Izhajajo 1. in j vïacega meseua. Ceoa jim je za celo leto 1 gld., 7.&"pol leta 60 kr — Narođniuo in dopise sprejemanj Krajec v Novem mestu. Kdor žoli kako označilo v „Dolcujske Novice" d»-tiaDiti datij plača za dvoBt.Opno petit-vrsto ř^ kr. za eukrat, dvakrat 12 kr, trikrat 1Ô kr. Gospodarske stvari. O Zftlinmjii škodljivih inrCt sov. (DMje.) Po nckaterili krajili se .je že tako žaloiitiio godilo, Ilavtio Vf, tc^íi namena pa so bila razpisana dîii'ila za jiokonr-evanjo lirosčev, a vsaka liiřa morala jih Je flolořeiio število ])okonřati. Toda pole^ vsi'g'a tega. bi jili iic bili premagali, ako bi jih ne bile pomogle take živali, ki se žive ob žužkih, po.sebtio )iii se Jcrt,. Treba pomisliti, koliko ogrcev potrebuje Ir eii i^am krt za ?vojo požresiiost-l)okaz;ilo se je, da so v l^lib,, kadiir t;o ogrel zdeiovali poljske [uidelkc, iiiijvee inifli iikoile taki gospodarji, katevi so biiikounino s svojiti njiv )io-tlili krte. Gospodarjem sfaivga kopi a zato nI priljubljen ki't, ker objeda travne in žime koreninice, poškodiije sadna itrevesa, itareja jio travin'kih krtine, posojilnice. Važnost pravil je posebno v tem, na kakošen način se bodo posojila dajala. Najcfuejsi način je, dajati posojila na menice, kjer ljudje pisati ne znajo. Ako se le malo podpisati znajo, naj se po'ojuje na dolžna pisma, pri katerih je pa večji kclek. Vzameta se lehko oba načina posojevanj» v pravila in stvar se prepusti nafeUtvu, da ravna po potrebi in okoliščinah. NaČelstvu se prepusti tudi pravica, da sme dati vknjižiti dolg, kar se pa naj le kot izjema vpelje. Posojila kaže dajati le na kratke obroke, najdalje na 6 mesečni, katera določba je tudi dobro v pravila vzeti. Pravila na dalje dolrčujejo, koliko oseb se voli v na-čelstvo {ravnateljstvo) in nadzorstvo posojilnice, Naj bolje utegne biti pri majhnih posojilnicah, rastline z izrovano zemljo, g-otovo jili pa desetkrat toliko obvaruje škodljivih mvcesov, ki jili pri ro-Tatiji použije. S paniili ali toplili g-redic je pa Itrta s smrdljivimi stvarmi lahko jregnati. Posebno koristen je po drevesnicah, ko njemo storili, ker nam ki svojega dt'lovaiija čez meje okrajnega Bođilža ne razt-goj-jo, da 3e voli pet gospodov v ravnateljstvo (oai^elstvo) íd tri v nadzorstvo. NaČelatvo dtílajo: ravnatelj, nifgo^^ namestnik, blagajnik, tajnik i[) b agajnikov namestnik. Pravila naj po-vedó, kakošiia opravila imajo naSelniki in kakoâne do'žnosti in pravtce nadzorniki, V pravilih mora Btati o iem razpravlja občni îbor, kdaj se skliče; po katerih Časnikih se objavi, kar zadeva zadružnike in obĚinstvo. V p avilih mora stati na dalje, kakoSne hraiilne, vloge sprejema posojilnica, in kdaj smpjo hraniln'čarji avoje vloge zopet vzdigniti. Tudi gledé porokov pri izpowjîlih je važno. Treba je, da m-ntco ali zadolžtiico podi najmanj en porok, še bolje je, da dva podpišeta. V pravila pr d^jo Se druga določila, o katerih bi bilo preobâirno tu razkladati, n, pr., kako se pri obfioem zboru glsaujp, eklť^pa in voli, koliko časa so volitve veljavne, kako se čisti dobiček porabi ali zguba pokrije td Treba je sprejeti v pravila že take določbe, katere so predp saae po raznih poataTah, ki govoré o denarnih zavodih, in po- sebno še o posojilnicah. Najbolje je, da pravila razloži pri prvem zbor'' oseba, ki je že sama vodila kako posojilnico ali sodelovala pri njej. Take zmožnosti ima posebno že omenjeni gospod M, Veršec v Celji. Pri ustanovljenji sleherne zadruge je regl-strovanje stino važno. Kaj je to? Trgovci morajo svojo kupčijo vpisati pri deželni ali okrožni sod-aiji v poseben zapisnik (register), ravno tako pa posojilnice in drugi denarni zavodi, da zadobé s tem postavno veljavo. Eadi tega se morajo pravila, ki ?o se v občnem zboru določila, poslati v pregled aodoiji, da se ona prepriča, ali îio sestavljena tako, kakor postava veleva. Sodnija sicer ne more zabraniti, da bi se zadruga ne ustanovila, ali z vpisovanjem pravil v zadružni regi&ter lehko toliko Časa odlaga dokler se pravila ne vjemajo z dotičnimi /akoni, zlasti s postavo od 9. aprila 1873, Pri prvena ali ustanovnem občnem zboru voli se izmed tistih udov, ki ao k zadrugi pristopili in zadružna pravila podpisali, naéelstvo in nadzorstvo, t. j. možje, kateri bodo posojilnico vodili vediio poiíiaiijkuje pťo&tora — jiekaleri g-ospotije namreč preveč zahtevajo, naj se objavi ravno njihova ret. Dalje pa ne smemo in ne moremo molčati, ker bi nas utegnil ta ali oni napariio soditi. Govoriti pa moramo, to ponovimo, le ob kralkeim, ker nam je za prostor jako tesno. Katoliško politično flništvo iina namen po-teg-ovati se po svoiih naoíeh za najdraži dve Svetini naroda slovenskega, za sv. katoliško vero in narodnost slovensko. Vera nas vede v nebesa, slovenstvo, slovenski jezik, sploh vse, kiir nas (leia Slovence, pa smo dobili od svoje drage slovenske malere; z njenim mlekom se nam je tako rekoč vtípila ljubezen do nafiega naroda. Kedor teh dveli svetinj ne ljubi, ni j>ravi Slovenec. Kadi tega pozilravljauin !o društvo s srčnim veseljem — vstij dela za to, kar je tiifli nam bili) vselej pred očmi, (lasi nismo nikdar postavili naloge, bojevito se pogunjati za njn, marveč le po niiniem potu delovati za vero in narodnost. Kako čvrsto se je poprtjelo dela, kako vestno hoČe spolnovati društvo svoj iiameii, je jiokaKaio ])ri dveli shodil) — ^pri prvem v Ljtildjani in pri drugem v lepem „Sent-Vidn nad Ijtibljiino. Potegovalo se je pj'i olici) za vei'sko íolo na narodni slovenski podlagi rei- je odjioslalo lako prošnjo na državni zbor. Govorili so govoi'niki lemeljito o kmetijske]« in obrtniškem stanu. Zeno besedo: društvo ima i'es pred očmi ča^ni in večni Uagor ljubili Slovencev. Novi udje vedno pristopajo iz vseli delov ljube Slovenije. Tudi uaMm dragim Dolenjcem iz srca ])riporočamo k temu društvu. FlaČa se 1 g'old. ]ia leto, ter dobi iist „Domoljub". Mnogi gospodje so darovali temu društvu lepe doneske. Naj dojdejo se drugi ! — Sklepaje izražamo le se željo, naj napravi blago društvo shode tudi po „Dolenjskem!" Kiij je novega po avstrijskem cesarstvu? Novo vstanovljeuo katoliško - politično društvo vrlo spol nuje svojo nalogo; pred kratkim je imelo shod v Šent-Vidn nad Ljublj;ino. V Ljubi Bni je sedanji c, kr. deželni predsednik, prebbigorodni gos[»oil baron And. Winkler praznoval desetletnico svojega slu/itovanja kot načelnik vlade in zastopnik presvetlega cesarja na Kranjskem Slovenci so ga odlikovali mnogovrstno pri tej priliki, čestitali nni in ga z nova slovili, kakor že večkrat v teku te dobe. To odlikovaiije je blagi gospod tudi zaslužil, kajti njemu se je kot Slovencu posrečilo, da je pomiril kranjske nemškuiarje in Nemce, ki so prej vladali čeK slovensko prebivalstvo na Kranjskem; on je veliko dobrega sloril, pom;tgal i n posredoval povsodi, kjer so je dalo kaj storiti. Zato se ludi „Dol. Novice" pridružujejo k čestilcem vi.'^okf^ga gospoda in želijo, da lii še dolgo osial na čelu Kranjske vlade, zlasli v sedanji dol>i, ko In utegnili za Slovence komaj boljšega nadglednika dobiti, Z uunaa so Idle v zadnjem času slišati zanimive novice: V gospodski zbornici so predlagali v imenu vseb avstrijskili trijp ikofje Tpražki, graški in ljubljanski) strogo katoliško vredbo ljudske šole. Zahtevajo, naj se popolnoma zagotovi otrokom kaloliiki poduk s tem, da bode imela cerkev pra- in raiune ter knjige pregitdovali. Volitep uaj se izvršuje n&taaiSiio in pravilno ter piSe naj ae o vsem zapisnik. Ta zap snik se mor« le^J-lizovati ali poveriti, t. j. notar uli sođmja mora potrditi, ds ao podpiei lastnoročni in resnifiii. PotJtj je treba prošnjo aa deželno ali okrožno sodmjo vložiti in pri tej vlogi se H'orajo vsi udje načelstva podpisati. Te podpi^Riie dobi omenjena aodnija in biti morajo tudi legalizovaní ali potrjeni pri kakem C. kr. notarju ali (krajci sodni)i. O vsem tem poatopaDji pouČi snovateljp posojilnic že omenjeni tajmk celjske posojilnice. P< uk o tem ima pa tudi časnik „Zndiuga" v št. 4 I. 1885. Kedar je okrožna ali deželna sodnija pravila in naČelatFO posojilnice vpisala v svo/ iiadružui zapisnik in se je to občin' tvn razglasilo po uradnem časniku, potlej še le ssme započeti poaojilijica svoje delovanje. Zdaj ima ona vse pravice in dolžnosti, katere uživajo io izpolnnjejo denarni zavodi te vrste v smislu obstojefih zakonov; zdaj dobi pcso|ilnica naslov „regiatrovsna zfidiiiga", NaroČi naj se zdaj zadružni pečat in knjige in tiskovine, k»tere b(jde potrebovala, ter blagajnico za shrambo d- narja, menic, dolžnih pisem, zastav, knj g in drui^ih vrednosti Tiskovino za slovenske po3oji!nc-î ima prirejene „Narodra tiskarna" v Ltnbljan , pa ];li rapravi seveda sleherna tif'karna. Najpotrebnejše Vnjige za sleherno po soj lni co so: 1. Blagajmiki dnevnik, t. j. bmiga, kamor dan za dnevom zaporedoma vse dohi dkt* in «treske zapisujemo. Ta knj ga moia biti kobkovaiia, zaio, ker se vanjo zapisuiejo tudi hranilne vloge od ne-udov. 2. Knjiga za zadružne deleže. V tej knjigi odločimo za vsacega uda eno stran, na katero zapisujemo, kolikor zadružnik v društvo plačuje, t. j. s kakošnim zneskom se pri pftsojilnici ud.Iežuje. Pripisu ejo se pa k posameznim deležem áe obresti ali dobiček, kwtrrpga jim oni đonaSajo. 3. Knjiga za posojila. Prejšnje in te knjige ni treba kole-kovati, ker se tudi v to poslednjo knjigo zapisujejo le zadruîniki, in sicer oni, kateri dobé na posodo, 4. Kujiga za hranilne vloge. V to pridejo hranilnifarji ali šparovci. Kdor koli hoče krajcar y shrambo vložiti, pride v to knjigo, naj vico iiadzirovati šole iii učitelje g'iedé verstva ter zabraniti vse, kar bi vtegiiilo škodovati veri katoliških otrok; kdor ve, kaj je vera, kdor pozna nje večno pomembo, temu se mora zdeti to popolnoma umevno samo ob sebi, kedo bode pa skrbe] za vero in versko i/.rejo malili, ako tie cei'kev? Ako ne njeni voditelji — skolje?! Na Dunaju so judje v zvezi z liberalci l)ili doslej tako oblastni gospodje, da so si d o misije vali, da jim nibie več !ie izpiiii oblasti h i'ok. P«, Iivala Bogu, varali so se. Slednjič so se vendar osr-žili kri.stjani — se zjedinili in pri dopolnilnih volitvah lani kakor letos — zmagali. Ako Bog da, je čas Ijliio, ko DuiiajČanom več ne Ijode veleva! Abraham, Izak, Kzav itd. Državni zbor jc obiavitaval med drugim o hiňnem davku ter vžiuiiiiskem davku na Dunaju, Zavrgel je izvolitev moravsko - neni>kega jio.slanoa Auspic-a — ki je kujiov;il glasove prav po — judovsko. Ravno v tem drzavneni zboru, katoliške Avstrije, seje drznil dnnaj.ski poslanec Kronaweter sramotiti sv. Očeta papeža. Hrod,sednik ga je pai po zasluženjir pokaral. Za Boga, naših svetinj pa res ne bodenio metali pred svinje in biserov ne dajali psom. — Katoliško politično društvo na Češkem se je kakor naše potegnilo odločno za versko šolo ter izreklo, da v vsem pritijiije tenui, kar so izrekli skoije na Dunaju. Na Ogerskem je odstopil mogočni in večletni ministerski predsednik Tisa. Na njegovo mesto je prišel Szapari; nov naceînik pa se bode \)aje držal vendar le staiih nai^el t. j. zatiralo se bode še dalje kar ni mažarsko — delali se bodo .še dalje dolgovi tako dolgo, da bodo Mažaije same požrli! Kaj je novega po širokem svetu? Na Nemškem je 75 letni železni kancelar Bismark odstopil od vodstva nemške države; nekoliko ga je v to nagiiila visoka starost, še bolj gotovo pa je, da se jii .sporazumel z mladim cesarjem, tako kakor i. njegovim dedom. Naslednik mu je general Kaj)rivi (nekd;ij Kopriva). Bis-markov sin Herbert je tudi izstopil iz mini-ster.stva mislé si; z očetom stojim in padem, lîismark je storil Nemčijo veliko in močno, ali katoliško cerkev je nfkaj !et knito preganjal, iili slednjič ga je srečala pamet. Popustil je besno preganjauje iivestih katoličanov. V iîerolinu se posvetujejo zastopniki vseh držav, kako bi se delavskemu stanu pomoglo. Ako se ])ostavijo popolnoma iia krščansko stališče, bode .šlo; ako pa ne, se bodo prepričali, da zastonj zida-jo zidavci, ako Gospod ne zida hise. Na Francoskem imajo zopet nove ministre. Za koliko časa? Tega staviti i)i si ne upuli ! Srbija in Bslgarija se gledate vedno bolj pisano; pravi [nijateljici si ti sosednji slovanski državi nikdar [li.ste bili. Sedaj je pa tako napeto, da vtegiie počiti — vojska. .Je vže križ! Mesto, da bi se skrbelo za si'ečo in blagor podložnikov, pa soseda sosedo sovraži. V RuSiii je imenovan za rimsko-katoliŠkega nadškofa niohilev.skega (sedež ima v Petrogradii) prelat pl. /dano vi č, kanonik v Vilm". Hi bode ud posojilnice ali ne. Ker Tpisiijeaio v to knjigo veèinoma neude, zato mora biti kolekovana. Manj potrebne, ali vendar zeló koristne í o bukve, v katere se še enkrat radi pregleda in natanj-čnoati vpisujejo dohodki in stroški razvráfeni, namreS, koliko se je v teitu eaega dne, tedna ali meseca, dobilo pri dohodkih hranilnih vlog, koliko obresti, koliko vrnenih posojil itd. Pri stroških se p» zfjpet vidi, kohko se je izplačalo posojil, koliko hranilnih vlog, koliko obresti in druzih reôi. Te knjigi ate radi tega zel<5 imenitni, ker se morajo v njih številke vjemati z blagajniškim dnevnikom. Posojilnica mora imeti še male kojižice, ki se dajejo udom, kedar pristopijo, in hranilni čar jem, kedar v shrambo prinesejo. Razen tega naj ima posojilnica še nekatere zapisnike, recimo zapisnik vseh udov z lastnoročnim podpisom slehernega, zapisnik menic if d Kedar si je ravnateljstvo vse to omislilo, lehko prične svoje poslovanje in delovanje. (Dalje prih.) Piše se nam: Izpod Bincarja pri Sodražici. — Pri nas je mitnica f.ŠraiigaJ. \c.se tako malo, da se komaj plača šraugar in po]n-ava mitnice. Poslušajte, kaj mi je govoril o tem izveden, bribten, po.staren mož, djal je: Vidite, stvar je taka. Vse ceste in tudi sedaj še okrajne ceste v naši dolini so v obče slai^e. Velik promet lesa iz našega in Kočevskega okraja, ki se po iijili na Rakek S})eljava, bil je v preteklih letih toliko ogromen, da je včasih šel voz Ka vozom nepretrgoma, tako, da si dostikrat na progi ilibnica-Novavas srnČal po sto in še več vo/,ov, Vzilržavanje tako zelo rabljenih cest, bilo bi pri ugodnih raitnerali težavno, a pri uas je še težavneje, ker je pogosto posipanje drago inje zlasti proga od Žlebiča do Boncarja na močvirnatih, ilovnatih tleh izpeljana. Ta kos ceste je za voznike posebno žalosten. Treba bi bilo 10 in še več tisoč goldinarjev, da bi se utrdila tla in spravila v tak položaj, kakor.šne tak promet zahteva. Kje pa toliko denarja vzeti ? Za to se vsako leto le krpa. Da bi se i ti stroški deloma pokrili, osnovala se je pred kacimi T»—7 leti mitnica; oil začetka je še precej dohodkov (Jajala, Ysaj j;iz sodim tuko, sedaj pa, koje lesna trgovina ponehala, pe.ša bolj in bolj. Od kar je les v naži dolini vso ceno zgubil, 0(1 kar je goïd poiielial vir dohodkov bili, opa-ziijťin vcdiio i[i vidno rastoííe síroiuaStvo; bojim se, da se približujemo v tem Noiraiijceiii. l'o-rnialite si, dolitia je v primeri preveč o b 1 j ii d e iia, zeinlja iie rodi obilo; od kar go/di zmaiijkitjejo in se spreminjajo v golicave, zadevajo nas [lo-go.steje [tovodiiji, foěa, slabe letine; resetarija in ionřarija iniaie v tujih izrlclkili preveč konkurence. Nasi resetarji in lončarji po pravici tarnajo, da iie morejo svojih izdelkov talio in toliko spečati kiikor poprej. Hribovske, od pronica in tuje konkurence oddaljene vasi so se kraji, kjer zúmorejo svoje blago v denar spi-aviti, v vefýih krajih se Šopiri in zmaguje iiije, bolje in ceneje, zlasti češko blago. Kmetijstvo v nasi dolini ni posebno razvilo. Da t)i se sadjei'oja ])ovzdigiiila, lega ni upati. Ravno Sole v našem okraji se za to stroko premalo zanimajo. Veèjcniii okraju, ko se bliia.š manj sadnih vrtov in slabili sadiiili dreves oi)aíi5. V moji mladosti, spominjam se, bilo je vse polno sadja v naši dolini. Sedaj se pa dobiva v veči miio/ini v bolj zagorskih va.sicah. — Pred leti bilo je ribniško bučebirstvo na glasu. S sfa-rimi bnw'birji, ki [lohigonia odnieriivajo, izgubljava se i ta stroka in ž njo popred obilen vir dohodkov. Kako labko v/idržaval bi se. o poletnem času na kaci večji Soli naše iloline tak podnk, kjer bi si ukaželjiia mladina, in odra^Čeni v njem potrebnega znanja pridobili. Na tak način ])ovzdtgnilo bi se naSe poprej cvetoče bučeiarstvo. Kakor sem moza rasuniel, je občna želja, da bi se re.setarija in lonČarija s primernim podukom [lovzdignila, da. 1>[ se sadjereja in bučeiarstvo na boljšo stopinjo vzdignilo, posebno v sedanjem Času, ko je lesna trgoviisa [topoino propala, davki pa vedno rastó, tako, da je treba žep vedno odpri imeti, da se zadostuje zahtevam države, dežele, okraja, občine i. t. d. Sv. G. Iz Novega Mesta. — Dobili smo uovega okrajaega glavarja blagorodaega g, Friderik viteza Schwarz a. Pretečeai tedea so se mu med drugimi predstavila po spojih zagtopQikih tudi tukajšnja društva. Gospod je obljubil, da bode druSt?om v hrambo, uikoli v opoviro, — prepričau, da imajo blag nameu. S svojo prijazno Ijubeznjivostjo sa je prikupil vsem. Gospod okrajni glarar je Se mlad, krepak mož; zato upamo, da bode deloval jako vspešao za naš občui blagor. Dela mu pa tudi ne bode manjkalo. Poddružnica sv. Cirila iu Metod* v Rudol-fovem je imela 26. marca letni obČui zbor. Iz računa preteklega leta se je pokazalo, đa je dru-ëtvo nekoliko napredovalo od prej. Udov ima ; vstanovnikoT 16, letnikov 75, podpornikom 34. Odposlalo je glavnemu društvo 90 gold. Nekateri rodoljubi bi pać lahko še pr:štopili k Umu vrlo koristnemu društvu. V odbor bo bili izro-Ijeni prejâai odborniki. Bol^zeu letos pri nas razsaja prav neusmiljeno. Zadnjič smo povedali, koliko znamenitiSih ljudi je pokosila smrtna kosa; dates pa hočemo naznaniti nekatere, katere je vrgla na posteljo. Oboleli so za dalje čaaa trije tukajšoi gg. gimnazijski prcfsorji. Gospod Ambrnž še Bfd&j ne mori) v 8olo; nadomestovat ga je prišel g. Jeraj iz Ljubljane. V Kapiteljau pred nekaterimi dnevi lii mogel maševati nobeden gg. kanonikov — trije še sedaj ne morejo. Dobro anani tukajšnji vodja pomožnh uradov, g. Mohar, je oboki uže tretjič in sicer sedaj jako nevarno. Vendar je upati, da okreva V bljižnjem Šempetra leži nevarno bolan g, župnik Ï, Rome. Ćudoo, letos; — mehka zima, pa tako huda zrna! Iz Gorenje vasi pri Smarjeti, ~ Večkrat se je že čitalo po časoikih in druzib dobrih hukrah, veliko tudi v priljubljenih „Dolenskih Novicah", kako škodljivo di je žganje za du5o in tťlo. To se posebno pozna v neti fin ua Dolenjskem, kjer se zelo širi. L udje ne spolnujejo prepovedi, ne bojijo 8tí èibe božje, da?i vidijo toliko žalostnih zgledov. Tako se tik f^rne cerkve v neki krčmi med službo božjo vedno toči ta strupena pijača, kar je prav nespodobno. Mes o da bi jih krčmar, ko se služba bož]a začne, Vťu izgnal, jim še veli, le pijte, saj smo hiao maše. Tabo pijo, kolnejo iz božjih refi se pa tiorinjfjo. Tcg» je pa vse krčmar kriv, ker misli, da njemu ni Šteto v greh, ker je cerkven ključar. Sp!oh je videti, da ne vé, da je B:)g reicfl, dajte c«aarju. kar je cesarjevega m Bogu, kar je božjega. Naj bi še povedal iz Česa se neko žganje kuha, ki mu pravijo brinjetec katerega imajo ljudje za zdravilo, pa je hud strup Ta brinjevec je iz samega po-kîarjeni'ga vina ali koi>'ua. Nalije ga v kotel ia vanj vtakne b injevo vejo; to pusti vreti do časa, da z verhnfikom pokrije — m zdaj začne teči čista zelena sopurica, ki ima po brinju duh, Pra-žam vas. ali je mogoče, da bi se iz kobina zdravilna pijača dobila? Nikakor ne; saj še kobin fSkoduje. Torej varite se žgane pijače, ker je prav gotovo strup za dušo in tflo. Iz Novi Yorka v Ameriki. — Dolgo časa prebivam že v Àmeriki, maogo sem že aUšal od svojih rojakov, posebno Dolenjcev, kateri tožijo, kako da io bih osleparjeni od brezvestnih agentov za potovanje v jVmeriko, posebno pa oJ meni neznanega zastopnika severno nemškega Lryia, največ B tem, da se jim je doma Etav.Ia Amerika kot strašno dobra in lepa pred oČi. AU kadar prid'jo sera v Ameriko, Še le sprevidijo ubogi rojaki, kako da je takaj, pa zastonj jim je vsa pritožba, kakor greveaga ali kesanje po smrti. Hvala Bogu, vendar je enkrat viaoka c. kr. deželna rlađa jeta v tej reči ostro postopati. Da zadnji čas je, da vlada zabrani, da si ne bodo nekateri polnili žepov s krvavo zasluženimi novci □aâth rojakov. Jože Urbančič. Domače Testi. ^ {Župnijo Belo Cerkev) je dobil v. č. g. Žgur, doslej župnik na Ledinah pri Idriji. Mnogim naših čitateljem bode gospod dobro znan, ker je bit pred leti kapelan na Raki. (Premembe pri učiteljstvu) G. Matija Hiti (iz Slavine na Notranjskem) pride za BČitelja v DobrniČe. Gospodiřina Karolina Br var, učiteljska pripravnica, dobila je učiteljsko službo v Škocjanu pri Dobravi. (Delniško draštvo.) „Prvi Naiodoi dom" T Novem mestu imel je 18. m/:rca svoj občni zbor, T katerem se je naslednje sklenilo: 1. Delniško društvo se i^avi za konštituiraoo. 2. Sporočilo o delovanji osnovalnega odbora se sprejme na znanje in odobri. 3. Račun za leto 1889, računski sklep do 18. marca t. 1 in bilanca se odobri in oanovalntraiu odburu dá ubaolutoriam. 4. tz premoženja delniškega društva se čitalnižkemu drn-štiu ^ Novem mpstu posodi vnovič sveta 3000 do 5000 gld. na 3% obreEti, 5 Obresti dozdanjega posojila se znižajo od 5 na 3%. 6. Divideoda za leto 1887 m 1888 se dolofi na 37o, po odbitku lOVo za rezervni fond po § 25 pravil in se izplača za kupone 18. decembra 1888 tistim, ki so celo dťlaico do konca 1886 vplačali — in za kupone 18 decembra 1889 tistim, ki so celo delnico do konca 1887 plačali, po 1 gld. 35 kr. od kupona proti vložbi dotičnih kuponov iz dohodkov leta 1890. — V opravilni odbor so iz-Toijeni gg : Dr. Albin PozjiíÍí, A*ío!f Pauaer, Ivan Krajec, Andrej Senekovič in Viktor Rohrmanu iz LiuMjane. V pregkdovalni odsek gg.; Val Oblak, Frane Kastel c ml. m Franc St^idl Zft Rkniffttorjsi in podpiaatelja zapisnikov gg : Anton Virant in Franc Kašteli c st ^Zgodnja pomlad) nastopila je letos. Toplo vreme imamo, kakor druga leta komaj v drugi polovici majuika. Drevje poganja n bode v par dnevih v cvetju; tudi različne cvetice vže cveto. — Celo kresnice je vže vjela nek» iu-kajšna gospodičina 16. marca popolnoma svetleče kakor o „kresu". Nekateri pravijo, da tako gorke in zgodnje pomladi ni blio od 1842. leta, Bog nas obrarnj slane! (Za velikonočne praznike) bode tu-kajšni mesar g. Fr. SchTvarz letos gotovo izvrstno postregel svoje odjemnike, ker bo tekoči teden klal dra zares tolsta vola, ki tehtata skupaj 30 centov 34 fantov. Omeniti je, da sta ta dva vola iz hleva znanega Živinorejca A, Hočevar-ja. (t Umrl) je v Mirni Peči po dolgi bolezni (pepelničoi petek) g. Jože Rozman, trgovec i posestnik. (V Bukovici), Litijskega okraja, sestavljen je nov občinski zastop sledeče: Fran Gerden iz Št. Pavla, župan; odbornika Anton Roje iz Št. Pavla in Anton KovačiČ iz Sela, (Občinski zaatop)v Krákem je v zadnji seji sklenil med drugim, deželni oilbor prositi, da bi za reveže kupil nekaj semenskega krompirja, da bi se poskušala uvesti kakoi^na domača obrt in da bi c. kr. okrajco gkmrstvo občini le slovenski dopisovalo. (Pedagogiâko društvo} v Krškem zboruje v četrtek po Veliki noči * ondotaem Šolskem poslopji. Mtd drugim bode g. dr. Romih razkazoval poskuse s fiaikalnimi aparati. Začetek ob 10. uri dopoldne. (Razpis nagrad.) Da se kolikor moči pospeši zatiranje kmetijstvu škodljivih mriesov, ukrenil je podpisani glavni o'^'^r razpisati 40 nagrad po 10 gld., do katerih imajo pravico občine, oziroma vasi, kojih županstva (p red stoj ni štva) dokažejo, da je vsa občina letošnjo pomlad marljivo zatirala gosenic«, črve, hrostke (kebre) i, t. d. ProŽnie' za te nagrade naj prfdlože županstva potrjene po dotični kmetijski podružnici do l.jutjija !. 1. podp-'iîattemu odboru. Priznane nagrade smejo občine za kateri koli obČekoristen namen porabiti. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. (V Ameriko) se od vseh Etrani Dolenjske Belijo ljudje v novi svet. Ni čuda, ker doma ni zaslužka. Želimo le, da se izseljenci ne bi kesali. Kazuc Testi. * (V Dahoruejn) nastali so krvavi nemiri s Francoai kakor orno v zadujem lislu omeuili. — Daho-niej je RnamcDito trgovsko mesto na obalili vroče Afrike, kjer živahno cvete trgovina h |)alm«vini oljem, 8 katerim se pećajo fraucoaki trgovci íq tega olja ( sako leto uad 50 OOO ton (tona 10 ceDtov) izvozijo. Vlada pa tam barbarski zmnors^i kralj, kateri si je pridajal priimek „morski volk". Ta „kralj" ima posebno vojsko, kakorěni ni para na svetu; ima uamreé v stalni armadi 3000 amazon t. j. devic, katere ao neki brabre in spretne v vojstvu Tem amazooam je pod smrtno kaznijo prepovedano ae otnožiti in niso prdstovoljke v armadi, temné jih s silo tirajo v strogi poklic; veliko število deklic z begom dá slovo knitemn postopanju, kateri ee nahaja v tej službi. — Kraljevo stanovanje obstoji ia 100 koč, katere na okrogu enega kilometra obdaja zemeljski nasip. Ves nasip jo ozalSan s človeškimi kostmi in glavami, katf^ri lisp mora se od časa do časa ponoviti. Kraljeve hiše so le s človeškimi glavami pokrite in tlakovane. Ako kralj veli: ,Jaz potrebujem novo streho na mcjej hiši", vedo podaoiki, 7, štev. da bn treba napasti bližnje dežele. Poseben kruta je vsakoletna slavnost „velikih oavad". Sredi trga v Dubomejn nahaja 86 vzvišeni prostor na katert^iu ee razpostavi plen, katerega so naropali; na okoli tega prostora so razpostavljeni KveriBjaki, v kaferih je zaprtih do 5000 vjetnikov, katere v loju ualové. Kralj stopi na vzvišeni prostor, ter iste stvari plena, katero mu ne ugajajo med ljudstvo ponuće; polem jim dá velike množine „žgatie pijaie", ko je ta krvo!) ornd,jn ^ 30 avstr. veder vina in sieer dobrega od leta 1888 je na prodaj pri Jože Dularju posestniku v Valti vasi. [40-3] ALOJZIJ RAJEC, urar v Riidoïl'ovcni naïijftTija p. n, občinatm, da ima v svoji zalogi vsakovrstne, natančno rrgulirane sreberne iepne ure, stenske ure in amïrîksnske budilnice, kakor tudi zlate In sreberne uhane, prstane, zlate murčke in sreberne verižice. Popravila ur , prstanov, uhsrov (murčkov) dobro In natančno po jaho nizki ceni iigotovljant. Za dcbro in natančno delo garantiram. [170—5] sa C. kr. dršavne uradnike Izdeluje natanko po predpisu ter se državnim uradnikom priporoča Anton Weiss, (67 — 1] krojaški nn)jntT v Rudolfortm. Cenile pošiljam na iihtoianjc fr^iilio. '"^ífl Jože Pavlovic, posuatuik v Buàeôl vasi št 22. nuzuanja, da daje hišo št- 34. rapno tam, z 2 sobama, 2 kleti, 1 svinjakom, 1 àtalo in podrnij potem z sadnim in zel^SnitJi vrtom ter tudi če treba nekaj njivami a dobrimi pog^'ji i^a več let v najeni. To stanovanje bi prav pristalo za kacega rokodelca. — Več o tem ae i>ri laMtniku pismeno ali ustraeno dogovori. (60-2] V najem ae da krčma, ležeča ob eesti Metilka K rlovec, jedno uro od Metlike, z gospodarskimi poslojjji, senikom (senico), hlevom itd. vae v dobrem stanti. Za tom scnokoae. njive in ateltiike k f.cj kromi pripadajoče, vfeupno 15 oralov in sicer od I. ma.a 1890, na ti ali več let. Natančneje sú izve pri grašldi stari Ribnik poŠta Metlika. WÊ^ Sadno drevje! Krasne visokodebtlnate hruške in jablane^ po-žlabtnene z najfinejšimi sovtiimi, prodaja iz drevesnico nekdajšne deželne sadjarske in viuarske šole na Slapu, zaradi opustitve drevcstiiee po kaj nizki ećnt le 20 kr. komad oskrbnistvo grajštine Slap pri Vipavi [ei.2} S JAKOB MIKOLIĆ, vojaški in civilni krojaški moister, zaloga storjenih oblek v RUDOLFOVEM, [1-5] »e priporoËa Tiem hikajSnjim p. n g^g. iv in lir, u ádnikora, kakor tndi Tscm p n. g-g C m tir. ur.idnik,im dolflnjsltih most in trRov, 78, i^TrSilo uniform iit upluli t ujogoyo široko spsdrtjt'čih del. Zgoraj pod) isatii imn tho pripravo (MiisteríeichniiQgen) ter ja popolnoma zmnieo tpga dei«, ker je bil deli iasa aiojepa -rojaSkoga Btann pri vcjftiiktm feroiflákom mojstru g. ťlahot-i na Dunaji kot pomsgai. Tudi priporoča al. oMlnSt'U svojo ïalogo štor-jenih oblek tor na^nnnju, o clojgovorn ma obroli«. "ieï a. Odgovorni urednik, izdajatelj in založnik J. Krajec, Novomesto, — Nfttisuil J. Krajec.