UM» Tiâk daa rasen eobot» asdslj to pra»ikof. T Sund»/» sad HoUdÄ7*- ........M.......»g PROSVETA "V 1 } "_i- GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UredaiAkt tn uprevmftki prostori: 0667 8. Le wit dal» in. Office of Publication •067 South Lewndala A^e. Telephone, Rockwell 4004 .YKAK XXXL Cen» lieU Jo 96.00 ter January le. IMS. «t «Im po«t offl— thm AM mt Courw «f kUroh I. 117«. CHICAGO, ILL., TOREK, 7. FEBRUARJA (FEB. 71, 193» Subscription $«.00 Yearly ATEV.—NUMBER 26 Acceptance for mailing «t epeclal reU of poeUgo provided for la eoctkm HQ», Act of Oct. 8, 1017, authoriied on June 14, 101«. Italijanske čete ostanejo Španiji po dokončani vojni Muftolini in Hitler bosta še nadalje podpirala španske fašiste. Člani ljudske vlade pobegnili v Francijo. Poročilo o apelu na Veliko Britanijo, naj prične mirovna pogajanja v imenu Negrinove vlade, se ni potr- jeno. Militaristične avtoritete odredile razorožitev lojalistov, ki so se umaknili v Fran- orozitev cijo London, 6. febr. - Iz zanes- ih virov je prišla vest, da sta jljja in Francija obnovft na-glede končanja civilne voj-Spaniji. Angleški državniki priznali, da so v stikih z obe-v civilni vojni zavojevanima inkama i namenom, da usta-nadaljnje prelivanje krvi. Rim, 6. febr. — Virginio Gay-urednik Mussolinijevega li-je namignil, da bodo itali- ske čete ostale v Španiji tu-potem, ko bo general Franco kupiral vso Španijo. Nekaj ur Bj je vrhovni fašistični svet znanil, da se italijanski <4pro-ovoljci" ne bodo umaknili iz anije, dokler ne bo dežela pod militaristično in politiČ-kontrolo rebelev. Gayda piše, "da poraz lojali-»v na bojiščih ne pomeni, da bili poraženi tudi na politiČ-em polju. Na delu so mogočne e, ki urgirajo intervencijo v rilog lojalistom. Italija in femčija morata vsled tega še ialje podpirati španske nacio-iliste. Militaristični zmagi mo-slediti politična zmaga in Irtja je mogoča le po popolni kvidaciji rdeče armade." Perpignan, Francija, 6. febr. - Ciani španske ljudske vlade n večji del lojalistične armade io »e včeraj umaknili iz Kata-onije v Francijo. Med prvimi, ti »o prekoračili mejo, je bil Manuel Azana, predsednik špan-ike republike, in člani njegove družine. Z njim vred so prekosili mejo trije avtomobili in keč tovornih avtov, naloženih z ilitom in srebrom španske dr» «vne banke. Azano je spremljal Joseph Giral, bivši premier. Azanu so sledili Luis Company*, premier Katalonije; Jose Aquirre, bivši predsednik republike Baske; Jose Moix Regas, delavski minister, in predsednik španske ljudske vlade dr. Juan Negrin. Slednji se je u-"»knil iz Španije, ko se je nje-J>v poskus, da pridobi generala £n»nca za sklenitev premirja v Kataloniji izjalovil. On se bo vmil v centralno; Španijo, da na-»iuje vojno. " Med člani'vlade je nastal spor nadaljevahja vojne. Aza-('ir"l in Companys so apeli-na Negri na, naj kapitulira J™ ri'beli, kar pa je odklonil. **rmovo stališče podpirajo zu-Ä«"Ji minister Alvarez del Vayo » nekateri drugi člani vlade. *> za nadaljevanje odpora fašistom v centralni Spa-J'J'- ki jp H^t pod kontrolo loja-7r\- je včeraj infor- ^ancoske avtoritete, da J njegova vlada financirala o-lkrt*> 150,000 beguncev, ki so i v Francijo. Poroči- ¡!' ,la .J* "" apeliral na Veliko ■rkor**nje na. v, >!','*fk j* bil sprejet na •vtoriIir>CO,iih m'litaliatičnih * ^ V Ctrtbuau, V bližini Ogrski poslanik odšel iz Moskve Prelom diplomatičnih odnosa jev Moskva, 6. febr. -— Po petih letih diplomatičnih odnošajev med Ogrsko in Sovjetsko unijo je prišel formalni prelom včeraj, ko so se ogrski poslanik in člani njegovega štaba poslovili od Moskve na zahtevo sovjetske vlade, ki je že prej odpoklicala svojega poslanika iz Budimpešte. Poslovitev Madžarov od u-radnikov ruskega zunanjega ko-misarijata je bila hladna. V o-čeh slednjih je Ogrska že izgubila politično neodvsnost, ker se je pod pritiskom Berlina in Rima pridružila protikomunistič-nemu paktu. Sovjetska vlada je obvestila Madžarsko zadnji četrtek o za-tvoritvi poglaniškega urada v Budimpešti in pozvala ogrsko vlado, naj tudi ona pokliče svojega poslanika v Moskvi domov, kar se je zgodilo. Nemčija kupuje material v Ameriki Ameriška vlada trpi •kodo, pravi Woll dva člana. Rojen je bil v Železnem pri Dobrničih na Dolenjskem. Delo ae odpira v Ohiu Bellaire, O. — Tukajšnji premogovnik Webb je po šestmesečnem poči van ju spet začel z obratom. Okrog 600 rudarjev se je vrnilo na delo, toda prvi na vrsti so stari delavci, šele potem bodo vzeli nove, če bo treba. Nov grob na vzhodu So. Norwalk, Conn. — Tu je zadnje dni umrla Jožefa Premru, ki je zapustila moža in sedem sinov. (Drugih podrobnosti naš vir ne omenja.) Vesti iz Penne Pittsburgh, Pa. — Anton Ke-be si je pri delu v„Cliff Minu tako pokvaril oči z ivepleno vodo, da je akoro oslepel. Nahaja se v pittsburški bolnišnici. Clevelanda/ke vesti Cleveland. — Te dni je umrla Amalija Mišič, roj. Kumar, stara 70 let in doma iz Prečne pri Novem mestu. V Ameriki je živela 34 let in tu zapušča moža, dva sinova in dve hčeri. — V Carrolltonu je - umrla 41-letna Agnes Kertel iz Trtnika pri Gorici na Primorskem, ki zapušča moža in petero otrok. —.John in Ana Mauer v Newburghu sta zadnje dni obhajala zlato poroko. . Frank Juršek, ki obratu je ga-solinsko postajo, je bil te dni o-ropan po treh mladih banditih za $10. Nov spopad med Čehi in Madžari Ogrska poslala protest pralki vladi Budimpešta, 6. febr.—Poveljnik ogrskih čet v Ungvaru poroča, da so Cehi streljali na madžarske čete. Cehi so se utabo-rili v stolpu neke cerkve v vasi Gereny in sipali krogle iz strojnice na Madžare. Drugi napad na ogrske čete je bil uprizorjen pri Radvancu, nakar je ogrska vlada poslala protest v Prago. (Avtoritete v Pragi pravijo, da se je bitka pri Radvancu pričela, ko so Madžari napadli češke stražnike. Po bitki, ki je trajala sedem ur< so bili Madžari vrženi nazaj.) I Ungvar in Munkač sta l>yi pozerišči obmejnih bitk pred nekaj tedni. Po tem jncidentu je ogrska vlada zapretila, da bodo njene čete invadirale češko ozemlje, Če se bodo obmejne bitke obnovile. __~ Policijska straža okrog židovskih sinagog v Budimpešti je bila ojačena, odkar so ogrski naciji navalili na neko sinagogo. Naval je sledil eksploziji bombe v sinagogi, v kateri je bilo dvajset oseb ranjenih. Jugoslavija dobila novo vlado i ' » , Politične manjšine • reprezentirane v kabinetu Belgrad. 6* febr) — Dragiša Cvetkovič, srbski politik, ki pa je pripravljen poslušati pritožbe hrvaških avtonomistov, je včeraj sestavil novo vlado. Regent Pavel je že zaprisegel čla ne novega kabineta. Novi premier je nasledil Ml lana Stojadinoviča, ki je resig niral zadnjo soboto zaradi spo ra o vprašanju avtonomije Hr vaške med člani svojega kabineta. StojadinoviČ je bil pred sednik vlade od 1. 1935. V novem kabinetu sta dva Hrvata, dva Turku in dva Slovenca, ki reprezentlrajd nezadovoljne politične manjšine v Jugoslaviji. NAPETOST MED RUSLIO IN JAPONSKO NARAŠČA Politiki urgirajo odločno akcijo proti Rueiji BOMBE UBILE TISOČ KITAJCEV Tokio, 6. febr. — Japonske politične stranke so sestavilo skupno resolucijo, v kateri poai* vajo vlado, naj vodi bolj agresivno politiko proti sovjetski Rusiji. Ta akcija je posledica spopadov med ruskimi in japonskimi stražami ob meji Sibirije in Mandžurije, v katerih je bilo več vojakov ubitih in ranjenih. Iz Hsingkinga, glavnega mesta Mandžurije, je prišlo poročilo o bitkah med obmejnimi stražami, ki so trajale štiri dni. Vlada v Hsingktngu je poslala oster protest Moskvi, v katerem pravi, da je bitke izzvala ruska konjenica, ko je prekoračila mejo *pri Mengoskillu. Sovjetska avtoritete nasprotno trdijo, da je skupina japonskih vojakov provocirala obmejni incident, ko je skušala okupirati ruski otok na reki Argun. Ob tem otoku teče meja med Sibirijo in Mandžurijo. Sanghaj, 6. febr. — Kitajako poročilo iz Cungkinga pravi, da so japonski letalci ubili in ranili čez tisoč civilnih prebivalcev v napadu na Wanhsien. To mesto leži ob reki Jangtse in je oddaljeno okrog 185 milj od Cung-kinga, začasnega glavnega me sta kitajske vlade. Japonski letalci so namerava li bombardirati Cungking, kar pa so preprečili Kitajci. Vrnili so se proti vzhodu in vrgli čez sto bomb na Wanhsien. Tarča japonskih bomb je bil tudi Kwe-jang, glavno mestd province Kvejčov. Tokio, 6. febr. — Japonska admiraliteta je naznanila reši te v šestih članov posadke pod mornice 1-63, ki se je zadnji če trtek potopila v rokavu Bungu. Usoda ostalih članov posadke podmornice, ki se nahaja na dnu morja, še ni znana. Prvo |K> ročilo se je glasilo, da je 40 mor narjev utonilo. f Učiteljski uniji preti izključenje Ultimat eksekutivne-ga sveta ADF Miami, Fla., 6. febr. — Ekse-kutiva Ameriške delavske federacije je včeraj zapretilii z iz-ključenjem učiteljske unije, če ne bo ta iztrebila komunistov, ki imajo velik vpliv v organi-zAciji. Grožnjo je izrekel Matthew Woll, podpredsednik ADF in član eksekutivnega sveta, potem, ko je ta odobril suspendiranje dveh krajevnih učiteljskih unij v New Yorku. Uniji je suspendiral osrednji svet delavskih in strokovnih unij v New Vorku zaradi prevratnih aktivnosti. - "Mnogi so mnenja, da je izključitev Ameriške učiteljske federacije potrebna, če ne bo ta iztrebila komuniatov," je rekel Woll. "V zadnjih letih je William Green, predsednik ADF» večkrat posvaril učitelje, naj se ne bratijo s komunisti, ako hočejo ostati v federaciji. Svarila niso upoštevali in komunisti so zaradi tega postali predrznejšj." Eksekutlva ADF je naznanila novo učiteljsko organizacijo, katero bodo tvorile one grupe učiteljev, ki pobijajo komunistično propagando. Dalje je sprejela resolucijo, da bo podpirala kongresno preiskavo neameriških aktivnosti, katero vodi kongresnik Dies, demokrat iz Texasa. Ekaekutiva je pozvala kongres, naj dovoli dovolj visoko vsoto kongresnemu odseku %a financiranje preiskave. i I *X*lOiTAT/OH... - ^ef/f/A^-^ OM/OM /II :(b**OPr/OA/ o/r' / / POSUC orne/Al*.. t! / " SOY/A/lu, CoventryJu in drugih mestih. Bomba Je včeraj porušila del stene jetnišnice v Llverpoolu, v kateri se nahaja več oseb, ki so bil« aretirane na obtožbo terorističnih aktivnosti. Deset tisoč policajev J« bilo mobiliziranih za zatiranj« terorizma. Voditelji irske republikanske armade so poslali ultimat zunanjemu miniatru Hali-faxu, naj potegne angleške čete iz (rake. Iz tega sklepajo, da so Irski teroristi odgovorni za bombne eksplozije. Trije direktorji nemike banke odstavljeni Berlin, 6 febr. — Hitler Je odatavil nadaljnje Irl direktorje nemške državne banke in imenoval druge na njihova meata. (Malavijeni so bili Karl Blee-sing, Wilhelm Vock« in Carl Ehrhardt, Njihove potkrije so dobili Kurt Unge, Friedrich Wilhelm in Walter Bayrhofer. Dr. Hjalmar Hrharht Je bil nedavno odstavljen kot predeednlk državne Unke in Walther Funk Imenovan na njegovo mesto, PROB VETA PHOSVETA the en lighten If INT oi umvA «umom rooroBMi j «mor» kr a» lat*. JtJ* M ftt I*«. fUi M K1M m m* tf. M * »d Doma «i zakrivajo oči Naj pametne j fti argument v prilog dempk racij i je vsekakor tale: demokracija naj poskrbi, da bodo ljudje na splošno zadovoljni, da Jim ne bo manjkalo najpotrebnejšega za obaUnA, pa ne bo nobene nevarnosti, nobenega vzroka ca diktaturo kakršnekoli vrste. Z drugimi besedami: demokracija te ali one deieie naj demonstrira ali pokate v praksi, da ja zmotna dati ljudstvu na lep, miren način in ob civilni svobodi vse ono, kar daje v drugih detelah diktatura a terorizmom in vojno — in še veliko več. Democracy must work! Noben r*aen človek ne bo ugovarjal temu argumentu. Pameten je, logičen in popoten. Ampak U argument Ukoj vzbuja cel kupček vprašanj. Kdo pa je demokracija? Kdo je odgovoren. da demokracija ne izvrši tega? Kako se to doseže? In tako dalje. Pa smo spet v sUri kaši, kl ae kuha te desetletja in nikakor noče biti skuhana in ohlajena. , Največja aiabost v demokratičnih detelah je, ker ao resni ljudje, kl bi radi delali, prisiljeni poslušati stotero in tisočero gobezdal, ki urno «obecdsjo in gobezdajo ps nič ne povedo. In U gobezdsla so navadno prva, ki v svojem neprestanem gobeadanju zvrsčsjo vzrok, da de-mokracija ne dela kot bi morala, na — demokracijo samo, kakor da je demokracija neki bog v oblakih, neka ločena sila i lastno prosto voljo. Gobezdavi ljudje ne vedo ali nočejo vedeti, da krivda u pasivnost demokracije udene tudi njih — kajti demokracija so tivi ljudje, je večina prebivalcev to ali one detele In ta večina je ODGOVORNA u raamere, v kakršnih tivi! Demokracija sam« na sebi je le beseda, ki ne pomeni nič, ako ljudje nočejo tlveti in delati demokratično, če se ifočejo zediniti u neki dober program in (sitem koopcrireti med seboj u izvajanje tegs programs. Demokracija kot program, kot princip, je dobra in nikakor ni odgovorna u lopovščine, ki se dogajajo v Ameriki. Za te lopovščine — privatno in javno korupcijo, pomanjkanje eksistenčnih sredstev u milijone ljudi in druge zločine — so odgovorne ekonomske razmere, ki so glavna podlaga vsemu človeškemu življenju. Propagande v evropskih toUliUrnih detelah vidi v Ameriki le ekonomake razmere in vse miaerne posledice teh razmer obeša demokraciji na vrat To delajo namenoma, da čim bolj pristudijo princip demokracije, ki ga sovražijo In skušajo uničiti po vsem svetu. Ameriška gobezdala, ki imajo svobodo govora in tiska, pa — prikimavajo sovražni propagandi:. Res je, demokracija ja kriva tega. demokracija je zanič! To gobezdanja Izvira le is dveh struj: ali je v slutbi «»vrstne propagande, ali pa poteka is ignorancc In drugo je firav uko škodljivo kot prvo. Ameriška demokracija, kakor jo pojmujemo v politiki in civilnih avobodščinah, je te več kot petdeset let v konfliktu z ameriškim ekonomskim aiatomom. Ameriški privatni kapitalizem demokracijo le tolerira ali trpi do neke meje, nikdar pa je ne bo sprejeto« svoje načelo. Kajti čim jo «prejme — mora sam umreti. Demokracija [n privatni kapital ne gresU skupaj. kakor ne gresU skupaj ogenj in voda. Cim prideta ogenj in voda akupaj. mora eden po-4 giniti. • ■ > Iz toga konflikta, prijatelji, izvirajo vse ti-■to lopovščine iti sramotne tragedije, ki dajejo propagandam dikUture najboljši material u pobijanje demokracija Ta konflikt je kriv. da demokracija v Ameriki ne more nikamor — da je še vedno na milijone delavcev brez dela, da bedne zamorske najemnike na plantašah na Jugu preganjajo kot širino, da betnkotni delavci v «adjarskih naaadih v Caltfornlji live kot nema ti val v gnumih hlevih m d« m- mora pred-»fldnik Rooievelt boriti še a» tisto mitemo d robi i no reitf«, ki bi ga rad naklonil revešem. V Ameriki kar mrgoli onih. ki «Objokujejo trpljenje ftidov v K\ ropi, trpljenje nedolžnih UudMrSpentji. Cefaealernkiji. kitaj «ki itd To J* dobro; tudi mi radf poudarjamo to trpljenje. Ampak sakaj ti ljudje vidijo trpljenje le v K-v ropi in Aziji? Zakaj ne poelruisa Micka Stefe, doma iz Cerovca pri Semiču, zdaj mrs. Petrovič, kakor tudi Nežka Cegulova iz Crešnjevca, sedaj mrs. Luskh Iz St. Louisa. Poleg teh mj je pi-«alo še več drugih, a katerimi ae sedaj večkrat obiščemo. . Tukajšnjj farmar Frank Zad- nik je šel lansko poletje v stari kraj, kjer se je oženil. *eda* pa pričakujemo njegove žeae. Upamo, da bo tako pridna in dobra pevka kot je bila prva žena, ki mu je umrla pred nekaj leti. Nam sUrim se že glas izgublja. Vreme imamo tukaj letošnjo zimo jako lepo in toplo. Najbolj mrzel dan je bilo 28 nad ničlo. Snega smo dobili ustno toliko, ds vemo, da je beL Urška Derganc. Odgovor nu zuvijauje A. D. Cleveland. — V uredniškem članku Ameriške Domovine z dne 1. febr. pod naslovom, "Kaj pravite?" sva čitala skedeee: "Oni dan nas je vprašal rojak, kaj je s tisto ambulanco, katero so poslali naši rojaki španskim komunistom. Se ne vemo. če je prišla tja. Bolje bi bilo, da bi jo poslali v Ljubljano, pa nam bi bila cela Slovenija hvaležna . . ." Urednik Ameriške Domovine dobro ve, da ambulanca ni bila poslana španskim komunistom, ampak je tudi njemu resnica "buržujska čednost". Poslana je bila trpečemu španskemu narodu in njihovim boriteljem, da je vozila in dajala pomoč krščanskim telesom, katera so raztrgale fašistične bombe menda "na čast Mariji devici." Poslana je bila iz usmlljenosti in požrtvovalnosti za pomoč in olajšanje tlrpljenja žrtvam pobesnelega fašizma in blazne katoliške hierarhije, kateri ni znana zgodba o Samaritanu in Kristusu, niti ne njegovi nauki. Njej so znani le lastni žepi in žepi kapitalistov. Ambulanca je bila poslana v Pariz na centralo Sanitarie In-ternacionale, od tam pa v Barcelono, kamor je prišla 26. julija 1988. Odbor za pobiranje prispevkov ima pismena potrdila. (Mislim, da se bodo sami ogla sili.) Pirc-Debevc & Co. lahko vidi originalna pisma pri Pomoči za špansko demokracijo, aoba 205 Superior ave., Cleveland, O. In ako veste, da Ljubljana potrebuje ambulance zato, ker tam leži in umira stotine ranjencev, zakaj ne pričnete z akcijo in isti rojaki vam bodo pomaga li z isto požrtvovalnostjo, da se pošlje ambulanca slovenskim ka toličanom. žalostno je danes tudi to: med tem ko «e španski izmučeni, sestradani in slabo oboroženi narod bori za delavsko svobodo, kakor tudi za svobodo verskega in političnega prepričanja, ,pa ga nekateri katoliški listi blatijo ter mu skušajo pognati nož v hrbet. Ti listi gotovo ne branijo Kristusovih naukov, kakor jih tudi ne Francovi Mavri, iUlijan-ski fašisti in nemški nacisti. I^Mila Krasna In I>ouia Mahor, člana mednarodne brigade Realno*t in nanje Herminie, Pa. — Časi se spreminjajo. Človek premišljuje o tem in onem. Hodi sem in tja. toda nikjer nič. Naši obrazi ka žejo, da že ne delamo oaem do deaet meaecev. Nekateri so nekoliko uposleni pri WPA, drugi so na relifu. osUli pa gledamo v oblake, kaj je nad njimi. Človeka mučijo akrbi po dnevi in ponoči. posebno sedaj, ko sedimo pri zskurjeni peči. dokler je še kaj kUriva. Prebiram časopise in knjige, toda človek posUne tudi pri tem otožen in si zaželi spanja. Toda ko ae r ležem v posteljo. imam ste miili v glavi predno uapim. potom pa človek še v apen ju nima miru. Tako se mi je sanjalo, da sem Senator Robert M. U FoUette iz Wisconsins. na krilih lepega aeropiana poletel v nebesa ob spremljanju štirih belih ptic. PrisUnemo na lepi trati pred nebeškimi vrati Ko pridemo do prvih vrat, vidim same angelje in otročičke. Pri drugih vratih so bili sami zaročenci — nekateri so vodili po dve in tudi tri. Gremo do tretjih vrat, kjer so bile same mamice, stare in mlade. Pri četrtih so bili sami bečlarji. Pri petih so bile vice št. i. Tam sem zagledal velikanske vefcernice, ki spuščajo vetrove na vse strani. Pri šestih so bile velike hrastove mize, obložene z vsakovrstnim pecivom in s številnimi vrči rdeče tekočine. Okrog njih sem videl čelo vrsto rokodelcev, tudi tistega bossa, ki mi je nekoč dal mizarsko delo. Mislil sem si: tukaj bi bilo tudi zame, toda želja ae mi ni izpolnila, ker sem prišel tja 20 let prezgodaj. Ukazali ao mi, da se moram vrniti nazaj na zemljo. Adijo nebeška lepota .. . ■ Ko sem oni dan čital Barbi-6ev dopis o duhovnih, sem se spomnil, da nisem ne v nebesih ne v vicah nobenega videl. Frank Vozel, 87. TOREK, 7^-FEBRUARJi He m o« «i racij P loti saisaaj« Im •* t* In t iti. Petletnica Progresivnih Slovenk Cleveland. — Ameriške Slovenke in Slovenci v obče smo veliko zamudili, ker nismo imeli slične organizacije kakor nam jo sedaj nudijo Progresivne Slovenke. Sele pred petimi leti so se zavedne žene v Clvelandu prebudile na iniciativo nekaterih mož, da nam je potrebna organi zacija naprednih žena in usUno-vile Progresivne Slovenke. Ta ka organizacija nam je bila že zdavnaj potrebna, ki bi nas povzdignil» duhovno in v kateri bi se žene izobraževale v vprašanjih, ki se tičejo uvedne delavske žene. ~ Potreba te organiucije ni samo v Clevelandu. marveč po vseh naselbinah, kjer prebiva naia zavedna tena. Koliko različnih vprašanj se poraja v teh Mitičnih časih, ki se tičejo tudi lene kot državljanke in kot vzgojevateljice svojih otrok. To skušamo Progresivne Slovenke dosledno izvajati. V U namen prirejamo različna predavanja o higieni, zdravju, kuhi, vzgoji naiih otrok, o socialnih vprašanjih, vrtnarstvu, gojenju cvetlic itd. Vse to In veliko drugega nam je potrebno v našem življenju za razAirj?nje našega znanja. l>oba, da je žena le za porodno ponteljo in kuhinjo, je že minila. Žena postaja danes moderna. ona želi danes znanja in pravic, kakor Jih ima mož. tf vsakem zakonu, v katerem žena razumeva moža in obratno, je življenje tol'ko lepše. Možje bi morali sami gledati in navajati ženo na to, kakor tudi na čitanje dobrih časopisov in dobrih knjig, katerih je danes veliko med na-mf. To je program Naprednih Slovenk. Ob* naši petletnici speli-rsm torej na vse zavedne žene, da uštanovite v svojih nanelbi-nsh krožke Progresivnih Slovenk. Zadostuje esem &en% ali deklet, da si ustanovite postojanko. Za vne nadaljnje informacije se obrnite na «podaj po !plaano in vam ho rada pn«lala liatine in pravila. Misel, čel da ničem zmožna ali »lično, ne drži. Namen krožkov je., da se zdruiinvvda pridemo do te*erj. lih odroma ie\ v jr^et. ,t nato« tli in stremlji mi |'s mamo <1*1* u z. Mriti I Tedenski odmevi • ANTON GARDEN ROOSEVELT V DEFENZIV! Ubogi novi deal in ubogi novi dealerjf! \ vseh koncih se morsjo otepati. Na eni Stran! dviga bojno sekiro eksekutiva Ameriške del«! ske federacije proti Wagnerjevemu delavsU. mu zakonu, na drugi pa je republikanska rej cija pričela sipati bombe na Rooseveltovo zj nanjo politiko, s katero peha deželo v sm-i vojne. , - • Največja ironija je v tem, da je eksekutir» ADF v tem boju v službi reakcije, med te* ko republikanski toriji v svojem nastopu proti vojni politiki administracije bijejo proi>r<*j. ven boj. Boj, katerega bi moralo v prvi vjj vršiti delavstvo, toda ga ne.— zelo malo. Iz Atlantic Cityja, kjer zborujejo voditelji ADF, poročajo, da bo eksekutiva pričela z veliko kampanjo za amendiranjet zveznega d*, lavskega zakona. Green v resnici to kamumji že dolgo vrši. Proti zveznemu delavskemu od-boru grmi že od tedaj, ko je spozna!, da w ADF ne more izrabljati v svojem bratomor, nem boju proti CIO, prevsem proti novim in. dustrijskim unijam. Glavni amendmenti eksekutive ADF za revizijo delavskega zakona so do kosti reakcio.1 narni in skrajno nevarni vsemu delavskemu gibanju. Prvič bi dali v roke orožje podjetni.! kom, da bi se potem lahko odprto borili proti unijam. Green in njegovi torijski kolegi sevt da računajo, da se bodo podjetniki borili !e proti novim unijam CIO, toda se prokleto motijo. Bumerang bo prej ali slej priletel tudi v ADF. Eden teh amendmentov bi namreč da! pod-jetnikom pravico, da se "lahko odprto izrazijo", kaj mislijo o tej ali oni uniji v času organiziranja, to je, da bi vodili svojo propagando in — terorizirali delavce! Kakor da bi legi ne'delali že od vsega začetka kapiUlizma! In prav vsled tega je kongres v njih lastnem in. teresu zvezal roke podjetnikom, ker ne pozna, jo nič drugega kot nasilje proti unijam. Ker delavski odbor insistira, da »e mora ta provi. zija dobesedno izvajati in bere obtoženim podjetnikom levite ali pa jih kaznuje, če ne obljubijo, "da se bodo poboljšali," je podjetni-kom priakočila na pomoč tudi "demokratična" Greenova eksekutiva! Slepota, kako si ogaona! Glavni namen amendmentov ADF je y tem, ker bi revizija zakona na široko odprla vrat* federaciji za razbijanje industrijskih unij CIO. Potem bi moral delavski odbor namrei po vseh tovarnah na zahtevo te ali druge unije ali pa podjetnikov razpisati tovarniške volitve po atrokah, ne več na principu industrijske enote. S tem ADF računa, da bo ojačila kraft-ne ali poklicne unije, ki so bile sicer dobre v začetni in tudi še poznejši dobi kapitalizma, toda dane*, v dobi gigantičnih korporacij, so anahronizem, zastarela in na splošno preživeli institucija. Danes delavstvo potrebuje industrijskih unij, ker le z njimi ae lahko uspešno bori proti velekapitalu. Kar se Roosevelta tiče, mu ta boj za amen-diranje zakona najbrže ne dela sivih las. Delavstvo lahko le pomiluje, ker je razkosano in ker zna vsled te razkosanosti izgubiti vse, kar je v zadnjih letih s pomočjo novega deala dobilo v obliki delavske in socialne zakonodaje Za RoosevelU je večjega pomena boj, katerega so pričeli republikanci na vsej črti proti njegovi zunanji vojni politiki. Koliko so republikanci iskreni v tem, to je proti taki zunanji politiki, ki bi deželo tako rekoč že vnaprej potisnila v vojno, ne vem. Človek ima lahko svoje pomisleke. Dejstvo je, da bi bili republikanci leta 1917 prav Uko potisnili deželo v svetovno vojno kakor so jo demokratje. Takrat je le malo kongresnikov in senatorjev gla«>; valo proti vojni. In tisti, ki so glasovali proti vojni, so bili potem javno prokleti in tako re-. koč izobčeni iz podivjane človeške družbe. Republikansk» nasprotovanje Rooseveltovi vojni politiki je torej v prvi vrsti politično, voda na njih predsedniško kampanjo leta 1940. Kljub temu pa je dobro za deželo, da so Rooseveltovi stopili na prste. Moralo bi mu delavstvo, kot «em že rekel, ker delavstvo bo tisto, ki bo plačalo vse račune tudi v bodoči vojni, bodisi v prelivanju krvi, v podivjanost i in v dolarjih in centih. Se najbolj pa bo plačalo f izgubi vse svobode, vseh pravic, ker prihod toUlitarizma, fašističnega totalitarizma po napovedi vojne je tako gotov kakor gotovo prwk noč za dnevom. Da se je Roosevelt v zadnjem poldrugem k* tu definitivno obrnil v vojno smer, je doka«* cela vrsU. Zakaj? Radi Hitlerjevega in Mu* solinijevega oboroženega ropota?4 Mogoče Toda do oboroževanja pomaga ol>ema diktator;*-ma z Japonsko vred Amerika prav Uko kak<* vse druge "demokratične" države, uključivti fD«lk na 1. *tr«aO Pred dvajtetimi leti (Iz Proavete. 7. februarja 1019) Dnmočr prsti. — Dobro obiskani shodi po nanelbinah se neprcsUno vrše. f>rhr*kr rekti — Med drlavci je Vedftö pritožb proti izvajanju pn»hibicije v Združi1 državah. Po tvetorni vojni. — V Weimar ju. NVm «J* se je odprla unUvodajna skupščlfta in.net»* ka vlada ae je začaano pr -*elila tja. , A'rjrfskti Hnnijeu — U-ninova vladajv**«* da še vedno čaka n« uradno povabilo as fervoco z zavezniki. • Novice iz starega kraja Slovenije 4 v \FKDAJ CVETOČEM asss K o rudarji, združen, v ^iJki zajednici pobrali iz -unke ^ rstnega premoga se j e na-Z v tem nekdaj cvetočem ru-Sem naselju beda Resnična ^ glad. Na LeàahBOOstjdi Lani rudarji, starci in mla-L brez bodočnosti, zene in o-¡1; ki s svojimi očeti vred ¿¿jo. Ko je zemlja dala zad-"Tkar je imela preostankov TEuj velikega bogastva v .vojn naročju, mnogi niso mogli b« prav verjeti. Nazadnje so ► morali spoprijazniti s trpko iislijo. da bodo morali v svet trebuhom za kruhom. Kolikor ¡h je bilo. ki so lahko otresli ,rah » svojih čevljev in se poda-križem v svet, so odšli. Vsi pa niso mogli od tod in t morejo. V rudnikih rabijo in ocejo dandanes močne, mlade judi; na Leàah je takih malo li nič. Vsem tem je pot v nji-ov poklic zaprta. Da bi se po-ifrv «vet kot težaki, jim ni lORoče. Ali naj prepuste dru-ine usodi? Da bi težaško delo slo toliko, da bi človek živel am in pošiljal družini, ni mi* liti. tcskrha leskih rudarjev postaja problem Koncem novembra lanskega îta je izgledalo, da so poklicali vendarle uvideli, da tako staje v obmejnem okraju ni v ut, niti ne sicer zdravo. "Slo-enec" je priobčil minljiv Članek i takoj mt to je pričelo delo na reiaganju klanca na cesti v Št. lanijel. Pri tem delu je našlo »poslitev 22 rudarjev, samih asiužka potrebnih mož. Toda lo je za večino izmed njih rajalo samo do 17. decembra, 'otem dela za nje ni bilo več. Za->pa so jim gotovi ljudje rekli, a naj se obrnejo na dr. Mačka, Iriena. Topolovca, Korena itd. iker da bi imeli pravico do de-l, za katerega daje sredstva vse divstvo, samo gotovi ljudje, «ti. ki se je tako norčeval iz bogih leških rudarjev, zasluži tajo, ne samo grajo, ampak udi, da bi se ga poklicalo na od-toornoat. Leški rudarji — najbolj po-ebna je enajstorica njih, od *terih ima vsak ženo in po tri ° pet nepreskrbljenih otrok— »orajo gledaii, kako so sedaj iposleni drugi, ki imajo doma «ten krov, kravje repe v hle->• doc i m oni nimajo niti koze, » bi jo podojili za lačne otroke. Konzum. ki je last delavstva Mežiški dolini, je v tej krizi,-- ar umiral premogovnik, toni dovolj zu te reveže, koli- je pač mogel. Cel kup dru-* * reAil ir razpadlih bajt v P. temeljito popravljene hi-v katerih imajo sedaj revež »J celo streho nad glavo in hi-Wno stanovanje za najem-H ki sploh ni najemnina, am-^ v najboljAem slučaju skrom- priznalninàH I>a um •likor malem obsegu. Neka družba je lotela napraviti v Preavljah majhno tkalnico, v kateri bi bi-o zaposlenih okrog 60 ljudi. Z zgradbo tkalnice bi bilo bedi na Lešah in v Prevaljah že precej odpomagano. Spričo položaja, v katerem živi prebivalstvo v teh irajih, morajo odpasti vsi ozi-ri in vsi pomisleki o-tem ali naj se naseli industrija v obmejnem pasu ali ne. Zadeve prevaljskega obmejnega okraja je treba vzeti resno pretres, to nam veleva navadna državljanska dolžnost, ako smo že sicer za človekoljubje o-topeli.—D. P. LJUBLJANSKO PISMO Ljubljana, 22. jan. 1939. — Pred nekaj dnevi se je peljal skozi Ljubljono italijanski zunanji minister in Mussolinijev zet grof Ciano, namenjen k jugoslovanskemu vladnemu predsedniku in zunanjemu ministru dr. Stojadinoviču. Ta ga je namreč povabil na lov na državno oz. eraljevo posestvo Belje; poslu-:il ae je torej priljubljene oblice pogovorov med državniki, vabila na lov. Ker je tak čas, da lov dovoljen le na nekatero «i, * vsi izkazali toliko, Je delavska solidaria «Tganiiirsna v konzumu za rrav nima. PrimorsMi Slovenci so sprva zasledovali to prijateljstvo med obema državama z upanjem, da bodo ob pogajanjih pridobljene zanje vsaj najosnovnejše narod ne pravice, vsaj tiste pravice, ki ao po nekem mednarodnem dogovoru obvezne za manšine. Zgodilo se ni nič. Ali upali so, da bodo smeli izdajati kakšen svoj list ali ustanavljati vsaj kulturna društva. Nič. Znano je, da je bivši primorski poslanec v rimskem parlamentu Sček šel po sklenitvi tega pakta med obema državama v Rim, da bi bil sprejet od Mussolinija, da bi se pogovoril z njim glede stanja in želj slovenske manjšine. Vladni predsednik ga ni sgfejel v avdi- Decembra je minilo dvajset let, kar je umrl Ivan Cankar. Obletnica smrti je padla ravno na dan skupščinskih volitev, zaradi Česar tisti dan javnih prireditev v Cankarjev spomin ni moglo biti. A okrog 11. decembra je bilo po Sloveniji vendarle mnogo prireditev za to oblet nico, samo ljubljansko gledali šče ni napravilo nič V počasti tev prvega klasičnega našega dramatika. Mariborsko gledali šče je uprizorilo Cankarjevega "Kralja na Betajnovi" s spominskim govorom, delavska društva so prirejala akademije Cankarjevo čast, ljubljanska radijska postaja je priredila cel ve čer z govori, deklamacijami in radijsko uprizoritev "Jakoba Ru le", prosvetno društvo "Frančiškanska prosveta" ('prt frančiškanski dvorani) je uprizorila Jakoba Rudo", Društvo slovenskih književnikov je položilo lep venec na Cankarjev grob—ljubljansko gledališče ni storilo ni česar. V programu je imelo Cankarjevo proslavo, a vse je od padlo. V načrtu je bila akademija, dalje uprizoritev "Hlapcev" in odkritje Cankarjevega poprsja v veži dramskegit gledališča. Zaradi volitev pa je bi? del načrta onemogočen, ostalega je vodstvo gledališča menda samo opustilo. Odkritje poprsja bi se imelo storiti, nihče bi tega ne preprečeval. Toda gledališče je opustilo vse in sklenilo neka, drugega: da prenese to počasti tev na kasnejši datum in jo zdru ži z jubilejem Narodnega gledališča. Februarja bo Narodno gleda lišče proslavilo dvajsetletnico svojega obstoja. Ob tej prilik uprizorijo CankarjeVe "Hlapce" v režiji Cirila Debevca, v vež dramskega gledališča odkrijejo soho Ivana Cankarja in dramsko gledališče bodo krstili za "Cankarjevo gledališče". Poprs-je Cankarja je izdelal kipar Nikolaj Pirnat. Ta proslava utegne popraviti neugodni vtis, ki ga je napravilo dejstvo, da ljubljansko Narodno gledališče decembra niti z eno prireditvijo ni počastilo Cankarjevega spomina ob dvajsest-letnici njegove smrti.—C. L. ^ PROSVEÎ* ulasovi iz naselbin (Nadaljevanj« s 2. strani.) pet dobro atoječih postojank in tudi lepo število članic v Cleve-andu. Članarina znaša le 25c na mesec. Po treh letih članstva dajemo tudi sn.tno smrtnino, po petih letih še več itd. S to me-sečnino torej tudi nekaj dobimo od organizacije. Dalje P. S. tudi podpiramo vse, kar je med nami naprednega in kulturnega — čitalnice, pevaka društva, dramska društva, Prosvetno ma tico, Cankarjevo uatanovo oziroma Cankarjev Glasnik, ki je edina znanstvena in leposlovna revija med ameriškimi Slovenci. Vršimo tudi druga dela. V resnjci bi ne amelo biti naselbine, kjer bi ne bik> postojanke P. S. Kaj je lepšega kot 0, d a-s o enkrat na mesec skupaj zberejo inteligentne žene in razpravljajo o tem ali onem vprašanju, ali pa poslušajo predavanje. Ni dovolj, da se samo strinjate s tem, dolžnost kot zavedne žene vas kliče, da ste tudi Članice. Le s tem doprinesete svoj delež k stremljenju napred nih žena in Človeške družbe. O-zrimo se v Evropo in poglejmo, ca j se tam danes godi. Civiliza cija se pogreza nazaj v temno preteklost. In ako ne bomo ču-eče tudi napredne žene, znamo kaj sličnega tudi tukaj dožive- 1. Ampak naj bo za enkrat dovolj te razlage. Prej sem omenila našo petletnico. V ta namen se bo vršilo slavje dne 12. februarja v avdi toriju SDD na Waterloo, priče-tek ob 6. zveečr. To bo nekaj novega, tako zvani kulturni večer z večerjo, programom in plesom. Vstopnina k vsemu temu bo le 25c. Poleg večerje bomo imele pevske in godbene točke, par kratkih govorov, Vinko Coff pa nam je obljubil, da priredi živo sliko z deklamacjjo. On je moj ster v tem. Torej želimo, da bo ves napredni Cleveland navzoč na naši proslavi. Vstopnina je zelo nizka, samo 50c (samo za ples 25c), ker želimo, da omogočimo poset čim večjemu številu na prednega elementa V naši naselbini. Sezite torej po vstopnicah. \ Mary Dum, tajnica, (16122 Huntmere ave.) nim državam, dozdevno proti Hitlerjevemu in Mussolinijeve-mu reiimu? Ej, bratci, zato. ker od "robustnih" kapitalističnih držav, ki se tudi nazivajo demokracija, mora nekdo rohneti proti obema. Prvič, da ne gresta predaleč z zatiranjem kapitalizma v'domačih mejah, to je t ekapropriacijo, drugič pa zato, ker je treba pripraviti ljudatvO na vojno raapoloženje za vsak slučaj, če bosta fašistična imperialists predaleč iztegnila roko proti "demokratičnemu" imperializmu. Tako so sklsniii v Londonu» Parizu, v newyorikem Wall atreetu in v Washingtonu. Najboljši dokaz tega je Španija. Toda lahko ostanemo doma in ai le nekoliko obudimo spomin. Ali se Še spominjate poročila o tajnem sestanku zastopnikov Wall stree ta in državnega departmenta, na katerem so sklenili, da je treba ameriško ljudstvo "izobraziti" v vojno smer? (Ta sestanek, o katerem kapitalistično časopisje ni poročalo, marveč le nekaj delavskih, med njimi Proaveta, se je vršil pred dobrim letom.) Od tedaj administracija vodi smotre-no vojno propagando in tudi obo-rožuje deželo kakor je ni oboto-ževala še nobena druga adminia-tracija v mirnem Času. Toda, kar se republikancev in njih gonje proti Rooseveltu t* Če, oni niso proti oboroževanju — nasprotno — marveč le proti njegovi — vojni politiki! Ali vidite to njihovo kontradikcijo? So proti vojni politiki, toda Roosavaltovo oboroževanje pod pirajo skoraj na vsej črti I Politična hinavščina najnesramnej Še vrste l Toda od torijev, ka pitaliatičnih ali pa delavakih, ni mogoče kaj drugega pričakovati. Homer Martin (levo), predsednik avtne unije. In Frank Heed, predsednik krajevne unije št. .1 v Detroitu. Pokorne Revolta proti francoaki nadvladi v Siriji llsjrut, Sirija, <*. febr. — Državna zbornica je v znak protesta, ker francoaki senat še ni ra-jtificiral pred tremi leti aklenjene [pogodbe, da dobi Sirija neodvla-nost, proglasil, da aa Sirija odslej naprej smatra za neodvisno I državo. Dalje je zbornica .love^ no naglaaila, da je pripravljena i braniti svojo neodvisnost tudi z orožem, če bo potrebno. Proglasu so sledile demonstracije proti [Franciji, ki Ima mandat nad Sirijo, v več mestih. Tedtniki odmevi (Nadaljevanje s I. strani.) "demokratično" Stalinovo Ruai-jo. Administracija na primer noče nič slišati o embargiranju starega železa, iz katerega delajo topove, puške in bombe. Ali mogoče radi tega, ker Hitler in Mussolini teptata demokracijo in najelementarnejše človeška pravice in vrednote? Mogoče. Toda to sta delala že prej, ko sta bila še bolj v milosti pri a-meriških in drugih "demokratičnih" vladarjih. Ali mogoče zato, ker pomagata generalu Francu napajati špansko zemljo a krvjo lojalistov, njih nedolžnih otrok, žena in starcev? Mogoče. Ampak pri tem grozovitem barbarstvu tudi Rooseveltovs administracija pridno pomaga fašiatičnim mesarjem a svojim embargom proti španskim lojaliatom. Pomaga desetkrat bolj efektivno kakor pa na primer buržujska Francija, dasi ima tudi slednja dovolj okrvavljene roke s špansko krvjo. Zakaj torej Roosevelt perio dično grmi s svojimi glavnimi močniki vred proti totalltar I Ošom japonskih rudarjev ubitih Tokio, 6. febr. — Osem japon •kih rudarjev je bilo ubitih v eksploziji plina premogovni ku v Ubeju. Koliko rudarjev je I bilo ranjenih, še ni znano. Ta je Že druga velika rudaraka nesreča na Japonskem v zadnjih I dveh tednih. Na 28. januarja je {eksplozija ubila 92 rudarjev v Onuri. Tri o—b* lindane v Mehiki Mexico City, febr. — Drhal več sto oaab ja navalila na j jetnišnico v Contra E.tacu, potegnila tri rudarja, ki ao bili a retirani na obtožbo umora aed-mih oseb, in jih linčala. Trupla linčanih rudarjev ja drhal poltem vlačila po ceatah. ^ i>a i rehodna po- 'h.ot. nn l**ah naj ' '*'{-< U« ne samo zasilna ; ' f'alno delo a tem. ' Potilo naseliti to ali * " ,r,dustnje, )vaaj v Angleška vojaška . baza v Palestini London, 6. febr. — MiliUri latične avtoritete so naznanile u-| »tanovltev vojaških bar. v Palestini. Lord Gort, član vrhovne-|ga armadnega štaba, je odšel v Palestino, da študira problem. V Undonu aa je včeraj pričela konferenca glede končanja kon fiikta med Židi in Arabci v Pa I leatini. (Is knjif« Agn«« Smed«yjc>ve "Kina krvavi"—pravmlel Iv. Vak) Na veliki zgodovinski pozornl-ci kitajske borbe zr svobodo se tu in tam pojavlja lik neke Žen-lake. Ta ženska se bori za zmago pravilnih idej, akoravno bi mogla, ali bolje, bi spadala med vrste tistih, ki ne žele uspeha te borbe. Ali čujmo enega iz mnogih doživljajev, ki jih je doživela v svoji mladosti, pa bomo razumeli, zakaj ae je tako opredelila. "Pravijo mi Tšiang Sian Hung. Tšiang je naše rodbinsko ime, Sian pa moje lastno. Rodili^ Sem ae leta 1&02 v Hongkongu kot hčerka ugledne in bogate rodbina. Naše bogaatvo Izvira od mojega deda, ki je bil soudeležen pri nekem angleškem podjetju. Moji spomini iz otroških let mi kažejo slike trgovine s suž-njicaml, s čemer se je pečala moja babica. V glavnem Je tr govala z dekleti, ki se jim pravi Mui-Taai, kar je po slovenski po vedano "domača tovorna živina" ki prenaša bremena, a uljudno po angleški, "pohčerjenka." Vse služkinje v naši kuhinji so bile taktne sužnjice. Na južnem Ki tajskem in v Hongkongu Je na vada, da vsaka bogata hiša drži po eno ali več sužnjic, ki oprav. Ijajo domače (rasle. Mui-Tsai s<» sužnjice, ki se ku pujejo in prodajajo. Nad njiho vim življenjem in smrtjo odloča njihov gospodar. Milja jih v faktarije (tvornice), da mu za služujejo denar. Ako so lepe, jih prodajajo bogatim moškim, da so jim konkubine, ali pa kot prostitutke v zabavališča, ali na cvetnih ladjicah Kantona, Makoa in Hongkonga. Lepe kantonske konkubine imajo visoko ceno pr šanghajskih in severokltajskih bogataših. Po večini so to hčerke kmetov, ki so tako airomašni, da jih ne morejo vzdrževati do možitve in Jih zato morajo pro dajati. Moja babica se je torej |iečaia s prodajo teh deklet. Dobro se spominjam, ko sem kot nežen otrok stala poleg babice, ki je trgovala z bogatašem in ogleda vala sam si moške, ki so izbirali dekleta.. Bili so to po večini u-radrHki ali bogati irgrfvcl iz Kan-tona. Redko so trgovci iskali dekleta za sužnjice za domačo gospodinjstvo. Bogatim trgovcem, ki so bili oblečeni v dolge svilena oblačila, je babica naj. prej ponudila čaj, Izpraševala jih Je o njihovem zdravju, o njihovi cenjeni družini. Po dolgih uljudnih razgovorih Je prešla na pravi namen teh obiskov, Dekle- ta, ki so jih mod tem liš|>ali in pripravljali, da bi izgledala čim mikavnejša, so bile privedene pred trgovce. O, sviti so bili trgovci. Niso se dali kar tako preslepiti. Niso jih premotile lepe obleke in dobro našminkani obrazi. Dekleta so morala dvigati hlače in kazati noge, ali odpeti obleko, da ae je videla boja kože. 'ogoato io i mokrimi robci brisali s lic deklet puder, da bi se prepričali o boji tože. Tu in tam so Otipavali dekletovo telo. Ce je dekle odgovarjalo vsem pogojem, ki si jih je stavil tak Hrgovec, ae ji je približal s smeh-j nje m na ustih in vprašal: Hočeš biti moja priležnica?" Dekle je žalostno povesilo glavo in odgovorilo: "Da." Pogoato je po njenem licu spolzela solza in zarisala v pudru svojo pot in zdrknila na preprogo. Nato je dekle odšlo, da se pripravi, trgovec pa se je začel z babico pogajati za ceno. Ce 'je bila kupčija sklenjena, je kupec položil aro. Ce se iskaže, da Je dekle še devica, bi drugi dan izplačal ostanek kupnine, V proti v nem slučaju je pa imel pravico dekle vrniti in zahtevati aro nazaj. Mnogi moji rojaki so prepričani, da Imeti konkubino je ne-kuk znak ali Čin ljubezni. Dolžnost poročene žene je, da se briga za potoffcatvo in da vrši ceremonije pri spoštovanju kulta za pradede. Konkublna pa predstavlja višjo obliko ljubezni. Ljubezni? Ali je kupovanje nesreč-" nlh žensk, ki se potem pogosto in brezsrčno prepuščajo drugim, ljubezen? Kar sem tukaj povedala, to, žalibog, nI zgodba iz preteklosti. Govorim o sedanjosti, ker vladajo te navade Še danea. Vsa več» ju beda in potlačenost, ki gostuje v moji domovini, daje zelo u-godna tla /.a trgovino s sužnjica-ml. Pokorno se predajajo nesrečna dekleta v to življenje. Uradniki na vidnih mestih in v raznih vladah Kantona, Nankin-ga in Pekinga, kupujejo take sužnjice za svoje konkubine. . Kot hčerka prkmožne rodbine sem Živela udobno življenje. Mati me Je ljubila in mnogo skrbela za mojo srečno bodočnost. Ali v meni se je že v zgodnji misdosti (»orsjals misel, kskšns bi bils moja bodočnost, če bi se rodila od kmečkih staršev kakor Je to pri večini deklet, ki so v naši kuhinji, ali kakor one, ki kot blago prehajajo skozi netne roke moje babice. Ze v zgodnji mladosti so me ¡h« k le solze tistih deklet, ki so bogatim trgovcem morale reči: "Da." KAKO NAPRAVITE NAJBOLJŠO KAVO Deaioantrarlje v Ne« Vsrka prati zaižaaja Francoti zasegli ameriški par nt k B AlŽir, Alžirija, «. febr.—Fran roške svtoritete so včeraj za* segle ameriški tovorni parni k Wlac*onain na pritožbo mornar Jev, da jHn kapltsn noče Izpls-imu «aaluika. Člani posadke a« Izjavili, ds Imajo dobiti čez $10,-OMi pttfe. Pa mik je dosf»e| v to prfstsniiče pred petimi dnevi. r Ali sir naročeni na dnev nik "ProevHo"? Podpirajte s vaj Hat t Hkodeiics dobre kave je gisvni | Francko« Cikorija ne le 1» del hrane, Ni je Mi« prilike zs boljšs kavo. temveč ,-miaga ob-domače sorodnike In prijatelje, da «e v dr u ¿bi pogovore in žaba- ,n ^ kmt*\ ^ oh ur v ur u*" I ■ nejšo aromo in ono «lato rujsvo vsjo, kot je ob času ko se postre- LJJ^ |R> Uf4.rJ hftfpfm vtj ^ žr kavo. vini Izdelovalci. 2* zdavnaj tega so pronašli v Vi si lahko kupite pravo origi-Evropi, da ako šsIHe imeli do-1 nalno Kraia kíivo Clkorijo in vil-bro, bogato, okusno kavo. mora* vaše enako fino kavo kot ste jo te dodati žličko Frsnckove c i ko- nekdaj v stari domovini. Zavoj rija k zmleti kavi v Ion«', kjer se stane aamo lOr in aadoatajs aa katar kara; *ree tiMk* kam va£ lednov. Vprašajte VM**ge greste v stsrl domovini, hUns trgovca grirerista po nji: ako gospodinja In kuharice tsm ved- Iva Bine more iiostrW1! s cikorijo, no |smtr«žejo s sk'slelMi» fírw¡t«-da) vam mi drsge volje pošije-kate in to ksr je nspravljens s jao mali zavoj lat« I»»v/.|»U/m* , Franc k« »vo cikorijo. " pišite nam takoj. lllilNK FKAWK H4INM. Ine. rLt »KINU, N. V. —(AdvJ r 4 PR08VETA TOREK, 7. FEBKUARJÍ SIGRID UNDSET: JENNY ROMAN FVm dftfukl Veliko platno je predsUvljalo cesto, ki ae je proti levi izgubljala, z vrsto hli v modni per-apektivi, pisarniškimi in tvorniikimi poslopji v sivozelenih in temnih, opečnordečih barvah. Na desni strani ceste je stalo nekaj cunjarskih lop, za njimi pa so štrleli visoki opaini zidovi v ne-> bo, v čigar jarki modrini se je meAalo tu pa Um nekaj težkih oblakov — sinjkastosivih kakor svinec in belih kakor srebro. Rezka popoldanska aolnčna luč je padala na cesto, na lope in opaini zid, ki je ves sijal v rdečezlatem svitu, in na par zlatozelenih, napol razbrstolih dre-ve» ki ao stala na trgu med lopami in opainimi zidovi. Za šUfažo ao slutili delavci, vozila tu tovorni vozovi na cesti. "Veliko res ne razumem o tem, ampak —." Helge jo je tesno priklenil k sebi. "Ali ni to nekaj imenitnega, ti? Meni se zdi čudovito, Jenny — divno!" Polotila mu je glavo na ramo. "Ko sem tekala tod po mestu in čakala svojega fanta — zmerom sem spomladi begala tod okrog tako sama in obtoina — in gledala, kako so javorom in kostanjem poganjali njih svetli, čisti listi pred temi sajastimi hišami in rdečimi zidovi — in videla to prekrasno pomladansko nebo, ki se je razpenjalo preko vseh teh umazanih atreh, dimnikov in telefonskih tic — me je zamikalo, da bi naslikala vse to ftei-no svetlo pomladno popje sredi zamazanega, črnega mesta." "Kje pa je ta kraj?" je vprašal Helge. "Stenersgaten. Veš, tvoj oče je pravil o nekih slikah o tebi kot dečku, ki jih ima pri sebi v pisarni; morala sem si jih ogledati. In takrat sem iz okna njegove pisarne odkrila ta motiv, nato pa sem dobila dovoljenje, da sem smela delati v tovarni za zaboje tam poleg. Od tam sem slikala — tu pa tam sem morala seveda kako malenkost prestaviti in spremeniti." "Sta bila z očetom veliko skupaj?" je malo nato vpraial Helge. "Gotovo se je zelo zanimal za tvojo sliko?" "Gotovo. Od časa do časa je prihajal k meni in jo gledal ter mi dal par nasvetov, ki pa niso bili slabi. On jako veliko ve." "Mielli, da je imel oče talent kot slikar?" "Da, to mislim. Slike, ki vise pri vas doma, sicer niso nič posebnega. Pokazal pa mi je nekaj študij, ki jih hrani v pisarni. Ne mislim, da je imel tvoj oče velik talent, a je bil nekaj čisto posebnega in finega. Samo, da Je bil zelo dostopen vplivom z vseh atrani. Pa to mislim, je spet v zvezi z njegovo veliko zmotnostjo, ceniti in ljubiti vse, kar je videl pri drugih. Kajti on ima toliko umevanja za umetnost — in ljubezni do nje." "Ubogi oče," je rekel Helge. "Da," Jenny Je |M>botala avojega prijatelja. Tvoj oče nemara trpi bolj- kot moreva ti in jaz le — slutiti." Nato sta se poljubila in pozabila te dalje govoriti o Gertu Gramu. "In pri tebi doma ne vedo ničesar?" Je vpra-šel Helge. "Ničesar." Je odvrnila Jenny. "Pa v začetku, ko sem vsa pisma naslavljal na tvojo mamo — ali ni nikoli vprašala, kdo ti pisari vsak dan?" "Ne. Moja mati ni taka. "Moja mati," je nenadno dejal Helge burno. "Mati nikakor ni tako netaktna, kot mislil. TI nisi ravno pravična moji ubogi materi — zdi te mi, da bi te zavoljo mene lahko nehala tako govoriti o nji —." "Ali, Helge!" Jenny je pogledala k nJemu. "Niti besedice nisem rekla o tvoji materi!" "Rekla si, moja mati nI taka." ; "To ni res. MoJa mati, sem rekla." "MoJa mati, si rekla. Da ne mara* zanjo, je stvar zase, dasi na vae zadnje nima« nobenega povoda za to. Uhko pa bi pomislila, da je to moja mati, ki govoril o nji. In jas Jo 1-mam rad kljub temu. najel bo taka ali taka." "Helge! Ampak, Helge—." Umolknila Je. ker je čutila, kako ji stopajo solze v oči. In solze so bile za Jenny Winge nekaj tako tujega, da je umolknila, vsa osramočena in prestrašena nad trm. On pa je te dejale "Jenny! Oh Jenny, all sem te utalil? Bog nebeški! Zdaj umi vidiš. Komaj sem se vr-nll, ne je t« pričelo." Zakričal je iznenada In a stisnjeno pestjo zapretll v zrak: "Oh. jaz ao. vrati m vse to, aovratim. razdrlo bo moj dom." "Dečko, dečko moj dragi — nikar no! — Nikar si tega ne tenl tako k srcu, ljubi moj!" Privila ga je k sebi tako trdno, tako čvrsto. "Helge! Poslušaj me, dmgi prijatelj — kaj pa ima to opraviti z nama T Kaj pa moreta onadva nama." In poljubila ga je in še poljubila, dokler ni prenehal ihteti in trepetati. V. Jenny in Helge sta sedela na zofi v njegovi sobi in se molče držala objeta. " Bilo je neko nedeljo koncem junija. Jenny je napravila dopoldne s Helgejem sprehod in je opoldne obedovala pri Gramovih. Po kavi so vsi štirje obsedeli v družinski sobi in se mučili preko popoldneva, dokler ni od vedel Helge Jenny v svojo stJbo, češ, da ji bo dal nekaj Čitati, kar je napisal. MUh," je rekla Jenny, ko sta bila zunaj. Helge ni vprašal, zakaj je tako zavzdihnila. Položil ji je glavo v naročje, ona pa ga je je-la gladiti po laseh in ga božala brez prestanka, brez besed. "Da, ti," Helge je zavzdihnil. "Kako vse pri-jetneje je bilo pri tebi v Vii Vantagii — jeli da, Jenny?" V kuhinji so rožljali krožniki, na ponvi je cvrčalo In duh po masti je prodiral v spbo. Gospa Gramova je pripravljsla nekaj toplega za večerjo. Jenny je stopila k'odprtemu oknu in pogledala za trenutek v črno žrelo dvorišča. Vsa okna, zroča semkaj, so bila kuhinjska in spaJni-čna okna z zastori na potegalice. V vsakem kotu dvorišča je bilo po eno večje, poševno vzidano okno. Oh! Kako dobro je poznala te o-bednice z edinim oknom v kotu na dvorišče — temne in ototne, brez aolnčnega žarka. Saje so prihajale noter, kadar so zračili, duh po jedi se je vsesal v vse atvari. Skozi okno neke dekliške sobe je prihajal glas kitare in čvrst, neizvežban sopran: "Pridi k Jezusu, brat, vanj zaupaj zvesto in kadar boš trkal, se ti vrata nebeška odpro." Kitara jo je apominjala na Vio Vantaggio, na Cesco in Gunnarja, ki je imel navado ležati na divanu v kotu z nogami na stolu, in ubirati Csacino kitaro ter narahlo brundati njene i-talijanske melodije. Iznenada jo je popadlo . divje hrepenenje po vsem onem tam doli. Helge je prišel k nji: "O čem premišljaš?" "Na Vlo Vantaggio mislim." "Oh ti — kako prekrasno smo se imeli tam, Jenny." Objela ga je nenadoma okrog vratu in mu je skrila njegovo glavo na svojo ramo. 2e ko je govoril, je opazila, da ni razumel povoda njenega hrepenenja. Dvignila je spet njegovo glavo In se zazrla v njegove jantarsko rumene oči. Hotela je misliti na vse one solnčnojasne dni tam doli, ko je on« ležeč v travi med marjeticami, pogledoval k nji. Hotela ae je otreati tega težkega, dušečega neugodja, ki jo Js zmerom obvladalo, kadar je bila pri njem doma. Vae je bilo tako neznosno tam. 2e od prve* ga večera sem. ko so jo povabili po Helgeje-vem oflcijelnem prihodu. Stati Um in Igrati komedijo, ko Jo js gospa Gramova predsUv-IJala svojemu motu, in je bil Helge navzoč in je gledal, kako so Imeli mater za norca. To Ji Je bilo od sile mučno, Nato pa se je zgodilo nekaj, kar je bilo še veliko grše. OsUla je nekaj trenutkov sama z Gramom; tedaj je on o-menil, da Je bil ono popoldne pred njenimi vrati, da pa Je ni našel. "Ne, tisti dan me ni bilo v atelierju", je odgovorila ona, a ji Je še Isti hip vsa kri zalila obraz. On pa Jo je pogledal s Ukim začudenjem, da ji je — sama ni vedela, zakaj — ušlo iz ust: "Pač, prav za prav sem bila doma. A nisem mogla odpreti, ker je bil nekdo pri meni." Gram se je naam'hnil in dejal: "Ds^saj sem slišal, da je bil nekdo v atelierju." In v svoji zmedenoHti je povedala, da je bil Helge, In da Je nekaj dni bival Inkognito v mestu. "Draga Jenny," > rekel Gram z očitno ne-Js vol ju im glasom. "Pred mano bi se vama rea ne bilo treba akrlvati. Jaz bi vaju prav gotovo pustil pri mim. Da. da. — Reči pa vendarle moram, da bi me na vso moč veaelllo, če bi me bil Helge posdravil." Na to nI vedela ničenar pripomniti. (Dalje prihodnjič) Eksperiment profesorja Rousseja Karel Čepek Osebno so bili navtočnl: no-tranjl minister, min. pravde, polie. prež idr nt. cela vrata poslancev nekaj višjih uradnikov, priznani pravniki, najodličnejši učenjaki In seveda tudi saatop. niki tiska. Kajti ti morajo po. v sod biti traven "Gospodje", je pričel profmor harvartUke univerz* d O. Roue-ae. naš priznani ameriški ro> jak, "eksperiment, ki vam ga bom pokazati, se naslanjali na starejša dela dolge vrste mojih učenih kolegov In sodelavcev; in-deed. na vsej stvari ni nič novega. in eh, really, to je vse , . . To Je stara vesU." Je vzkliknil rado« t no, ko ae Je spomnil prave beaede "In ta method utivati in eh. praktično upotreblja}! neju-tiri theoretieke —ptrlahiea. M so bila obte k tem mojega dela. Naprošam največ gospode kriminaliste, da bi oni stvar presodil s svojo prakso " Well. Tedaj vsa stvar je taka: Jas vam rečem besedo. In Vi mi moriti reči drugo besedo ki vas v tem moment napade, čeprav je to morebiti nonsens. eh. neunf nost, jaz mislim oeaauaci In na konec vam bom po teh besed, ki ml Jih dati, povem, kaj vi imeti v glavi, na kaj vi misliti in eh. kaj vi skrivati. Razumeti ti to? Jas tega ne bom razlotiti theoretical; to so associacije, potlačene predstave, nekoliko audšes-tije in take reči. Jas biti na moč fcffcftak: Use morati is—eh. izločili volja in presoja: s tem se Izločiti zavest connection* in jaz Is tega bom spoznati, kaj — kaj —1Slavni profesor je tipal za besedo ."Well, what's on the bottom of your mind." "Kaj se skriva v vaši duši T je vprašal nekdo izmed poslušalcev "Dncels tak«", je rekel C, G. pomirjen. "Vi le morati reči automatically, kar vam v ta moment priti na jezik, brez vsak kontrol in rezerv. Moj biznis potom bo, analajzirat vaše predsta* ve. That's all. To vam jaz hoteli pokazati na enem kriminalnem kejzu, efc, slučaju, in potem na enem iz avditorija, kdor se bo priglasiti. Well, gospod direktor od policije nam bo povedati, kaj za en kejz je s tem možem. Prosim." Gospod policijski prezident je vsUl in rekel: "Gospodje, mož, katerega čez -trenutek zagledate, je Cenek Sue haue k. kočar in I-zučeni ključavničar iz Zabehlic. 2e teden dni ga zadržujemo v policijskem zaporu, ker sumimo, da je ubil autoprevoznika Jožefa Cepelko, ki je izginil pred štirinajstimi dnevi. Povodi za sum ao: avto izginulega Cepelke so našli v drvarnici zaprtega Su-chanka; na volanu in pod šoferjevim sedežem smo našli sledove krvi. Zaprti na vsej črti Uji; trdi, da je bil avto kupil od Cepelke za šest tisoč, ker hoče sam pričeti s prevažanjem. Zvedeli amo, da je izginuli Cepelka resnično govoril, da bo prevozništvo opustil, svoj stari voz prodal In odšel nekam za šoferja; toda nikake sledi nimamo za njim. Ker drugega materijala nimamo, bo zaprti Suchanek jutri odpeljan v preiskovalni zapor na Pan-krac. Izprosil sem dovoljenje, da bi z njim naš zlavni rojak, profesor C. G. Rousse, napravil eksperiment; gospod profesor dovoli . . "Well", je rekel profesor, ki si je pridno delal zapiske, "vi ga, prosim, pripeljati sem." Na mig policijskega presidenU je stražnik privedeT Cenka Su-chanka; mračnega fanU, z izrazom, ki je jasno govoril, naj bi mu vsi nekam zlezli; kar se njega samega tiče, je trdno odločen, da se ne izda. "Pojdite sem. vi", ga je osor-no ogovoril C. G. Rousse. "Jaz ne bom vas nič vprašati. Jaz vam le reči besedo (n vi morati takoj reči besedo, ki vas napasti, razumete vi? Tako, imejte pozor: Steklenica." "G . . .o", je rekel gospod Suchanek trmasto. "Poslušajte, Suchanek," je na, glo rekel policijski prezident, "če ne boato lepo t redu odgovarjali, vas Ukoj odvedem na zasliševa* nje, razumete t In ne pustim vas vso noč pri miru. Pazite! Se enkrat!" "Steklenica " je znova reke! profesor Rousse. "Pivo," je iagodrnjal Suchanek. 'Vnv 4 "Tak, vi videti, mož", je rekel slavni profesor, "tak je na moč dober." Suchanek je nejeverno pogle-dal. Ni v tem morda past? "Ulica l", je rekel .profesor. "Vozovi," Jo rekel Suchanek počasi. "Vi morati hitreje. Koča!" "Polje." "Stol!" "Pločevina.* -"Zelo dobro." Kazalo je. da goapod Suchanek ne ugovarja takile igri« "Mamica!" "Teta." . "Pes!" "Krčma." "Vojak P r "Kanonir." Tako je šlo drugo za drugim, vedno hitreje. Končno je Suchsnka vse to pričelo zabavati; zdelo se mu je, kakor igra s kartami. Bog, česa vsega se pri Uj igri ni spomnil! "Potovanje P mu je govoril C. G. Rousse v tempu brci od diha. "Ceete." "Praga!" "Beroun". "Skrivati!-"Zagrebstl." "Strel P "Kadeti.** * za j: "In Peter je sedel na kamen . , . hudič naj me vzame ... odletel." a Niti na misel mu ne pride "Veš, ljudje govore, da te je Kari vzel samo zaradi denarji, da bi lahko poplačal svoje dol> gove." 'Takšna laž! Kari niti naj* manj ne misli na to, da bi pl» čal dolgove!" VELIKANOC V JUGOSLAVIJI Za velikonočne praznike w dodi tujerodcev vrne v domovino, da pono* no vidijo svoje sorodnike in prijatelji Prijetne ssnje o obisku xnanih prost» rov, spomini na prejšnje dni, preiivtli v mladostni druibi, vse to »e lahka potniku uresniči, ako se udeleži enep velikonočnih izletov, ki jih bo prire Hapag-Lloyd. Lloydov ekspmni par-nik "BREMEN" bo odplul dne ft marcs, dočim bo pa Hapag pirni "DEUTSCHLAND" x a p u • t i 1 Nit York 80. marca. Oba parnika boit» dovolj zgodaj v evropskih priatami^ da bodo megli potniki pred Velik«* jo dospeti na svoj cilj. Važno za potnike, namenjene v Jugoslavijo Na meji Jugoslavije (na poit« Jesenicah ali katerikoli drugi obmejrf postaji) mora vsak potnik povedal jugoslovanskim obmejnim oblasti* koliko denarja ima pri sebi (bodisi' gotovini ali v čekih), nakar zastopnik oblasti zapiše v potni list ali na po* ben listek, koliko denarja je rekei. f 'ima. Ta dokaz je absolutno potreb* kajti brez njega potniku ni mogofr pri odhodu iz Jugoslavije kupiti ieie» škega voznega listka v katerikoli kni Izven jugoslovanske meje in tudi pare brodna drušba ga ne more kupiti mi Ta dokaz tudi omogoča potniku, S vzame s seboj ves nepotroieni denar. —(Adtj NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Pe afclata 11. redae kaavaaetja aa lakke aareii aa ttrt Praavsts ta prišteje adaa. šva. tri, štiri aH pet Oaaev Is aaa šraštea k sai aarst alai. List Praavata staae sa vae aaaka, sa flaae aU aaélaaa M * " aaa letae aareiatee. Kar pa llaal še plačaja pri asaesiaata $1 Jt » tadaik, aa \lm to prišteje k aareéaiai. TereJ sedaj al vrsoka. re& šs Ja list predrag sa llama SN P J. Ust Praavata Ja vaša lastnina Is gotovo Ja v vsaki árviini nekdo, U bi rad «tal list vaak dan. tesa lista Praavata Jei Za Zdrai. driave la Kaaado.N.H Za Cicero la Chicago Ja....I?* 1 tadaik la............. t tednika la..........r. t.U t tednika la..,......... 4 tednika la............ I tednikev la.l......... U* Za Bvropa je............f».M Ispolnite spodnji kupon. prllošlU potrebno vaato denarja sil M as* Order v pisma In al aaročit« Praavata. list. ki Ja vaša laatnlna. *»ajasnlla:—Vselej kakor hitro kateri teh članov presaba biti U** SNPJ, ali če se preseli proč od drutlne In bo inhUval sam svoj Hit tednik, bode moral Usti član ii dotlčne drušine, ki Ja tako skups« naročena na dnevnik Prosveto, to Uboj nainaniti opravnlštvu HitA In »benem doplačati dotKno vsoto listu Prosvata. Ako tega ae stori, tedaj mara apravništvo sniftati datum sa to vseU naročnika. 1 tednik in..............4M t tednika la........................S SO S tednike la..............Z.4P 4 tednike In....,................1.2« i tedaikav In......................nič PROS V ET A, SN P j. JS57 Sa. Lawndale Ave^ Ckkaga. IIL Prilošeno pošiljam aarečalae aa list Praavata vaato $...... 1) Ime....,..,................. ......a dmštva št ... Naslov...................... maje dr atine: 1)............... 1)............... 4)............... »)............... Manto........... Nov naročnik ... la sa prtpMito Ii moji naaalalal ad sledečih fl—' ......,...................ČL draštva M........ ..................i».....ČL draštva ........... -............•>..........ČL dmštva št........ .........................čl dmštva št........ Dršave .......... ..........................................................P»