo, belgrajska »Politika je navedla celo datum, kdaj da pride Kari na Ogrsko, vsak količkaj informiran časopis je vedel, da se češkoslovaška in naša vlada pripravljate za tako eventualiteto, samo »Slov. Narod«, ki bi moral javnost informirati, o tem nič ni vedel in to še naknadno priznava. Menda ta blamaža tudi ni slučaj! -j- Renncr pri Benešu. Dne 19. t. m. je prišel v češkoslovaški parlament bivši avstrijski državni kancelar in imel daljši pogovor z ministirskim predsednikom dr. Benešem. 4* Mažari in Reka, Povodom ustanovitve zakonite reške vlade priobčuje glasilo mažarskih krščanskih socialcev »Nemzeti Ujsak« članek, v katerem toplo pozdravlja uspeh Zanellinesia dela Kakor so nekoč Mažari neradi videli italijanski irredentizem na Reki, tako st jc treba ravno temu irredcntizmu zahvaliti, da Rc- __- Strica 9 ■ -—--M ' I V ka ni postala jugoslovanska luka. Interesi Mažarov in Italijanov se popolnoma krijejo, njihov skupni sovražnik je kulturno in- feriorna in ekspanzivna Jugoslavija._Za-' nclla bo bral to na skrivnem. — Dr. Korošec pri Protiču. G. dr. Ant. Korošec je posetil g. Stojana Protiča. Obisk je bil osebnega značaja. — Načelnik presbiroja v Ljubljani. V) Ljubljano je došel načelnik belgrajskega presbiroja g. Pera Taletov. G. kr. namestnik Ivan Hribar je priredil njemu na čast v petek večerjo, na katero so bili povabljeni šefi vseh ljubljanskih dnevnikov in dopisnega urada. Danes se pelje g. TaletOM v Maribor. — Gg. katehetoin. Odbor »Društva slovenskih katehetov« opozarja ponovnd na »redni občni zbor«, ki bo v torek, dne 25. oktobra popoldne ob treh v Jugoslovanski tiskarni. Na sporedu je tudi dvojno predavanje. Člani in prijatelji društva vabljeni! — Zaprisega na univerzi. Po izvršeni zaprisežbi gospoda rektorja profesorja Kreka in gosp. protektorja profesorja Zupančiča je danes zaprisegel gosp. rektou vse gg. profesorje in ostalo učno osobje. uradništvo in služabniško. Ob tej priliki je imel na gospode profesorje naslednji nagovor: »Slavna gospoda! Po naročilu'' gospoda ministra prosvete sem imel čast Vas povabiti, da prisežete Njegovemu Veličanstvu, našemu kralju vernost in zvestobo ter vestno izvrševanje vseh dolžnosti, ki Vam jih nalaga službeno mesto, na katero Vas je Njegovo Veličanstvo bilo poklicalo. Gospoda mojii! .šele pred par dnevi, ko sem imel prežalostno priliko, spominjati se smrti Visokopokojnega našega vladarja, Njegovega Veličanstva kralja Petra 1. Osvoboditelja, sem bil tolmač iskrene in globoko občutene hvaležnosti, ki veže nas nerazdružno vse z visoko vladarsko hišo. Poudarjal sem takrat, da se zavedamo neizmernih dobrot, ki jih uživata osobito tudi Slovenstvo in še posebej naša univerza v okviru naše ujedinjene kraljevine ,vse to po volji blagopokojnega Kralja — očeta in junaškega Njegovega Sina. Ne zdi se mi odveč ,da povem to ponovno in na vsa usta, da se sliši tudi zunaj te dvorane. Naša univerza je in ostane v resnici ne samo točišče znanstvenih teženj na njej delujočih in učečih se Jugoslovanov vseh plemen, temveč tudi žarišče in vzgajališče iskreno dinastične-ga, državi zvestega mišljenja. To je naš ponos in naša prisega! Gospodje tovariši! Tihi delavci smo in nismo navajeni nositi svojih čuvstev in svojega prepričanja na trg, najmanje tedaj, ko gre za najsvetejše kar imamo, za našo veliko ujedinjeno domovino. Toda končno so vse besede revne, in niti najtiovršenejši oratorični umotvor bi ne izrazil tega, kar čutimo v trenotku, ko smo tukaj zbrani na slovenskih in vendar svobodnih tleh, v prostorih naše jugoslovanske almae matris, in ko naj svečano potrdimo svoje mišljenje in trdo voljo, da hočemo biti zvesti služabniki ljubljene naše države. Prepuščajmo besede tistim, ki jim je beseda več nego duh in več.kakor čin. Mi moremo in hočemo dokazati svojo hvaležnost in lojalnost napram kralju in državi edinole z dejanji: s tem, cla se posvečujemo /, vsemi svojimi močmi velikim znanstvenim nalogam svojega poklica, da delamo v prid naši univerzi in s tem v korist celokupni naši kraljevini, vzgajajoč mladino v domoljubnem duhu in da tako v svojem delokrogu in po svojih močeh sodelujemo pri zgraji tistih dveh znanstvenih stavb, ki jim je položil temeljni kamen prvi narodni kralj: pri zgraji naše države vobče in našega zavoda posebej. Pri tem nas bode spremljal spomin na Tistega, ki mu kioč na »šancah« ljubljanskega grada. Sprehajalcem se je nudil sledeči prizor: Na iužui strani »Jane«, kier so najbolj strme, se ie šest met-rov ped vrhom držal ob kamenju mlad fant. ki ni model ne naprej in lic nazai. Na oomoi pa ie klical nietfov tovariš. — ko ie videl da je mu lušči kamenie ood rokami. — ki mu drugače ni motfel pomagati. Na pomoč so prinesli pasanti vrvi z grada in so na la način rešili plezalca, mladega oetoiolca tukaišnie realne gimnazije. To nai bo v opomin vsem plezalcem, r.ai se varuieio tako vratolomnih plezalnih tur. ij Nesrečo. V Rožni dolini je padel raz drevo 131elni Franc Zupane in si izpahnil obe nogi. — 81 letni delavec Franc 2. on ta so je vžagat v desno roko. — Na dvorišču hotela Slon je vrgla neznana ženska steklenico iz II. nadstropja, kl je zadela 20 letno Ano Godnat in jo težko poškodovala. — fried delom je udarilo dvigalo 17 letnega delaven Fr anca Dimca, ki je zelo nevarno ranjen. lj Razgrajači. Hudobni razgrajači so ubili v hotelu Južni kolodvor na stopnicah ob zidu viseče ogledalo, vredno 1300 K. lj Zastruplienje kokofii. Na Brdu pri Spodnji Šiški je neki zlobnež zastrupil Mariji Pe-trovčič pet kokoši v vrednosti 400 K. lj Neumestna šala. Neznani fantje so v Hradeckega vasi skozi okno, na katerem je ubita šipa, z brizgalko brizgali vodo v stano-vanie g. Č., ki je ves moker skočil iz postelje, vzel malo sekirico in letel na dvorišče. Tam je stal peki Ivan G. in zamahnil s kolom proti Č.. ki je zbežal v stanovanje, toda G. ga ie preganjal, ga udaril s kolom po roki in ga je celo v sobi pretepaval. U Izgubljeno. V dramskem gledališču se Jo našla manjša vsota denarja. Kdor ga je izgubil, nai se oglasi pri gledališkem mojstru g. Viljemu Lebnu v dramskem gledališču. lj Nepreviden kolesar je povozil na Dunajski cesti 601etno Nežo Marinče in Jo tako poškodoval, da so jo morali prepeljati v bolnišnico. li Prileti tat. Dne 20. t m. ie pustil sed-}van Čarman stati pred trgovino Orient v Miklošičevi ulici 3000 kron vredno kolo. Ko je g. Carman plačeval v trgovini, ie videl, da ie nekdo skočil na njegovo kolo in se odpe-iial proti Marijinemu trgu. G. Carman ie hitro tekel za tatom in klical »Primite tatu!« Na ta klic ie stražnik Steklasa ustavil tatu, ga potegnil s kolesa in aretiral. Priieti tat ie Janez Vidmar, kolar- lj Pretep r Cešnovnrjevi gostilni. Karel Stebla} je hud na Vinka Seljaka, ker mu je ta odpovedal vrt, katerega je imel od njega v najemu. Nekega večera je prišel Vinko Seljak v Češnovar-jovo gostilno na Dolenjsko cesto, v kateri je bil tudi Karel Steblaj, kl je precej nahrulil Seljaka, pljuval pred njega in ga zmerjal z verižnikom, Iumpom ln goljulom. Pred okrajnim sodiščem je Steblaj zagotavljal, da ga je Seljak udaril s stolom po glavi in rekel Seljaku: »Saj ni prvikrat, ko ste me tepli; pri Češnovarju sto mo tepli že drugič.« — »Nikoli vas nisem udaril s stolom,« je rekel Seljak in povedal, da ga je vrgel takrat Steblaj na tla in da se je poškodoval. Sodba: Seljak jo bil oproščen, Šteblaj je pa bil obsojen na 200 K globe, oziroma na 1 dan zapora. lj Ukradeno mesarsko orodje. Mesarici Antoniji Zgajnarjevi je bil ponoči ukraden s stojnice na Vodnikovem trgu zaboj, v katerem jo bilo mesarsko orodje, vredno 1000 K. IJ Strel na St. Jakoba trgu. Po 11. uri ponoči je ustre it na Sv. Jakoba trgu s samokresom v zrak kujigovodja E. W. Seveda je strel privabil mnogo ljudi, ki so se Jezili, ker so mislili, da bodo videli »samomorilca« na tleh; videli so pa šaljivca, ki jim je povedat: »Zato sem streljal, ker se grom jutri učit streljat.« " Orlovski vestnik. Telovadni odsek Krekove prosvete vabi svoje članice, da se udeleže občnega zbor,-., ki se vrši v torek 25, t. m. v Alojziievišču. Po-Iianska cesta. »Lfubliana M. O.« P<*lvliara vse članice, da pridejo zanesljivo v torek 25. t. m. ob 8. uri zvečer v Aloiziievišče iKrekcva nrosvetal na rolianski cesti. Stvar ie zelo važnal Bog živi! Iv. Kemiaš, načelnica. Turistika in šport Nogomet. — S. K. Pardublce t Ljubljani. a, K. rardubice, eden prvih čeških klubov, gostuje včeraj in danes v Zagrebu. Igra oba dni proti poizkusnim moštvom jugoslovanske reprezentance ki igra 28. t. m. v Pragi proti reprezentanci Češkoslovaške. V včerajšnji tekmi je zmagalo to izborno moštvo v Zagrebu 2 :0 Kakor ie ta rezultat slab omen za našo narodno reprezentanco, tako je za Čehe časten. dub V s r e d o , 26. t". ra^jjo sTuTe iVP aT-Ljubljani, kjer igrajo i c e proti naši Iliriji. O podrobnostih bomrt se poročali. (K.) Kolesarske, motorne in avtomobilno dirko r Zagrebu. II. k. b. Sokol priredi v nedeljo due 30.' oktobra 1921 velike kolesarske dirnaliMne dirka na dirkališču v Cemomercu v Zagrebu. Dirkalo se bo za prvenstvo Zagreba. Istočasno se vrše motorne iu avtomobilne dirke na istem dirkališču in revanehna tekma med krasnim konjom-dirkačei« Leonom ter kolesarji na 2700 m. Motocikli so gru« pijani v skupino do 5 HP, do 7 HP in nad 7 HP, Jugoslovanski koturaškt cavez poziva vse kolesar, je, motor ikliste in avtomobiliste, ki bi so hoteli udeležiti teh dirk, da se prijavijo najkasneje do četrtka 27. t. m. tajniku podsaveza g. Gorcu v Ljubljani na Gosposvetski cesti ali pri g. Gorjancu, Kolodvorska ulica, Cunard Linio. Dirke obetajo biti nad vse zanimive, ker so povabljeni na tekmovanje vsi klubi Jugoslavije. Ruzdelitov nagrad zmagovalcem v letošnjih' kolesarskih in motociklističnih dirkah, prirojenih po ljubljanskem kolesarskem klubu Iliriji, se VTŠi v nedeljo dno 13. novembra na veliki veselici v, Narodnem domu. Narodno gledišče. Drama. Nedelja, 28. okt.: »Oče«. Izven. Ponedoljek, 24. okt.: »Kozarec vode«. Ab. A, Opera. Nedelja, 23. okt.: »Rigoletto«. Izven. Ponedeljek, 24. okt.: Zaprto. Globoko potrtim srcem javljamo pretuzno vest, da je po dolgi, zelo mučni bolezni zaspala v Gospodu naša iskreno ljubljena mama, oziroma sestra in teta, gospa ANA KASSIG previdena s sv. zakramenti za umirajoče danes dopoldne ob 11. url. Pogreb preblage rajnice bo v ponedeljek, dne 24. oktobra ob 2. nri poj>oldne iz hiše žalosti Skofja ulica št. 17. Ljubljana, dne 22. oktobra 1921. ŽALUJOČA RODBINA KASSIG. Zahvala. Vsem, ki so spremili našega dragega brata, preč. gospoda župnika lina IlovsKi na njegovi zadnji poti, najtoplejša zahvala. Posebno se pa zahvaljujemo gospodom zdravnikom in vsem ČČ. sestram L e o -n i š č a za tolažbo in tako ljubeznivo postrežbo. Ljubljana, 23. oktobra 1921. ŽALUJOČI SORODNIKI. 3884 Kmečki lant sred- 8883 Zahvala. Za številne dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni in smrti mojega srčno ljubljenega soproga, otiroma brata, svaka in strica, gospoda Rajko Schischker-ja izrekam vsem mojo prisrčno zahvalo. Posebej pa se zahvaljujem predsedstvu ^Kranjske hranilnice« in uradništvu za čaščeče spremstvo, darovatcljcro krasnih veneev in cvetja, končno vsem, ki so spremili dragega pokojnega tako mnogn-brojno na njegovi zadnji poti. V Ljubljani, dne 22. oktobra 1921. ženit na ponudba. njo starosti, ki ima prihranjenih 700.000 kron, se želi v svrho ženitvo seznaniti s kakim kmelskim dekletom, ki ima vele-posestvo, mlin ali gostilno. Le resne ponudbe naj se pošljejo na upravništvo »Slovenca« pod: »Srečna bodočnost« &S77, |off»n bivši BOH/4. trgovec, koroški begunec, in sicer v špecerijski .• široki za celo Jugoslavijo. Ponudbe pod: »Zanesljiva oseba 387Sk na upravništvo ^Slovenca«. krojaške pomoč- takoj K. PUČNIK v Kranju. za vsako delo se i - -- ---- -------- sprejme za takoj ali kasneje. Poizve se: Ljubljana, Dunajska cesta št. 36, levo. 3872 Mlad trgovski sotradnlk, ki jo odslužil vojaško službo, išče službo. Naslov v upravuištvu pod itev. 8855. Zanesljiv, trezen strojnik vešč iudi električne montaže, dobi mesto v tovarniškem podjetju v bližiiu .jubljane. Ponudbe na upravništvo lista pod: »Strojnik« 3859. Is« družabnika ^rSt talom k trgovsko verzirani osebi r. mešanim blagom. Pismene ponudbe na upravo »Slovenca! pod: »Druiabnik« 3852. železni, fino lakirani in pozlačeni sc slabe po zelo nizki ceni pri za promet železa, kovin in tehničnih izdelkov Ilica 112 Ilica 134 Telefon 21-09 Int. telefon 1-98 Brzojavi: „METALLUM". ur.-*-rorrsri.mtts.. .■iic.-rraiBrrjf raz MecrjmcOTK J O , 2ESE«-7EZ0ill-HiJE-DILE-i»DUSTR.STRtfBE-n0ST0PIS pi«gl«Š8TŽ lfi 03ISX lHŽEitl87R BREZPLIiČBO. Bj I |f| 3881 EMA SCHISCHKER ROJ. PUCHER, soproga. :U9i m Zahtevajte proračun za objavo oglasov. iMBMBI imsIHEiHElli-IUE mestni tesarski mojster Ljubljana, Linhartova ulica št. 25 kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele gozdna parcals. ! iščem soudeiežnika 7, 1—2 milijonoma 7.a izkoriščenje vodne moči v okolici Ljubljano. Ponudbe pod: »M. D.« 3825 ua upravništvo »Slovenca«. v vsej Sloveniji: hiše, posestva, gozdove, zemljišča iščem in prosim ponudbe z opisom in ceno na: Poštni predal 147, Ljubljana. 8799 Prodam lep koleseij tKj ako prsno opremo. Naslov na upravništvo »Slovenca« pod št. 3880. Rabljene skobeine mize (Hobelbank) ter mizarsko orodje kupim, ako je v dobrem stanju. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Skobelnik 3870«. da brez odloga potrdite sprejem denarja, ki Vam prihaja iz Amerike po našem posredovanju potom kr, poStno-čekovnega urada. Pazite, da boste naznanili pošiljatelju naSaražnii zueseh, kl ste ga sprejeli, in dan, ko Vam je bil izplačan. Rudi mnogih pritožb ameriških rojakov o nesprejemu denarja v stari domovini in vsled nepotrebnega preiskovanja pri nas ter po po&tuh Vas to prosimo. Enake pritožbe so se po strogi preiskavi dosedaj izkazale skoraj v vsakem slučaju kot neopravičene. Večkrat se dobe ljudje, ki posebno sorodnikom radi prikrivajo sprejem poslanega denarja, čeS, bo raje Se poslal, ker bo mislil, da smo v potrebi. V resnici pa dosežejo nasprotno. Ko se po oficijclni preiskuvi pošiljatelj prepriča, da je bil denar pravilno izplačan, izgubi spoštovanje in zaupanje ter mnogokrat dolgo traja, predno se odloči poslati zopet kaki denar. Konečno se obračamo Se na one rojake in rojakinje, ki vsled malomarnega poslovanja nekaterih posredovalcev čakajo po več mesecev na poslani denar, da priporočajo svojim sorodnikom v Ameriki pošiljati denar potom nnSe banke. Točna postrežba — to je vedno bilo iti bo ostolo naše gesto, FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. (Za drakcatno obiavo v tedna računa 16 kron.) BARVNI TRAKOVI, OGLJENI PAPIR. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 9 FOTOGRAFSKI ATELIJE« Grabjec Franjo, Miklošičeva c. 6. IZDELOV. ČAJNEGA PECIVA. T. Novotny, Opekarska cesta 26. KNJIGARNE {Jugoslov. knjigarna, Pred škofijo. KLOBUKI in KONFEKCIJA: Kunovar Ivan. Stari trg 10. Priporočalo se sledeie domače tvrdke: KLEPARJI Koro T., Poljanska cesta 8. Remžgar & Smerkol, Flor. uL 13. KROJAČ. Slapar Oroslav, Ravnikarjeva ul. 13. KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olup Josip, Pod irančo. LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Resi), c. 1. MEHANIČNA DELAVNICA za pisalne stroje. Bar Fran Ljubljana, Cankar, nabr. S PARNA PEK ARIJA Jean Scbreya nasl. Jakob Kavčič, Gradišče štev. 5. PISALNI STROJI. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5 PREOBLEKOVALNICA KLOBUKOV za DAME in GOSPODE: Barhorič-Završan, Mestni trg 6—7 ŠPEDICIJSKA PODJETJA Ranzinger R., Cesta na južno železnico št. 7—9. Uher F- & A., Šelenburgova ulica 4. (Tel. 117.) BAZMNOŽEV. APARATI. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5 SOBNO SLIKARSTVO Košak Ivan, Bleiweisova cesta 15. 2uran Martin, Mestni trg 12. TRGOV. Z DE2N. IN SOLNČN. Mikui L., Mestni trg 15. TRGOVINE Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM. Erjavec & Turk pri »zlati lopati« Valvazorjev trg št. 7. Sušnik Alojzij, Zaloška cesta "i. (Za dvakratno obiavo v i«dnn • radona 16 kron.) TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Černe Lnd., Wolfova ulica 3. ZALOGA CEMENTA IN CEM. IZDELKOV« Cibla* Jos., Dunajska e. 67. ZALOGA POHIŠTVA. F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesta 17. ZALOGA VOLNENIH IN SVILENIH SIT. Schuster Anton, Stritarjeva aL 7. Inserlraite v Slovencu! do d MENJALNICA v Lfiiblfani, Kolodvorska, ulica št. 26. Delo. Plavil. K 200,000.000. CeillfO 0 V Osijeku. Rezerve K 5Q,ooo.ooo. Kupuje in prodafa devize in valute najkulanlneiše. Obrestuje vloge na hranilne knjižice in na tekočI račun po najvišji obrestni meri. Dobra in najcenejša postrežba! Dobra in najcenejša postrežba i Slovenski trgovci! Vaš lastni zavod je, ki Vara ga kliče stanovska zavednost v spomini Slovenska trgovska delniška družba Centrala: Ljubljana. (Ravnatelj Robert Walland) Resljeva cesta St. 22 (v lastnem poslopju) poleg glavnega kolodvora. Uvoz in izvoz. Vedno po možnosti spopolnjena velika zaloga kolonialnega in špecerijskega blaga. Banaška moka in deželni pridelki. Špirit m žganje. Železninski oddelek se opusti in preostala zaloga se po znižanih cenah odda. Podružnica na Rakeku in v Sevnici. Telefon (interurb.) 464. Telegrami: Trgovske družba. Zahtevajte ceniki □oaaaaancaan NAZNANILO. H Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem izstopil kot družabnik iz tvrdke SCHWAB & BIZJAK ter vstopil kot družabnik v tvrdko Lo m & Bizjak Sv. Petra cesta št. 20. Zahvaljujem se cenjenim naročnikom in odjemalcem ter se nadalje naj topleje priporočam Bizjak Davorin. Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem vstopal z gosp. BIZJAKOM v družbo, ter se odslej glasi naša skupna tvrdka Ložar & Bizjak Sv. Petra cesta št. 20. Zahvaljujem se cenjenim naročnikom, ter se nadalje naj topleje priporočam Jernej Ložar. Priporočava najflnejSe tu- in Inozemsko sukno za obleke, suknfe, površnike, jakete i. t. d., dalje vsake vrste izgotovlje-nih oblek, raglanov, zimskih sukenj, površnikov za aospode ln dečke, najmodernejše klobuke, čepice, Q 0 D samoveznice in t. d. Obleke po meri Izvršujeva po najnovejšem kroju. Ložar & Bizjak manulaktura, modna konfekcija, galanterija, modni salon Ljubljana, Sv. Petra cesta šSev. 20. n D 0 0 aanaanaanaaaaannciaaaPaciaDaga CERKVENI Nleblovana soba s tele- fnnnm mesečna, navadno opremljena, I Ul IVJIVI z električno razsvetljavo in posebnim vhodom v sredini mesta, se odda samo zares solidni in mirni osebi. Ponudbe pod: »Mesečna soba 1000« na upravništvo »Slovenca«. Prodam brek, gostilniški avtomat, nekaj rezanega orehovega lesa in železje za lahek gig. — Naslov: Ljubljana, Ulica na Grad St. 5. PETROLEJSKE VRČE z ali brez zabojev, kupi vsako množino po najvišji ceni HROVAT & KOMP, Ljubljana, Vegova ulica štev. 6. 3345 Zfap* Prazne, nove in rabljene uunHn (djakova) v vsaki množini f P" najnižji ceni pri: FR. SIRC, KRANJ. Kupujem suhe gobe, fižol, brinjevo olje. Hrad&zno podjetje in§. DukiC ia drug Ljubljana, Resljeva c. 9. se priporoča za vsa v to stroko spada ,oča dela. Zvonovi. Stroji za obdelovanje lesa. Strojna tovarne in livarne ld. Ljubljana- Dražbeni oklic! Vsled sklepa okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 21. oktobra 1921, A. I. 695/21/25, se bo vršila v prvem nadstropju hiše štev. 7 Stritarjeve ulice v Ljubljani prostovoljna javna dražba v zapuščino po pokojnem gospodu Otonu Seydl-u, zobotehniku iz Ljubljane, spadajočih premičnin. Prodajalo se bo v dneh 25. in 26. ter eventuelno tudi 27. t. m. vsakikrat zjutraj od 9. do 12. in popoldne od 3. do 6. ure. Prodalo se bo sobno opravo, opravo za čakalnico, obleko, veliko jako lepih zobotehničnih instrumentov, zobotehniške stole, umetno zobovje, zlato, ki se rabi za zobotehniko, vse zobotehnične potrebščine, lotografični aparat, razne zobotehnične knjige, 1 tona premoga, dva sežnja drv, železen štedilnik, lovska oprava, razne oljnate slike itd., itd. Ljubljana, dne 21. oktobra 1921. 8871 DR. KARL SCHMIDINGER 1. r., notar kot sodni komisar. Zdraviški dom na Bledu se odda za dobo treh let v najem. Ponudbe Je vložiti do 20. novembra t. 1. pri županstvu občine Bled. Tam so tudi podrobni v&va&a. podatki in pogoji na vpogled, sasaaa iz predpisane bronaste zlitine z 10 letnim jamstvom in prvovrstne kakovosti se dobe samo pri: „N\ETF\LLUM" d. d. za promet železa, kovin in tehničnih izdelkov Ilica 112 Telef. 21- -09 Brzojav!: METALLUM. Ilica 134 Int. tel. 1—98 Zahtevajte ponudbe! 83 S UUBLMN/1 NASPROTI QLflYNE POŠTE &05PELE ZADNJE N0V05TI svilene triko-obleke od K 2600 — volnene obleke . . „ „ 1600 — kostumi........ „ 2800'— plašči......... „ 1900*— angl. flanel bluze . . „ „ 195*— svilene bluze . . . . „ „ 750 — Velika izbira svil. trikot oblek, večerne obleke iz kineškega krepa in svile. Pletenine, zimsko perilo, rokavice, nogavice. ===== Vsi modni predmeti. Zadružna Ljubljana, Dunajska cesta štev. 38|I (začasno v prostorih Zadružne zveze). Telefon št. 21. Podružnice: D JAKOVO. MARIBOR, SARAJEVO, SOMBOR, SPLIT, ŠIBENIK. Ekspozitura: BLED. - Interesna skupnost s: Sveopčo Zanatlijsko banko d.d. v Zagrebu in njeno podružnico v Karlovcu ter Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu. Kapital in rezerve skupno z afiliiacljami čez K 50,000.000--. banka d. d. Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije. -7/-T--7/-7/--7/- //--7/---7/"7/-7/---7/---7/~ //--// " //.I JfcZ 7£ZZ7£Z'Z s