KB «3 PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Kdo je odgovoren za krizo v Italiji Walter P. Reuther Leto X. . Štev. 15 (2634) Poštnina plačana v gotovim Spedizione in abbon. post. I gr. TRST, nedelja 17. januarja 1954 Cena 25 lir Fanfani se še ni odločil Neizogibnost sestave enobarvne vlade - Nenni ponuja »dobrohotno čakanje1' pod bolj sprejemljivimi pogoji kot pa Saragat svoje sodelovanje - Zdi se, da Fanfani tokrat kominformistično ponudbo upošteva (Od našega dopisnika^ . in demokracije, da se ne bi RIM, j« __ Fanfani ni od- j formiranje večine otežkočilo.» f?1 danes popoldne na Kvi-j Po prejemu tega sporočila fmal fe predsedniku republi-, se Je sestalo vodstvo social-Einaudiju, da bi mu spo- demokratov in izdalo sporo- tit *£0t ie ves današnji * zatrdno pričakoval — da sprejema mandat za sestavo ove vlade brez pridržka. J',zrok odložitve tega obiska zrl' objavljen, pač pa se “t, da namerava Fanfani še nkrat razčistiti položaj pred-sem v krščanski demokraciji, ker se je pokazalo, kot 'm° včeraj poročali — da je naletel na precej močno opo-5lCIi,0, Po drugih vesteh pa Fanfani že pogaja s posa-raeznimi demokristjanskimi pr-aki za zasedbo posameznih f’es°rlev v bodoči vladi. Na »oci. nač'n Pa Je odložitev obiska pri Einaudiju znak na-aajiluNOveui primeru dar pa ni nobena tajnost, da se Togliatti z Nennijem strinja, kar bi pomenilo, da je navidez prevzel vlogo opazovalca, ki bo po potrebi Nen-nija hrabril pri njegovih ponudbah Fanfaniju ali pa ga bo oviral. Končno je zanimivo, da je za razliko od dosedanjega obnašanja do kominformistov Fanfani začel Nennijev pred-, log o ((dobrohotnem pričakovanju« upoštevati. Doslej se je v demokristjanskem vodstvu vedno poudarjalo, da v sodelovanje z Nennijem vključuje tudi sodelovanje s Togliattijem ter da demokrščanska de. mokracija nima nobenega namena iti tako daleč Dejstvo pa je, da sili Nennijeva ponudba Saragata, republikance in liberalce, da tudi onj podprejo vlado, katero bi podpirala stranka, ki je bolj na levo od njih, pri čemer pa bi te nove stranke postale povsem brezpomembne. Govori se tudi. da Fanfani, kot smo že omenili, vodi pogajanja za zasedbo posameznih ministrstev. Tako se predvideva, da bo Campilli zakladni minister, medtem ko bi Vannoni poleg finančnega resorja prevzel še ministrstvo za proračun. Piccioni je s svoje strani potrdil svoj vstop v Fanfanijevo vlado, v kateri bi bil podpredsednik in zunanji minister. Eno izmed ministrstev bi zasedel tudi Al-disio, najbrž pa ne kmetijskega ministrstva, proti čemur se je bil uprl De Gasperi in zaradi česar je bil Pella podal ostavko. Svo-ječasno smo že poročali, da je Fanfani ponudil ministrstvo za delo sekretarju CISL Pastoreju, toda ta je odklonil ponudbo, pri čemer pa je zajamčil vladi podporo demokrščanskih sindikalistov. Voditeii levičarske skupine v DC in predsednik poslanske zbornice Gronchi pa je še enkrat dokončno odklonil Fanfa-nijevo ponudbo za vstop v vlado ter pri tem poudaril tudi svoje različno mnenje glede programa m sestave no. ve vlade. Nekateri listi pišejo danes, da je Fanfani* ponudil ministrsko stolico tudi demokrščanskemu županu iz Florence, popularnernu La Piri, ki si je v zadnjih tednih pridobil največ zaslug, da velika metalurška tvornica «pi-gnone« ni zaprta in s tem vrženo na cesto čez dva tisoč delavcev, pri čemer si je pridobil simpatije vsega proletariata (fašisti mu najbolj zamerijo — mimogrede povedano — da je poslal novoletne čestitke maršalu Titu). . ... ... , . „ Med raznimi srečanji v toku (Od našega dopisnika) nosti rešitve tržaškega vpra- današnjega dne je omembe BEOGRAD 16. — V pro- 5.ar?^ .I?0*16 nekonstruktivni vre? zv‘:d®10. da je Medtem pa je bila vrsta se-Plenum nadaljeval seio mtri I tudi avstrijska vlada pristala | lStankov sindikalnih vodstev. J na imenovanje dosedanjega Tajništvo kominformov- jugoslovanskega poslanika na1 Ske CGIL zahteva obnovitev Dunaju Dragomira Vučimča sindikalne akcije spričo nepo-za prvega veleposlanika. Spo- pustljivasti «Konfindustrije» ...uuu ueiegacija pan razum o povišanju poslani-1 zlasti do zahtev industrijskih Vodstvom predsednika grške štev v veleposlaništva na Du- delavcev, ki so zaradi tega ob Vlade maršala Papagosa. V de- naju in v Beogradu so do- , koncu lanskega leta stavkah. l?gaciji, ki bo po obisku v segli ob obisku državnega taj- j Tajništvo CGIL je sklenilo, da * tenciji odšla tudi na Ho-1 nika Koče Popoviča jeseni vibo v tem pogledu predložilo 'andsko, sta med drugimi zu- Avstriji I drugim sindikalnim organizaciji minister Stefanopulos in | ... 'bister za tisk in informa--•* Sifneos. Med^ enournim ihi ^6ra v Beogradu bo (IV . Maršal Papagos na že-f6rlslt' Postaji tiskovno kon-tenco za domače in tuje no-v'barje, * * * naj služi širjenje Sež vesti, da ie d?' in sporazum med Italijo ., Jugoslavijo o tržaškem vErašanju, z istočasno trdit-vqJ?*. da je ta vest jugoslo-šk ga *zvora *n da v Vža-Hnt111 vprašanju niso nastopili ,ja ni novi momenti? Kaže, rh- ^ je s tem hotelo pouda-U ’ da ie tržaško vprašanje vi .vedno nerešeno le po kri-u, Jugoslavije. Ali ni to sočasno tudi izraz strahu P,red možnostjo sporazuma, tal. da se ne bi izgubil v J0 močan političen adut. ie Trst. ki je neobhodno eotjeben Italiji za skrivanje .'enih perečih notranjih vpra-g r??,. P'še «Politika» v zvezi j S1fjenjem omenjenih ten-ebcioznih vesti. (,P^’Pe te.8“ pa, nadaljuje ohtika«, želi italijanska di- cijam obširen načrt. Tudi izvršni odbor sindikatov UIL se je sestal in razpravljal o po-litično-sindikalnem položaju ter poudaril, da je nujno potrebna takišna vlada, ki bo razumela med drugim tudi potrebe gospodarske in socialne politike v prid delavskemu razredu. Odbor je tudi sklenil sestaviti načrt za stavko, pri čemer bo deloval sporazumno s posameznimi sindikalnimi organizacijami CGIL in CISL za dosego rešitve spora s »Konfin-dustrijo«. Istočasno je imelo sestanek vodstvo »Confederter-ra» skupno s tajništvom Združenja kmetov iz Južne Italije, ki so razpravljali o izboljšanju življenjskih pogojev kmečkih delavcev, najemnikov in malih posestnikov. A. P. V Jugoslavijo je te dni prišel glavni tajnik Mednarodne zveze bivših borcev Eliot New-comb. Na beograjski postaji ga je sprejel generalni major Miloje Milojevič. Dokončen sporazum \ Berlinu o sedežn konference štirih? Po prejemu novih navodil so se štirje vojaški poveljniki včeraj ponovno sestali in so sejali dolgo v noč • Selwyn Llogd o pripravljenosti Velike Britanije do sporazuma BERLIN, 17. — Konferenca štirih vojaških poveljnikov, ki se je začela ob 17. uri, se ob 2 uri po polnoči še ni končala. Vendar se po hodnikih govori, da bo vsak hip končana in da bo verjetno imela pozitiven izid. Po konferenci je napovedana tiskovna konferenca. Ob 3.30 ni bila seja še zaključena. BERLIN. 16. — Po dvodnev-| Nato Grotewohl ponovno ni prekinitvi so se danes | poudarja, da njegova vlada nasprotuje vsenemškim volit- predstavniki štirih visokih komisarjev v Nemčiji ponovno sestali v Berlinu pod pred. sčdstvam britanskega poveljnika generala Colemana. General Coleman je poslal sovjetskemu predsedniku Den-ginu pismo z vabilom na sestanek takoj po prejemu novih navodil od treh zahodnih vlad. V pariških diplomatskih krogih izjavljajo, da sta v novih navodilih predvideni dve rešitvi: 1. seje berlinske konference naj bi bile izmenoma v sovjetskem in v zahodnem sektorju; 2. sedež b.v-še medzavezniške nadzorstvene komisije naj bi se internacionaliziral in seje konfe-1 renče naj bi bile v tej stavbi, j Vzhodnonemška agencija ADN je danes objavila izjavo . vzhodnonemškega ministrske- j vam pod mednarodnim nadzorstvom. Britanski minister Sel\vyn Lloyd je sinoči govoril v Che-shiru in v svojem govoru izjavil, da bodo šli britanski predstavniki na konferenco zunanjih ministrov. odločeni doseči medsebojno razumevanje, ki lahko še nadalje zmanj stiti svojih obrambnih pri- j V dobro obveščenih krogih prav, ki so prispevale k se- domnevajo, da je Eisenhower danjemu izboljšanju mednarodnega položaja«, je poudaril in dostavil: »Končno je pristala Sovjet- na sestanku poročal o razgovoru med Dullesom in sovjetskim poslanikom Zarubi-nom in da je verjetno dal ska zveza, da sede za kon- Dullesu nova navodila za pri. ferenčno mizo in razpravlja o bodočnosti Nemčije in Avstrije. Pripravljeni smo poskusiti vse, da ugotovimo stvarnost izjave Malenkova o možnosti mirnega sožitja.« Ameriški predsednik Eisen-hower je danes sklical v Beli hiši konferenco, ki so se je udeležili tudi državni tajnik Dulles, obrambni minister Wil-son, predsednik zvezne komisije za atomsko energijo ša svetovno napetost. «Nima-1 Štraus« in predsednikov oseb' mo pa nobenega namena opu-! ni svetovalec Jackson. hodnji sestanek z Zarubinom, ki bo verjetno prihodnji teden. V Washingtonu pa so tudi mnenja, da namerava Dulles načeti vprašanje atomske e-nergije pri svojem razgovoru z Molotovom ob priliki berlinske konference. V istih krogih izjavljajo tudi, da sta bili francoska in britanska vlada obveščeni o razgovorih med Dullesom in Zarubinom. Predsednik velike ameriške sindikalne organizacije CIO (Valter P. Reuter je bil nedavno v Italiji, kjer je na neki tiskovni konferenci v Rimu obtožil italijanske delodajalce, da so glavni vzrok revščine italijanskega delavskega razreda. Na to obtožbo je ostro odgovoril predstavnik italijanskih industrijcev, ki je pozval Reutherja naj svojo obtožbo podkrepi. V članku, kii je bil objavljen v glasilu PŠDI «La Giustizta«, in ki ga ponatiskujemo, obrazložuje Reuther svojo obtožbo. Članek se glasi: V Italiji je še več ko deset milijonov ljudi, ki planu je jo proti gospodarski politiki vlade in zahtevajo temeljite v-krepe, ki naj bi zadostili minimalnim življenjskim pogojem širokih italijanskih množic. Ni mogoče, da vseh deset milijonov ljudi absolutno ne bi imelo prav. Jasno je, da je borba v Italiji v glavnem borba na gospodarski podlagi. Obširna brezposelnost in revščina sta rezultat dosedanje politike, ki ni rešila temeljnih vprašanj dežele. Sedanje stanje revščine 'postavlja neposredno v neuar-nost demokratični režim v Italiji. JJaje komunistom možnost, da v celoti zavračajo vso vladno politiko in da vključujejo v svojo obtožnico vse plati italijanske politike. vključivši mednarodno politiko. Dokler se državni viri ne bodo uporabljali popolnoma v korist velikih množic, in produktivne sile ne bodo popolnoma mobilizirane, bodo široke plasti delovnega ljudstva z odporom gledale na stroške, določene za obrambo, kot vzrok pomanjkanja razpoložljivosti finančnih virov, ki naj se določijo za industrijsko cksjian-zijo. , Gospodarska politika Usoda demokracije v Italiji se odloča na področju gospodarske politike. Ce hočejo vlada in industrijci ohraniti načelo svobodne iniciatiuc morajo poskrbeti, da bo ta sistem dal potrebne rezultate. Ali se svobodna iniciativa pokaže zmožno zadostiti življenjskim zahtevam vseh Italijanov. ali pa mora priznati svojo nesposobnost in tako zgubiti sleherno pravico, da bi se uveljavljala v škodo širokih množic potrošnikov. Prav tako moramo v svetu mi, ki smo zagovorniki svobodne iniciative, ugotoviti, da mora ta najti primerne rešitve za gospodarska in socialna Kitajski protest v Delhiju zaradi odločitve gen.Timaje novno odpira možnost pogajanj kajti »socialdemokrati so za takšen volilni zakon, k: bi dal Predsednik republike mar- strankam odgovarjajoče pred- Jutri zvečer bo prispela v Jjfograd na poti za Pariz gr-Ka vladna delegacija pod ga predsednika Grotevvohla, v, , . . , . .. kateri pravi, da se berlinska! Qen jfu|| ;e 8DOročil nevtralni komia»ii, da bo zdrnzeno poveljstvo 20. konferenca ne bo sukala sa- j » r .... mo okrog vprašanja nemških januarja prevzelo 22.000 ujetnikov, a jih bo 23« januarja izpustilo nasvo-čije v celoti, pač pa okrog bodo ^ Sovjetski pristanek na izredno aasedanje glavne skupščine OZN velikega števila vprašanj, ki se vsa zlivajo v vprašanje, od rešitve katerega bo odvisna blaginja ali revščina vseh narodov; ohranitev miru v svetu. Po Grotewohlovem mnenju bodo morali na konferenci proučiti številna druga važna vprašanja in med temi so najvažnejša; sovjet-sko-ameriški razgovori za a-tomsko nadzorništvo, priznanje ljudske Kitajske in njen vstop med velesile, avstrijsko vprašanje. Grotewohl poudarja tudi. da bi morala biti parlamenta obeh nemških republik po- NEW YORK, 16. — Predsed- J Dalje izjavlja general Hull, nica glavne skupščine OZN.I da ne more sprejeti v varstvo gospa Pandit je pristala, da vojnih ujetnikov v pogojih, kakor predlaga general Tima-ja, t. j., ne da bi jih izpustil na svobodo in jim hkrai^ priznal položaj civilistov. Končno pripisuje general Hull nepopustljivosti severne, ga poveljstva dejstvo, da nevtralna komisija ni mogla normalno končati pojasnjevanj u-jetnikom, ter izraža zadovoljstvo, ker se indijske čete niso poslužile sile med pojasnjevanjem. gospa Fanctit je pristala se podaljša od 22. do 29. januarja rok za odgovor na njen predlog za sklicanje izrednega zasedanja glavne skupščine OZN v zvezi s Korejo. Na predlog gospe Pandit so do sedai potrdilno odgovorile Poljska, Sovjetska zveza. Bela Rusija, Ukrajina, CSR in Irak. Moskovski radio je nocoj oddajal besedilo pisma, ki ga je poslal sovjetski delegat Višinski glavnemu tajniku Hammars- Nemčijo. _ °lna?tja s podtikanjem Ju-a°siaviii svojega lastnega rav-h* S. dusedi Se nekaj druge-iT' rasoP's »Esteri«, poudar-, »Politika«, se boji, da ne Jugoslovanska politika, ki dosleJ «vzbudila velike “‘mpatije v mednarodni javnosti«, z rešitvijo tržaškega »Pora dosegla še en uspeh; 1,-1 Janska diplomacija, po-darja «Politika», se nikakor «8 more pomiriti s tem. da oJme maršala Tita «kot po-iu • ca intenzivne praktične ■ c'3e Jugoslavije zadnjih pet i i vzbudilo veliko spoštova zite v™'?°8ib važnih delih A-ni ’ ,S,rodnJeSa vzhoda, Vzhod. m«« ' Amerike m Ev- * ope » *Evo# česa se poleg mož- Vincent Auriol izročil oblast novemu predsedniku R. Cotyju Dosedanji predsednik je v svojem poslovilnem govoru poudaril, da so ugled, neodvisnost in delovanje države ogroženi, in da je treba še mnogo napraviti za dvig francoskega gospodarstva in življenjske ravni prebivalstva RENE’ COTV PARIZ, 16. — Danes je bila v Elizejski palači svečanost, med katero je dosedanji predsednik republike Vincent Auriol izročil oblast novemu predsedniku Renčju Cotyju. Auriol je imel ob tej pn rodno in mednarodno obnovo še zdaleč ni končano. Naše ustanove potrebujejo izboljšanje, ki jc potrebno za nemoteno delovanje parlamen. tarnega režima. Ugled, neodvisnost in delovanje države so ogroženi. Naše gospodarstvo je samo deloma doseglo raven gospodarstva tujih konkurenčnih držav. Številne francoske družine še vedno čakajo, da dobijo streho in da bodo s svojim delom lahko živele dostojno življenje v pravičnejši in bolje organizirani družbi«. Nato je Auriol govoril o In. dokitii ter o delu, izvršenem v sedmih letih njegovega predsedovanja Na koncu pa je pozdravil novega predsednika in izrazil upanje, da bo svet končno našel mir. Novi predsednik Coty je odgovoril Auriolu, katerega je označil kot «predsednika narodnega preporoda«. Nato je izrazil upanje, da bo Auriol po končanem počitku še pripravljen »služiti republiki in Francoski uniji«. Po končani svečanosti sta se Auriol in Coty odpeljala v občinsko palačo, kjer je nove. liki govor, v katerem je med ga predsednika v imenu me drugim izjavil: gDelo za na-Ista sprejel predsednik občin- skega sveta. Po sprejemu na občini je Coty spremljal Au-riola do njegovega stanovanja in se je nato vrnil v Elizejsko palačo. Popoldne sta se Auriol in njegova žena odpeljala z letalom v Toulouse in od tam z avtomobilom v svojo vilo v Muretu Coty je popoldne položil ve. nec na grob neznanega junaka, nato pa je položil venec še na kraj, kjer so bili ustreljeni borci odporniškega gibanja. VINCENT AURIOL škemu pristanišču, da sprejme del prometa Avstrija-pre-komorje do določene najvišje letne količine. Ta količina naj bi se določila sporazumno med prizadetimi ustanovami. Agencija Ansa pripominja, da so razgovori potekali v prisrčnem ozračju in da so predstavniki prizadetih uprav pokazali dobro voljo do sodelovanja. uv-iuoiviu ituuuur. ifur- i .* ’ . - j„ oblaščena, da izrazita stališče i kjoddu. V pisrrm je rečeno da Nemčije na berlinski konfe- sovjetska vlada načelno pnsta-renči. Upanje, da bo sprejeto ne. na sklicanje skupščine, ter vsenemško predstavništvo na Pripominja: »Upoštevajoč **“" konferenci bi bilo večje, če n:|1 -J?1? 1 ^ SAS\"C%S2 »o VU„ vprašani, k, »d.vaj. Indijski Usti javljajo nocoj, da je pekinška vlada poslala odločen protest indijski vladi zaradi sklepa generala Ti-maje, da bo nevtralna komisija vrnila korejske ujetnike poveljstvom, od katerih jih ie prevzela. Vrhovni poveljnik združenih sil na Koreji general Hull pa je obvestil predsednika nevtralne repatriacijske komisije generala Timajo, da bo združeno poveljstvo sprejelo v nadzorstvo 22.000 ujetnikov 20. januarja zjutraj, toda tri dni pozneje, t. j. 23. januarja, bo tem ujetnikom priznalo položaj civilistov. Te izjave vsebuje odgovor generala Hulla na pismo, ki mu ga je pretekli četrtek poslal general Timaja in ga obvestil, da namerava izročiti vse ujetnike, ki se protivijo repatriaciji, tisti strani, od katere so bili izročeni nevtralni komisiji. V odgovoru na to pismo zatrjuje general Hull, da sklep o izročitvi u-ietnikov pred 23. januarjem dokazuje »neuspeh« nevtralne repatriacijske komisije pri izvajanju naloge, ki ji jo nalaga dogovor o premirju. General dodaja, da je dal poveljniku 8 armade generalu Tayloru potrebna navodila, zato da spremeni prejšnje načrte in se pripravi na sprejem ujetnikov 20. januarja. Dalje pravi Hull, da je poveljstvo združenih sil prepričano, da ima nevtralna repatriacijska komisija «svečano dolžnost iz^ polniti svojo nalogo do kraja in dati ujetnikom svobodo 23^ januarja, potem ko jim je pri~ znala stanje civilistov« »Dejstvo. da nevtralna komisija ne izpolni te dolžnosti, nadaljuje Tragična bilanca plazov v Avstriji Danes so uradno javili, da je bilo do sedaj ugotovljeno, da je zaradi plazov v Avstriji zgubilo življenje 120 oseb, 10 je pogrešanih (ki so gotovo mrtvi) in &7 hudo ranjenih. Največje število žrtev je bilo v pokrajini Vorarlberg, kjer je bilo 110 mrtvih, 10 pogrešanih in 56 hudo ranjenih. Na Tirolskem je bilo 7 mrtvih, v pokrajini Salzburg 1 mrtev in 1 hudo ranjen, na Štajerskem pa 2 mrtva. general Hull, bi pomenilo o-pustitev važne klavzule premirja. Poveljstvo OZN ne mo. re zaradi tega odobriti koraka, ki potrjuje neuspeh nevtralne komisije«. Zaključena konferenca n železniških tarifah na Dunaju DUNAJ, 16. — Dane« se je na Dunaju končala konferenca, ki se je začela 13. t. m. med predstavniki železniške uprave Avstrije, Jugoslavije, Tržaškega ozemlja in Italije. Konference so se udeležili tudi predstavniki tržaškega pristanišča, Javnih skladišč, tte žaških paroplovnih družb, avstrijskih privatnih železnic in družbe »Donava-Sava-Jadran«. Med najvažnejšimi nalogami konference je bila naloga, kako najti novo ureditev za cene v zvezi z italijansko tarifo, ki se je zvišala 10. decembra 1953. Z avstrijske strani se je postavila zahteva, naj bi italijanske in tržaške železnice oprostile nekatere vrste blaga v tranzitu poviška omenjene tarife. Italijanski in tržaški delegati pa so trdili, da so italijanske tarife skupno z nizozemskimi najnižje v Evropi. Končno so se sporazumeli, da bo tarifni sistem tudi v bodoče temeljil na tem, da se obdrži povišanje cen za tranzit z uvedbo j nekaterih olajšav. V zvezi z reškim pristaniščem so razpravljali o možnosti da bi rimske dogovore iz leta 1953. ki so sedaj v veljavi, nadomestili z nov.mi dogovori, ki hi omogočili re- Posiedica sabotaže obe letalski nesreči v Italiji? RIM, 16. — Družba za letalski promet »BOAC«. kateri je pripadalo letalo »Comet«, ki je preteklo nedeljo eksplodiralo in padlo v morje blizu otoka Elbe. javija, da se nesreča »ne more pripisati ne-perfektni strukturi letala«, ter dodaja, «da se ne more o-pustiti eventualnost sabotaže«. Nato javlja družba, da je v teku posebna preiskava o tem in da bodo funkcionarji, ki morajo te preiskave izvršiti, v čim krajšem času prišli v kraje, v katerih pristajajo letala «Comet» na progi na Daljnem vzhodu. Iz Manile pa je odpotovala v Rim posebna preiskovalna komisija, ki bo izvršite preiskavo v zvezi z nesrečo, ki se je dogodite v četrtek nli-zu letališča Ciampino. V zvezi z obema nesrečama pridobiva namreč vedno več verjetnosti domneva, da sta se obe dogodili zaradi sabotaže. Poudarja se namreč, da sta se obe nesreči zgodili v enakih okoliščinah. Qbe letali sta eksplodirali tik pred pristankom. Obe letali sta zadnjikrat pristali v Beirutu in obe sta eksplodirali približno 7 ur in pol po odhodu iz Bei-ruta. Zato ni izključeno, da je bil v obe letali postavljen peklenski stroj. Letalske družbe, ki oskrbujejo letalski promet med Bei-rutom in Rimom, so zaradi tega poslale stroga navodila svojim predstavnikom, naj skrbno nadzorujejo potnike, prtljago in oskrbovanje z gorivom pred odhodom vsakega letala. vprašanja, ali pa mora prizna ti svoj poraz in dopustiti, da drugi uvedejo sisteme, ki lah-, jiutdsebojp^r^^aupanja i fc» toke. ret-tve. 1 --'ko-dnče V Ameriki se zdi, da je svobodna iniciativa razumela to temeljno zahtevo. Ne zdi se. da je v Evropi že prišla do tega. . Sistem nizke proizvodnje združene z močnimi poedin-skimi dobički je protisocialen sistem, ki upravičuje sleherno reakcijo širokih množic prebivalstva, čigar temeljne zahteve ostanejo nezadoščene. Politika, ki temelji na praksi omejevanja, ki ima za rezultat obsodbo milijonov Italijanov na brezposelnost in na revščino, nima nobenega moralnega in tudi ne gospodarskega opravičila. Industrijci, ki zahteva jo od drugih držav, naj kupujejo njihove proizvode, in zahtevajo od vlade, naj jim pomaga v tej smeri, ne da bi zastavili vse sile, da bi prodajali te proizvode na domačem trgu, ne morejo pričakovati, da ne bodo naleteli na odpor, ne samo delavcev svoje dežele, pač pa tudi delavstva vseh drugih dežel. Tisti, ki naslanjajo svoje lastne dobičke na politiko gospodarske dušitve, ne delajo konec koncev drugega, nego da krepijo vrste tistih, proti katerim zatrjujejo, da se borijo. Italijanski industrijci — in ljudstvo mora to vedeti — bi lahko napravili veliko uslugo predvsem samim sebi in vsej skupnosti, če bi uvedli načelo, da do največje mere povečajo proizvodnjo p otrošne-ga blaga primerne kakovosti po primerni ceni in bi se od- povedali velikim poedinskim dobičkom v korist nižjih dobičkov razdeljenih na veliko množino izdelanega blaga. Ameriški industrijci so se ie zdavnaj prepričali o tem temeljnem načelu: visoka proizvodnja potrebuje obširno tržišče in obširno tržišče se doseže s povečanjem skupne zmogljivosti množic. Ameriška izkušnja V usodnem trenutku razvoja ameriškega gospodarstva so Američani spričo gospodarskega pretresa, ki ga je povzročila velika depresija, lahko reagirali na nesrečo samo s tem, da so ponovno dali dinamičnost tržišču z dvigom skupne zmogljivosti množic s pomočjo politike povišanja mezd, To povišanje je bilo mogoče zaradi okrepitve sindikalnih organizacij, ki so lahko vodile svojo akcijo v korist delavskih množic z vso učinkovitostjo. Sindikati v Ameriki niso samo ščitili interese delavcev, pač pa so dejansko vodili akcijo razsvetljenja in dustrijskih krogov samih, ki se branijo ukrepov, ki bi se lahko zdeli de magoški in nevarni, ki pa so bili edini, ki so lahko dvignili gospodarstvo in dali nov zalet ciklu proizvodnja-potrošnja. Odgovornost za položaj, kakršen je v Italiji, pa pade vendar tudi na vlado. Ce industrijci odklanjajo naložbo svojih kapitalov in če prebivalstvo ne more trošiti, je vlada tista, ki mora dati pobudo za investicije in za potrošnjo ki je. bistvena za gospodarsko življenjskost dežele. Mnogi poveličujejo ameriško svobodno iniciativo, nočejo pa priznati, da ne I lil'c Štirn samo ta svobodna iniciativa na široko svoje kapitala, pač pa da tudi vlada v široki meri intervenira ob prvem znaku gospodarske depresije z investicijo močnih kapitaioi;, kakor je napravila leta 1.945. Vendar pa potrebuje vlada, zato da bo lahko začela tako politiko, predvsem učinkovito davčno politiko. Dokler bodo davčne utaje v Italiji na škandalozni višini, na katero so prišle, bo vlada brez moči do vprašanj, ki jih mora rešiti. Dokler velja davčna utaja za dokaz spretnosti, in dokler se skuša izogniti plačevanju denarnih kazni, ali pa velja 10 za navaden incident brez moralne ali materialne posledice, ne bo mogel nihče obsojati delavcev zaradi njihovega odločnega odpora proti neopravičljivemu in nemoralnemu stanju. Davčna zakonodaja v Davčna zakonodaja, ki hoče. na eni strani določiti odnos in l.o-valci in vlado, in ki z druge strani odklanja Polaganje zapornih kazni za utajevalce, prav gotovo ne prispeva k ozdravljenju sedaj že nevzdržnega položaju. Javna oblast, ki spričo obtožb javnega mnenja in parlamenta samega ne reagira takoj in neizprosno proti davčnim utajevalcem kakor proti vsakemu drugemu kršitelju zakona, ne more zahtevati zaupanja državljanov. Zaradi tega morajo indu- strijci in italijanska vlada nositi težko odgovornost za položaj v deželi. Proračun, ki ga je predložil minister Pella v parlamentu, je zrcalo položaja, ki se de- jansko ne namerava rešiti. Težiti izključno po izenačenju proračuna v položaju, kakršen je sedanji, ni znak težnje, ki bi temeljila na volji temeljitega reševanja vprašanj italijanskega gospodarstva in na širokih pogledih. To tem bolj. ko se izenačenje proračuna išče s čim večjo omejitvijo izdatkov in samo — v drugi vrsti — z davčno politiko. Izenačenje proračuna, doseženo na podlagi takih predpostavk, pomeni izenačenje, ki se doseže na breme življenjske ravni delavstva. O milijonih Italiajnov, ki se vsega tega zavedajo, in o milijonih drugih Italijanov, ki se sicer ne zavedajo popolnoma vzrokov svojega žalostnega položaja, iščejo izhoda ter še dvigajo proti revščini in proti nevarnosti revščine ni mogoče reči, da nimajo prav. Nimajo pravice! 2e na treh predstavah se I dovolijo tržaškim Slovencem v gledališču «Verdi« pri iz- uživanja najelementarnejših vajanju Rossinijeve opere pravic, dokler Bartoli uprav mn ________Xr\ I 1 -in nltčinn Iripr rtTPhitin KAIRO, Ifc. — Britanski poslanik v Kairu sir Ralph Ste-venson se je danes sestal z e-giptovskim zunanjim ministrom Favzijem. Domnevajo, da je Stevenson protestiral zaradi egiptovskih obtožb, da so uradnik; britanskega poslaništva kovali zaroto skupno z »Muslimansko bratovščino«. Istočasno je svetovalec britanskega poslaništva Evans obiskal notranjega ministra polk. Mohiedina. «Viljem Tell« ponavljajo šovinistične italijanske demonstracije. O tej zadevi smo pred dnevi v našem poročilu o premieri že povedali svoje mnenje. No, zdi se, da ima tudi tokrat iniciativo v rokah Bartoli, ki se je temu primerno na tretji predstavi tudi obnašal. Predvsem je dejstvo, da večina gledalcev — ne glede na to, da občinsko gledališče ((Verdiu ni prostor za politične manifestacije, ko so v njem gledališke predstave — obsoja histerične izlive dobro znanih ogentov rimskega imperializma, katerih početje smo imeli priliko opazovati ob začetku lanskega novembra. Nadalje moramo poudariti, da spričo vsebine omenjene opere nimajo ti agenti rimskih zatiralcev in zasužnje-valcev prav nobene pravice istovetiti svoje aborbev z borbo za svobodo katerega koli naroda. Ti agenti so sami pralf takšni zatiralci slovenskega naroda, proti kakršnim bi hoteli s svojimi demonstracijami pokazati, da se borijo. Dokler Bartoli et comp, ne Ija občino, kjer prebiva več kot ena tretjina članov, katerih jezika ne samo da ne razume, temveč ga tudi noče razumeti (in to z visokim prezirom poudarja), dokler se on in njegovi rimski funkcionarji borijo proti pravici Slovencev, da imajo vsaj eno šolo, ki jo lahko takšno imenujemo, dokler javno skriua vzroke samomora brezposelnega mladinca, dotlej niti on niti njegova šovinistična klika nimata nobene pravice govoriti in manifestirati borbo za osvoboditev nekega naroda. In če ima na predstavi «Viljema Tella« kdo pravico manifestirati in demonstrirati proti zasužnjevanju, smo to mi, tržaški Slovenci, ki bi z vso prauico smeli razprostreti čez ves oder v gledališču sVerdin velik napis: «Naj živi borba slovenskega tržaškega ljudstva za dokončno osvoboditev izpod vseh zasužnjevalcev, začenši z Bartolijem in njegovimi šovinističnimi pajdaši pa do angloameriške vojaške uprave, ki te rimske imperialistične agente ščitite npohisnki ihikvi Na današnji dan se je leta 1943 pričela IV. sovražna ofenziva proti NOV in PO Jugoslavije. DANES, nedelja 17. januarja Anton, Zvonimir Sonce vzide ob 7.41 in zatone ob 16.49. Dolžina dneva 9.08. Luna vzide ob 15.05 in zatone ob 6.31. JUTRI, ponedeljek 18. januarja Sv. Petra st. v Rimu, Vera POZIV UPRAVNEGA ODBORA SKLADA ZA ZIMSKO POMOČ VSAK NAJ PO SVOJIH MOČEH POMAGA UBLAŽITI BEDO BREZPOSELNIH DBUŽIN Okrožnica odbora sklada za zimsko pomoč vsem ustanovam in organizacijam, sindikalnim komisijam, tovarniškim odborom itd. «Bratovščina sinjega galeba » Upravni odbor sklada za zimsko pomoč brezposelnim delavcem je izdal na prebi valstvo naslednji poziv: «Meščani! Tudi letos je odbor za zimsko pomoč začel delovati z namenom da pomaga vsem tistim, ki so brez dela in zaslužka in ki jim zimski čas povzroča še večje težave. Pozivamo vas na sodelovanje pri tej dobrodelni socialni pomoči, ki naj olajša bedo družin brezposelnih delavcev. Moralna dolžnost nas vseh je, da pomagamo tem nesrečnim someščanom. Vsi naj se torej udeležijo nabiralnih akcij vseh občin področja, da bomo lahko zagotovili potrebnim ljudem čimvečjo pomoč. Naj Trst tudi ob tej priložnosti dokaže svojo svetlo tradicijo dobrotnika. Denarne prispevke za sklad za zimsko pomoč sprejemajo vse podružnice mestnih bank in ustanova U. P• l. v Ulici Silvio Pellico 4». Poleg tega je odbor za zimsko pomoč poslal vsem ustanovam in organizacijam o-krožnico, v kateri jih opozarja na kampanjo za sklad zimske pomoči. Okrožnica se glasi: «1. Z namenom da pomaga vsem revežem in predvsem brezposelnim delavcem v zimskem času. je odbor za sklad zimske pomoči sklenil obrniti se na vse ustanove in organizacije, delodajalce in delavce s pozivom, naj pristopijo v to prostovoljno nabiralno akcijo za sklad zimske pomoči. 2. Med tem ko odbor poudarja prostovoljni značaj te nabiralne akcije, podčrtuje tudi pomembnost plebiscitarne udeležbe vseh meščanov pri tej iniciativi, ki naj s tem dokažejo svojo socialno solidarnost z vsemi, ki ne razpolagajo z dovoljnimi sredstvi za vzdrževanje sebe in svoje družine. 3. Apeliramo na vse notranje sindikalne komisije, tovarniške odbore in tovarniške sindikalne zaupnike, ob njihovi odsotnosti na delodajalce, naj bodo iniciatorji je nabiralne akcije v okviru svojih delovnih mest in naj hkrati prepričevalno vplivajo na delavce, da bodo vsi sodelovali pri nabiranju le pomoči. Dobro bi bilo, da bi v ta n amen razdelili med delavce nabiralne pole na katerih naj bi bilo razvidno ime in znesek darovalčevi). Zimsko pomoč tudi tuberkuloznim delavcem Odbor zveze tuberkuloznih delavcev je poslal oddelku za delo pri ZVU in ravnateljstvu zavoda za socialno zavarovanje pismo, v katerem zahteva, da se izredna zimska pomoč brezposelnim raztegne tudi na tuberkulozne delavce, ki dobivajo post-sanatorialno pomoč. V pismu poudarjajo, da je sedanja pomoč tuberkuloznim delavcem (nekateri dobivajo 500 lir dnevno, drugi pa samo 5000 lir mesečno), za tuberkulozno osebo prenizka. Za to zahtevajo, da se ukaz ZVU št. 147, ki določa izredno zimsko pomoč brezposelnim, spremeni v toliko, da se iz- redna zimska pomoč brezposelnim za dobo 90 dni raztegne tud; na osebe, ki uživajo post-sanatorialno podporo in pokojnino INPS za tuberkulozne delavce. Cepljenje živine proti slinavki Glavno ravnateljstvo veterL narske službe je stavilo na razpolago okrog 2000 doz imunitetnega cepiva, s katerim bodo v prihodnjih dneh cepili živino proti slinavki. Cepili bodo predvsem tisto živino, ki zaradi poljedelskih del ali pa zaradi paše zahaja čez mejo. To cepljenje spada v okvir najjrta za borbo proti škodljivim boleznim. ■ Skupina otrok, ki nastopa v mladinski igri ^Bratovščina sinjega galeba«, ki jo bo danes popoldne uprizorilo SNG v dvorani v Skednju. TISKOVNA KONFERENCA ZDRUŽENJA PRODAJALCEV NA DROBNO Izreden porast davčnih pristojbin glavni vzrok za povišanje cene kavi Po podatkih proizvajalcev express-kave naj bi zaslužek pri skodelici kave znašal le 0.60 lir - Ta trditev je prav gotovo neute< meljena, upravičena pa je seveda kritika občinske davčne politike Nameravani, odnosno sedaj . bine. Velik del teh razlogov i vilnimi novimi in povišanimi že skoraj odločeni dvig cene je brez dvoma utemeljen, saj ! dajatvami in istočasno tudi, cirnriBli^p itavp s 35 na 4f) lir so se v zadnjem času res da bi baristi zaenkrat še lah- skodelice kave s 35 na 40 lir je še vedno predmet živahnih razprav. Ni več dvomov da bo do dviga cene ,res prišlo, saj morajo o tem razpravljati samo še baristi in kavarnarji, ki prodajajo tudi alkoholne pijače na svojem sestanku 19. tega meseca. Ti bodo prav gotovo prišli do enakega zaključka, kot so pri. šli pred dnevi že lastniki barov, mlekarn in podobnih lokalov, ki ne prodajajo alkoholnih pijač. Združenje prodajalcev na drobno je zaradi naravnega odpora prebivalstva proti zvišanju cene včeraj popoldan sklicalo tiskovno konferenco, na kateri so predstavniki te kategorije skušali obrazložiti vzroke za dvig cene. Oni trde, da ni glavni vzrok porast cene kave na svetovnem trgu in v Trstu, temveč izredno narasle davčne, fiskalne in druge številne pristoj- SPOROČILO RAVNATELJSTVA CRDA SINDIKALNIM PREISTAVNIKOM NAMESTO N0TIH NAROČIL skrajšan delovni urnik GRDA Skrajšan delovni urnik za 4 ure bo veljal za delavce «izven produkcije« ■ Z novimi deli slabo kaže Ravnateljstvo CRDA je sporočilo sindikalnim predstavnikom vseh podjetij CRDA v Trstu, Miljah in Tržiču, da bodo od jutri naprej, za vse delavce ki so «izven proizvodnje«, skrajšali delovni urnik od 44 ur na 40 ur tedensko. Ti delavci bodo delali samo pet dni v tednu in sicer od ponedeljka do petka. Sindikalni predstavniki niso še zavzeli stališče do tega sklepa, ker se morajo fyej posvetovati z delavci. R Gornji sklep ravnateljstva CRDA odkriva sedanje kritično stanje dela v tržaških in trliških ladjedelnicah. Pomanjkanje dela v teh velikih podjetjih povzroča že dalj časa vsem sedaj zaposlenim delavcem in tudi vsemu prebivalstvu velike skrbi. Oblasti in predstavniki ravnateljstva CRDA pa že nekaj časa zagotavljajo, da so v teku važni razgovori za nova naročila, ki naj bi trenutno preprečila zaostritev krize. Hkrati pa so zagotavljali, da delavci, ki so sedaj zaposleni v podjetjih CRDA, ne bodo odpuščeni ali pa prikrajšani pri zaslužku. Sklep ravnateljstva CRDA Pa dokazuje prav nasprotno. Delavci, ki so «izven proizvodnje«, katerih število bo že v prihodnjem mesecu naraslo na čez 1500, bodo od ponedeljka naprej delali 4 ure manj tedensko. Znano je tudi, da znaša plača industrijskega kvalificiranega delavca 1593,95 lir dnevno. Ce to pomnožimo na 5 tedenskih delovnih dni, vidimo, da bodo vsi kvalificirani delavci Crda. ki so prizadeti po gornjem sklepu, prejemali tedensko 0970 lir ali 27.880 lir mesečno, ne upoštevajoč praznike med tednom. Po zadnjih izjavah župana Bartolija na petkovi seji občinskega sveta pa lahko sklepamo, da bodo tržaške ladjedelnice še dolgo brez novih naročil. To pomeni, da se bo kriza ladjedelnižke industrije v prihodnjih mesecih povečala in da bo še večje število zaposlenih delavcev proglašenih za »izven proizvodnje«, če ne bodo celo nastopili novi odpusti, Bartoli je zagotovil, da se občinski odbor in ZVU zelo zanimata za nova naročila. Dodal pa je, da ni vse od njih odvisno. ZVU ima na razpolago dve tretjini denarja za gradnjo dveh trgovskih ladij Manjka pa še tretji del državnega dopolnilnega nakazila, ki ga mora odobriti rimsko zakladno ministrstvo na osnovi zakona o dopolnitvi stroškov za gradnjo ladij v italijanskih in tržaških ladjedelnicah, ki morajo nabavljati surovine na italijanskem trgu. Bartoli je izrazil tudi bojazen, da ta odobritev ne bo mogla priti tako hitro zaradi nastalega političnega položaja v Italiji z vladno krizo. To pomeni, da se bo delo v tržaških ladjedelnicah, takoj ko bodo prihodnji mesec končali gradnjo dveh ladij, ki jih gradijo v ladjedelnici Sv. Marka, še zmanjšale. Ponovno preložena razprava Belihar-Sartori Včeraj se je pred kazenskim sodiščem nadaljeval proces proti občinskemu svetovalcu in odgovornemu uredniku lista »Corriere di Trieste« dr. Beli-harju, katerega toži zaradi obrekovanja in žalitev direktor za gospodarstvo in finance dr. Sartori. Belihar je namreč na neki občinski seji spravil v zvezo prihod Sartorija v Trst in njegovo tesno povezanost z beneškimi gospodarskimi krogi in padec prometa skozi tržaško pristanišče ter istočasni dvig prometa za skoraj isti obseg skozi beneško pristanišče. 2e na prvi razpravi se je sodišče v glavnem ukvarjalo s proučevanjem raznih statističnih podatkov in obravnavalo vzroke padca odnosno preusmeritve dobrega dela tržaškega prometa proti Benetkam Na takratni razpravi predloženi podatki niso pokazali ravno v dobri luči sedanjo upravo Trsta, zato je včeraj advokat civilne stranke izročil sodišču obsežen statistični material, s katerim nai bi dokazal, da se promet tržaškega pristanišča ni znižal zaradi beneške konkurence. Kljub avtoritetnim podpisom, ki stoje pod to statistično razpravo, saj jo je sestavil šef oddelka za zunanjo trgovino tržaške trgovske zbornice dr. Mcrel in podpiral predsednik cap. Cosulich, se je dr Sartori skušal izogniti nadaljnji razpravi o vzrokih za padec prometa skozi tržaško pristanišče. Sodišče, ki je predloženi dokument proučilo mHA dobro uro trajajočim odmorom, pa ni bilo tega mnenja in smatra ravno vprašanje prometa za glavni vozel vse obtožbe in je zaradi tega ponovno preložilo razpravo na 6. februar. dvignile skoraj vse pristojbi ne in zrasle nove takse in dajatve kot gobe po dežju. Predstavniki združenja so tako na včerajšnji tiskovni kon. ferenci navedli, da so se od oktobra 1951, ko so dvignili ceno skodelice kave s 30 na 35 lir, dvignili med drugim sledeči obratni stroški: Stroški za osebje: za 120 lir draginjska doklada, za 50 lir osnovna plača in za 150 lir vse socialne dajatve. Znatno so se dvignile vse tarife ACEGAT. Cena mleka se je podvojila, kar velja tudi za takso na obrtno dovoljenje, ki se ji še pridružuje občuten davek na obrtno dovoljenje, ki znaša tudi do 30 odst najemnine. Reforma «Vanoni» pa je dvignila vse ostale davke, ker se ni dvignila samo dohodnina, temveč tudi vsi ostali davki, katye računajo na osnovi dohocmine. T?oleg tega je občina med tem časom dvakrat podvojila najem, nino za uporabo javnih prostorov in znaša sedaj 2200 lir letno za vsak kvadratni meter; narastel pa je tudi davek na vsako pipo pri aparatu za ekspresno kavo in znaša sedaj 2000 lir za pipo. Vsem tem državnim In zlasti občutnim občinskim davkom pa je treba še prišteti razne prispevke, kot prispevke za turizem, za 1NAIL itd. V ponedeljek pa bo pričel veljati še nov davek na visoko alkoholne pijače, ki bo znašal približno 10 odstotkov cene. Po računih omenjenega združenja znašajo vse zgoraj ome. njene in vse druge številne takse in davki okrog 40 odst. končne cene vsake skodelice kave. Pritožbe baristov nad visokimi davki so brez dvoma upravičene in še enkrat govore o nepravilni davčni politiki, katero vodi tako ZVU kot tržaška občina. Vendar pa niso tako prepričljivi vsi ostali razlogi, zaradi katerih naj bi prišlo do novega povišanja cene. Zlasti pa ne more prepričati njihov račun o sestavnih delih stroškov za vsako skodelico kave in ocena končnega dobička, ki naj bi ga imel barist od vsake skodelice kave. Po tem računu porabijo za vsako skodelico: za 15 lir kave (računajo 7 gramov kave po 2200 lir), za okrog 3 lire sladkorja in za 2 liri mleka Skupno znašajo torej stroški za material 20,4 lire. Tem stroškom pa je treba prišteti še stroške za osebje, za najemnino, za elektriko in plin in končno vse takse in davke ki po računu baristov znašajo za vsako skodelico okrog 14 lir. Skupno stane po tem računu vsaka skodelica kave 34,4 lir in ima pri njej barist komaj 0,60 lir čistega dobička. Pri tem ni vračunana amortizacija oziroma stroški za obnovo lokala. Ce bi prišteli še to, bi ugotovili, da delajo bari z izgubo! Taka trditev pa seveda ne vzdrži resne kritike. Vsi vemo, da bari še vedno delajo in da prinaša glavni zaslužek ravno kava. Vemo tudi, da številni bari še do sedaj niso dvignili ceno na 35 lir in da poslujejo še vedno s staro ceno 30 lir za skodelico. Ne bi se spuščali v podrobno proučevanje vseh gornjih postavk, ker bi bilo preobširno, in lahko zaključimo, da so skoraj vse številke nekoliko previsoke razen tistih, ki se nanašajo na takse in davke. Tudi dvig cene kave na debelo ni v Trstu zaenkrat ":e tako občuten, da bi zahteval povišanje cene v barih. V našem listu smo že ugotovili, da se je cena kave za vsako skodelico dvignila le za 1 liro do 1,20. kar trde tudi baristi sami. Iz vseh navedenih podatkov lahko torej zaključimo, da nosi glavno krivdo za dvig •cene občinska uprava s šte- ko obdržali staro ceno. To pa seveda le, če bo občina končno izpremenila svojo davčno politiko in ne bo obdavčevala potrošnih predmetov in vpeljevala davke, ki zadevajo na koncu le potrošnika, oziroma če cena na svetovnem trgu ne bo vrtoglavo zlezla navzgor. Tončki tn lončke! Kam bomo šli danes? V Boršt seveda, kjer danes praznujejo sv. Antona, ki je postal že tradicionalni vaški praznik. Popoldne pa priredi domače prosvetno društvo eSloveneci) lepo domačo zabavo v dvorani. Nastopil bo mešani in moški zbor, domači diletanti pa bodo uprizorili veseloigro v štirih dejanjih «Zvezda repatica». Med točkami bo igrala domača godba. Začetek ob 17. uri. Vabljeni vsi, pridi te! Velik plen tatov v potapljačevem stanovanju Včeraj je 41-letni potapljač Attilio Paropat iz Pisciolona pri Miljah 607 prijavil policiji, da so se neznanci splazili skozi okno njegovega stanovanja v spalnico ter mu ukradli 910.000 lir v gotovini, dve zlati zapestnici in zlato verižico. Oškodovan je za 930 tisoč lir. Paropatova žena je namreč denar pred nekaj dnevi prinesla iz banke ter vse skupaj spravila med perilo v omaro. Ukradeni denar so potapljačevi prihranki z dela. M Jozeia Kožuha ni voc med nami Smrt je zopet posegla v vrste starih, čvrstih in zaved nih tržaških Slovencev. Včeraj popoldne je nenadoma preminil tov. Jože Kožuh Ko se je odpravljal z doma v Tapi pri Miljah v Trst, ga je nenadoma zadela kap in je med prevozom v bolnišnico u-mrl. Tov. Jože Kožuh je bil med tistimi našimi ljudmi, ki so nacionalno zavest in poštenost cenili pred vsem drugim. Ze od mladih nog je bil posebno aktiven na narodnem področju, predvsem v okviru raznih prosvetnih in naprednih društev. Bil je velik ljubitelj slovenske besede, pesmi in knjige in je kljub častitljivi starosti 77 let stalno prav strastno čital slovenske knjige, predvsem pa je bil navezan na nai «Primorski dnevniku, kar nam je večkrat priznal, ko je prihajal v naše uredništvo na obisk «Zjutraj ne morem piti kave, dokler ne dobim v roke „Primorskega dnevnika” », nam je pravil pred (asom in istočasno potožil svojo bol, da se slovenska mladina v Miljskih hribih tako izgublja- Tov. Kožuh je bil tudi stalni podpornik vseh naših socialnih akcij in ustanov in ni bilo akcije v našo narodno korist, pri kateri ne bi s ponosom prispeval. Bil je nadvse zvest obiskovalec predstav našega gledališča in spominjamo se ga kako ponosen je bil ob uspešnih uprizoritvah lani na stadionu ePrvi maju. Pa tudi poslednje predstave SNG je vestno obiskoval in kot da bi usoda hotela še t> zadnjem trenutku njegovega življenja potrditi njegovo povezanost s slovensko kulturo, je prav včeraj na svoji poslednji poti bil namenjen ravno u Trst po vstopnice za današnjo uprizoritev SNG. Nai bo tov. Jožetu Kožuhu, kremenitemu možu, plemenitemu značaju in trdnemu Slovencu lahka naša domača obmorska slovenska zemlja. Njegovim preostalim naše iskreno sožalje (kbitake im pokorila) Sinoči v Avditoriju Lep uspeh mladih godbenikov iz Ljubljane Ce je kdo prišel na včerajšnji koncert mladinskega simfoničnega orkestra dijaškega doma elvan Cankar« iz Ljubljane z mislijo, da bo videl še več ali manj začetniške muzikante, se je bridko zmotil. Orkester, ki je včeraj nastopil v Avditoriju in ki bo svoj koncert ponovil danes popoldne istotam, je že krasno vigran korpus, ki muzicira s sigurnostjo in kar dovršeno preciznostjo. Nam Tržačanom pa je lahko še posebej v ponos, da vodi ta orkester naš rojak, Lonjerc Oskar Kjuder, ki tako obenem nadaljuje vrsto tržaških glasbenikov, ki so vedno dajali tehten prispevek k razvoju slovenskega glasbenega življenja. Včeraj so nam mladi glasbeniki zaigrali najprej prelepo kolo iz Gotovčeve opere «Ero iz onega sveta«. Krasne folklorne melodije so potegnile občinstvo, da je bilo takoj v kontaktu z izvajalci, ki se je ohranil tudi pri ostalih točkah programa, naj bo pri sledeči Schubertovi eNedokon-čani» ali pri Schumannovem koncertu za klavir in orkester in pozneje pri Vrabčevi Simfonični pesnitvi. Težak Schumannov koncert so izvajalci izvedli presenetljivo dovršeno. Posebna pohvala pa gre še Damijani Bra-tuievi za njeno suvereno igranje. Posebnost programa pa je bila krstna izvedba Vrabčeve Sim. fonične pesnitve■ Kritično jo bo še kdo drugi presodil, mi pa lahko že danes zapišemo, da jo je občinstvo toplo sprejelo in komponist je bil že na samem koncertu deležen še posebnega aplavza. Kot končno točko je orkester zaigral Dvorakov Osmi slovanski ples. Po programu pa je še enkrat ponovil Gotovčevo kolo. V It G ZA TRŽAŠKO OZEMLJE bo uprizorilo: danes 17. januarja 1954 ob 15. uri v kino dvorani v SKEDNJU premiero mladinske igre ,,/BlatouHčitm tirnega galeSa“ Spisal: Lojze Filipič po povesti Toneta Seliškarja Režiser: Jožko Lukeš Scenograf: Jože Cesar Nastopajo: Ivo - Oskar Pečai, Miško Renko; Franjo - Marino Barut, Vojko Cesar; Peter - Klavdij Zidarič; Jure - Jožko Benulič; Pero - Vito Svetina; Mihael - Aleksander Kriščak; Mi-leva - Dragica Sirca; Just - Josip Fišer; Brazilija-nec - Rado Nakrst; Jakob - Modest Sancin; Barbo - Srečko Košir; Lo-renzo - Danilo Turk; Ante - Stane Raztresen; Mate - Anton Požar; Tomo - Miha Baloh; Komandant pomorskega poveljstva - Stane Starešinič; Radiotelegrafist Silvij Kobal; Stražar - Julij Guštin. Prodaja vstopnic pri blagajni kina v Skednju danes od 13. ure do pričetka predstave. V torek 19. januarja 1954 ob 20.30 uri gostovanje v kino dvorani v SKEDNJU Gorkega dramo V soboto, 23. januarja 1954 v AVDITORIJU v TRSTU premiera F. Hugh Herbert «Ysakih sto lef» Komedija v treh dejanjih (5 slikah) GLASBENA MATICA v TRSTU ponovi danes 17. januarja 1954 ob 16. uri v AVDITORIJU Koncert mladinskega simfoničnega orkestra lz LJUBLJANE Solistka: Damijana Bratuž Dirigent: Oskar Kjuder. Na sporedu so skladbe Gotovca, Schuberta, Schumanna, Dvoržaka in Vrabca. Rossetti. 15.00: «OčarL.iiva sovražnica«, S. Pampanini, R. Lamo-wreux. Excelsior. 15.00: «Giuseppe Ver- di«, Pierre Cressoy. Nazionale. 15.00: »Ljubezen v mestu«. Filodrammatlco. 14.30: «Toledski ljubimci«, Pedro Armendariz in Alida Valli. ArcObaleno. 14.00: «Naredni,k Bun« Burt Lancaster in Virginja Mayo. Auditorium. 14.45: «Gospa hoče krzno«, Dennis 0’Keefe, Ruth Hussey. Astra Rojan. 14.30: «Moški, kakšni podleži!«, VValter Chiari, Anto-nella Lualdi. Cristallo (Trg Perugino) 14.00 «Parada sijaja«. Grattacielo. 14.00: «San.iana nevesta«, G. Grant, D. kerr. Alabarda. 14.30: »Cesarske vijolice«, C. Sevilla, L. Mariano. Arbton. 14.00: «Kri in arena«, Gregor.v Pečk, Linda Darnell in Rita Hayworth. Aurora. 14.00: «Volkodlaki», An-na Maria Pierangeli in Gene Kelly. Armonia. 13.45: «KriIati vragi«, John Wayne. Garibaldi, 14.00: «Nevadski posti-ljon», VVallace Beery. Ideale. 14.30: «Strašni Dan«, R. Ryan, R. Hudson. Iropero. 14.30: «Ivanhoe», Robert Taylor, Elizabeth Taylor. Italja. 14.30: «Cesarske vijolice«, C. Sevilla, L. Mariano. , Viale. 14.30: «Plymouthski pustolovci«, S. Tracy, G. Tierney. Kino ob morju. 15.00: «Topaz», Fernandel. Massimo. 14.00: »Nahajamo se v pasaži«, Sophia Loran. Moderno. 14.00: «Surovež in lepotica«, Lana Turner, Kirk Douglas. Savi,na 14.00: «Za vse je prostora«, Gary Grant in Betsy Drake Vittorio Veneto. 14.00: «Vdovec , išče ženo«, Van Heflin, Patricia Neal. Azzurro. 14.00: «Kraljica piratov« Jean Peters, Delna Paget. Beiveriere. 14.00: «Dan v New Yorku», G, Kelly. Marconi. 14.00: «Norosti za opero«, G. Lollobrigida, C. Campa-nini. Novo cine. 14.00: «Deželanka», Gina Lollobrigida. Odeon. »Odpadnikovo znamenje«. Radio. 14.30: «2ena z železno krinko«. Z A H VA L A Podpisani smatramo za svojo dolžnost, da se kirurgu dr. Slavku Štruklju javno zahvalimo, ker nam je s svojo sposobnostjo in požrtvovalnostjo z odlično uspelo operacijo v sanatoriju Sv. Justa rešil našo 19-letr.o hčerko oziroma sestro Lucijo Eler skorajšnje smrti. Družini ELER In COK ter mnogi vaščani iz Plavij Objava Kmečke zveze Tajništvo Kmečke zveze obvešča vse dvolastnike, ki posedujejo svoja zemljišča v coni B, da morajo v tekočem mesecu Januarju obnoviti dvo-lastniške izkaznice. Za vsa pojasnila naj se prizadeti zglasijo na sedežu Kmečke zveze v Trstu. g: Vabila so na razpolago v Ul- Roma 15/11, od 12. do 15.30 ure. NEDELJA, 17. januarja 1954. JlKftsiLOVAMiKV C O A '4 n S 'D A 254,6 m ali 1178 kc Poročila v slov. ob 8.00, 13.30, 19.00 in 23.30. 7.45 Jutranja glasba; 8.15 Slovenske narodne: 8.30 Za naše kmetovalce; 9.00 Pester spored narodne in zabavne glasbe; 9.20 Mladinska oddaja »V puščavi in goščavi; 13.45 Glasba po željah; 15.00 Z mikrofonom po Primorski; 16.00 Slovenska svatovska obredja «Koroška ohcet«: 16.30 Promenadni koncert; 17.00 Pester spored narodnih pesmi in plesov; 18.00 Poročila v hrvaščini; 18.30 Popularna parada plesnih orkestrov; 23.00 Zadnja poročila v italijanščini; 23.10 Glasba za lahko noč. T K M I’ It. 306.1 m ali 980 kc-eek 8.30 Lahke melodije; 8.45 Kmetijska oddaja; 9.15 Slovenske pesmi; 11.15 Komorna glasba: 11.35 Vesela glasba; 13.00 Glasba po željah ; 16.00 Malo za šalo . malo zares; 17.00 Koncert zbora »Ivan Cankar«; 17.30 Plesna glasba: 18.00 Koncert godalnega orkestra iz Zagreba; 18.45 Podeželska glasba; 19.10 Slavni pevci; 20.00 Šport; 20.05 Pestra glasba; 20.40 Lahke melodije; 21.00 Gounod: Faust, 1. in 2. dejanje; 23.30 VValdteuflovi in Leharjevi valčki; 22.45 Vabilo na ples. T It N T I. 9.30 Veseli zvoki; 11.15 Glasba po željah; 15.00 Operna glasba; 17.30 Simfonični koncert dirigira Juan Jose Castro; 18.15 Športno poročilo; 21.05 Glasbeni variete. H I. O V 14 .% J ,1 A 327,1 m, 202,1 m, 212,4 m Poročila ob 7.00, 12.30, 15,00, 19.00 in 22.00. 8.15 Slovenske narodne pesmi za prijetno nedeljsko jutro; 9.40 Dopoldanski simfonični koncert; 11.00 Pravljice pripoveduje in uganke stavlja Manica Komanova; 12.45 Zabavna glasba: 15.45 Med kmečkimi pevci in godci; 16.25 Zabavna in filmska glasba; 17,10 Promenadni koncert; 18.20 Pester spored domačih pesmi in napevov; 20.00 Rezervirano za operno oddajo. Danes praznujeta 25. obletnico poroke Anton in Emilija Jakopič. Sin Aldo in ostali so-' rodniki jima kličejo šz na mnoga srečna leta. Trst. Ul. Costalunga, 17. januarja 1954. s OD VČERAJ DO DANES { ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 16. januarja 1954. leta se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo je 18 oseb, porok Pa Je bi,° 6- CERKVENE POROKE: uradnik Antonio Colussi in gospodinja Giuseppina Cortolezis, električar Romano Cimerlait in gospodinja Pia Poggi, CIVILNE POROKE: dr. kom. Edi zetko in Nada Gašperšič, mehanik Glorglo Sbona in gospodinja Anna Maria Stulle, inštalater Giuseppe Fano-Gilll in gospodinja Gisella Sion, mehanik Pictro Paolo Schmeja in delavka Andreina Martellani. UMRLI SO: 41-letni Vincenzo Speranza, 76-letna Frančiška Vodopivec por. Uršič, 77-letni Mar-co Sardo, 72-letna Carollna Stepančič vd. Benečič, 79-letnl Antonio Mlcheli, 24-letna Dora Kobal, 54-letni Giuseppe Scherini, 1 leto stari Giuseppe Gomisel, 78-letni Luigi Cecchini, 79-lctnl Francesco Folega, 20 mhiut stari Maurizio Safret, 69-letna Mar-gherlta Macchini por. Bertocchi, 89-letna Katerina Smrekar vd. Maligoj, 77-letna Emtlia Arreghi-ni vd. Bernardoni, 69-letna Maria Prelesnik vd. Mlazzi, 80-lfttna Lucla Lessi vd. Fragiacomo, 74-letna Tereza Gaberšnik vd, Ro-gatln, 83-letna Margherita Dor-čič vd. Longo. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 8,3, najnižja 3,1, ob 17, uri 8.0; zračni tlak 1020,5 stalen, veter 2 »un vzhodnik, vlaga 71 odstot., padavine 0, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 7,9, PRIHODI IN ODHODI LADIJ V petek je priplula iz Benetk italijanska ladja «Barbara«, prazna. Ob 7, iz Senegalije italijanska ladja »Mantova«, prazna. Ob 7. uri Iz Benetk italijanska ladja «Padovani» prazna. Ob 15, iz N. Orleansa italijanska ladja »s, Glusto« z 9.450 t žita. Ob 15.30 Iz Ravenne italijanska ladja »Alessandria«, prazna. Ob 18.20 z Reke ladja «Loulse Lihes« s 6.400 t raznega blaga. Ob 21,40 iz Londona Jugoslovanska ladja «Učka» s 1.900 t raznega blaga. V petek pa Je ob 8. odplula v Pirej albanska ladja «Teuta« s 320 t raznega blaga. Ob 8.40 v Aleksandrijo angleška ladja »Ivor Jenny», prazna. Ob 9.45 v Benetke italijanska ladja «Barletta» z 263 t raznega blaga in z 11 potniki. Ob 13, v Port Said Italijanska ladja »Rosalba« z 2.200 t raznega blaga. Ob 16.30 v Arsio italijanska ladja «Stadlum», prazna. Ob 18. v Novi italijanska ladja «Padovani» s 55 t lesa. Ob 18.15 na Reko italijanska ladja «Sistlana» s 3.200 t raznega blaga. Ob 20 na Reko jugoslovanska ladja «Rijeka» s 1.300 t raznega blaga. Ob 20.30 v Patrasso italijanska ladja «Carso» s 672 t raznega blaga. Ob 22.45 v Pirej grška ladja »P. Blessas« z 260 kub.m lesa. Ob 24. v Benetke italijanska ladja «Enotria» s 334 t raznega blaga in 25 potniki. Zaradi dela je zaprta cesta med Boljuncem in novim kopališčem v Dolini. Predvidevajo da bo zaprta do 13. aprila. BARI LOTERIJA 30 8 15 12 76 CAGLIAR1 23 30 2 65 42 FIRENZE 67 37 85 5 74 GENOVA 30 33 36 44 26 MILANO 35 77 6 10 49 NAPOLI 59 8 50 87 46 PALERMO 3 43 53 31 85 ROMA 77. 50 52 3 17 TORINO 3 75 62 57 64 VENEZIA 45 33 19 28 60 NOČNA SLUŽBA LEKARN Davanzo, Ul. L. Berninl 4; Millo, Ul, Buonarottl U.; Mizzan, Trg Venezia 2; Tamaro In Ncrl, Ul. Dante 7; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju. I ( GLEDALIŠČE VERDI) Danes ob 16. uri za red »D« v vseh prostorih zadnja predstava Rossinijeve opere «Viljem Tell« z istimi nastopajočimi kot pri prejšnjih predstavah. Razna obvestila FILATELISTIČNI KLUB «L. KOŠIR« Danes 17. t. m. bo od 9. do 12. ure običajni sestanek za zamenjavo znamk. Vabimo člane, da prinesejo svoje prispevke za razstavo. ZABAVNI VEČER V BORŠTU Prosvetno društvo «SIovenec» iz Boršta priredi danes 17. t. m. zabavni večer. Na sporedu je petje (mešani in moški zbor) in veseloigra v štirih dejanjih «Zvezda repatica«. Med posameznimi točkami igra domača godba. Začetek ob 17. uri. Pridite, ne bo vam žal! PROSVETNO DRUŠTVO « I V A N VOJKO« Prosek - Kontovel bo priredilo danes 17 Jan. 1954 ob 16. uri PEVSKI KONCERT v dvorani na Kontovelu. Sodelovali bodo: barkov-Ijanski zbor p.v. Milana Pertota — zbor »Ivan Vojko« p.v. Karla Boštjančiča in solisti. Koncert bo prirejen v spomin preminulega pevovodje Viktorja Čermelja. Za oglase, osmrtnice itd. obračajte se vedno na Upravo »PRIMORSKEGA DNEVNIKA« Ul. sv. Frančiška 20/IH, Tel. 37338. «HKssaso«® PLANINSKO DRUŠTVO V TRSTU priredi v nedeljo 24. t. m-smučarski izlet v Crni vrh. Vpisovanje vsak dan od 18. do 19. ure na sedežu v Ul. Machiavelli 13, II. SMUČARSKI IZLET V CRNI VRH Mladina organizira smučarski izlet v Crni vrh 31, jan. t. 1, Vpisovanje in pojasnila do 31* t. m. na sedežu mladinskega krožka «Spartacus» v Ul. Alfi*' ri 8 vsak dan od 18. ure dalje-MOTOKLUB »JADRAN« OPČINE organizira za nedeljo 31. t. ®, izlet v Vipavsko dolino. Vpisovanje vsak dan od torka 19. t, m. do 21. t. m. od 18. do 19. uri na sedežu. Mladinski krožek prosvetnega društva «Igo Gruden« v Nabrežini vabi mladino in vse odrasle NA PLES, ki bo Nfenes 17. t. m. ob 20. uri v kulturnem domu. Preskrbljeno za prigrizek in pijačo. 1/l/ltMitiice9 razveselite vaše malčke s «CICI8AN0M» in «PIONIRJEM» štev. 4, Vsak stane samo 20 lir in je v prodaji pri raz-prodajalcih »PRIMORSKEGA DNEVNIKA«. ADEX IZLETI 31. JANUARJA 1954 ENODNEVNI IZLET V ŠK0CIJAN DIVAČO 30. in 31. JANUARJA 1954 DVODNEVNI IZLET V PAZIN ROVINJ POLO Vpisovanje do 22. t. m. pri «Adria-Express», Ul. F. Severo 5-b - tel. 29243. Mali oglasi Tiskan časopisni papir v dobrem stanju prodamo po ugodni ceni. — Naslov na upravi lista. ZIMSKE MOŠKE SUKNJE tet površnike dobite po zelo ugodni ceni na Trgu Garibaldi 11, vrata 4. 32-LETNO DEKLE želi spoznati poštenega mladeniča visoke postave enake starosti v svrho ženitve- ponudbe na upravo lista pod SREČA, LEPO OPREMLJENO SOBO S souporabo -kopalnice po možnosti v središču mesta iščem za takoj, Ponudbe na upravo »Primorskega dnevnika«. Janko Kersnik: Zbrano delo, V. del, platno France Mesesnel; Umetnost in kritika, polplatno France Bevk: Izbrani spisi. III. del. platno Steinbeck: Polentarska polica, polplatno . . . Monsarrat: Kruto morje, polplatno................... Aleksander Dumas: Dvajset let pozneje, brošir. 11t 1.200.— 700.— 1.060 — 760.— 920,— 300,— Dobite jih v slovenskih knjigarnah v Trstu, Gorici in Sesljanu Vse naročnike »PRIMORSKEGA DNEVNIKA« v Jugoslaviji naprošamo, da nakažejo po priloženi položnici na «ADIT» - LJUBLJANA, tek. rač. štev. 606-T-892 naročnino za leto 1954. Nakažite po možnosti vsaj za 2—3 masece vnaprej. Mesečna naročnina je din 210.—. * Nenadoma nas je za ved-n° zapustil naš preljubi oč* 77-letni JOŽE KOŽUH in zapustil v globoki žalosti ženo Frančiško, hčer Olgo * možem Henrikom, hčer Ljudmilo z možem Mariom (odsotnim), vnuke, ki jih je zelo ljubil in ostalo sorodstvo. Tret, 17. januarja 1954. ZAHVALA Ob bridki izgubi naše dobre mame Frančiške Uršič r. Vudopii/nc se toplo zahvaljujemo vsem, k! so jo .spremili na njeni zadnji poti. Zlasti pa se zahvaljujemo pevskemu zboru barkovljanskega prosvetnega društva za žalostinke in vsem darovalcem vencev in cvetja. Tnst - Barkovlje, Sušak, Ljubljana, Kranj, 16, januarja 1954. DRUŽINA URSIC Po dolgi bolezni je preminil JOSIP SKliHI.AVAJ (Vani«) v starosti 55 let. Pogreb bo danes ob 16. uri na domače pokopališče na Opčinah. Opčine - Ljubljana, 17. januarja 1954. Žalujoča družina Skerlavaj in ostalo sorodstvo Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da na® je za vedno zapustila naša draga soproga in mati MAKIJA MlltO.ŠIC roj. ŽAGAH Pogreb nepozabne pokojnice bo danes 17. t. m. ob 15.30 iz hiše žalosti v Bazovici št. 27. Bazovica, 17. januarja 1954. Žalujoči soprog, sinova, hči in ostali sorodniki MIHA Naš tedenski pregled r NOVA SLOVENSKA UMETNOSTNA MONOGRAFIJA MARIJA VERA Na dan pogreba velike slovenske gledališke umetnice Čeprav vet svet z velikim zanimanjem spremlja priprave za berlinsko konferenco, so nam v Trstu dogodki v zvezi z italijansko vladno krizo vendarle bližji in zato jih tudi danes postavljamo na prvo mesto. Italijanska vladna kriza tudi v preteklem tednu ni bila rešena, a zdi se, da ne bo rešena tako kmalu. Dogodki so potekali na kratko takole: predsednik republike Einaudi je po večdnevnem posvetovanju s predstavniki raznih političnih skupin šele pretekli torek — na začudenje vseh — poklical k sebi Pello in ga zaprosil za sestavo nove vlade. Vedelo se je namreč, da je vodstvo Krščanske demokracije določilo Pellovega notranjega ministra Fanfanija, ki velja kot nekakšen predstavnik demokristjanske levice, a uradno predstavlja v svoji stranki strujo tako imenovane «demokratske pobude», svetovalo Einaudiju za mandatarja Fanfanija. Ta se je ves teden posvetoval s predstavniki vseh strank, a bilo je le takoj v začetku jasno, da — čeprav tega ni izjavil — ne računa na sodelovanje z Nennijevimi 75 še manj pa s Togliattijevimi 143 poslanci, temveč da mu je glavna naloga: doseči enotno in Jtr-njeno podporo demokristjan-skih poslancev vseh treh struj in pa podporo ali pa sodelovanje treh tako imenovanih malih demokratičnih laičnih strank socialdemokratske, liberalne in republikanske. Po najnovejših vesteh Fan-faniju ni uspelo niti prvo, niti drugo. Najprej so mu odpovedali socialdemokrati ali bolje rečeno, Fanfani je odpovedal njim. Ti so namreč zahtevali, da mora biti v bodoči program nove vlade vključena nedvoumna izjava o republikanskem načelu in pristanek na proporcionalni volilni sistem za volitve v poslansko zbornico, v senat in za upravne volitve v glavnih mestih pokrajin. Fanfani je to odklonil. Danes je Saragat v zvezi s tem upravičeno dejal: ((Prav zares nismo zahtevali luneh, in s tem odvrnil krivdo za Fanfanijeve težave s sebe. Toda kar je hujše, je Fanfaniju odreklo podporo nič manj kot 23 njegovih lastnih demokristjanskih poslancev, ki so včeraj glasovali proti sklepu demokristjanskih poslancev, da bo njihova skupina podprla Fan-fanijevo vlado. Ko pišemo pričujoče vrstice (sobota popoldne), je Fanfani navzoč na sestanku vodstva Krščanske demokracije, in kot poročajo, bo prav za gotovo še danes odšel k Einaudiju ter mu vodal izjavo, da dokončno sprejema mandat brez pridržkov in da bo za-•čel sestavljati vlado. Sicer je Fanfani že v torek, ko je mandat sprejel «s pridržki«, dejal, da so to pridržki samo formalne narave. Ze takrat je bilo torej jasno, da bo ne glede na izid posvetovanj, ki so trajala vse do danes, poskušal sestaviti vlado, bodisi enobarvno demokristjansko, bodisi ob sodelovanju ali ob podpori treh zgoraj omenjenih malih stranic. Sestaviti bo torej moral enobarvno vlado, kakršna je bila Pellova, in se z njo predstaviti parlamentu rekoč: «Pazite vsi, ki se trkate na prša, da Italiji želite dobro: če mi boste izrekli nezaupnico, se bo kriza nadaljevala v nedogled v ogrommo škodo Italije in njenih interesov, za kar pa ne bom kriv in odgovoren jaz, temveč vin. Kje so vzroki vseh teh ogromnih težav za rešitev vladne krize, kje so vzroki vseh sporov znotraj in zunaj krščanske demokracije? Vzroki so v hudi politični gospodarski in socialni krizi V prvi vrsti so v propadanju kapitalističnega sistema, ali kot pravi* znameniti italijanski novinar Indro Montanelli v zadnji številki tedenske ilustrirane revije «Epoca»: «Ni nesreča v težkih odnosih med De Gasperijem in Pello, med Krščansko demokracijo in tako imenovanimi laičnimi strankami, temveč mnogo bolj globoko: v buržoaziji, ki razpada na vseh straneh, ki je izgubila okus poveljevanja in primera in ki zahteva od svojega vladajočega razreda čudeže, katere v Neaplju po navadi zahtevajo samo od sv. Gennara». Takšnih čudežev pa seveda ni in ne bo. Rešitev italijanske krize, je treba torej iskati na poti korenitih socialnih reform, a v kolikor te niso možne v sedanjih pogojih, bo moral italijanski narod to JcH. 20 rešiti na revolucionarni način: z odvzemom ob lott% buržoaziji. Da pa ne bi Fanfani pod morebitnim pritiskom levega krila stranke niti poskušal s sodelovanjem z Nennijem, ki se mu ponuja, je poskrbel ((Nevo York Timesu. Objavil je namreč članek, v katerem grozi, da ima veleposlanica Clara Luce za tak primer posebna navodila, ki se tičejo zmanjšanja ameriške pomoči Italiji Isti list je skušal sicer zadevo ublažiti, vendar s ta Fanfani in italijanski tiste takoj razumela: slednji je v pol-uradni reviji «Esteri« zagoU)-vil, da se kaj takega ne bo zgodilo. $ * * Kakor že omenjeno, »premija ves svet z velikim zanimanjem priprave na berlinsko konferenco. Razgovori o tehničnih pripravah med štirimi vojaškimi poveljniki ^ se v Berlinu že dolgo vlečejo jn včasih se zdijo kar smešni spričo dejstva, da gre za mnogo važnejša vprašanja. Toda za tem se skrivajo druga vprašanja, kakor n. pr. ugled, odnos do Vzhodne Nemčije itd. Do danes so se razgovori v glavnem vrteli, v katerem poslopju naj se konferenca sestane. Rusi odločno odklanjajo palačo biuše štiri-stranske vojaške komandatu-re, kakor odklanjajo z druge strani zahodni predstavniki palačo sovjetskega poslaništva v vzhodnem Berlinu, ker te bojijo, da bi utegnili to tolmačiti kot priznanje vzhodnonemške vlade, kar bi utegnilo «škoditi Adenauerjevemu ugledu». Toda konec koncev bo do konference le prišlo, in upati je, da se bo začela 25. t. m., kakor je bilo določeno. Kakšnih sadov naj pričakujemo od te konference?, Prva mnenja, ki smo jih slišali, opozarjajo, da ne smemo biti preveč optimistični. Nihče sicer ne pričakuje od berlinske konference daljnosežnih sklepov za rešitev nerešenih vprašanj, toda njen uspeh bo izražen tudi z majhnimi sadovi, ki jih je vsekakor mogoče doseči. Glavno vprašanje na konferenci bo vsekakor Nemčija, oziroma njena združitev. Rešitev vprašanja nemške združitve je v interesu nromal-nih odnosov v Evropi in v svetli in bi bila izhod iz sedanjega položaja. S tem v zvezi bi tudi razprava o oborožitvi Nemčije dobila povsem drugačno obeležje, kajti Nemčija ima tako razvito indu-strijo, da bi njeno tako imenovano omejeno oborožitev kmalu spremenila v neomejeno. Vse je odvisno, kakšne sile bodo usmerjale razvoj nemške industrije. Tudi vprašanje avstrijske državne pogodbe je med glavnimi vprašanji, ki se omenja takoj za nemškim. Vse kaže, da so pogoji za pozitivno rešitev te zadeve dozoreli, če se avstrijska državna pogodba ne bo še dalje povezovala z ostalimi vprašanji, ki so seda; še vedno teže rešljiva. V okvir berlinske konference lahko postavimo tudi se. danje razgovore o atomski energiji med Dullesom in sovjetskim poslanikom Zarubi-nom. Za sedaj imajo glavno besedo države, ki so zgradile močno atomsko industrijo. Toda pri tem ne bo moglo o-stati. Vprašanje je, kakšno vlogo naj bi imele pri teh razgovorih majhne in srednje države, uedopustno je, da bi te države ostale samo pasivni opazovalci pri razpravljanju o važnemu vprašanju, ki se tiče vsega človeštva. Pri razpravi o miroljubni uporabi atomske energije mora vsekakor imeti prvenstveno vlogo OZN, ker tajni razgovori in sporazumi nikakor ne morejo koristiti splošni stvari miru, pač pa koristijo le ozkim egoističnim interesom onih sil, ki bi hotele še dalje vladati svet na podlagi njegove delitve na vplivna področja. * * * Pozornost svetovne javnosti je zadnje dni zopet obrnjena tudi na Korejo. Bliža se 2 januar, ko je bilo določeno, da se mora končati dajanje «pojasnil» ujetnikom, ki se ne marajo vrniti domov. Predsednik nevtralne komisije indijski general Timaja je že sporočil, da bo, spričo dejstva, da se obe sprti strani nista mogli sporazumeti o sklicanju politične konference, ki naj bi še pred potekom tega roka razpravljala o usodi 22.000 ujetnikov, ki še dalje odklanjajo repatriacijo, 20. januarja ujetnike vrnil v tista taborišča, kjer so bili, preden jih je nevtralna komisija prevzela v varstvo. V krogih združenega poveljstva se s tem sklepom ne strinjajo in zatrjujejo, da bi morala nevtralna komisija sama prevzeti odgovornost za izpusti-tev teh ujetnikov 23. januarja opolnoči, češ da je treba določbe premirja v tern smislu tolmačiti. Združeno poveljstvo je, kakor že javljeno, napovedalo, da bo te ujetnike 23. januarja izpustilo. Kitajci in severni Korejci pa se s takim tolmačenjem ne strinjajo in zahtevajo nadaljevanje dajanja «pojasnil» ter takojšnjo obnovitev pripravljalnih razgovorov, da st sporazumejo o sklicanju politične konference, ki naj dokončno odloča o usadi teh ujetnikov. Toda tako ne more iti dalje. Izkoriščanje nerešenega korejskega vprašanja za določene politične cilje ene ali drug« velike sile v drugih delih sve. ta gotovo ni pot, ki vodi do sporazuma. V teh okoliščinah je ponovno padel predlog, naj se glav» na skupščina OZN sestane na izredno zasedanje ter naj ponovno razmo-tri celotno korejsko vprašanje in najde pot za njegovo skorajšnjo rešitev. C« ze neposredni razgovori v Panmunjomu niso mogli roditi sadu, zato je toliko boli upravičena zahteva, naj glavna skupščina OZN. sprofčeiu morebitne pristranosti Qjo besedo. NA ČASOPISNEM Monumentalno delo, ki bi lahko bilo v ponos tudi vsakemu velikemu narodu Miha Maleš, Makedonija, — barvne mono-tipije, jedkanice, litografije, litogravure in lesorezi. — Umetnostna galerija, Ljubljana, 1953. — Uredil Zoran Kržišnik. Moderna galerija je svoji zbirki velikih monografij o slovenskih likovnih umetnikih (o Jakcu, Kosu, Tratniku..) dodala novo delo, ki še zdaleč ni monografija o vsem dosedanjem Maleševem umetniškem ustvarjanju. Monumentalno delo z oogato zbirko barvnih in črno-belih reprodukcij Maleševih del, z globoko zaje-tim in zgoščenim Kržični-kovim pospremnim uvodom, Predstavlja vendar več kot nam naslov najavlja. To ni le zbirka najboljših Maleševih grafičnih del o Makedoniji; delo ima globljo, ne-le snovno, predmetno povezavo, — predstavlja nam novo bolj zrelo razvojno fazo enega najpomembnejših sodobnih slovenskih slikarjev, odločilno prelomnico, ob kateri je podvrgel novemu kritičnemu pregledu dosedanje svoje umetniško delo. gri tem je pokazal svojo veliko umetniško življenjskost ter izredno dosledno in izrazito umetniško osebnost, ki le še raste, Maleš je krepko nastopil svojo umetniško pot pred tremi desetletji s skoro revolucionarnim činom za takratno slovensko umetniško življenje, s surrealistično nadahnjemm ekspresionističnim programom, ki ga je prinesel iz naprednejše Evrope. V ciklu slik o Makedoniji, ki datira iz dobe od 1949 do 1953, se nam kaže umetnik mnogo bolj ((realističen«, ako smemo tako imenovati bolj zvesto in dosledno podajanje realne predloge. Toda s tem ni prav nič prenehal biti tudi prejšnji Maleš s svojim liričnim nastrojenjem, ki ga tudi tu opažamo v duhovni poglobljenosti in vživetjem v svoj predmet. Obratno, ako se Maleš drži v prvem *elu svojega cikla, v barv-mh monotipijah, ki so najbolj neposredni, nekako ilustrativni (v plemenitem smislu besede) odraz, ki je najbolj pod vplivom zunanjega predmeta, je vidna v Poznejših grafičnih podoži-vetjih v mnogo večji meri Prejšnja Maleševa umetnostna narava, — v večji odmaknjenosti od predmeta v zrelejši duhovni obdelavi. To je vidno predvsem iz litogravur, jedkanic, litografij in lesorezov, ko se umetnik vrača k svoji običajni grafični tehniki belo-crnega. Tu je posebno zna-c'lna tako imenovana roč-na jedkanica, ki pomeni nov način jedkanja z bolj zajet-no potezo In približuje dosedanjo belo-črno grafiko, fl je skoraj izključno lini-ja-oblika, barvno-ploskovne-mu slikanju, s svojo zajetnostjo, ki zgrabi le najbolj bistveno na predmetu, izključujoč vsako večjo podrobnost, tudi odpravlja potrebo po oblikovanju s senčenjem. s tem doseže vtis nekako dekorativne monumentalnosti. Ako je bil doslej Maleš znan skoro izključno kot Srafik, se je odkril v mo-^otipijah makedonskega cikla tudi kot močan kolorist, ■l je tu celo prevladal in ki čisto prekril oblikovnega stvarjalca ter pokazal tu-1 čisto kompozicijo širokih arvnih ploskev. Medtem Pa v poznejših grafičnih pojavljanjih spet čisto pre-lada njegova običajna obli-ovna piat; v najčistejši o-‘iki v ročni jedkanici ali 'itogravuri. -V Trstu smo že videli na /Maleševi osebni razstavi in j® skupni slovenski grabni razstavi v ((Škorpijonu« prvi del makedonskega Cllcla, nekaj v monografiji objavljenih monotipij, toda le izdaja celotnega cikla nam omogoča oceniti vse umetnikovo delo in razvoj do zadnjega leta sem. Delo je v vsakem pogledu skrbno in vzorno izdelano, s prvovrstnimi barvnimi in črnobelimi reprodukcijami. Izdaja bi bila lahko v ponos kateremu koli velikemu narodu ter je v čast izdajateljem in slovenski grafični industriji. Z. JELINČIČ Miha MaleS Džamija Muslafe paše v Skoplju, Barvna monotipija. Moj najstarejši spomin na igralko Marijo Vero sega do njenih prvih nastopov v ljubljanski Drami, na dve veliki momentalni kreaciji visoke dramatike: na njeno Judito v Hellbelovi tragediji ((Judita in Holofer-nes» in na njeno Heddo Gabler v istoimenski Ibsenovi drami. Bilo je to v dobi kmalu po prvi svetovni vojni, mislim, v letih 1923 ali 1924. Presenetila me je že njena impozantna, junonska pojava heroine. Tista doba je bila prelomnica ne samo v okusu publike kar se vzorov človeških tipov tiče, marveč je ta doba pravkar začela bruhati na dan nove, do takrat skoraj neopažene človeške tipe ali ideale, ki so v naslednjih letih predstavljali okus in vzor publike: tipe, kakršen je bila med filmskimi igralkami Greta Garbo, ki je skoraj dve desetletji predstavljala okus in vzor generacij svoje dobe. Vitke, dolgonoge, skoraj deških oblik, s kratkimi no-sički, z izstopajočimi ličnicami in z izrazito rezanimi ustnicami. Marija Vera je prihajala očitno iz drugega sveta in iz drugih dob. Njen obraz je bil podolgovat, klasično rezan, s fino ukrivljenim, prej dolgim kot kratkim nosom. Njena pojava, njen nastop sta izražala plemenitost visokodramatične heroine. V svoji prvi, deški mladosti sem imel vpogled še v njen svet in v tisti dobi sem videl izražen svoj ženski ideal v tipu, kakršnega je v svoji odrski pojavi predstavljala Marija Vera. Njena igra je predstavljala visoko dramatični patos, ki se je izražal v svojih dramatičnih viških v strogi obrzdanosti in zadržanosti, kakršne zahteva klasična igra. S• to zadržanostjo je njena igra pridobila na notranji intenzivnosti, ki je poznejši ideal, kakršnega je priklical na površje ekspresionizem, ki je puščal prosto pot izrazom vseh notranjih vzburjenj, ni poznal. Taka je bila njena Judita, v žlahtnem smislu klasično patetična, taka je bila njena Hedda Gabler, na vrhuncu tragične odločitve k samomoru še zmerom do skrajnosti obrzdana in zadržana. To dragoceno dediščino bu rgtheatra, razgibano in dovršeno po večletni Rein-chardtovi šoli, je Marija Vera rešila za dvig in■ ople- menitenje ljubljanske Drame in slovenskega teatra nasploh. Dobro še se spominjam, kako je njena patetična in vendar klasično zadržana igra izstopala zlasti s početka iz igre ostalih slovenskih igralk in igralcev, ki so prav takrat dobili s Putjato in Nablocko nekak kontrapunkt k njeni visoki dramatiki z njuno izrazito slovansko realistično igro iz PRjGLtD LANSKOLETNE KNJJŽNE ZlTVE. v AMLML1 POPLAVA CENENIH BROŠIRANIH knjig na Časopisnem papirju Uveljavljajo se tudi dela književnikov iz Evrope in latinske Amerike Ves december so ameriški knjižni poročevalci objavljali svoje letne preglede o vsem, kar je minevajoče leto prineslo novosti na ameriški knjižni trg. Ce tudi upoštevamo različnost okusov posameznih poročevalcev, je vendar njihova skupna sodba, da je bilo knjižno leto 1953 prav tako uspešno kakor leto 1952. Najprej je treba poudariti, da je bilo to leto — leto bogate literarne žetve. Ce so bile kake težave v zvezi z izdajanjem knjig, so bile te prej v zvezi s kvantiteto kakor pa kvaliteto izdaj, to se pravi da so vso težo težav nosili založniki. V letu 1953 ni bila izdana nobena taka knjiga, ki bi se dvigala visoko nad druge in bi bile sodbe o njej in njeni vrednosti enoglasne. Kljub temu pa je izšlo lansko leto več visoko kvalitetnih del. Med čez enajst tisoč knjigami, ki so izšle lani v Združenih državah, je izbral slovstveni uredniški odbor «New York Timesa« kakih 275 vidnejših naslovov, ki se po njegovi sodbi dvigajo nad povprečje. Najbolj bodrilno znamenje se kaže morda v nenavadno velikem številu nadarjenih novih romanopiscev, katerih dela so se lani prvič M^a Malei Torki Iz Tetova, Barvna monotipija. pojavila na knjižnem trgu. Niti v celem desetletju ali morda še več ni toliko ra-manov-prvencev naletelo na tako ugoden odmev ali nastopilo tako obljubljajoče kot v letu 1953. In medtem ko se za ((knjigo leta« doslej kritiki še niso mogli odločiti, je eno splošno priznano, da namreč niti v leposlovju, niti med znanstvenimi deli ni manjkalo kvalitetnih del. Pa tudi kvantitetno ni bilo leto morda šibko, čeprav se založniki pritožujejo. Njihove pritožbe so vsaj deloma upravičene in to zaradi poplave izdanih cenenih broširanih knjig na časopisnem papirju, Knjižice v žepni izdaji so tiskane na časopisnem papirju in je njihova cena prav zato mnogo nižja kakor pa cena navadnih trdo vezanih knjig. Komaj v zadnjih letih so take izdaje postale na založniškem področju eden najvidnejših činiteljev. Danes izhajajo v milijonskih nakladah najrazličnejše vrste literature: od napetih detektivskih zgodb do klasikov, od izvirnih del do ponatisov bestsellerjev, kar vse lahko kupite v vsakem kiosku in skoro povsod tam, kjer so naprodaj časopisi. V letu 1953 je bilo prodanih takih broširanih cenenih knjig več kot kdaj prej. Enega nedavnih ((bestsellerjev«, ki je izšel najprej v običajni izdaji, so v dveh mesecih za tem prodali en milijon 700 tisoč izvodov broširane izdaje. Zanimivo pa je to, da v taki nakladi in taki izdaji izhaja vedno več izvirnih del visoke literarne kvalitete. Mnoge izdajajo tudi trdne trgovske založbe, ki skušajo s cenenimi izdajami ujeti ravnotežje s stroški za izdajo običajnih edicij. Ameriški knjižni trg doživlja nekakšno prehodno dobo. Nekateri bibliofili so mnenja, da se med ameriškimi čitatelji pojavlja vse preveč knjigotržko cenenih izdaj. Bojijo se, da bi tako utegnile nastopiti težave pri presojanju, kaj spada med slovstveno zrno in kaj med pleve, če bo še dalje naraščala poplava cenenih izdaj z novimi in starimi avtorji in naslovi. Nekateri pa drugače mislijo. Mnenja so, da bi mogle te cenene izdaje uvesti v čitajoče občinstvo marsikateri novi slovstveni talent, ki bi drugače sicer nikoli ne prišel do onega priznanja, ki ga prinaša sodba onih, ki se poklicno ukvarjajo le z literaturo «pravih» knjig. A poleg vsega tega je dejstvo, da doživlja danes v Ameriki knjiga revolucionarno spremembo, ko v novi obliki postaja resnična poslanka najširših množic. Zaradi take poplave cenenih del je seveda vedno teže slediti novostim na knjižnem trgu. Nihče — vštevši poklicnega poročevalca — ne bo našel niti časa niti moči, da bi prečital več kot le majhen delček knjig, ki prihajajo iz tiskarn, pogled na seznam del preteklega leta, ki so ga sestavili ti poročevalci, pa vendar pokaže nekai zanimivosti. Med prvimi romani sta bila vsaj dva, ki sta žela splošno priznanje. Prvi, Jeffersona Younga «Dobri mož«, prinaša izdelano zgodbo o črnskem najemniku, ki je pisana s prečudovito preprostostjo in poznanjem lastnih problemov ameriškega juga. Drugi je Charlesa Brace-lena Flooda roman ((Ljubezen je most«. To je tehnično dovršeno, psihološko zrelo delo 23-letnega novinca v slovstvu. Govori o ljubezni, zakonu in življenju imovitih ljudi s tolikim darom za opazovanje, da je prav zaradi tega delo vzbudilo zanimanje. Kot je res, da sedaj še ni mogoče podati kake zaključne sodbe o zares astronomskem številu knjig, ki so izšle v letu 1953, je pa nekaj kljub temu mogoče poudariti Zdi se, da se prepad med poklicnimi kritiki in čitajo-čim občinstvom oži. Med resnimi deli je bilo v lanskem letu več takih, ki so jih o-cenjevalci z navdušenjem sprejeli in so dolgo ostala na seznamu knjig, ki so na književnem trgu najbolj šle. Zgodovinskih romanov je izšlo lani nekaj manj, čeprav je vladalo veliko pov- praševanje po njih. Relativno manj je bilo tudi biografskih romanov, dasi so cvetele literarne biografije. Nekaj novega je bil pojav športnih romanov, ki jih ni mogoče še niti obsojati niti povzdigovati. Omembe vredno je tudi to, da so v lanskem letu dosegla knjigotrški uspeh tudi nekatera dela evropskih književnosti in slovstev latinske Amerike. Med evropskimi deli je treba gotovo omeniti roman «Desi-rše« Annemarie Selinkove, zgodbo jz Napoleonove dobe, ki je bila dalj časa med bestsellerji. Italijanski pisatelj Ignazio Silone je dobil priznanje za svoje delo «Pest robidnic«. Znatnega literarnega pomena sta bila tudi prevoda dveh romanov španskih pisateljev: «Muka» Pereza Galdosa in «Panj» Camilla Josija Cale. Iz Brazilije je prišel roman «Dom Casmurro« Mo-chada de Assisa, v katerem je spoznala ameriška kritika prvi angleški prevod kakega brazilskega dela. Med knjigami, ki so lani vzbudile največ hrupa po Združenih državah — in tudi to je značilno — je več takih, o katerih bi bilo treba spregovoriti. Navedimo le dve deli, ki sta povsem različni; memoarsko delo «Zmaga in tragedija« sira Winstona Churchilla in pa znano poročilo dr. Alfreda Kinseya o spolnem življenju ameriške ženske. Ce že drugega ne, dokazujejo tudi taka dela, da je bilo za ameriški knjižni trg leto 1953 silno radodarno, raznolično in splošno zanimanje vzbujajoče. N. SMITH KNJIŽEVNE NOVINE ZOPET IZHAJAJO Izšla je prva številka ((Književnih novin, revija za književnost in kulturo. Sodelujejo najbolj znani jugoslovanski književniki, u-metniki, znanstveniki in publicisti. ((Književne novine« bodo izhajale vsak četrtek. Naročnina za vse leto bo 900 din, posamezna številka 20 din. Glavna urednika sta Ta-nasije Mladenovič in Djuza Radovič. Redakcijski kolegij pa sestavljajo Oto Bi-halji-Merin, Velibor Gligo-rič, Radomir Konstantino-vič, Dušan Matič in Risto Tošovič. V prvih številkah bo list prinesel tudi prispevke več slovenskih sodelavcev, med njimi tudi dr. Vladimirja Bartola. Stanislavskega Hudožestve-nikov. Iz teh dveh ekstremnih umetniških viškov, iz klasičnega patosa Marije Vere in iz tipično slovanskega verizma Hudožestveni-kov, je pozneje izrastel na podlagi novih domačih izkušenj in v domačih igralskih talent ih, katerim je Nezmanjšano navdušenje za «Vesno» Navdušenje za slovensko veseloigro »Vesna« ni omejeno le na Ljubljano, kjer jo je do 11. januarja gledalo 74.980 gledalcev, temveč ni nič manjše tudi v drugih krajih, kjer so jo doslej predvajali. Tako so v Kranju na Novo leto po četrti predstavi ob desetih ponoči ljudje zahtevali, naj predvajajo film še petič. «Vesno» so predvajali tudi v Celju, kjer je v času predvajanja dosegla 13.200 obiskovalcev. Za primero iz Celja naj povemo, da je doslej v Celju bil najvišji obisk za en film. Celjani se že zdaj priporočajo za reprizo filma. Iz Maribora, kjer film predvajajo že od 29. decembra ob polni dvorani, ni natančnih podatkov, vsekakor pa tudi Maribor po spošnem obisku ne zaostaja za drugimi slovenskimi kraji. V začetku februarja nastopi «Vesna» svojo pot po drugih republikah Jugoslavije, kjer bi jo radi čim-prej videli. Istočasno jo bodo začeli predvajati tudi v Zahodni Nemčiji. Premier v desetih velikih zahodno-nemških mestih se bodo u-deležili glavni jgralci. USPEH PODRECCOVEGA LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA V LONDONU «Malo gledališče« svetovno znanih Podreccovih lutk je želo na gostovanju v londonskem «Princess Theatru« uspeh, kakršnega doživi le malokatero gledališče živih umetnikov. Vittorio Podrecca in njegovih osemnajst sodelavcev so ob štiridesetletnici svoje lutkovne družbe v Londonu s svojimi «čudeži na žici* očarali staro in mlado, prednjačil pred nekaj leti umrli Ivan Levar s svojim v Mariji Veri sorodnim, a vse bolj ekspresionistično sproščenim patosom, tisti odrski stil, ki je danes lasten predvsem ljubljanski Drami, a v manjši meri tudi drugim slovenskim o-drom, in ki zadobiva čim dalje bolj neko specifično slovensko izrazitost. To izenačevanje in prilagajanje obeh ekstremnih odrskih stilov se je vršilo v treh desetletjih postopoma z razvojem ljubljanske drame in njenih igral- , sk ih in režiserskih oblikovalcev. V ta razvoj je v tridesetih letih posegel in ga še bolj pospešil nastop režiserja dr. Branka Gavelle z uprizoritvijo Krleževi h «Glembajevih» in nekaterih drugih del z njegovo tipično balkansko dinamiko, ognjevitostjo in jasnostjo koncepcije. Vendar ostanejo zaradi tega zasluge velike igralke Marije Vere ne samo nezmanjšane, marveč pridobijo zaradi kontrasta, ki ga nudijo igralski koncepciji kake Nablocke ali režiser ski koncepciji kake Putjate ali Gavelle, samo še na pomembnosti kot uravnovešu-joč činitelj. Naravnost nenadomestljiva dragocenost je bilo njeno pedagoško delo, najprej v njeni privatni šoli, pozneje, po osvoboditvi, pa na Akademiji za igralsko umetnost, Marija Vera bo ostala s svojo umetnostjo in s svojim pedhgoškim delom eden izmed temeljnih kamnov v razvoju slovenskega gledališča. Bila je več kot samo velika in ker enkratna, zato tudi nenadomestljiva dramska umetnica. Bila je predstavnik in posrednik enega izmed velikih konceptov dramske u-metnosti: visokodramatične, klasično zadržane igre. Njeno ime bo ostalo za vedno z zlatimi črkami zapisano v zgodovini slovenske odrske umetnosti. VLADIMIR BARTOL 17. januarja lfc>č4 ____________ ! C NICA NA Kadar koli grem po Ulici Acpuedotto, mi oči same od sebe poiščejo sivo štirinadstropno poslopje, ki se po svoji zunanjosti skoraj prav nič ne razlikuje od drugih. Korak mi nehote za hip obstane in pogled mi prebegne vrsto oken. Tam za njimi je vse tiho, kot bi ne bilo nikogar in bi se življenje pred mnogimi leti ustavilo. Nekam blesteč napis... Sartoria ... na desni tik vhoda, pa mi pravi, da temu ni tako in da življenje tudi tu teče dalje. Ni sicer tako kot je bilo nekoč, ko je bila tu v tem poslopju naša šola. Je pač življenje navadnih, preprostih meščanov, ki nimajo nobene krivde, da stanujejo zdaj tukaj. Morda niti ne vedo, kaj pomeni to poslopje nam Slovencem, ne vedo koliko naše bolečine je združene z njim. Vendar se mi zgodi, da me prevzame čudna, skoraj malce zlobna želja. Samo pritisnila bi na kljuko, pozvonila na prva vrata in vprašala, s kakšno pravico so se naselili tu. Seveda bi me začudeno pogledali, meni pa bi postalo hudo, da jih nadlegujem. Odhitela bi stran, v mislih bi iskala one ljudi, ki imajo resnično v rokah oblast in nam krojijo pravico. Povedala bi jim zgodbo o naši šoli, postavila bi pred nje našo terjatev. Zgodba, ki bi jo jim povedala, je pravzaprav na las podobna tolikim drugim zgodbam, ki so se dogodile v četrtini stoletja, ko je pri nas gospodaril Rim. Njena posebnost je samo v tem, da je bila ta zgodba prva v nizu ostalih zgodb. Dogodila se je že tedaj, ko prosvetni minister Gentile še ni uvedel svoje šolske rej or me in ukinil z njo slovenske šole. Tudi v zraku se še niso povsem izgubile obljube generala Petiti di Roreto, da bomo imeli Slovenci še več pravic in še več šol, kot nam jih je dala Avstrija. Toda že je začel delovati še nenapisan in nepotrjen fašistični zakon. Po tem zakonu so se po prekinitvi pouka zaradi takoimenova ne epidemije španske lahko odprle vse šole, samo naša šola na A-(juedotta se ni smela odpreti, Bila je v samem središču mesta m zato je bilo že tedaj določeno, da mora ostati zaprta za vedno. Mi otroci smo zaman hodili okoli nje, postajali na pločniku in strmeli vanjo kot v začarani grad. Morda pa se vendor zgodi čudež! Mora se zgoditi! V svojem srcu je vsakdo verjel in tipal, da se bo zgodil. Nekega dne se bodo odprla vrata, Navalili bomo po stopnicah navzgor. Naša stara debelušna sluginja nas bo o-pominjala, naj ne bomo tako nepočakani in naj si osnažimo poprej čevlje. Za-šutnelo bo v razredih in daleč po ulici se bo razlegalo naše petje: Ljubi maj. krasni maj... Tudi maj je minil in sle- dili so si drugi meseci, čudeža pa le ni bilo. Srca, ki so zaklenila našo šolo so ostala trda. V njih so gospodovali povsem drugačni nagibi in naša otroška srca bi jih nikoli ne mogla razumeti, le slutiti ne. Potem se je nekega dne resnično nekaj zgodilo. Prišlo je tisto najstrašnejše. Se še spominjam, kako smo se na ulicah srečavale sošolke. «Ti, ali veš, kaj je z našo šolo?« smo se spraševale z grozo v očeh. Na uličnem tlaku so zgorele naše knjige, naše risbe, naši zvezki, naša spričevala. Zraven so gorele nagačene živali, ki smo jih vedno s toliko skrbjo prenašali iz kabineta v razred. Goreli so zemljevidi, celo električni kolovrat je gorel in druga fizikalna učila, Vse se je v veliki goreči grmadi sredi ulice spreminjalo v pepel. V naših učilnicah je samevalo polomljeno pohištvo. V tistem hipu še nismo vedeli, kaj je življenje, nismo poznali silnic, ki v njem delujejo, tudi nismo vedeli, kaj vse lahko človeku na-vrže in odvzame, toda le smo jenjali biti otroci. Spoznanje, ki je tedaj prišlo v nas, je bilo bridkejše od vseh drugih poznejših spoznanj. Ubijalo je vero v pravičnost in v človeka. Pisalo se je tisoč devet sto devetnajsto leto in do zakonitega nastopa fašizma je bilo pravzaprav še daleč. Danes se piše leto Usoč-devet sto štirinpetdeset in od zakonite fašistične vladavine smo kljub raznim zakonom, ki so še vedno v veljavi, le odmaknjeni za eno desetletje. Naša stara ulica Acquedotto se še vedno imenuje Viale, kakor so jo bili preimenovali, Z našim nekdanjim šolskim poslopjem pa se je zgodilo tako kot z Narodnim domom pri Sv. Ivanu in s tolikimi drugimi našimi zgradbami. Prisilna prodaja za ceno, ki ni vredna, da bi se tako imenovala. Nekdanje učilnice so pregradili s stenami, nastala so stanovanja in zabrisana naj bi bila skoraj vsaka sled. Menda bi na kupe papirja lahko napisali, če bi hoteli nobenega spoznanja o dolžnosti človeka do človeka, naroda do naroda? In sklepaš dalje: če bi ga bili odnesli, potem bi se ne smel slišati noben ugovor proti slovenski šoli. Se več! Iz njih samih bi moralo priti, da se nam sezida kot povračilo za našo šolo na A-(luedottu novo šolsko poslop -je v središču mesta. Čeprav ne govorimo vedno o tem, čeprav tega nenehno ne poudarjamo, je ta rana še vedno odprta in žgoča, ta naša terjatev še vedno živa. In bilo bi nenaravno, nedoumljivo in tudi nevredno posameznika in naroda, če bi zanjo ne zahtevali povračila, MARA SAMSA : :-v l*;*.... Žičnica na Golico (Kanzel) z zamrzlim Osojskim jezerom ob vznožju ter z Beljakom na skrajni desni, V ozadju Karavanke, za njimi pa Julijske Alpe z Mangrtom in Jalovcem. ZIMSKI SPREHOD_PO SLOVENSKI KOROŠKI „PER NAS JEPADUUELIK SME SACEMU MOZD DO KOLIEN" V lesku in blesku zimskega sonca zadone hribi in doline' žive in vriskajo zasneženi orjaki gorski in strme gorske steze odmevajo od pesmi voznikov..; Kadar blišče vrhovi, grebeni in roglji Karavank in Pece v velikanskih skladih ledu in snega, kadar idilična jezera, Klopinjsko, Vrbsko, Baško, spe in sanjajo o sijajni preteklosti, se skrivajo pred trpko sedanjostjo in kakor uganka bodočnosti ječe pod debelo ledeno ploščo, kadar hodi lisica preko zamrznjene Drave iz Roža na «Hure», vse vode SLAVNA ZGODBA 0 MORNARJU, KI JE PRED 200 LETI PLUL PO NAJVECJIH NEODKRITIH MORJIH «Endeavour», majhna, komaj 30 metrov dolga ladja, je avgusta 1768 odplula iz Plymutha s 94 možmi na krovu proti neznanim morjem in neznanim celinam - Najvažnejše odkritje Cooka: nikjer ni pričakovane «Južne celine» - 'Iragična smrt iebruarja 1779 v boju z domačini Angleški bojni kuter Morje je od nekdaj vabilo človeka! Kot da bi vedel, da mu neobsežne daljave, toneče v obzorjih lahko dajo tisto, česar še ni našel in videl. Toda dolga tisočletja so minila prej kot so ljudje prav po morju povezali oddaljene povzeti vse, kar je bilo v jdežele med seboj in , h svet. In mornarji so s svoji- teh letih po vojni v svetu pa tudi pri nas Zapisanega in izrečenega o Hoveku in njegovih pravicah. . Tako povsod, za nas morda še najbolj slišno v tržaškem občinskem svetu. Toda zdi se, da ko je tam govora o tem, ni s strani pretežnega dela svetovalcev mišljen slovenski del prebivalstva, zdi se, kakor bi ga morda sploh ne bilo. Zato zanj ne sme biti izenačene pravice in do njega ne izenačenih dolžnosti Edino iz tega lahko črpaš razlago, zakaj so vstali V občinskem svetu glasovi proti temu, da dobijo naše šole novo poslopje prt Sv. Ivanu, ki jim je bilo že od vsega početka določeno. In vprašaš se: ali nekateri ljudje res niso odnesli iz obeh vojn, zlasti iz zadnje mi ladjami zbližali narode živeče na vseh celinah. To je slavna zgodba! Iz roda v rod, skozi dolga stoletja so pogumni pomoršča. ki osvajali svet. Poznate raziskovalce, trgovce, potepuhe m srednjeveške pirate, pa kapitane z imeni smorski volk«, «morski vrag», — Ta imena so gotovo zaslužili. Knjige in filmi govorijo o njih, kažejo njihovo neustrašnost, moč, plemenitost in drznost. Za slavo domovine? Za polno mošnjo zlata! Zaradi bojev, dogodivščin in radovednosti — to so bila njihova gesla. Toda to pustimo na stran. Res je, da so iz že poznanih morij zajadrali v tuje in nepoznane vode, zaupajoč svoji moči in srečnemu naključju. Nekateri so za vedno izginili v brez- «HELICOPORT» V SREDIŠČU ROTTERDAMA Prva evropska redna zračna proga z vozilom bodočnosti-helikopterjem Vožnja z letališča do središča mesta zahteva pogosto več časa kot tudi večstokilometrske razdalje z modernim avionom - Nizozemci so to vprašanje zelo ugodno rešili z uporabo helikopterja Vsakdo, ki je že potoval z letalom ve, da je za prevoz na letališče in nazaj v mesto porabil skoraj toliko časa, kakor za sam polet. To pride posebno do izraza v velikih mestih. Tam so letališča tudi 40 km izven centra mesta, sam prevoz z avtobusom pa nikakor ni hiter. Tako potovanje med dvema velikima mestoma, ki nista zelo oddaljena, traja manj časa z avtomobilom, kakor z letalom. Ko so letalske tovarne helikopterje izpopolnile in jih pričele graditi v večjem številu, je ta vrsta letal s svojimi lastnostmi privlekla pozornost letalskih prometnih družb. Saj potrebuje helikopter za pristajanje in star-tanje le malo prostora in mu lahko letališče uredimo kar v parku sredi mesta. In s tem že odpade zamudna vožnja z avtomobilom na letališče in tam prestopanje na letalo. Iz središča enega mesta helikopter lahko popelje potnike kar naravnost v središče drugega mesta. In če potnik potuje na večjo razdaljo, koliko udobneje in hitreje je odpeljati se na letališče • helikopterjem. In koliko imenitneje. Tako so helikopterji postali prometno sredstvo. Sprva so se uporabljali le za prevoz pošte, danes pa prevažajo tudi že potnike. V Evropi je prva uvedla s helikopterji letalski promet belgijska družbena SABENA. V samem središču Rotterdama v Holandiji se med visokimi stanovanjskimi in trgovskimi zgradbami nahaja poravnan prostor porasel s travo. Tudi tu so nekdaj stale zgradbe, a so jih porušile nemške bombe leta 1940. In ta prostor je urejen kakot pravo letališče. Ograjen je. znotraj ograje so progasti rdeče-beli mejniki, v enem kotu je vetrokaz. Opazovalec bi mislil, da je to miniaturno letališče zgrajeno v zabavo otrokom, če ne bi bilo na zgradbi pri vhodu z velikimi neonskimi črkami napisano «HELICOPORTn. Na tem letališču dvakrat dnevno poleti in pristane helikopter, ki vzdržuje zvezo z glavnim mestom Belgije Brusselom Trenutno je to še poizkusno obratovanje in helikopter prevaža le pošto S 1. septembrom pa se je pri- čel tudi prevoz potnikov. Belgijska letalska družba u-porablja na tej progi ameriške helikopterje tipa Sikor-sky S-5o. Med obema mestoma, Rotterdamom in Brusselom leti helikopter na višini 90 do 150 metrov. Ker ima potovalno hitrost 150 km/h, porabi za omenjeno progo z vmesnim pristankom v Antwerpenu 1 uro. Ta helikopter lahko uspešno leti tudi pri močnem vetru in pri slabem vremenu. Toda v zadnjem primeru mora leteti pod oblaki. Vkljub veliki izpopolnitvi je namreč stabilnost helikopterja še vedno šibka točka in zato ni sposoben za letenje v oblakih — za slepo letenje. Na omenjeni progi je zveza s helikopterjem vsekakor ugodnejša kakor z letalom. Z avtomobilom traja vožnja iz središča Rotterdama do letališča v Amsterdamu 11/2 ure, nato z letalom do letališča v Brusselu 1 uro in še tam 1/2 ure od letališča do mestnega središča. Skupaj torej 3 ure v primerjavi s helikopterjem, ki potrebuje za to progo 1 uro. Seveda je potovanje s helikopterjem dražje, toda ne mnogo. breznih daljinah. Drugi zopet, so se po dolgih letih vrnili v rodni pristan. Predstavljajte si — dolga leta plovbe na okorni ladji, daleč od domovine, brez vsakega stika z njo, sami sredi modrine oceanov m le nebo nad njimi. Prebili so se skozi viharje, mimo ostrih čeri in zavratnih prelivov, premagali vetrove in se končno, svojo pot uravnavajoč po zvezdah, le vrnili domov. Prav res, to je veliko dejanje. Sedaj pa o James Cooku, mornarju in raziskovalcu, ki je skoraj pred dve sto leti potoval po največjem in do takrat najmanj poznanem morju na svetu — po Tihem oceanu. V tistih časih so bili v Evropi prepričani (učenjaki kaj hitro trdijo, da je njihovo mnenje zadnja beseda), da je na jugu Tihega morja, južno od že nekaj časa poznane Avstralije, kopna zemlja, u-godna za naselitev. Ljudje no bili seveda pod vtisom številnih odkritij pogumnih pomorščakov, ki so v tisti dobi kar deževala. Kopnino, ki naj bi bila južno od Avstralije so imenovali «Južna celina«. Vse države so jo iskale s svojimi ladjami. Tekmovale so med seboj, da jo bodo osvojile prve in si zagotovile oblast nad njo. In tako je tudi Cook odšel za »Južno celino«. Poslali so ga Angleži. Bilo je leta 1768 in to je bil James Cookova prva daljša pot, James Cook je bil takrat star štirideset let, po činu poročnik .toda vseeno je vodil odpravo v neraziskane predele Tihega oceana. Velja, da je treba drznim ljudem zaupati. «Endeavour» — majhna, vsega skupaj 30 metrov dolga in 9 metrov široka ladja, je avgusta omenjenega leta izplula iz angleškega pristanišča Plymouth. Majhna ladja, toda odlično ime, saj pomeni «Prizadevanje» in odlični so bili možje na krovu. Posadka mornarjev in znanstvenikov je štela 94 ljudi. Celo astronomi so bili med njimi. V takratnem času so namreč proučevali gibanje zvezde Večernice in kot najugodnejše mesto za opazovanje tega planeta so po računih določili točko v južnem delu Tihega oceana. Iz Plymoutha so pluli po Atlantskem oceanu. V zalivu Sucess, na skrajnem južno-vzhodnem delu .lužne Amerike ’je ladja Endeavour zadnjič pred dolgotrajno potjo izpopolnila svoje zaloge vode. Potem so obšli rt Horn in se po nekaj mesecih plovbe na odprtem morju zasidrali na Tahitiju. Tam je James Cook izbral zaliv Matavai za izhodišče svojih nadaljnjih voženj. Preiskal je vse otoke tamošnjega področja, risal zemljevide, spoznaval pokrajino in prebivalce. Vse je natančno zapisal. Ko pa je to opravil, je usmeril svojo ladjo proti domnevni in tako iskani »Južni celini«. Prišel je do Nove Zelandije, ki jo je dobrih 100 let pred njim odkril Tasman. Po takrat niso vedeli, da je Nova Zelandija le otok. Menili so, da je morda celo del Južne celine. Cook jo je z ladjo objadral okoli in okoli in dokazal, da so trditve evropskih zemljepiscev in mornarjev napačne. Tako so potekali meseci in prišel je čas, da se odprava vrne domov. Južne celine niso odkrili, toda storili so marsikaj, zvedeli in videli veliko novega, kar bo močno koristilo tistim, ki bodo v naslednjih letih potovali za njimi. Domov je sklenil Cook potovati mimo rta Dobre na-de. Upal je, da bo ob tej priliki morda vseeno naletel na Južno celino. Uspeha seveda ni imel. Julija 1871 le- ta, pa se je skoraj po triletni odsotnosti zopet vrnil na Angleško. gubili. Pozneje, čez čas, sta zopet prišli skupaj v nekem zalivu Nove Zelandije. Od Angleška admiraliteta je | tam sta obe skupaj odpluli pravilno ocenila sposobnosti Jamesa Cooka. Včasih se je to pravzaprav le redkokdaj zgodilo. Na visokih položajih so n?mreč s', m ijudje in ti proti Tahitiju, na poti nazaj, pa ju je vihar zopet razdvojil. Potem se na tem potovanju Resolution in Adventure nista več srečali ocenjujejo po svoje, kot da Cook je plul naprej in na- bi hoteli zavirati polet mlajših, ki imajo bodočnost še pred seboj. Toda takrat se to ni zgodilo. Čeprav Cook ni odkril Južne celine, je prinesel s svojega potovanja kopico, predvsem za mornarje dragocenih ugotovitev. Takoj so se odločili za ponovno odpravo. To pot so opremili dve ladji z imeni «Resolu-tion» in «Adventure». Z njima je Cook čez leto dni zopet odplul iz Anglije. Bilo je julija meseca. V februarju drugega leta sta se obe ladji iščoč Južno celino v viharju in megli iz- prej. Prišel je do 70,10 stopinj južne širine. Naletel je na led in mislil, da je to meja Južne celine. Se nekaj časa je križaril po južnem delu Tihega oceana, mimo Novih Hebridov in drugih otokov, odkril je otok Južno Georgijo in se leta 1775 vrnil domov. Raziskovalci ne mirujejo! Kot da je nekaj v njihovi krvi, nekaj jih žene po svetu, neznanemu nasproti. Cook je odšel še na tretjo — in zadnjo pot. Iz Anglije je odplul 1776. leta z nalogo JADRANJE NA VODI > Z;.-:* ■XV m i WmwM$ Hm znane, enako tudi ne vemo mnogo o jadranju Femčanov, izkušenih mornarjev starih časov. Iz upodobitev antičnih umetnikov vemo le, da je bil zakrivljeni leseni opornik na krovu okrašen s konjsko glavo, zadnji pa z okraskom, po-I dobnim ribi. V klasični Grčiji najdemo trieres, ki Je bilo si cer vozilo na vesla, a je imelo dva križna jambora z jadri. Podobna jadra je imela tudi znamenita vikinška vojna ladja Normanov. Prave jadrnice so nastaie šele med križarskimi vojnami v XII. in XIII. stoletju. Kot posebno važne jadrnice moramo omeniti španske «cara-bele», na katerih je Kolumb konec XV. stoletja odkril Novi svet. Na severnih morjih so plule «kogge», okorne, trebušaste jadrnice. Nadaljnji razvoj trgovskih jadrnic je privedel tudi do slovečih vojnih jadrnic, kakršna je bila Nelsonova admiralska lacJja «Victory», znana iz trafalgar-ske bitke, kjer je Nelson z zmago nad združenim špan-sko-francoskim brodovjt-m po. stavil temelj angleški pohorski nadvladi. Po novih poteh so šli Američani, ki so zabeli okrog polovice 19. stoletja graditi «clipperje», hitre, dolge in ozke jadrnice. Z njim so v ZDA vtihotapili mnogo opija. Največja jadrnica, ki je bila kdaj zgrajena, je petero-jambornik »Prusija«, ki je splula 1902, a je že 1911 nasedla v silnem viharju pred Dovrom. Bila je 133 m dolga, odrivala je 11.000 ton, površi- Angleska linijska ladja «Souvereing of the Sean iz 17. stoletja Zgodovina jadranja nas vo-.na jader pa je bila 5500 m2. di vse do starih Egipčanov v I Velike jadrnice delimo v tretje tisočletje prea :.&šim j eno-, eno in pol, dve- tri- in štetjem. V grobnici laraona tudi več janibornike. Med pri Abusirju so našli reliefno eno. in dvojambornike prište- podobo jadrnice z visoko vamo tudi jahte; izprva so bi. dvignjenim sprednjim in zad- le jahte hitre jadrnice ki so njim delom. Podrobnosti niso jih uporabljali za lovljenje tihotapcev v Angliji in na Danskem, posluževali pa so se jih tudi tihotapci sami. V splošnem velja za jahte jadr-! nica, r.e manjša od o m, lepe oblike, da je zaradi svoje podvodne linije hitrejša in okretnejša kakor druge jadrnice enake velikosti. Po podvodnem sistemu gradnje ločimo jahte z gred-lom (premična zelezna plošča, ki tiči skozi rez v notranjosti čolna različno globoko m se ob pristajanju izvleče) name. njene plitvim vodam, zlasti jezerom, in jahte z obtežilom. Taka jahta se stabilizira z železno ali svinčeno utežjo, ki je pritrjena na vzdolžnem nosilcu. Tako nudijo jahte dovolj odpora stranskemu vetru in jih ob pravilnih obtežilih veter minimalno bočno odnaša, kar bi sicer pomenil) občutno izgubo brzine. Velikost jahte so včasih meri'i s pro-storninskimi meram.': danes jih v Angliji oceniujejo po teži, drugod pa govore o njenih dolžinah. Po uporabi ločimo jahte v dirkalne, katerih sistem gradnje, jadra in vrvi je namenjen zgolj tekmovanju, in kri žarke, namenjene za udobno daljšo plovbo. Prvo športno jadranje se je pojavilo v pivi polovici 18. stoletja, ko so v Angliji ustanovili (.The Wa. ter-Club ofe the lurbjur of the Corc», ki je za*el prirejati redne regate. Mednarodna federacija »International Yacht Racing Union* je bila ustanovljena šele leta ld07 in obnovljena 1919. naj odkrije, če v resnici obstaja morska« pot med Hud-sonovim zalivom in Tihim oceanom. Zopet je krenil proti jugu. Prišel je do Kergulskih otokov in po vožnji mimo Tasmanije pristal v že poznanih krajih na Novi Zelandiji. Od tod je odšel na Tahiti in potem usmeril kljun svoje ladje v smer severno ameriške obale. Odkril je Send\vich o-toke, prišel do Havajev in ne vemo zagotovo, če je bil James Cook prvi belec, ki je stopil na Havajske otoke. Res pa je, da je prvi seznanil Evropo z njimi. Po dolgih mesecih je pristal nato na obali Alaske in potem zaplul v Beringov preliv. James Cook je v zemljevid vrisal dele tamošnje ameriške in azijske obale. Na poti nazaj je sklenil, da bo raziskal bolj podrobno še Sendwich otoke. Februarja 1779 leta pa je padel v boju z domačini, prav v trenutku, ko se je vkrcal v čoln, ki bi ga prepeljal na ladjo. Zanj je bila tretja dolga plovba končana. Takšno je bilo življenje James Cooka, mornarja-razisko-valca, ki so ga z nevzdržno silo vabile nepoznane dežele in dolge nevarne poti. Bil je najboljši med najboljšimi, neugnan in nestalen, kakor vsi, ki na morju najdejo izpolnitev svojih želja. Osemnajst let je bil star, ko se je prvič vkrcal na ladjo. Hoteli so ga za poveljnika, toda sam se je prijavil za mornarja v vojno mornarico. Prej kot je kot vodja odprave plul po Tihem oceanu in iskal Južno celino je bil v Severni Ameriki in se tam bojeval za Quebec. Izmeril je plovno pot po reki Svetega Lovrenca in na Novi Fundlan-diji opazoval sončni mrk. Vse si je natančno in v vseh podrobnostih zapisal. Kaj kmalu je pokazal svoje raziskovalne odlike in zato so ga končno tudi poslali na Tiho morje, kamor so do takrat odšli le nekateri smeli Spanci in Holandci, kot Mendane Quiros, Torres in Tasman. Vsi drugi so se na tistem delu sveta raje držali že utrtih morskih poti, ki jih je prvi prepotoval Magelan. Čeprav Anglež, je James Cook blizu mornarjem vseh dežel. Sli so za njim in s pridom uporabili tisto, kar je Cook ugotovil. V prihodnjih 150 letih se bo prebivalstvo na svetu verjetno počasneje množilo in bo ostalo na tisti višini, za katero bo zagotovljena zadostna količina prehrane. Do tega zaključka je prišel inštitut »Prebivalstvo sveta in proizvodnja«. Po zaključkih dveh znanstvenikov, ki proučujeta naraščanje prebivalstva glede na proizvodnjo, bo okrog leta 2000 na svetu 3250 milijonov ljudi. 1950. leta jih je bilo okrog 2400 milijonov. Do XX. stoletja se bodo, kakor kaže življenjske razmere prebivalstva na svetu stalno izboljševale. Na vprašanje, zakaj se je v poslednjih treh stoletjih prebivalstvo sveta pomnožilo za več kot štirikrat, sta omenjena znanstvenika odgovorila: «Ta razvoj je treba pripisati trem činiteljem: napredek medicine in zboljšanje splošnih življenjskih razmer sta zmanjšala umrljivost; nova prometna sredstva so olajšala izmenjavo prebivalstva: napredek tehnike je velikemu številu ljudi omogočil življenje.* in vodice v deželi, vklenjene v zimske verige, utihnejo in molče, toda iskri konjički glasno rezgečejo, kra-guljčki srebrno rožljajo, žvenketajo in pojo in slovite koroške sani, tekmujoč s hitrostjo Eolovih vetrov, bliskoma drčijo po zasneženih ledenih gladkih tleh: tedaj je lepota koroške dežele dosegla svoj višek- V lesku in blesku zimskega sonca zadone hribi in doline, ožive in vriskajo zasneženi gorski orjaki, gozdovi, gozdne steze in strme gorske ceste odmevajo od glasnih pesmi voznikov in drvarjev, ki spravljajo les » dolino. Ob pogledu na one zasnežene gorske orjake se ti vzbuja spomin na neizmerno hrabrost in požrtvovalnost onih, ki so v teh Pesem svobode se razlega skoz zimo koroške dežele. Z najvišjega prelaza v Karavankah, z Ljubelja (1366), pelje mojstrsko v 15 vijugah speljana cesta, že starim Rimljanom delno znana pot, skoz Brodi, črez Hudičev most, skoz Sopotnico, Podljubelj in Podgo-ro v Spodnji Rož. Kdoi■ se je kdaj po tej 15 km dolgi poti ob luninem svitu in ob pogledu na pošastne neme ledene gore na san!. kraste na teh mestih Slli^0:. temeljito pre-0- am° živali. 2e s prostim cesom bomo kaj hitro našli ■ m Snide med dlako, j P/ipravljanje uši ni niti p 0 niti enostavno delo. zon Seni- ni vsako sredstvo ki 61 U.*' upprabno pri vsa-0rlVrst* živali. Pogosto se stv *’ P°vzroči kako sred-biti ?.astruPljenje. Zato mora nai* Z!Vinorejec previden ter ^ J ne uporablja sredstev, ki Vpri kdor koli svetuje. 110 bo najbolje, da vpra-Za svet živinozdravnika, živinorejec, ki bi mislil, da je mogoče samo s sredstvi zoper uši uničiti ta mrčes. Ta sredstva uničijo uši na živalih, ne uničijo pa mrčesa na predmetih okoli ušivih živali. Prav tako ne uniči gnid, ki so zelo odporne proti različnim razkuževalnim sredstvom enkratno zdravljenje. Zato moramo zdravljenje večkrat ponoviti, istočasno pa tudi vedno razkužiti ves hlev in vse predmete, ki so na kateri koli način, v dotiku z ušivimi živalmi. Samo tako izvedeno odpravljanje uši nas bo privedlo do cilja. V naslednjem nekaj splošnih navodil za zdravljenje posameznih vrst živali, kakor tudi sredstev, ki jih živinorejci lahko uporabljajo. Konje, ovce in govedo v toplih dneh ostrižemo ter ostriženo dlako požgemo. Na ta način uničimo gnide, ki so jih samice pričvrstile na dlake. Razkužilna sredstva, kijih potem uporabljamo v borbi proti ušem, temeljiteje učinkujejo. Od mnogih razkuževalnih sredstev predvsem učinkuje kreolin. Kreolin v vodi (3 velike žlice v 1 litru vode) lahko rabimo pri vseh vrstah živali razen pri mačkah, ki so zelo občutljive in pri katerih pride lahko do za-strupljenja. s kreolinom si živinorejec tudi sam lahko pripravi mast proti ušem (3 grame kreolina na 100 gramov masti ali olja). Konje zdravimo z raznimi živosrebr. nimi preparati in mastmi, za katere pa moramo dobiti recept in navodilo od živinozdravnika. Od domačih zdravil bi bilo omeniti; tobak, petrolej in bencin. Tobačno sredstvo proti ušem si pripravimo tako, da prekuhamo 50 g. tobačnih listov v l litru vode. s precejeno vodo operemo in narahlo okrtači-mo ušive živali. Paziti moramo, da se živali ne bodo lizale, ker pride na ta način lahko do resnih nesreč. Petrolej uporabljamo zmešan z oljem v razmerju; en del petrolej.^ na dva dela olja. S zmesjo jianiaažemo ; ušiva m/ssta živali. Bencmfsfrp stvo proti ušem pripravimo tako, da zmešamo en del bencina z dvema deloma vode. S tem sredstvom operemo in narahlo okrtačimo ušive živali. Opomniti moramo, da se mleko molznih krav navzame duha po kreolinu, petroleju in bencinu, zato moramo biti previdni pri odpraljanju uši pri molznih kravah. Pri uporabi petroleja in bencina moramo še paziti zaradi njihove vnetljivosti. Po vsakem zdravljenju umijemo živali p0 nekaj urah. Ušivost preprečimo s či- stočo v hlevih in skrbno nego domačih živali. Sončni hlevi, ki jih večkrat prebelimo, pogosta razkužba lesenih predmetov (jasli, lesenih pregrad in podobno) z vročim lugom, pogosto odstranjevanje gnoja, vse to preprečuje množitev vsakovrstnega mrčesa. Nega kože z dnevnim čiščenjem in umivanjem živali s 3-odstot-no kreoiinovo vodo preprečuje, da se ne zaplodijo na živalih uši. Krtače in drugi pribor za čiščenje živali je potrebno razkužiti. Novo kupljene živali je potrebno temeljito pregledati in razkužiti, preden jih postavimo med druge živali. S tem si prihranimo mnogo jeze in skrbi, kakor tudi dela in stroškov, ki bi nastali, če bi v čist hlev pripeljali ušivo žival. V Plavjah stiskajo oljke. KNJIQE ZA KMETOVALCE ihg. gv. FAJDIGA TRAV NIŠI V O Tudi to knjigo je med svojimi rednimi pu-blikacijami izdala založba «Kmečka knjiga* Povedali »mo že, da je založba »Kmečka knjiga» v Ljubljani izdala kot svojo redno publikacijo štiri knji' ge in nekoliko obširneje smo spregovorili o Koledarju. Danes borno spregovorili o dru~ gi knjigi iz navedene zbirke. Blizu 300 strani obsega knjika Ing. Gvido Fajdiga, TRAVNISTVO. Upravičenost aizdaje take knjige in njeno potrebo ugotavlja avtor že v njenem uvodu, ko pravi, da •smo še daleč od tega, da bi travniki dajali najveije pridelke. Na njih pridelujemo tretjino, če ne celo četrtino, kolikor bi mogli in morali, razen tega pa seno tudi ni kakovostno — ni dobro, ni hranilno — kajti po naši krivdi izgubi med sušenjem velik del hranilnih snovi». Knjiga se začne s splošnim opisom trav, stročnic in zeli, ki mu sledi podroben opis. Pri tem avtor že navaja večjo IZSLEDKI MODERNE ZNANOSTI ZA NAPREDEK G0SP0DARS1VA nizki hrastov gozd, kjer je. . teri znanstveniki so potem u- kot merilo rast rastline K NAROČA povedujejo kmetovalci že me- gozdu. jec vnaprej točno dan, ko bo dozorela- žetev, s temi novimi metodami so v raznih delih sveta podvojili svoje pridelke. Ti posk' si obetajo kmetovalcem, vrtnarjem in gospodi vedli te nove metode v suo- vadnega graha. Rast grah a ze- . h deželah,kjer so se sijajno lo lahko meriš po številu nje- obneile tako, da so tam zao-\ nih vozlov in po tem, kako stalo kmetijstvo kar spreme-! poganja liste. Tako so zitemnili v sodobno poljedelstvo, j stveniki skozi celo leto žabe- Osnovna zamisel, ki je spod-| leievali dan na dan rast teh bujala ta raziskovanja, je ze-1 rastlin v različnih pogojih lo enostavna: dr. Thornthkivai-i podnebja. Po teh podatkih so te je s svojimi sodelavci pro-\ klimatologi potem sestavili tu-učeval podnebje na posamec-l di tabele o rasti indijske slad- Knko spremeniti ledine v plodne njive? - Važnost proučevanja o količini vode, ki jo rastline izkoristijo za svojo rast- Naprava za razkuževanje rastlinskih škodljivcev s prahom - „Zetvomer“, ki vnaprej pokaže kdaj bodo rastline dozorele Komaj dve in pol ure vož- voda odvajali vodo v bližnji zanimivih raziskovanj. Neka-\ ziskovalci so pri tem vzeli nje daleč od osrčja New Yor- ka je prava pravcata džungla kol v tropskih krajih. Tam se tako gosto prepletava j o divje trte med visokimi drevesi in tako bujno raste najrazličnejši plevel med gostim grmičevjem, da si moraš s sekirami krčiti pot, če hočeš pro- dreti v njo. Pred tremi leti je na tej površini, ki meri 23,4 hektarov, v Seabrooku rastel nizek hrastov gozd. Danes preizkušajo na tem zemljišču znanstveniki vseučilišča Johna Hopkinsa nove metode s katerimi bodo lahko spremenili razsežne ledine v plodne njive in povečali ter zboljšali pridelke že obstoječe orne zemlje, , Se preden je dr„ Thprnth-lOaite s svojimi pomočniki začel £ poskusi v džungli v Seabrooku,jc odkril metodo, po kateri lahko točno meri količino vode, ki j o potrebujejo posamezne vrste setev, in lahko točno določi primeren čas, ko jih je treba namakati Nadalje je znašel tudi način, na kateri lahko na- gozdno dno vsrkalo vso vodo. Tri dni pozneje so namakali gozd nepretrgoma 10 ur tako, da je padala nanj količina vode, ki odgovarja padavini dežja 127 cm. Gozdna tla so jo vso kot nenasitljiva goba popila. Klimatologi so po raznih poskusih izračunali, da ta zemlja lahko vpije letno količino vode, ki odgovarja 3048 cm ali 30 m in 48 cm dežnih padavin. Doslej so zabeležili največ letnih padavin leta 1861 v Cerapundži v Indiji, in sicer 2.298.7 cm, ali 22 m, 98 cm in 7 mm. Pod tem umetnim dežjem se je gozd v Seabrooku spremenil v džunglo, Semena, ki so že dolgo počivala na njegovem dnu,- so začela spet kliti Med rastočim drevjem je začelo bujno rasti grmičevje in med njim razni plevel. Klimatologi so točno zabeležili vse pojave in razmišljali o tem, da bi obilno umetno namakanje pospešilo tudi rast v a njivah, če tako bujno pospešuje vegetacijo v nih področjih sveta in njegou pliv na rastlinsko rast. Dognal je, da nimajo rastline celo na področjih, kjer zelo pogosto dežuje, dovolj vode, da izkoristijo vso svojo rastno zmogljivost, ker dobivajo kvečjemu toliko vode, da izkoristijo v najboljšem primeru 35% suoje zmogljivosti. Ko so prišli na to, so strokov' ke koruze, stročjega fižola in fižola v zrnu. Podatke so nato primerno zabeležili na omenjenem «.žetvomeruy>, s katerim lahko izračunajo, koliko dni potrebujejo posamezne vrste rastlin za dozorevanje v posameznih podnebjih. Z «žetvomerom» lahko me sec vnaprej izračunavajo kme-t tovalci točno dan, ko bo pri- ali manjšo koristnost posameznih rastlin in pod kaki-mi pogoji bolje uspevajo. Nato pa v daljšem poglavju razpravlja, od česa je odvisen sestav ruše. Vzroki so zelo različni in številni. Sestav ruše je podvržen spremembam tudi v primeru, če bi rušo popolnoma prepustili sami sebi. Nagle in korenite spremembe ruše pa more izzvati človek s svojim gospodarjenjem na travnatem svetu. Ce pa je temu tako, tedaj je jasno, da bi bilo pač najbolje, da bi se človek odločil za take spremembe, ki bi mu bile kar najbolj koristne. Toda brez znanja bo to nemogoče in z napačnimi posegi bo lahko namesto zboljšanja sledilo poslabšanje. Nič manj zanimivo in poučno ni naslednje poglavje, v katerem avtor z uporabo številnih ta-bel razpravlja, kako vplivata rok in število košenj na kakovost sena. Za marsikaterega kmetovalca bo verjetno novost ugotovitev, da se s sušenjem sena na tleh, to je na način, ki je pri nas sko-ro izključno v rabi, izgubi del hranivih snovi, ki jih je imela trava. Vzrokov za iz- gubo hranivih snovi pa je mnogo in nekaterih se gotovo kmetovalci premalo zavedajo. Obširno je v knjigi opisano, kako je mogoče vse te izgube omejiti. V tretjem delu knjige sledi obširen opis dela na travnikih, nadalje je več strani posvečenih škodljivcem ruše in načinu boja proti njim. Zelo zanimive so tabele v naslednjem delu, ki govorijo o sejanju na travnikih, nasled. nji del pa se ukvarja s pridelovanjem semena pomembnejših vrst trav. Knjigo zaključuje nekaj zelo koristnih tabel, Ce upoštevamo, da je živinoreja skoraj edina pano ga, ki kmetovalcem nekaterih predelov našega ozemlja še kaj donaša, tedaj bomo lahko ugotovili, da skrb za travnike, za povečanje krme in za pravilno ravnanje z njo ne more biti našim kmetoval cem deveta briga. Zato je toliko bolj priporočljivo, da si nabavijo knjige «Kmečke knjige«, med katerimi je tudi tukaj opisana. njaJii proučevali vprašanje, (želeli zrel za žetev in tako koliko vode potrebujejo rast- lahko temu primerno priprav- line, da se popolnoma razvi-jejo. ■ . ^ ^ ~ Lrr Maurg Halstead, ki sodeluje v rl horntluoatopi skupini raziskova leev.je razložil, da je lahko meriti, koliko dežja pada na rastline; ((Vtakneš enostavno sredi polja dve cevi iz kositra v zemljo in po dežju samo meriš, koliko vode se je nabralo«, je pojasnil Halstead, toda kaj drugega je dognati, koliko te vode dejansko izkoriščajo rastli- PoslvUsi v tem smislu so se začeli toMole: Napolnili so z zemljo visoke prazne sode olja in vsadili krompir in , , urah. Ko so nasitili zemljo »n4 "T/* vu}e\k,?,h: . ___ sodifl z vodo, so dognali da1 izpuhteva m koliko njam večje, boljše in cenejše! je bi! plod graha obflnejfi in iP0UfvaW rastlint». plodove, manj slabih letin, na j mehkejši, krompir pa je tam Dr. Thorthwaitn se je lata milijone novih plodnih njiv j dozoreval že potem, ko so ga i J346 posrečilo izdelati poseb- ... in iz leta v leto več pridel-\drugod ie spravili z njiv. Le 'no napravo, s katero je tudi I vešča vse dvolastnike, da je to dognal. Instrument, s kate-l?}. decembra p. 1. potekla ve-rim lahko ugotovimo, koliko vsc^ dvolastmskih notrcbuieio rastline, ie knjHlt* In osebnih dovoljeni. Ijajo svoj načrt o kolobarjenju■ sefev. «Zetvomer» zlasti pomaga kmetom, da sejejo pravočasno in da preprečijo, da dozori pridelek v času, ko se začne slana. Vrtnarjem pa pomaga razporediti dozorevanje sočivja tako, da ne dozori zelenjava ravno tedaj, ko so morda na dopustu. Tisti, ki gojijo cvetje pa s to napravo lahko razporedijo v tvojem vrtu posamezne vrste cvetja tako, da smotrno izkoristijo vsako sezono. OBVESTILO~~kmetoval- CEM-DVOLASTNIKOM Kmetijsko nadzorništvo ob- - 80 LET PRVE kmetijske šole v Sloveniji kov. ^ slana je zaustavila nadaljnjo Kmetijsko poskuševališče v, rast krompirja vsajenega v Scabrooku pri Nc.w Yorku jel poskusnih sodih. vode potrebujejo rastline, je tako imenovani evopotrunspi-rometer ali kratko tvupo, Ta čisto slučajno nastalo Leta I t.u _ i lOČO so ravnatelji tovarne za' napoveduje dr Thornthmtte konserviranje hrane bhzu Sea- da bodo -v strokovnjaškim naprava le sestavljena iz e- brooka zaprosili klimatoloski makanj-.m lahko spremenili ncBa jeklenega kotla, ki ga zavod dr. Thornthivaila, naj • ledino na jugu. New Jerseva I e!cn":° do U°rnjega roba v jim pomaga rešiti vprašanje, v «rcjsfci vrt#. ; j zemljo in ga z zemljo uapol- kako naj se reši tovarna od-j nt^n B_ . j nijo, iz raznih cevi, iz enega Prva slovenska kmtijska. -šola je bila ustanovljena leta 1873 na slapu pri Vipavi kot #vinorejska in sadjerejska šo la#. Ko sc je na Polenjskem pojavila pogubna trtna uš (ti' loksera) v vinogradih in jih začela naglo uničevati, je kranjski deželni zbor leta 1884 sklenil premestiti šolo s Slapa nekam na Polenjsko. Leta 1886 je deželni zbor ku pil za šolo od Vincenza Smoleta graščino na Grmu in že istega leta v nji odprl «vi narsko, sadjarsko in poljedel sko šolo«. Letos mineva torej 80 let od ustanovitve prve kmetijske šole v Sloveniji in 67 let. odkar se je ta šola preselila Vse dvolastniške krjižice in na Dolenjsko. Nedvomno je ta osebna dovoljenja je treba šola med svojim delovanjem oddati najkasneje do 15. fe- zelo mnogo prispevala za raz-bruarja t. 1. pri Področnem voj in napredek slovenskega kmetijskem nadzorništvu. uli- kmetijstva, saj je dala doslej ca Ghega, 6-1, ki bo poskrbe- nad 1500 absolventov, ki so z la za obnovitev veljavnosti za tekoče leto 1954. padkov in voda, ki je odveč, [ do"Ctea,*e i^fco° leto^ridftu I vodom*Ta in raznih manjsih j prošnje s predpisanimi do-vc da bi onesnažili reke m ;-o.j ^2.,^elttlx! kovinasiih posod. V kotel sa- kumenti za nova dvolastniška toke v njeni bližini. ' I mernikov (poj - j . . jo,j5 1) krompirja, to ie to- koliHor še »iso nihali v te in njegovi sodelavci skuša-|cnem letu pridelali na cclo-h odvajati nepotrebno vodo ir, kupnem področju Združenih tovarne z ogromnimi razpršil-j držav. 36,35 llhomirin").';, j dijo rastline in tkibijo za to. | dovoljenja se prav tako spre-■ ■ ■ 1 ' < d« imajo vedno isto količino J jemajo do vključno 15. fe- uTREPHO* UL. DELL’ EHEMO ST. TEL. ST. 47-739 r V vode, ki jo dopolnjuje Voda j bruarja t. 1. Rok za 0bi'0-iz vodnega hranilnika ali I ^oli,co vode potrebujejo rast-išenj za nova dovoljenja povito dateljnovo polje. Proti iJ ® Ime za svojorast. toče nepreklicno dne 15. Ie- pričakovanju se je polje spre-! j,h popust p Veti Sedo, »zdelujejo ze č.sto c.o- brUarj. t. 1. li3 menilo v blato, namesto da1 Znanstveniki stavno evapo aparate, katerih J_____ bi vpilo vodo. Nato so stro-, nentov so prišli f ioW“> poslužuje vsak limet.' kovnjaki klimatološkega za- d* se Mladi ^anstvenik iz te sku- “ 1 aa se P^pncajo o uspehih vine ^enjainv Hppktnsonove- ga vseučilišča, dr. John B. Mather, je še bolj poenostavil Aefc, J a/ o Refjentubru vas je najvišje na' Zbud; v c°n' A dav« Pozornost naša ■na cerkev z Kar tein skali. Najprej povem, na šteje dve vasi: Col in na- I selje ob vznožju Repentabora Vsakomur ‘‘J Velik' RePen s skupno stTrn okrog 600 dušami. Zaradi župnijskim isvo^e slikovitosti, lepega m na trdni sem • že kot otrok slišal Pent ‘u ln nastanku imena Re-Vin„_ °,r' Duhovnik in zgodo-pr: r Sila, ki je služil tudi v sta®!.’ Prav'l. da so se še ?ar“? časih, ko ljudje niso rali eitati in pisati, zbi-ce,.u 'rtožje v soseski hiši ob Pili se tam pogovarjali, •'esl vi.no, ki so si ga tja pri-in poslušali duhovnika. pestrega razgleda, bližine me sta in prometnih zvez je že od nekdaj priljubljena izletniška točka. Za tržaške razmere smo mi že planinci. Kdor si želi dobro prezračiti svoj prsni meh in osvežiti kri z odličnim kraškim kisikom, naj se večkrat potrudi do nas. Da vam ne vzame moje pisanje preveč prostora, bom prihodnjič povedal še kaj več; kako živimo, česa si želimo in enako. Posledice mm za v nubrežinskih kamnolomih Zaradi hudega mraza je delo v naših kamnolomih nekaj časa počivalo. Saj je toplomer nekajkrat zaznamoval do 10 stopinj pod ničlo, kar je za naš kraj precej. Se malo in bi lahko škodovalo tudi obdelanemu kamnu. Nepričakovan mraz je presenetil marsikatero gospodinjo, zlasti pa proletarsko. Sicer je pri nas splošno udomačena slabost, da je nabava kuriva postranska zadeva: hi-ni ta najiv i. *•“««*»•. ša si preskrbi vse potrebno gega Izvnrs N# dru' in na žalost večkrat tudi ne- P* Priča rta i »vsak način potrebno, a na potrebno to- »toletja 'slovensk-, Ze ,sto in tploto P°zah'- Ni temu vedno Naša (rcDcntah^fi JaY*. yzrok pomanjkanje sredstev P taborska) obči-1 kot slabo gospodinjstvo. Ko Povedal to in ono. v s° kako je bilo tod kj \,lxi ^as‘h.' kako so Tur-kraJ ®^rat pridrli tudi v te iiiiiir, kako so se grofi pred se ip'n u*naknili na varno in ie in ludstvo samo branilo kot ^aselh . in moel°' Iz bližnjih l'javr, u° Sl zgradili trd-J3rv (tabor) okrog ceri.ve. °t> 4rta .ie bila N ™ [!an' druga tik j« bil k or°žje pa Pri Ko jim je zm r bližnji mann„el?m turik«» >aPadu ** Turi*0 kamenJa, so metali tud, hrl uepo- Tako d i»,b,ližnji naselji J, Ma}* _RePen) - repi. To ‘se .o neverjetno in nas zanima a sta (Veliki dobili ime nam zdi skO' pa pritisne zima, drvo dob no, veliko Tako srečate po ogoljenih nabrežinskih, slivenskih, in šempolajsiiih parcelah . drvarje iz naših kamnolomov. So to pretežno že staro naseljene italijanske delavske družine in ezuli. Ti uničujejo še to skromno rast. Nekateri gospodarji nalašč pustijo drevje, da se razraste in rajši kupijo drva za svojo potrebo. A kaj to pomaga, če si pa vsakdo jemlje pravico seka-njaVI Nič ne pomaga občinski poljski čuvaj m njegove prijave na občino. Gozdna poli-cija je v tem tudi brezbrižna Kako naj torej gospodarji zaščitijo svoje interese? Tudi tu primer kaže, da živimo v brezpravnih razmerah italijanske uprave. Šaleški problemi Sodimu, da so krivi prazniki in preObloženje uredništva i delom, če je izpadla vest, da je bilo na silvestrovo v znani napredni Miličevi družini št. 16 pomembno slavje: Sin Janko in Nada Knez (št. 2) sta stopila v «Lukežev jarem«. To je že druga Miličeva nevesta iz iste hiše. Novemu zakonskemu paru želimo na skupni poti vso srečo, * * >:i Kot Je bilo pred nekaj tedni med vaščani toliko slabe krvi. tako je že nekaj časa blagodejen mir, ki se je vsako ga veselimo vsi. Eni in drugi bio: sveže, suho, drob. obsojajo vandalsko obnašanje 'k?,, mo^e tvoje, svetokriške kominformistične ~ « dvajsetorice» — Vidalijeve razbijaške avantgarde, ki nas je s svojim bedastim junačenjem nameravala cepiti s krvjo «madrepatrije», a ’e klavrno propadla. Gradbeno podjetje, ki je gradilo cesto Salež . Sama-torica, nam je bilo obljubilo, da bo čimprej poravnalo odkupnino za odvzeto zemljišče ter plačalo vso povzročeno škodo. Tudi tukaj je veljala stara praksa: obljuba brez dejanj. Opozarjamo na to ZVU. Tudi ni podj«tj e napravilo poti s ceste na prizadeta zemljišča in so mnogi gospodarji brez dohoda. Letošnja ostra zima nam je odnesla precej delovnih dni. Mnogi so že dalj časa v zadregi za steljo in tudi drva. Mogoče bi nekateri gospodarji prodali p0 nekaj kubičnih metrov hrastovine a je cena kljub mrazu padla z lanske (lir 1200 za kvintal) na lir 700. Govori se, da je tržaški lesni trg založen z drvmi iz Karnije in celo iz Sicilije (?) Bilo kakor koli, pojav ni normalen in kaže, da je v njem igra italijanske politike naperjena proti uvozu jugoslovanskega lesa in drv. Da bi to ostalo in bi tržaško delovno ljudstvo trajno uživalo ugodnosti te politične cene Pa ne bo iz tega dosti hlebov kruha. evauotranspirometcr tako, da ga lahko sestaviš s starega bencinskega soda, nekaj revi, iz starega pločevinastega dim. nika in starega oljnega soda, ki drži približno 20 litrov. Dr. Halstead si je tudi izmislil napravo, ki je celo koristna pri uničevanju raznih rastliiskih škodljivcev z raz-kuiavalnim prahom, ki seveda ne učjnkuje, če ga veter raznest preden doseže olev.ie-ne rastline. Vzel električno baterijo, zažigalno vrvico, zaiigalnik in naboj črnega smodnika, ki ga je sredi polja zažgal, na kar je z uro točno meril čas, ki ga rabi dim smodnika, da se popolnoma razprši. Tako je po številnih poskusih dognal, da je zrak tik nad rastlinami za uspešno razprševanje razkuiilnega prahu dovolj miren, če smodnikov dim pohebuje več kot 30 sekund, da se popolnoma razblini. Nadalje so ti izvedenci iznašli tako imenovani »žetvo-mer#. Vsak kmet v nekaj sekundah lahko izračuna s to naapravo na okrogli plošči tz lepenke z raznimi številkami m dvema premakljivima kazalcema več mesecev vnaprej točno dan žetve posameznih pridelkov in tako lahko razporedi kolobarjenje setev. «Zetvomer» temelji na enostavni jjijotouitui, da rastline hitreje rastejo v toplem poletju kot pa spomladi in jeseni, kajti sonce pospešuje, da se rastline naužijejo vode, I kar »pet pospešuje njihovo rast. «Zetvomer» so seveda la- , hko sestavili šele tedaj, ko so ^očiio dognali, koliko časa■ po-trebujejo rastline za dozoreva-1 njt v različnih podnebjih. Ra- DVOLASTNISKA DOVOLJENJA NA GORIŠKEM Društvo neposrednih obdelovalcev iz Standreža poziva dvolastnike, naj čimprej obnovijo dvolastniška dovoljenja. Z obnavljanjem dovoljenj so pričeli 15. dec. V primeru težav za obnovo bo posredovala Zveza neposrednih obdelovalcev v Gorici (Ul. Roma 6-1). Prošnje na kolkova-nem papirju 100 lir je treba vložiti najkasneje do 31. pa-nuarja, ko zapade rok. Priložiti je treba obmejno izkaznico z dovolilnico za prehod in poštni če)c za 200 lir za vsako izkaznico. znanjem, pridobljenim na tej šoli in z uspešnim gospodarjenjem razširili sloves te šole po vsej Sloveniji. Sola ima posestvo, ki obsega nad 170 ha. Gojenci se na posestvu lahko seznanijo z deh vseh kmetijskih strok. Kazen enoletne šole, ki traja od septembra do junija, ima ustanova tudi zimski oddelek za gojence, ki bi jih med letom pri delu doma težko pogrešali. Ta šola traja dve leti po pet mesecev Sola je imela nekaj desetletij vinogradniško-sadjarski značaj in je bila velikega pomena za prvo obnovo vinogradništva. Na Grmu je služboval kot ravnatelj šole splošno znani vinarski strokovnjak B. Skalicky. — Zdaj smo pred drugo obnovo vinogradništva, pa tudi sadjarstvo naglo propada. Naj kmetijska šola na Grmu tudi tokrat u-spešno opravi svojo nalogo! Prepričan sem, da bo to storila. potrebuje pa zato primerno vsestransko podporo. Eno uttlumo i* r/rifr STARŠI! ŠOLARJI! Kdor si nabavi vse šolske potrebščine v P.4IMKKK I - T I S li A It S I U. BERNARDI - Ul. Mazzini, 44 TEL. 93-667 flobi v dar eno dobro nalivno pero VSE U ŽOtO PO ZMERNIH CENAH NALIVNO PERO BEKNUM JE NAJBOLJŠE OD VSEH DOSEDANJIH SAMO ZA 1.000,- LIR - 1 LETO JAMSTVA Ekskluzivno zastopstvo znamke // ZOPPAS n za gornjo okolico vseh vrst kuhalnikov in štedilnikov na plin, tekoči plin, elektriko, les in premog za dom ih gostilne. Izvršuje se popravilo in prodaja vsakovrstnih radijskih aparatov najboljših znamk: TELEFUNKEN, MINERVA, SIEMENS, PHONOLA, MAHELLI, UNDA. Zastopstvo (iLIQUIGASA" Kompletne inštalacije na tri plamene znamke v ^ T Jn — Tisk* Ttskarsk. zavod ZTT - Podružn Gone. Ul R Peii.ce » H Tet 33-82 - Rokoo« » ne vrata*. NAROČNINA- Cona A: mesečna 350, četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod 10. mesečno 210 din. pojtrn tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst u.5374 - Za FLRJ: Agencija demokratičnega inozem. tiska, Drž. založba Slovenije Ljubljana Stritarjeva 3-1., tel 21-928 tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 608 - T 892 - Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. Z»Z Tr^