Poštnina plačana ▼ gntnrini. ŠTEV. 144. V LJUBLLJANI, p*tek, 94. julij* 159*. P*sant«na »terilka Din 1'—. LETO II. Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj tla&dsisen poiiittei list, in praznikov. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: Mesečna naročnina: V Ljubljani in po SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-— TELEFON ŠTEV. 552. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. 4. Račun pri poštnem ček. uradu štev« 13.633. Komunalna politika. Prvo, kar 11101’a vsako mesto dati svojim prebivalcem je: zrak, voda, stan in cena prehrana. To so štirje elementi mesta, vsa drugo je manj važno in pride v poštev šele tedaj, ko so ti štirje elementi zasigurani. Če sodimo našo prestoiico po tem, v koliko so ti elementi uveljavljeni, potem moramo reči, da je imela Ljubljana že celo vrsto let na čelu uprave osebe, ki se niti uajmanje niso zavedale svojih dolžnosti. Kar imamo v Ljubljani dobrih in velikih parkov, so iz davne dobe, še iz iran-coskih in kongresnih časov, šele _popo-tresna doba je prinesla nekaj zboljšanja in dala Ljubljani par novih, deloma prav nezadostnih parkov. Od tedaj je prestalo vsako delo, da se da Ljubljani več zraka, pa čeprav se je prebivalstvo Ljubljane pomnožilo za par Kranjev. še slabše so razmere v Ljubljani glede vode. Res je, da imamo po zaslugijnž. Smrekerja in občinskega sveta iz davne dobe, izvrstno pitno vodo, kakor jo ima le maiokatero mesto. Toda dobra pitna voda še dolgo ni vse. Kopeiji so ravno tako predpogoj zdravja. Kako pa je s kopeiji preskrbljena Ljubljana, pa vemo vsi. Je naravnost škandal, da ni Savi vmikega kopališča, kjer bi bile tudi šblnčne kopeiji. Da bi moralo biti to kopališče zvezano z Ljubljano s tramvajem, je le samoposebi razumljivo. Prav enak škandal za Ljubljano je stokrat nezadostno — a edino — kopališče v Kolodvorski ulici. Vsak del mesta bi moral imeti tako kopališče, zlasti še, ker so stare hiše v Ljubljani skoraj brez kopališč. Enako je za pranje perila silno slabo preskrbljeno. Da se trpi pranje perila v nečisti Ljubljanici, da se za revne sloje ne preskrbi nobenega nadomestita in da se zlasti ne skrbi, da ne bi Lili ljudje prisiljeni sušiti perilo po stanov atijih, je enak škandal, ki dokazuje, da javna higijena v Ljubljani ni niti uveljavljena v svojih najbolj primitivnih zahtevah. Se bolj nazoren dokaz pa je Ljubljanica sama, ki glasno kliče mestnim očetom, kje je odpomoč nujna. 0 stanovanjski mizeriji pa res še ni treba posebej pisati. Samo eno bi povda-rili. Nad vse nujno bi bilo, da bi se takoj imenovala komisija, ki bi pregledala stanovanja v stari Lju. ljani. Prepričani smo, da bi doživeli socialne, higijenske in kulturne škandale, da bi se morali skriti pred svetom.. Končno še cena živila. Mestna aprovi-zVicija je pod kritiko in niti ne poskuša . biti opora prebivalstva. Kar se samo naredi. to imamo. Ni pa nikjer niti sistema, ' niti načela, kaj šele sistematičnega dela. Glavni štirje elementi, od katerih za- ! visi zdravje — iundamentalen predpogoj za blagor prebivalstva — so v Ljubljani skr«jno zanemarjeni. Od vseh pa najbolj stanov«,,jski. Jz tega dejstva sledi kategorično jasno, da ljubljanska mestna uprava sploh ne bi smela imeti nobene druge skrbi, ko da z vsemi silami odpravi vsaj najhujša zla v stanovanjski mizeriji. Mesto tega pa vidimo, da se popravljajo hodniki po ulicah, kjer sploh ni prometa. Kaka potrata popravljati hodnike po Betbovnovi, Knafljevi in sličnih čisto prometnih ulicah v času, ko živi po deset ljudi v eni sobi! Ni gospodarja, ki bi delal tlak pred hišo, dokler ni hiša Čisto popravljena. Le Ljubljana ima to narobe gospodarstvo, le Ljubljana se hoče šopiriti v blesku, ki pa je blesk Potemkinovih vaših. Debata o vladni deklaraciji, Beograd, 24. julija. Seja narodne skupščine se je pričela ob 9.30. Po običajnih formalnosti in osebnih pojasnilih med Nešičem, Uzunovičem in Grolom je prvi prevzel besedo g. Ljuba Davidovic, ki je med drugim izvajal: Nedostatek vladine deklaracije je v tem, da zelo malo, ali pa skoro nič ne govori o najvažnejši točki svojega dela: o sporazumu. Boljše in koristnejše bi bilo, da nam je ta sporazum prečitan tu v narodni skupščini. Kajti 011 je velike važnosti za državo in narod. Ali narodna skupščina radi tega nima pravice, da bi bila detajlno obveščena o sporazumu, da bi mogla izreči o njem svojo sodbo? V skupščini se ne more postopati tako, kakor se postopa v klubih. Brez obširne -diskusije, brez temeljitega poznanja njegove vsebine ne moremo izglasovati zaupnice onim, ki so ta sporazum napravili. Zahtevamo, da se sporazum objavi. (Klici: »Tako je!«) Zakaj skrivati take stvari. Skrivanje povzroča samo ugibanje, ki ne more najmanj koristiti sporazumu. Vi in vaši prijatelji ste prepričani, da boste mogli to stvar olepšati in vso stvar pokazati v boljši luči. Toda mi neobveščeni bomo šli do skrajnosti in rekli bomo, da je sporazum slab. Prav radi tega je koristno za sporazum in za bodoče delo, da se ta sporazum objavi. Mogli bi nam dati vsaj njegove metode. Iz neprijateljev te države ste, kakor sami trdite, napravili prijatelje. Objavite sporazum, Iver je to v njegovem interesu in v interesu države. Uzunovič: »Vse to je povedano v deklaraciji, ki je na dnevnem redu.« G. Davidovic nadaljuje: Ako je sporazum dober, ako je iskreno izdelan in ako ga bodo tudi lojalno izvajali, potem bo prinesel državi veliko koristi. Toda sodeč po tem, kar mi je znano, moram izjaviti, da je sporazum nepopolen. To je sporazum med Srbi in Hrvati, moral bi pa biti sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci. Uzunovič: Zakaj z njimi, ki so federalisti in avtonomisti? Davidovic: Prav radi tega imamo prit-' vico, da zvemo njegovo vsebino. Sedaj ne vemo, ali je sporazum kakšna posebna pogodba o razdelitvi ministrskih mest, ali pa obstoja sporazum v tem, da se skupno uredijo razmere-v državi. V prvem slučaju bi bil izključno strankarski sporazum, drugo pa bi bil sporazum, kakor smo ga pričakovali. Zahtevamo od vlade, da zavladajo v državi zakoni (zacare), da se bodo enako izvajali na-pram vsem in vsakemu. Ako je sporazum dovršena stvar in nam bo dal samo del vsega obečanega, bomo kot pošteni ljudje rekli: Sporazum je prinesel koristi. Sporazum, ki je sklenjen in katerega podrobnosti nam niso znane, ne sme biti niti plemenski, niti pokrajinski. Nočemo plemenskega grupiranja, ker ono spre-čuje edinstvo naroda. Odločno odklanjamo pokrajinsko orijentacijo, ker škoduje celi državi. Nočemo hegemonije, nočemo pokrajinske orijentacije. Ugotoviti moram, da se je pri sklepanju tega sporazuma izvršil v resnici zelo važen pre-okret v grupah posameznih strank in v medsebojnih strankarskih odnošajih. Ta preokret pozdravljam kot koristnega za edinstvo države in naroda. Prav tako pa moremo istočasno reči, da smo ,se ne malo začudili, da se je ta preokret izvršil, nočem reči v nekoliko dneh, marveč v npkoiiko minutah. Verujem v iskrenost tega preokreta. Nismo pesimisti in tudi ne želimo, da bi sporazum hitro .propadel. V državi je bilo od ujedinjenja do danes v celem 14 vlad. To pomeni, da pride vsakega pol leta nova vlada. V pol leta je mogoče napraviti pameten program, ali kainoli ga izvršiti. Ako so se tako često menjavale vlade, nismo krivi mi. Vlade so se menjale, kakor se danes menjajo občinske uprave. Želimo, da sporazum preživi one, ki ga danes izvajajo. Prepričan sem, da se bo to izvršilo, ker bodo med narodom vedno živeli ljudje, iskreni in lojalni prijatelji sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci. Aii pa je s tem tudi rešeno lirvatsko vprašanje? Živojinovič: Je!«, dr. Ba- zala: »Ne!« Davidovic: Kaj je pravzaprav hrvatsko vprašanje? Ali je to neko posebno oddvojeno, veliko ali nujno vprašanje? Morda je to le kaprica. Pravijo, da je hrvatsko vprašanje sinteza nezadovoljstva v hrv. delu našega naroda. Prebroditi moramo vse težkoče in urediti to vprašanje. Izvesti moramo široko samoupravo in dekoncentracijo samoupravne oblasti. Napačno je nazira-nje, da je sporazum dovršen. Danes se je pričelo povsod agitirati za sporazum in sedaj je ugodna prilika, da ga izvedemo. G. Davidovič je končal svoj govor z burnim odobravanjem navzočih poslancev. ža Davidovičem je govoril samostojni demokrat Juraj Demetrovie zelo obširno o deklaraciji vlade. Ostro napada radi-čevce, da se niso jasno izjavili o svojem vedenju. Stjepana Radiča naziva političnega avijatika, njegov pok ret pa fenomen. Govornik je rekel, da je sporazum le strankarski, prav tako tudi deklaracija sama. Radičevci da so sklenili sporazum le radi štirih portfeljev. Med Demetrovičevim govorom je prišlo do čestih upadov. Za njim je govoril še poslanec HSS Basariček, ki je branil politiko nove vlade. Seja je bila zaključena ob 13.10. Prihodnja seja se vrši danes ob 9. dopoldne z istim dnevnim redom. SEJA FINANČNEGA ODBORA. Beograd, 24. julija. Včerajšnji seji fi-ttančnega odbora so prvič prisostvovali delegati HSS. Odobreni so bili krediti prebivalstvu, kateremu je toča uničila vse pridelke. Tem kmetom bodo zmanjšani davki. Vsem onim, ki so brez dovo- Ljubljana je prestolica Slovenije in ima zato dolžnost, da je vzor glede dobre komunalne politike vsem drugim občinam Slovenije. Iz tega stališča pa ni mi-zerna komunalna politika Ljubljane samo njena zadeva, temveč zadeva vse Slovenije. Zato pa je tudi dvakrat greh, da je Ljubljana oropana svoje avtonomije, ker je z njo oropana tudi ljudske iniciative. v njej pa je največji zalog napredka. ljenja sadili tobak in žgali rakijo, je kazen odpuščena. Na predlog radikala Pro-tiča se dovoli vojakom, ki so se borili na solunski fronti, brezplačna vožnja do zdravilišč. TISKOVNI ZAKON. Beograd, 24. julija. Odbor za proučevanje tiskovnega zakona je na včerajšnji seji razpravljal o postopanju radi tiskovnih pogreškov. Na predlog dr. Poliča in Zaniča so bili nekateri členi prestilizi-rani. Dovoljeno je zastopanje po odvetnikih, česar preje zakon ni predvideval. Čl. 82. je bil dopolnjen s predlogom, da morejo oblastva vložiti tožbo le s privoljenjem višjih oblasti. Pri čl. 94. je bilo sprejeto posebno poglavje o disciplinarni odgovornosti sodnikov, ki se ne drže rokov, ki jih določa tiskovni zakon. Vstop« poslanca Puclja mj Radičev klub. Beograd, 24. julija. V IISS je prišlo do razščičevanja med dr. Bučem, Uro-jičem in Trajanovičem na eni strani in med ostalimi poslanci na drugi strani. Kaj se bo zgodilo s poslancem Jagati-čem, ni znano. Jagatič se momentano ne nahaja v Beogradu. Toda smatrajo, da bo soglašal z navedeno trojico. Dr. Buč, Urojič in Trajanovič so bili iz kluba izključeni in so včeraj podali novinarjem obvezne izjave o svojem političnem na-ziranju. Doznava se, da ti izključeni elani ne bodo vstopili v Hrv. Zajednico, kakor se je prvotno mislilo, marveč bodo iz tehničnih razlogov ostali v klubu skupno z Zajednico. Sinočnja seja HSS je bila zanimiva zato, ker je v Hrv. selj. klub prestopil slovenski kmetijec poslanec g. Ivan Pucelj. Klub ga je sprejel z burnim akla-miranjem. Pucelj je imel pri vstopu v Hrv. selj. klub kratek govor, v katerem je podčrtaval važnost tega momenta, ko slovenski kmet nastopa složno s hrvat-skim Seljakom v dobrem in uspešnem boju proti klerikalizmu. O vsem tem je bil takoj brzojavno obveščen Stjepan Radič in Zveza kmetijskega ljudstva v Ljubljani, oziroma glavni odbor SKS. Po sinočnjih poročilih bedo vstopili v Hrv. selj. klub tudi srbski zemljoradniki. Na ta način se bo utrdila enotna seljačka stranka v celi državi. Izgleda, da bo ustanovitev take stranke s simpatijami sprejeta tudi na najvišjem mestu. Na seji HSS sta bila posl. Rankovič in Bačinič določena za delegata kluba pri otvoritvi liške železnice in pri otvoritvi jadranske izložbe. POLITIČNA SITUACIJA j Beograd, 24. julija. Govor g. ljube Davi-: doviča smatrajo politični krogi kot najmero-l dajnejši izraz razpoloženja v opozicionalnem j bloku napram sporazumu. G. Davidovič je ■ včeraj zavzel napram vladi čisto kritično sta-: lišče. On vodi na levici lojalno opozicijo. ■ Opaziti moremo, da tudi parlament sam kot 1 forum, ki rešuje vsa najvažnejša vprašanja, : prehaja iz dobe ogorčenosti, neskrupuloznosti : in brezobzirnega boja v dobo stvarnega dela. i Po govoru Davidoviča je smatrati, da se z vlado RR konča doba neravnovesja, ki je nastopilo v politiki po svetovni vojni. Niti v predvojni politiki ni bilo toliko političnih tresljajev, kakor v teh sedmih letih od osvo-bojenja. Ni izključeno, da se bo po sestavi vlade RR poskušalo najti možnost, da se sporazum čim bolj formira in utrdi; toda vse delo, do katerega 60 prišlo, ne bo imelo onega poleta in zamaha, kakor ga je imelo delo okoli razpleta dosedanje politične krize. Pri takem dejanskem stanju imajo vsi pojavi, ki se dogajajo v skupščini, vzporeden značaj. Pa (udi novo grupiranje, ki se pripravlja na levici, smatrajo politični krogi potrebno za organizacijo,, da se ohrani sedanja politič. smer. Vsa levica ne gleda z istim pogledom kakor g. Davidovič. Tako gleda demokratska stranka in njen klub, ali to je velikega pomena za situacijo samo. Baš ra-ditega, ker med levico ni enotnih pogledov, bo ta organizacija mnogo težja,in morda nemogoča. Seveda se mora ali složiti z iiavi-dovičem ali pa se ne bo mogla vzdržati na površju. Davidovič je človek takega političnega prepričanja, da v slučaju, ako ima že dolgo pot za seboj, ne bo šel nazaj. Zato s« mora levica, ako hoče še dalje obstojati, prilagoditi razpoloženju demokratske stranke, ki se jasno vidi iz včerajšnjega govora g. Davidoviča. Radikali smatrajo Davidovičevo izjavo kot oprezen pokret na desno. On bi mogel podati še preciznejše in dalekosežnejše izjave o sporazumu, pa je ohranil svoje intimno razpoloženje za se, ker ga je tako naučilo izkustvo. Davidovič je v svojem sijajnem govoru dokazal, da so njemu in njegovi stranki najprej državni interesi in da se v tem znatno razlikuje od SD, ki so napravili v skupščini najnemoralnejše dejanje, s tem, da so razbili svojo lastno stranko v trenutku, ko so stali pred njimi prazni ministrski fotelji. Stran 2. ■wttassssj»ia.?E tiscTK tes a 3tey. 144. Mestni odbor Narodne radikalne stranke je na svoji 58. redni odborov i seji sklenil, poslati Glavnemu odboru Narodne Radikalne Stranke v Beogradu sledeči dopis: I. Mestni odbor NRS v Ljubljani- se usoja predsedniku gospodu Nikoli Pašiču, ki mu iz srca želimo skorajšnjega okrevanja, da je v širokogrudnem pojmovanju vsega položaja in imajoč pred očmi koristi celokupnega na- izražati svojo radost, da je prišlo do sporaz- j šega naroda opustilo vse malenkostne pred-uma med NRS in HSS, to je med zastopniki srbskega in zastopniki hrvatskega naroda naše države. Mestni odbor pozdravlja vlado sporazuma, od katere upravičeno pričakuje, da odstrani vse obstoječe zapreke sporazumnemu delu za mirni in naravni razvoj naše edinstvene države in njenega naroda na kulturnem, gospodarskem in socialnem polju. Mestnemu odboru je novi politični položaj naše države tembolj v zadoščenje, ker ima Mestni odbor NRS v Ljubljani zavest, da je od vsega početka smatral za temeljno državno politiko v svrho ozdravljenja notranjih naših razmer in s tem konsolidacije države bratski sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci na temelju poštenosti, pravnega reda, zakonitosti in popolne enakopravnosti. Zategadelj so usoja izreči svoje čestitke umnemu vodstvu stranke, zlasti pa njenemu sodke ter nudilo bratom Hrvatom roko v spravo in sporazum. Čim pa smatramo izvršeno dejstvo za prvo etapo resničnega sporazuma na celi črti in v vseh doslej spornih vprašanjih, izreka ; Mestni odbor NRS v Ljubljani željo, da bi mu skoraj sledila druga etapa, to je spo-: razum z narodom slovenskim, j Na tem temelju' naj se gradi srečna bodoč-j nost naše skupne od narave same tako bo-I gato obdarjene domovine, i II. Mestni odbor NRS v Ljubljani se usoja | glede Slovenije opozarjati, da je vpostaviti | red in zakonitost ter da je popraviti vse kri-: vice, ki jih je režim Samostojne demokrat-' ske stranke iz golega partizanstva zagrešil proti pripadnikom dragih strank, ne izvzem-ši pripadnike NRS. Ljudstvu je treba vrniti ! vero in zaupanje do državne uprave, ki naj 1 jej bo vodilna misel: poštenost in pravica! Naše konvencije z Italijo. Zadrom in Novim gradom in Kninom. Glede transporta živine v Zader po kopnem je zagotovila jugoslovenska delegacija, da bo izposlovala pri beograjski vladi primerne ukrepe. Nadalje je bilo rešeno vprašanje prenosa mrličev zadrskih meščanov, ki imajo svoje grobove v Sv. Pavlu. SPORAZUM O JAVNEM IMETJU. Vse državno imetje, ki se nahaja na ozemlju reške države »a izroči državi, v kateri s« nahaja. Občinsko imetje, mesta Reke ostane v njeni lastnini. Za odstopljeno reško imetje plača Italija Jugoslaviji 2,500.000 lir; to imetje se da v najem Jugoslaviji za dobo 50 let proti plačilu letnih 25.000 lir, dasi ostanejo pašne pravice in pravice Rečanov do lesa naokrnjene. Občinsko imetje mesta Ka- j stava, ki se nahaja na ozemlju med Kantri- ! do in Preluko, se izroči reški občini. Javna . . ,, , - oblastva obdrže lastnino nad imetjem, naha- j PJ! v?oc^ ® ,m. upravnih oblastvih na jajočim se na jugoslovenskem ozemlju. Re- I Reki, dočim potrebujejo za zagovormštvo po-Ske pravne osebe obdrže svojo lastnino, ob- ; sebno dovoljenje. Priseči bodojnorali na di- vezati pa se morajo, da bodo postopale z biv- j zavne^zakone m bodo v vprašanjih poklica Šimi Rečani po istih načelih navzlic prido- j bitvi novega državljanstva,-Italija se odpove- ■ duje obračati se na Jugoslavijo radi pred- ) ODVETNIŠTVO. S posebno konvencijo je bilo odrejeno, da smejo odvetniki reške pripadnosti, ki bodo optirali za našo državo izvrševati svoj po- podvrženi krajevnim predpisom. DELAVSTVO, o delavcih razveljavlja vse vojnega ogrskega dolga, ki je bil odkazan j Konvencija Reki > omejitve, ki se nanašajo na sprejemanje de- lavcev in tujih nameščencev, ki so bili nastavljeni od 1. februarja 1920 do 1. februarja 1925, razen določil, nanašajočih ge na državne delavce. Jugoslavija zasigura angažiranje in delo italijanskim delavcem, ki so bili dosedaj zaposleni v Jugoslaviji in isto-tako sme italijanska industrija v Dalmaciji nadomestiti sedanje kvalificirane moči t slučaju, da bi nastopilo pomanjkanje. Iste pravice se priznajo jugoslovenskim delavcem na reškem ozemlju. SPORAZUM O POGODBAH. Pogodb, sklenjenih pred 3. novembrom 1918 med živimi in pravnimi osebami, bivajočimi sedaj na italijanskem ozemlju in osebami, bivajočimi v Jugoslaviji, ne more sodna oblast razveljaviti ali spremeniti, d-isi bi povzročile z ozirom na premenjene razmere eni ali drugi stranki občutno škodo, bodisi vsled izvršbe, zastave, zavarovanja, prenosa imetja, če je bilo dotično imetje izročeno ali pogodbe sklenjene v času, ko se je en pogodbenik pogodil po 3. novembru 1913 7. državljanom kake druge države. V slučaju, da bi sodno oblastvo kako pogodbo razveljavilo, lahko sklene ekvivalentno kompenzacijo. UREDITEV OBMEJNEGA PROMETA. , a™ , ..... , . , „ f za Jugoslavijo, ki pa so zahtevali dom Po naročilu jugoslov.-italijanske konference , stvo p,.ecj j 1910, se lahko poslužujejo v Firenci je uredila mešana komisija ob- j . jez;j{a v občevanju z zasebniki, u mejni promet, kar je odobrila konferenca ?ama. Pravilnik predvideva izvrševanje pravic, ki pristojajo lastnikom in posestnikom imetja ^ obmejni coni, prevoz blaga, urnik in način prehoda oseb, stvari in prevozna i ljali svoj gospodarski upliv ne samo v svojo I korist, temveč tudi v korist Ruafov, v kolikor so ti bili v boju s Španci. Svoje postopanje j pa so premenili v hipu, ko so Španci izgu-; bili Rif in Džabalo in so se hoteli Francozi j sami postaviti na njih mesto. Že leta 1924 | so pričeli zapirati prehranjevalnico Rifa, Ru- : j afi so pričeli gladovati in Abd el Krimu ni I preostalo drugega, kakor da si otvori to je- j ; dilno shrambo, če ne zdobra pa zgrda. Ni I hotel vojne, hotel je samo plodne ravnine, j ki spadajo k Rifu in ki so tamošnjemu pre- ; bivalstvu za prehrano nujno potrebne. Fran-; cozi jih niso izročili, temveč so smatrali za svojo dolžnost, da bi z enim samim udarcem porazili domačine Rifa in Džabala, vpliv Abd el Krima oslabili in ves Rif in Džabal za- . sedli. Udarec je bil slab, Abd el Krim ga je odbil in danes v juliju je močnejši, kakor je bil v marcu, ko je Francija nastopila , proti njemu. t Pogajanja v Madridu so dosedaj brez- . uspešna. Ne more se vendar imenovati kot ; uspeh, da sta se obe evropski sili dogovorili, ' ponuditi Abd el Krimu mir. Od Špancev je prejel sličnih ponudb že mnogo in da je dosedanja podpisana tudi od francoske vlade, ’ je samo povečalo njegov pomen in njegov ! ugled pri rojakih in njih sosedih. Abd el ; i Krim je trdil In trdi, da noče vojne; naj j tujci izpraznijo Rif in Džabal v njih naravnih j mejah in vojna bo prestala sama. Jamči, da ' bo spoštoval meje in strogo kaznoval vsa- j j kogar, kdor bi porušil mir na meji. Da misli s svojim jamstvom resno in da ima moč : dano besedo izpolniti, je pokazal pri mejah j mednarodnega kraja Tandža. Zagrozil je s : smrtjo vsakemu domačinu, ki bi na ta ali ; j drug način narušil mir v tem kraju. Nje- i | gova grožnja ima najlepši učinek, kar mu ; i ohranjuje naklonjenost Velike Britanije, ki ; je opozarjajoč na mir na mejah Tandže, od- j i klonila francosko prošnjo, da bi poslala svojo ; j vojsko v Tandžo in proglasila blokado nad . tamošnjim obrežjem. Francija postopa popolnoma pravilno, če • je ponudila Abd el Krimu mir, samo da je ; ! malo verjetno, da bi Abd el Krim sedaj to j ; ponudbo sprejel. Po vesteh francoskih listov, ; ■ namerava pariška vlada priznati neodvisnost ; ; in samoupravo plemenom Rifa. To bi bil ; danajski dar tako za Abd el Krima, ko tudi j za plemena sama. Plemena morajo biti osre- : ' dotočena, morajo imeti enega zastopnika, si- ; ser bi pomenila neodvisnost in samouprava ■ boj enega proti drugemu ter nujno vmešava- : nje silnega francosk. in španskega soseda, i . Francija bi morala priznati Abd el Krimu, ; : nikakor pa ne plemenom popolno neodvis- • nost in samoupravo. Na njem bi moralo biti, i da bi pokazal, da mora v miru obdržati pri • sebi to, kar je zbral za časa vojne. Mogoče, ; ' da bi Francija tekom par let, brez posebnih . naporov pobrala sad, ki jo danes velja ti-soče in tisoče življenj, zlasti pa v Orientu, i Da zahteva potrpežljivost samozatajevanje MANJŠINSKO VPRAŠANJE. ..... . ... » i • i in včasih navidezno izgubo suverenitete, je Pravice jugoslovenske manjšine na Reki *____________________________„„ ama . resnica, samo da se pri tem ne sme pozabiti, , ... - , ; da pravočasna popustljivost zavede nasprot- j razuma s posebno konvencijo, v tej ko»«n- I llapuhu* vodi k padcu. Francija ' sredstva za vse zadrske prebivalee iz obmejne cona in trgovinski promet med zadrskim ozemljem in cono. Pravilnik predvideva poleg tega raztegnitev ugodnosti sanmargheritske konvencije tudi na nekatera posestniška imetja, ki leže onstran meje. POTRDITEV 0 IZVORU. Ustanavlja se, da se smatra vse neopredeljeno blago, ki se izvozi iz Zadra, v vrednosti do 5000 Din kot italijansko blago, ne da bi bi bilo potrebno potrdilo o izvoru. Potrdilo o izvoru pa je potrebno za vse italijansko blago, ki se izvozi iz Zadra. CARINARNICE. V svrho olajšave zadrskega prometa z zaledjem in otoki ae pretvorita obe jugoslo-venski carinarnici pri Zadru v oarinarmco II. razreda. Nadaljnja konvencija predvideva skupno komisijo za ureditev avtomobilske službe med ao regulirane na podlagi čl. 9. rimskega sporazuma 9 posebno konvencijo. V tej komen eiji je odrejeno sledeče: Bivši pripadniki mesta Reke, ki so optirali so zahtevali domovin-svo jega jezika . _ nimi in sodnimi oblastvi, izvzemši carinska i oblastva. Nadalje imajo pravico, da se po-; služujejo svojega jezika pri izvrševanju ver-’ skih obredov, pravico ustanavljati svoje So-* le, dobrodelne in kulturne ustanove, v ka-j terih je lahko jezik materinski. Te šole bo-\ do deležne pravice javnosti, poučevati pa I bodo smele učiteljske moči, ki so dosegle kvalifikacijo v Jugoslaviji, ako so jih zbrali i reški Jugoslovani in je to odobrila italijan-: ska vlada, ki bo sicer te šole nadzorovala, j V teh šolah se lahko uporabljajo tudi knjige, ’ ki so določene za jugoslovenske šole. Koliko j tedenskih ur bo odmerjenih italijanščini, določita skupno obe vladi. ; Nadalje je določeno, da se priznajo doklo-j rati in akademske stopnje, dosežene v eni ! izmed obeh držav, tudi v drugi državi, ako i so bili doseženi pred podpisom te konven-f cije. Osebe, ki so občinski uradniki in delavci državne tobačne tovarne,'lahko še vna- J prej izvršujejo svoj poklic. Jugoslovenski i zdravniki lahko še nadalje izvršujejo svoj j poklic na Reki, ako so izvrševali svojo prakso skozi deset let. Iste določbe veljajo ra Dalmacijo in Krk za državljane, ki so optirali za Italijo. Zahteve Abd el Krima. Z ozirom na rastočo važnost Maroka objavljamo članek, ki ga je pod gornjim naslovom objavil v »Venkovu« znani onentolog Musil. , >Dopisniki raznih velikih svetovnih listov -pripisujejo današnjemu voditelju domačinov v Španski coni Maroka načrte, o katerih se mu ni sanjalo niti v sanjah. Razlagajo, da hoče postati gospodar vse severne Afrike, ne samo francoske, temveč tudi italijanske in celo angleškega Egipta m Sudana. General Naulin, kateremu je poverila francoska vlada vrhovno poveljstvo v Maroku, je .zatrjeval dopisniku, da je Abd el Krim verski ki smatra vojno proti nevernikom za dolžnost in življenski cilj. Drugi zopet oznanjajo, • je Abd el Krim sredstvo ruskih boIjseviKO in nemških imperialistov. Na vsem tem m niti sence resnice. Kaj hoče Abd el Krim, pravi sam v listin, ki iih DOŠilia tandžerskemu dopisniku »Timesa« in kakor se zdi tudi »Foreign Office-a< (angleško zunanje ministrstvo). Hoče in zahteva popolno neodvisnost ozemlja Rif in Džabala v njihovih naravnih mejah, la ozemlja so si ohranila svojo neodvisnost ne stoletja dolgo, temveč tisočletja: maroški sultani so tam vladali samo tedaj, če so bili sami ta mošnji rojaki. Drugače so bili v Rifu in Džabala gospodarji samo po imenu. Prebivalci se za nje niso menili, jim niso dajali nobenih davkov in so jih spoštovali le kot kalife naslednike preroka. Rifski gorel so rabi miru ko soli. Evropa pa rabi Francijo I in zato bi morala odnehati Francija v Ma- ; i roku in delovati doma in v Evropi, t Odjenljivost Francije bi utrdila one do-rPnsVn i mačine, ki verujejo ali vsaj upajo, da se Francija nikdar ne bo protivila naravnemu razvoju njih samouprav. Niti eden od pa- 1 metnih domačinov si ne želi Abd el Krima za svojega gospodarja. Je absolutno izključeno, da bi danes ali v najbližjih 50, morda tudi 100 letih, katerikoli domačin zedinil pod svojim žezlom francosko severno Afriko, tem manj pa, da bo z njo spojil italijansko Libijo ali celo angleški Egipt. Prebivalci teh dežel, čeprav govore arabski, hodijo in so šli vedno svoja posebna pota. Bili so nekoč zedinjeni, toda le potom nasilja in kakor hitro ie nasilje prestalo, so ustvarili samostojne in celo neprijateljske si države. Abd el Krim bi bil norec, če bi hotel postati sultan vse severne Afrike, toda 011 m noben norec. Abd el Krim sijajno razume spansko, razume popolnoma francosko in ni v njem niti sledu verskega fanatizma. Vojno proti nevernikom ni nikdar odobraval, še manj da bi jo oznanjal. Geslo »boj proti nevernikom* je v današnjem Orientu nepoznano, straši samo v listih raznih imperialistov, ki bi radi i svoje osvojevalne namene preoblekli z ve.’- ’ stvom. T_ ; Bajka je, da bi obstojal Abd el Krtmov ■ generalni štab iz nemških oficirjev in raznih boljševiških pribežnikov. Svedoki, znani neprijatelji tako Nemcev, kakor boljSevikov, ki so bili v generalnem štabu Abd el Krma junija meseca t. 1., trde, da ni med pom ^ -ki Abd el Krima niti enega, ki bi ^n;al nem- se sami branili proti vpadom Portugalcev in Špancev in iztrgali evropskim osvojevalcem tudi mesto Tandža, ki ga smatrajo Še danes kot svojo lastnino in po katerem streme. Ozemlje svobodnih sinov Rifa in Džabala j so si razdelili Španci in Francozi zadnjič 1. ; 1912. Bila bi velika pridobitev za Francoze, ; če bi odstopili vse to ozemlje v njegovih na- I ravnih mejah Špancem in se zadovoljili z • lastnim Marokom, ki je stoletja dolgo prena- j šalo tujo vlado in upravo in ki se je zato ' mo - m «>. Nato j® prešel Stresemann na vsebino nemške note, ki je bila dobro sprejeta v Parizu in Londonu. S skorajšnjo evakuacijo kolnske cone bo izginilo nezaupanje nemškega naroda, ki s« je dvignilo vsled odložitve evakuacije. Nemčija je zlasti interesirana v vprašanju garancijskega pakta in zlasti hoče Nemčija preprečiti, da bi posamezne države svojevoljni interpretirale versajski dogovor. Govor Stre-semannov je doživel popolen uspeh. — Tajni japonsko-ruski dogovor. Ameriški listi poročajo, da je Japonska sklenila 1 Rusijo tajen dogovor o svojih kitajskih interesih. Po tem dogovoru izključujeta ob« pogodbeni državi vsako vmešavanje kak* tretje države v kitajske razmere. Rusija s« obvezuje, da preneha s komunistično agitacijo na Kitajskem, ki je v interesni sferi Japonske in v njeni upravi, dočim prepušča Japonska Rusiji za vso ostalo Kitajsko proste roke. Istočasno se obvezuje Japonska, da bo dobavljala Rusiji težke kanone tn imiv ničijo. _ Konflikt v angleškem rudarstvu se j« nekoliko omilil, ker so predložili lastniki rudnikov nove predloge in so te sprejeli zastopniki rudarjev kot podlago za nadaljnja pogajanja. Generalni tajnik rudarjev pravi, oa je povzročila sedanjo krizo v rudarstvu po vrnitev k zlati valuti, ker so se s tem produkcijski stroški povečali za en šiling na icno. — Ustrelitev civilnih oseb — nemško vojno pravo. Pred državnim sodiščem v Lip-skem se je imelo zagovarjati več nemških oficirjev z ozirom na belgijske obtožbe, da so dali ti oficirji streljati civiliste in upepeliti hiše. Vsi oficirji so oproščeni, ker da je njih postopanje odgovarjalo nemškemu vojnemu pravu. Razsodba gotovo ni v časi nemški justici. , „ , — Tudi ta nada se m uresničila Sam. de-mokratski listi so pisarM o razkolu v HSS in o nasprotju interniranih voditeljev HSS do sporazuma. Kako je ta vest neresnična, v?di najbolj iz tega, da je bila prva pot izpuščenih voditeljev k St. Radiču in ne k s jim rodbinam in da »o po lastnih storili to zato, da pokažejo svojo *olK s St. Radičem. _ . Presrečen skew!- ,V ter parlamentom na druci°so se vmešali tudi oficirji, ki so vpri-„nr;|8ki puč, bili zaprti 111 ki so nato nahesnili i* ie*c’ Pri(]obili 80 za SV0Š 11 ^ nekaf e inic vojske ter posadko velike kri-; S »Vasco da Gama,. Puč pa je bil hitro 1 likvidiran in ko so se udali voditelji, so se udati tudi vojaki. Tudi križarka »Vasco Gama« je sledila temu primeru. Te'10"? " volucije* ni padel niti en strel in je vidiran puč popolnoma brez žrtev. - Minister StHbrnv vztraja na svoji demi siii Ker so bili vsi poizkusi vlade, da od' stopi minister Stfibrny od svoje dem is# zaman je bila njegova demisija sprejeta tozadeven ukaz včeraj objavljen. Dnevni vesti. LJUBLJANSKA VOLITTK. Vse kaže, da se bližajo ljubljanske občinske volitve. Po listih se že oglašajo tipične reklamne notice in članki za razne stranke in politike s pretiranim poudarjanjem, koliko da je ta ali ona stranka storila dobrega za Ljubljano. Smo tega neskromnega mnenja, da bi vse stranke brez škode lahko pospravile vse te slavospeve in vso tozadevno reklamo, ker se je za Ljubljano od 1. 1914 storilo tako bore malo, da res nima nihče vzroka biti ponosen. Eden glavnih vzrokov pa, da se je tako malo storilo, pa je tudi v tem, da je bila ljubljanska občinska avtonomija opetovano in tako frivolno ukinjena. Če se ni delalo za časa vojne, je to naravno. Če se ni delalo po prevratu, je to vsaj deloma razumljivo, ali da se z ukinjenjem avtonomije v času splošne konsolidacije onemogoča redno delo, jo neodpustljivo in vredno vse obsodbe. Zato mislimo da ima ljubljanski volilec pri bodočih volitvah odgovoriti v prvi vrsti samo na eno vprašanje: Ali je za avtonomne pravice Ljubljane, ali je proti njim! Pri bodočih občinskih volitvah je zato mogoča samo ena delitev. Na eni strani pristaši avtonomije Ljubljane, na drugi strani oni, ki so to avtonomijo poteptali. V tej razliki je bojno geslo Ljubljane in v tem geslu treba postaviti bojne vrste. Dosledno temu treba znova postaviti skupno listo: Zveze samoupravne Ljubljane. Ta zveza mora tako blesteče zmagati, da bo enkrat za vselej vsakomur minila volja, seči po ljubljanski avtonomiji. Treba statuirati eksempel. Vsa druga vprašanja so manj važna, vsa druga vprašanja se smejo pričeti re šele potem, ko bo ljubljanska av on p praznovala svojo zmago in s svojim triumfom vrgla ob tla one, ki so se drznih seci pripomniti treba, da je vprašanje ljubljanske avtonomije samo ljubljansko vprašanje, ki nima prav nobene zveze z državno politiko. Zato je zgrešeno delati bloke po stališču do vlade, temveč edin razdelilni moment za ljubljanskega volilca — je avtonomija Ljubljane! — Vendar enkrat smo doživeli malo re-vanše s strani gospoda Macafizeljna. Zal, da še ta revanša sloni na očitni napaki, ker bi se moglo tudi komu pod Triglavom zasvetiti, da so dobili Rifani ime Libijcev tedaj, ko so osvojili Libijo in ne tedaj, ko niso osvojili Egipta. Sicer pa ves Rif ne odtehta »aprilskih ribice, ki jih je lansko leto nekdo serviral v »Jutru«. Ali morda g. M. A. C. ve, kdo je bil to? — Mednarodni profesorski kongres v Beogradu. Kakor smo poročali, se vrši letos na povabilo jugoslovenskih profesorjev v Beogradu mednarodni kongres srednješolskih profesorjev. Pripravljalni odbor je vsa potrebna dela že končal ter določil, da se vrši kongres v dneh od 25. do 29. avgusta. Dne ’5 se vrše predkonference, glavna posvetovanja pa dne 26. in 27. avgusta. Dne 28. avgusta bodo napravili udeleženci več izletov v beograjsko okolico, zvečer pa se odpeljejo s posebnim vlakom v Zagreb. V Zagrebu bodo sprejeli mednarodne goste zagrebški kolegi. Razkazali jim bodo mesto in okolico ter jih povabili na skupen obed. Po prijavah iz inozemstva, se udeleži kongresa nad 100 inozemskih profesorjev, večinoma iz Francije, Anglije, Belgije, Češkoslovaške in Poljske. — Zemljoradniški kongres. Dne 30. 111 31. julija se vrši v Beogradu šesti redni kongres Saveza zemljoradnikov. Prvi dan je na dnevnem redu poročilo glavnega izvršnega odbora, poročilo poslaniškega kluba in izpopolnitev statutov. Drugi dan se vrši predavanje iz ideologije agrarizma, ki mu sledi diskusija. — Ustanovitev ljudske univerze v Splitu. Ze meseca maja je zborovalo v Splitu kakih 20 kulturnih delavcev v svrho ustanovitve ljudske univerze v Splitu. Takrat izvoljeni provizorični upravni odbor je izdal sedaj oglas, v katerem naznanja, da prične ljudska univerza s svojini delovanjem v jeseni tekočega leta. Sedež ljudske univerze bo v Splitu, njen delokrog pa bo obsegal vse jadransko Primorje in bližnje zaledje. Oglas je podpisalo 34 splitskih kulturnih delavcev, med katerimi se nahajajo učenjaki, profesorji, inženerji, umetniki, pisatelji, novinarji in drugi. — Uredba o duhovniških draginjskih dokladah Posebna komisija v ministrstvu ver jo končala redakcijo uredbe o duhovniških draginjskih dokladah. Z novo redakcijo je uredba znatno izpremenjena. Tekst se precej razlikuje od starega. — Pomoč cerkvam. Ministrstvo ver je sklenilo nakazati iz svojega rednega proračuna posebno denarno pomoč cerkvam m samo- -stanom, ki so bili poškodovani med svetovno vojno. Istotako se nakaže pomoč zgodo- , vinsko znamenitim zgradbam, ki *0 bile poškodovane vsi od vojne. — Izpremciiihe v državni službi. Centralni inšpektor pri direkciji državnih železnic v Ljubljani Fran Arko je pomaknjen iz 4. sku-pine I. kategorije v. 3. skupino I. kategorije. Poštni uradnik Anton Klemenčič je premeščen iz Beograda k poštnemu uradu Mari- ' bor 1. Srezki tajnik Mirko Pleteršek je premeščen od glavarstva v Slovenjgradcu k velikemu županu v Maribor. — »Iz »Uradnega lista«. Uradni list št. 68. z dne 22. julija 1925 prinaša med drugim sledeče: Pravilnik o državnem strokovnem ^ izpitu za učiteljsko službo na ženskih obrt- j nih (strokovnih šolah). Naredbo o vrtnarstvu j v ljubljanski in mariborski oblasti in di- ' sciplinska pravila za učence srednjih in sred- | njih strokovnih šol, ki so pod ministrstvom i za prosveto. — / ljubljanske univerze. Na juridični fa- i kulteti ljubljanske univerze so razpisana sle- I deča mesta: mesto izrednega profesorja, eventualno doceutsko mesto za materialno in formalno kazensko pravo; mesto stalnega asistenta s fakultetsko izobrazbo. Pravniki, ki se zanimajo za katero teh mest, naj pošljejo do 15. septembra rektorju univerze prijave. Prijave naj se opremijo s potrebnimi listinami. — Razpisana mesta. Odda se mesto vodje zemljiške knjige v 3. skupini II. kategorije pri okrožnem sodišču v Mariboru in vsako drugo mesto pisarniškega uradnika, ki bi se izpraznilo tekom razpisa ali zaradi razpisa. Prošnje naj se vlože do 17. avgusta 1925. Dalje se odda mesto jetniškega paznika pri okrožnem sodišču v Mariboru in vsako drugo mesto jetniškega paznika, ki bi se izpraznilo tekom razpisa ali zaradi razpisa. Prošnje je oddati do 28. avgusta 1925. — Glede podrobnosti glej »Uradni list« št. 68. z dne 22. julija 1925. — Razpis ravnateljskega mesta na meščanski šoli. Na meščanski šoli v Slovenski Bistrici v mariborski oblasti se razpisuje ravnateljsko mesto. Prošnje je vložiti do 30. juiija 1925. — N' vojuo sanitetno šolo v Beogradu se sprejme meseca septembra 40 gojencev. Pogoji za sprejem so: Naše državljanstvo (domovnica). Starost od 16. do 21. leta (rojstni list). Najmanj 4 razrede gimnazije ali realke (šolsko izpričevalo). Neomadeževano vedenje (nravnostim izpričevalo). Samski stan (potrdilo župnika). Dovolitev starišev. Izjava, da se prosilec zaveže služiti šest let v vojski. Lastnoročno pisane prošnje z natančnim naslovom je do 15. avgusta 1925 predložiti upravi vojne sanitetne šole v Beogradu. Prošnja in priloge morajo biti kolkovane po predpisih. — Veleizdajniški proces v Berlinu. Kakor smo poročali, se je vršila te dni v Berlinu obravnava zoper pisatelja in igralca Josefa Gartnerja, ki je bil obtožen veleizdaje, ker je recitiral ob priliki neke gledališke predstave pesmi raznih revolucionarnih pesnikov. Sedaj je proces končan. Gartner je bil obsojen na eno leto in 3 mesece ječe ter 100 • mark globe. I — Zločin bestijalne ženske. Kakor poro-i ča »Popolo d’ Italia« iz Rosaria (Argentinija), je bila tam te dni aretirana neka Sara Tes-soni, ki je obdolžena, da je umorila na strašen način večje število otrok. Najpreje je umorila svoje lastne tri otroke, nato pa je adoptirala še več drugih. Vse otroke je zaklala ter popila njihovo kri . — Maščevanje odklonjenega ljubimca. Mizarski pomočnik Emerictr Lindtner v Schen-kenbrunnu (sodni okraj Krems) je zalezoval že dve leti posestnikovo hčer Terezijo Ruhrbacher z ljubezenskimi ponudbami. Dekle ga ni maralo. Te dni je podvzel zadnji po- : skus. Potrkal je na okno dekletove sobe in skušal njeno srce omehčati. Ker je dobil zopet košaro, se je tako razjezil, da je potegnil samokres ter ustrelil skozi okno v postelji ležečo Terezijo v prsa. Dekle je obležalo mrtvo. — Rodbinska tragedija. V vasi Donji Raič pri Novski je prišlo v rodbini kmeta Jovana Marinkoviča skoro vsak dan do prepira. Prepirala sta se oče in sin Trifun. Ob priliki takega prepira je pograbil te dni Trifun nož ter očeta kratkomalo zaklal. Drugi sin Drago je hotel priskočiti očetu na po- 1 moč, zato je dobil tudi on od besnega Tri-fuua smrtnonevaren sunek. Oče je obležal na mestu mrtev, sin se pa bori s smrtjo. — Umor ženske t Hamburgu. Te dni so našli v hamburški luki več kosov ženskega trupla. Sedaj se je posrečilo policiji, da je ugotovila identiteto umorjene ženske in morilca. Umorjena ženska je bila prostitutka, morilec pa neki Ernst Wagner, ki je po izvršenem dejanju pobegnil. Morilec je stanoval v neki kleti. Znan je kot nasilen človek, ter je predkaznovan radi številnih nravnost-uih deliktov. Pri hišni preiskavi je našla policija s pomočjo policijskega psa ostale dele trupla, ki jih je Wagner skril v dim- , niku. — Hlačni gumb ga je izdal. Te dni je prišla hamburška kriminalna policija na sled zločincu, ki ga je iskala že od meseca marca. Čistilec oken in sobni slikar Willi Haberman je prišel meseca marca v stanovanje miljonarja Stalila, potegnil samokres ter zahteval od prestrašenega Stahla l milijon mark. Miljonar je dal izsiljevalcu biserno ovratnico vredno 15.000 mark in 25 dolarjev gotovine. V tem je vstopil sluga, ki ga je Haberman ustrelil ter smrtno nevarno poškodoval, nakar je zbežal v avtomobil, ki ga je čakal pred hišo. Poleg tega ima Haberman na vesti še drug zločin, ki ga je izvršil skupno z nekim drugim lopovom. Kradla sta kokoši. Pri »delu« jih je zasačil neki paznik, ki ga je Haberman s strelom v hrbet usmrtil. Pri lem pa je izgubil morilec hlačni gumb na bojišču. Ta gumb je postal za Ha-bermana usodepoln. Prišli so mu na sled in v kratkem se bo zagovarjal pred poroto. Detomorilkn. 24 letna vzgojiteljica Malija Possegar na Dunaju je imela delj časa ljubavno razmerje z vrtnarskim pomočnikom Josipom Mathasekom. Meseca februarja 1924 je porodila nezakonskega otroka, ki ga je zadavila že prvi dan, ko je prišla iz bolnišnice. Nato je zavila truplo v papir ter ga izročila svojemu ljubimcu, ki ga je nesel v Donavo. Stvar je prišla šele sedaj na dan. Detomo- t rilka je dejanje priznala ter izjavila, da jo je i k umoru pregovoril njen ljubimec. i — Nečloveški brat. Gostilničar Baumgarth j ' Schlettstadtu na Nemškem je imel svojo j 40 letno, nekoliko omejeno sestro, že izza j vojne zaprto v mali temni sobi, ki je ni sme- j ta nikdar zapustiti. Jesti ji je dal malo, za umivanje ni imela prilike, celo potrebo je < morala opravljati v sobi. Horendne razmere, j v katerih je živela, javnosti niso bile znane. * Ker pa so jo slišali sosedje večkrat kričati, < da je jačna, se je pobrigala pred par leti i za njo občina, ki jo je hotela oddati v kak 1 zavod, toda brat s« j» temu uprl. Te dni ! je poiivzela občina nove korake ter dosegla, da je odredilo sodišče, da je oddati žensko v hiralnico. Ko je prišla na lice mesta žan-darmerija, se ji je nudil grozen prizor. Iz sobe, ki je bila polna nesnage, je udaril prišlecem v nos strašen smrad. Zenska je bila podobna živemu okostju. Oblečena je bila v same cunje, obraz je imela porašen. Na glavi in na telesu je imela vse polno mrčesa. Ko so jo slekli, so opazili na vsem telesu odprte gnojne rane, v katerih so bili črvi. Nečloveški brat se bo zagovarjal pred sodiščem. — Poskušcno izsiljevaajc. milijonar Edvard Brovvniug je priobčil nedavno v listu »New York Times« inserat, v katerem je iskal družabnico za svojo malo hčerko. Stavec Filip Siegl je inserat čital ter sklenil, da poskusi izsiliti od milijonarja denar. Pisal je Browningu pismo, v katerem je zagrozil, da mu odvede in eventualno usmrti njegovo hčerko, ako mu milijonar ne izplača 50.000 dolarjev. Milijonar je o zadevi obvestil policijo ter se spustil navidezno z izsiljevalcem v korespondenco. Siegl je zahteval, da se mu izroči zahtevana vsota na določeni postaji podzemske železnice v črnem zavoju. Ob navedeni uri sta prišla na določeni kraj dva detektiva, ki sta ponudila Sieglu črn zavoj. Stavec, nič hudega sluteč, je zavoj sprejel, nakar je bil aretiran. Pri zaslišanju je skesano priznal. — Potopljena jadrnica. Kakor poročajo iz Carigrada, se je potopila v torek v Bosporu neka turška jadrnica. Pri tem je utonilo 16 turških vojakov. — Osem vojakov ubitih vsled eksplozijo i topa. Iz Buenos Airesa poročajo: Na križar-j ki »General San Martino« je eksplodiral med j strelno vajo top. Osem vojakov je bilo ubi-; tih, devetnajst pa ranjenih. — Strela udarila v cerkev. Iz Innsbrucka ; poročajo: Te dni je bila v vasi St. Hippolyt j huda nevihta. Zakonca Paleggerjeva sta . zvonila v vaški cerkvi k hudi uri. Nenadoma j je udarila v cerkveni stolp strela, ki je moža [ in ženo ubila, šele drugi dan so ju našli • mrtva njiju otroci. ! — Strela ga je ubila. Te dni je udarila v [ neko hišico v bližini Pulja strela. Lastnik, ; delavec Anton Muzič je bil ubit, njegovemu j nečaku pa se je omračil od strahu um. Mla-i deniča so prepeljali v bolnišnico. Zdravniki * upajo, da ozdravi. j — Smrt v zraku. Iz Berlina poročajo: Le-| talec VVieseler je podvzel pred par dnevi j poskusen polet. Ko se je nahajalo letalo v višini 30 metrov, se je nenadoma vžgalo ter kmalu nato padlo na zemljo. Wieselerja so potegnili zogljenelega izpod ruševin. — Dva vlaka trčila. Na postaji Drežnica v Hercegovini sta trčila v torek dva osebna vlaka. K sreči sta imela oba strojevodje toliko prisotnosti duha, da sta zavrla ter dala protiparo. Vsled tega sta bila poškodovana samo stroja. Človeških žrtev ni bilo. — Fašisti napadli opozicionalnega poslanca. V pondeljek zvečer se je mudil opozicio-nalni italijanski demokratični poslanec Amendola v mestu Monte Catinu. Takoj po njegovem prihodu je obkolilo hotel, v katerem se je Amendola nastanil, nad tisoč fašistov, ki so zahtevali, da Amendola takoj zopet odpotuje. Amendola je pobegnil pod varstvom policije iz hotela ter se odpeljal v avtomobilu proti Pistoji. Ob polnoči pa je ustavilo njegov avtomobil sredi ceste okrog 15 fašistov, ki so pretepli poslanca s palicami. Amendola ima poškodbe na obrazu, glavi in sploh po vsem telesu. Njegovo stanje ni posebno nevarno. Njegov tajnik je dobil od nekega fašista udarec s pestjo v obraa ter je tudi (»oškodovan. — Ljubimec kot sobarica. Iz Budimpešte poročajo: Te dni je razkril tu neki detektiv v zanimivi ločitveni zadevi nenavadne podobnosti. Neki dunajski tovarnar je živel že poldrugo leto ločen od svoje soproge. Bival je na Dunaju, njegova soproga pa je živela v Budimpešti. Lepa gospa, ki ni hotela privoliti v ločitev, je bila pod strogim nadzorstvom detektivov, ki jih je najel njen mož. Nedavno je zvedel tovarnar, da je njegova soproga v blagoslovljenem stanu. Nadaljne poizvedbe so ugotovile, da je njena sobarica moški in sicer neki v budimpeštanskih zabavnih lokalih dobro znani imitator žensk. Končno je prišlo tudi na dan, da je imela gospa mladega moža pri sebi kot sobarico še v času, ko je živela s fabrikantom skupaj. — Vlom iz ljubosumnosti. V nekem danskem provincialnem mestu je bil izvršen te dni vlom v poštni urad. Preiskava je ugotovila, da je bilo ukradenih par sto pisem, do-čim se denarja vlomilec ni dotaknil. Sedaj se je izkazalo, da je bil vlomilec neki ljubosumni ljubimec, ki je hotel kontrolirati korespondenco svoje neveste. Rodoljubkinja. II gradnji planinske ko- — Sodba t liehtenberškem protein. Roparski napadalci, ki so napadli, kakor sme včeraj poročali, začetkom leta 1920 na eesU Berlin — Straussberg avtomobil ter oropali 20 oseb, so obsojeni. Maks Heinrich je dobil 91et, Pavel Heinrich 6, Bruno Stilck pa a let ječe. Ljubljana. 1— Državna borza dola v Ljubljani. V času od 5. julija do 11. julija 1925 je bilo v Državni borzi dela razpisanih 70 službenih mest. 151 oseb je iskalo dela, v 39 slučajih je bor-I za posredovala z uspehom in 50 oseb je od-Amerikanski j potovalo. Od 1. januarja do 11. julija .1925 i j0 bjj0 KpUpaj razpisanih 3092 prostih mest. 4697 oseb je iskalo delo, v 1989 slučajih j# borza posredovala z uspehom in 1472 oseb je odpotovalo. 1 Tretje porotno zasedanje v Ljubljani. Za tretje redno porotno zasedanje v letošnjem letu so imenovani: za predsednika: dr. Oton Papež, predsednik deželnega sodišča v Ljubljani; za namestnike podpredsednik deželnega sodišča Fran Rekar, višji deželno-sodni svetnik Anton Mladič, dr, Adolf Kaiser, dr. Ivan Modic in Peter Keršič in da-želnosodni svetnik Jakob Antloga. Po nedolžnem osumljen. Te dni je nenadoma umrl na takrat zagoneten način posestnik Anton Župec iz Iške vasi. Domnevalo se je, da ga je umoril in nato oropal France Klančar iz Kamnika pri Preserju. Seveda so Klančarja orožniki aretovali, ter gnali vklenjenega v preiskovalni zapor v Ljubljano. Klančar je odločno tajil. Predvčerajšnjim izvršena obdukcija, je ugotovila, da je Zupca zadela kap. Rana na glavi, o kateri so domnevali, da mu jo je prizadejal Klančar, utegne izvirati od padca. 1— Aretacija. Aretiran je bil kleparski vajenec France Mihelič, ker je prodajal v neki ljubljanski trgovini cinkasto pločevino, glede katere ni mogel dokazati, na kak način je prišel do nje. Pri zaslišanju je priznal, da je ukradel pločevino stavbni družbi Novak v Sneberjih. OPIČJI PROCES. V' Evropi ne moremo razumeti, da je proces, ki se je vršil te dni v Daytonu, sploh mogoč. V naših očeh pomeni za Ameriko veliko blamažo. Ta proces meče v naših očeii £ na amerikansko inteligenco čudno luč. To jo ■" napačno. Pri celi stvari je treba upoštevati amerikansko psiho. Sicer je tudi v Ameriki na tisoče ljudi, ki smatrajo afero za velik humbug. Večina ame-rikancev pa misli drugače. Nikakor ni izključeno, da se bo z zadevo bavil tudi kongres. Vest, ki jo sporoča angleški list »Times«, da se je pričelo v Ameriki splošno gibanje za predložitev zakonskega načrta, po katerem naj bi bil v Zedinjenih državah vsakršen pouk, ki nasprotuje svetemu pismu prepovedan, odgovarja popolnoma amerikan-skemu vidiku glede teh stvari. Ako hočemo ameriške razmere pravilno presojati, moramo vedno upoštevati, da mogoče ni nobene dežele na svetu, kjer bi upli-vali religiozni momenti v toliki meri na javno življenje, kakor v Ameriki ter igrali tako veliko ulogo v politiki. Spajanje religije in države vodi skoro vedno do absurdnosti in včasih do grotesknosti. Ne samo v Ameriki. V najnovejšem času imamo značilen primer v bližini. Holandska je kakor Amerika, ena od najbolj demokratičnih dežel na svetu, vendar je pa dežela, v kateri stoji oficielna politika mnogo bolj pod vplivom verskih struj, kot pa se nam zdi to razumljivo pri moderni državi. Tudi Holandska se je, kakor priznavajo vsi resnično merodajni holandski listi pred kratkim osmešila pred vsem svetom. To je bilo takrat, ko je odklonila holandska druga zbornica milijon goldinarjev, ki je bil zahtevan za olimpijske igre v Amsterdamu. Saj je tudi še marsikaj drugega, kar se godi v Daytonu, za nas nerazumljivo. Tako n. pr. velikanska hrupna reklama, ki spremlja celo zadevo. Amerikanec ljubi senzacijo Kdor je glavni junak kake senzacionalne afere, je junak dneva. Danes je profesor Scopes oni slavni mož. Listi prinašajo njegovo sliko, reporterji ga intervjuvajo in številni impresariji letajo k njemu. Profesor Scopes je imel na ponudbo kontrakte po sto tisoč dolarjev več in več za turnejo predavanj, ali pa zato, da bi se samo kazal občinstvu v varietejih in bioskopih. Amerikanec hoče pač videti moža, o katerem govori ves svet. Pa čeprav ne more gospod Scopes nič zato, da je postal tako slaven. Nikdar se preprostemu srednješolskemu učitelju ni sanjalo, da bo postal nenadoma taka reklamna veličina. Evropski visokošol-ci mu pošiljajo brzojavke, v katerih ga na-zivljajo »mučenika znanosti« Saj ni znano, - nuuuijuuiiiujti. IX 1a.mj. - , koliko truda je bilo treba, da so pregovorili če na Mirni gori v Belokrajini je prispevala i gospoda Scopesa za to, da je prevzel muče- vobče znana Belokranjiea Kati Ovsec, rojena j »iško ulogo. Procesa ni spravil v tek gospod Držaj trgovka in posestnica v Ljubljani, zne- j Scopes, temveč gospod Gjbson, šef »Gibson sek 200 Din. Znano nam je, da se je skozi leta in leta že več njenih rojakov v sili k nji zateklo. Vedno so jim bila vrata odprta. Darovalka naj prejme za njeno požrtvovalnost najiskrenejšo zahvalo ter gorske pozdrave planincev pod geslom: Belokrajina vstaja; jo krepijo rodoljubi, prirodo svojo spaja, hribolazca k sebi snubi: Le pridi na višave, krasoto »Belokrajine«, slovečo »Mirno goro«; boš strmel v južne daljine. Ko vračaš se nizdoli, prijatelj boš, ne vem že s kom, klic s hrama slišal h gori: Pozdravljen bod’ planinski dom! Ivan Rozman. Advertising Agency-je«. Ta je imel, ko je izglasoval tennesseški parlament svoj bedasti zakon, dober nos. Takoj je uvidel, da je mogoče uprizoriti nekaj gorostasnega, kar bo imelo velikansko reklamno vrednost. Pravzaprav je tudi zgolj slučaj, da se vrši proces v Daytonu. S prva so skušali ustvariti v Chattanoogi precedenčen slučaj. Toda chatta-nooške oblasti niso imele mnogo smisla za stvar. V Davtonu je bilo to drugače. Uvideli so reklamno vrednost in kupčijski dobiček. Celo v krogih sodnikov je bilo opažati »in-teresiranost«. Predsednik sodnega dvora ima obširna posestva. In Scopes 1 S prva ni hotel ničesar vedeti o mučeniški ulogi, ki so mu jo namenili. Eden od njegovih najintimnejših prijateljev George W. Rappleya je vložil tožbo zoper Scopesa, in tako je prišlo do »svetovnega procesa-. Stvar se je izplačala. Vsak je imel svoj dobiček: Scopek je postal mučenik znanosti, Dayton mesto svetovnega slovesa in tudi gospod Gibson je napravil dobro kupčijo. LJUBLJANSKA BORZA, dne 23. julija 1925. Vrednoto: 7'tu invest. posojilo iz leta 1921 deti. 67.50; 2%% drž. renta za vojno škodo den. 244, bi. 240; Celjska posojilnica deu. 201, bi. 205; Ljubljanska kred. banka den. 225, bi. 245; Merkantilna banka den. 101, bi. 104; Prva lirvatska štedionica den. 800. bi. 810; Kreditni zavod den. 175, bi. 185; Stroj, tov. in liv. den. 105, bi. 130; Trboveljska den. 344, bi. 355; Združene papirnice Vevče den. 100, bi. 109; »Nihag« bi. 42; Stavbna družba den. 165, bi. 180; 4'A% zastavni listi Kranj, dež banke den. 20; 4'/>% kom. zad. Kranjske dež. banke den. 20. Blago: Hrastove deščice, 43 mm 2.65 m, 53 mm 2.85 in, fco meja den. 1250; smrekove deske, monte, 25, 30 mm, fco meja bi. 500; »ntene, fco meja bi. 630; bukova drva, 1 m dolž., suha, fco nakladalna postaja, 4 vag., den. 19, bi. 19; pšenica Hardwinter II., fco Postojna trans’bi. 405; pšenica bačka, nova, 76/77 kg par. Sombor bi. 305; pšenica bačka, par. Ljubljana, 1 vag., den. 230, bi. 230; koruza zobata, fco Potojna trans., 4 'A vag., den. 238, bi. 238; laneno seme la, par. Ljubljana den. 555; ječmen, domači, fco Ljubljana den. 200. BORZE. — Zagreb, 23. julija. Devize: Newyork iek 56.60—'57.40, London izplačilo 275.5— 278.5, Pariz 263.75—268.5, Curili 1104—1114, Praga 167.9-170.3, ček 167.9—170.3, Milan 207.5—210.5, Berlin 1351.5—1366.5, Dunaj 797—S09. Valute: Šilingi 802—810, Kč 166.8 —169.2, Km 0.079—0.081. — Curili, 23. julija. Beograd 9.05, Ne\v-york 515, London 25.03, Pariz 24.15, Milan 18.75, Praga 15.25, Budimpešta 0.007235, Bukarešta 2.50, Sofija 3.75, Dunaj 72.55, Berlin 1.2260. Pustolovec Strssisov nadaljuje. KAKO JE POSTAL DR. LANG KANONIK. »Eminenca, v seminarju imate superijorja dr. Langa. Zdi se, da je jako zmožen in priden človek.« Stari me je pogledal prestrašeno. V njegovih očeh sem čital vprašanje: »Za božjo voljo! kaj pa je zopej? Toda knezoškof je bil že popolnoma brez lastne volje, zalo je potrdil: »No, Eminenca, zakaj potem ni kanonik? To se mi zdi čudno.« »Jako priden in zmožen človek! Knezoškof je simuliral začudenje, ter vprašal: »Tako, torej še ni kanonik?« »Ne, Eminenca, doslej je bil pri imenovanju vselej preteriran, ker je zahteval denar, da bi zboljšal razmere v seminarju. Toda sedaj je postalo ravno neko kanoniško mesto vakantno? Ali ne mislite, da bi bil dr. Lang sposoben za to mesto?« Knezoškof me je pogledal. Mislil sein si besedo >koadjutor«, toda očividno je uganil moje misli, kajti hitro je izjavil: [ »Prosim, kakor želite, — Lang naj postane ! kanonik!« j Pritisnil sem na električni gumb. Knezo-j škof me je prestrašeno pogledal. V sobo je 1 stopil dr. Plivenič. »Prosim, dragi kanonik, pošljite takoj po dr. Langa!« Med tem je govoril knezoškof z menoj o hudem potresu, ki je bil par dni popreje v ! Zagrebu. 1 »Ali ste opazili svetlo liso na stropu svoje spalnice, ravno nad Vašo posteljo?« »Da, pa zakaj?« »To je bila popreje moja spalnica,« je dejal knezoškof. Tisto noč, ko je bil potres, sem ležal v postelji, ker nisem mogel spati-. Mislil sem si: Najbrže Te je pekla vesi, stari skopuh. »Nenadoma se je pričela moja postelja od strašnega sunka tresti, in kos stropa sc je odločil. S hrupom je padel na tla, centimeter : daleč od moje postelje. V smrtnem strahu sem pričel hitro moliti. Božja volja mi je ohranila življenje. »Eminenca, srečo ste imeli. Tak kos ometa i takega starega gospoda kakor ste Vi, lahko ubije.« Njegovo eminenco je kar streslo ob tej misli. »Od takrat nisem mogel v oni sobi več spati, zato sem se preselil.« V tem trenotku se je vrnil dr. Plivenič ter javil dr. Langa. Mali superijor je bil od hitre hoje ves poten in brez sape. *Co me je pogledal, so se mu tresla kolena. »Nikari se ne ustrašite, dragi doktor Njegova Eminenca Vas je dala poklicati, da Vam sporoči, da dobite vakantno kanonišk® mesto.« Dr. Lang ni hotel verjeti svojim ušesom. Kneaoskof je pokimal: Da, dragi doktor, res je, Vi postane!« kanonik. Ur. Lang je od veselja zajecljal: »Eminenca, nadvse srečen sem, da ste se spomnili končno mene in, da pridem enkrat na vrsto. Tisočkrat hvala, Eminenca! < Knezoškof se je bridko nasmehnil: »Ne meni, temveč gospodu ministerialnemu svetniku se imate zahvaliti. Vstal sem, ter rekel z odklonilno gesto: Ne, dragi doktor, le njegovi Eminenci se zahvalite, ki je tako dober, da Vas je nagradil za Vaše delovanje v seminarju. Sedaj moram iti k dr. Franku.« Dr. Lang je odšel med neprestanim zahvaljevanjem. »Eminenca,« sem dejal, »izstavite ustanovno pismo še danes. Sedaj grem k dr. Franku. Vem, da hočete o stvari govoriti še enkrat s svojimi brati, toda lahko ste prepričani, da Vam bodo ti svetovali isto kakor jaz. Drugače se stvar ne da popraviti.« Izdajatelj: dr. Josip Hacin Odgovorni urednik: Železnikar AleksandeL Tiska tiskarna »Merkur« v Ljubljani. (40) V oklopnjaku okoli sveto. Spisal Robert K raft. Kako je končalo petindevetdeset odstotkov teh zlatokopov, o tem se kmalu prepričajo potniki na lastne oči. V začetku je cesta prav dobra, še celo izvrstna. Tu je Kalifornija podobna paradižu; vse je na najvišji stopnji kulture: prav zato sploh ni večjih mest, le velikanske plantaže so in pa manjše naselbine, kjer obdelujejo skupno zemljo. Sredi aprila je in avto drči po pokrajini, odeti v poletno cvetje. Take zelene in sočnate svežosti ni nikjer drugod na svetu. Šele v državi Oi^gon je vegetacija skromnejša in to vedno bolj, čim se bližajo na desni strani gorovju Sierra Nevada in ko preplavajo veletok Kolumbia, spoznajo, zakaj imenujejo to severneje ležečo deželo Kanada. Ka-na-da. To pomeni: tu ni nič. Toda od prave Kanade so še precej oddaljeni, vsaj po zemljevidu. In poleti tudi Kanada ne kaže tako žalostnega lica. Tundre, tako se imenujejo tu prerije, posejane z redko travo, so v tem času odete v sveže zelenje, in še celo pokrite s kraznimi cvetlicami. Ampak vsa dežela je dobila svoje ime Kanada po zahodnem delu. Velik pa je razloček, ki vpliva na oko in občutek, če pridemo iz cvetoče Kalifornije in je Sierra Nevada za nami. Zakaj kalifornskih sadnih in cvetnih vrtov ni moč primerjati niti'z južnimi tundrami. Cesta preneha v širni stepi, a njeno smer kažejo okostja konj in mul, a kmalu je videti tudi človeške kosti, ki so večinoma še precej sveže. To so nesrečni iskalci zlata, ki so se prepozno v poletju odpravili v Alasko in jih je iznenadila zima. Kaj vse bi povedale te kosti! Ne le o lakoti in mrazu, tudi o umorih in ubojih za zadnji košček kruha, za zadnji požirek žganja. Pri Baker Hillu prekoračijo kanadsko mejo. V neznatnem gnezdu, kjer so hiše narejene iz obtesanih debel, je carinska revizija. . Naj še opomnim dejstvo, ki ga najbrže ni uiti v potnih romanih niti v mladinskih spisih: Nesmiselno je govoriti, da bodo severnoameriški Indijanci v doglednem času izumrli. Sedaj štejeta Kanada in severni del Zedinjenih držav še več kot osemdeset tisoč Indijancev; od teh se jih prehrani petnajst tisoč, torej najbrže skoro vsi, z lovom, če bi ti rdečekožci tako pridno ne lovili, bi marsikateri milijonar in marsikateri revež v Evropi zmrzoval. Več tisoč krznarjev bi ne imelo dela, zakaj Azija še dolgo ne zmore preskrbeti Evrope s kožuhi. V Londonu razprodajo vsakega pol leta okrog deset tisoč severnoameriških medvedjih kožuhov. Katalog, ki si ga vsakdo lahko preskrbi, govori o tem in je zelo zanimiv. Tedaj človek šele spozna, kaj pomeni trgovina s kožuhi, in teli medvedov ne goje in ne Kbijejli, temveč lovci jih postreie in več kot osemdeset odstotkov teh lovcev ima rdečo kožo. \ Koliko pa zasluži Indijanec z lovom? Govoriti je j treba s kakim nastavljencem v trgovini s kožuhi, vsak : se bo čudil! Povprečno dobi petsto dolarcev na leto, in ko jih dobi, jih takoj požene po grlu. Takih je večina. So seveda nekateri, ki zaslužijo manj. Potein pa so zopet slavni lovci, ki zaslužijo po deset tisož dolarjev letno. In to so res slavni možje! Kazne družbe za kožuhovino tekmujejo med sabo za takega Indijanca, da odda le eni svoj plen, in ga časte kot pri nas morda junaškega tenorja. Podare mu puške, okovane s srebrom in zlatom, dajo mu vse, kar si poželi njegovo indijansko srce. Zakaj le on ve za kraj, kjer so še srebrne lisice; In veste, koliko je vredna taka lisica? Še ua licu mesta plačajo za surovo kožo pet tisoč dolarjev. Obstanek ali pogin teh severnoameriških Indijancev pa je za Anglijo in Zedinjene države tudi veliko carinsko vprašanje. Angleška Kanada zahteva carino le za uvoz tobaka in alkohola, Zedinjene države pa carinijo mnogo stvari. In kako naj zavarujejo to mejo, ki je štiristo nemških milj dolga in se razteza preko tunder in pragozdov, pred tihotapci? Ti severnoameriški Indijanci so obenem tudi carinski pazniki. Od tihotapskega blaga, ki ga vlove, dobe delež in še premijo, in zato se trudita obe državi, da žive indijanski rodovi tu- in onostran meje v vednem smrtnem sovraštvu. Če bi ti Indijanci izumrli, bi morala skleniti angleška Kanada z Zedinjenimi državami povsem drugačno carinsko pogodbo, to je carinsko zvezo M -fvotem tudi Anglija s Kanado. To bi bil seveda prevrat v vsej politiki in si ne moremo tega niti predstavljati. Najprej bi pač Kanada odpadla od Anglije ------------— Pri carinski preiskavi opravijo hitro. (Dalje prihodnjič.) P K SEZIJI5 Brusila za kose znamke „Swatynw Sz najboifšege brusnega maferljala ponuja v preprodajo: FRANC SWATY tovarna umetnih brusnih in ostrilnih kamnov Maribor, Jugoslavija. MAKI OOIASI P* Cene oglasom do 20 besed Din 5'-3 50 par. ib—BHBBI-TiriiT' 1 .11......... "TTH vsaka nadaijna beseda Or. Iv. Pintar ns ordinira do pr»klte*. Potne vizume strani konzulatov v Beogradu preskrbuje najhitreje za zelo nizek honorar Biro »Reklama*, Beograd, it. 2(396. Po pošti poslani potni listi •o takoj vidirajo in se vrnejo pri-porože-oo z doplačilom stroškov. Znanje želi mlad simpatičen gospod i istotako gospodično v svrho skupnih izletov. Ponudbe na upravo pod »Upanje«. Kontoristinjs s večletno prakso, veSža vseh pisarniških del išče mesta, najraje na deželi. Ponudbe na upravo lista pod »Zanesljiva moč«. Motorno kolo se proda po nizki ceni. Ogleda »a od 1. do 3. ure, Poljanska cesta 47. Oglase ia vse liste naše kraljevine sprejema po originalni ceni. Biro i>Ra-klama«. Beograd, Knc» Miliajlova uliva 11, telefon. 2639. r-rr im g »mili i immnMonMi-ir, i.nn.mfiini, tu* jmu c*-aa» —ir« «■ innnir j MODNI SAF.OiV MINICA HORVAT, Ljubljana S STARI TRG ŠTEV. 21 ima vedno v zalogi najnovejše damske in dekliške slamnike in klobuke. — Žalni klobuki vedno v zalegi ( ") Popravila se sprejemajo. Pisarniško sobo v priHIlSju oddaja z avgustom Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani, Aleksandrova cesta. Ajda lepo semensko blago In inkarnat deteljo nudi najceneje Sever & Komp., Ljubljana. 5.000 Din posojila nujno iščem do 1. avgusta t. 1. proti popolni zemljeknjižni varščini in najvišjim obrestim — da plačam zahtevo finančne prokura-ture in se rešim s tem neznosnih neprijetnosti, ki se vežejo s to zadevo že čez pet let. — Globočnik Goik, Kranj. tXXXXXXXXX*XXXXXXXXXXXXJ< Preklic dražbe. V konkurzni zadevi Franceta Majdič v Kranju se dne 15. julija t. I. razglašena sodna dražba trgovinske zaloge i. t. d. določena na 25. julija t1. in sledeče dni too vršila. Dr. Luce Treo konk. upravnik. !&XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXJ GAMAUFOVO umdno gnojilo za cvetlice je izborno učinkovito sredstvo, katero omogoči rastlini do l/redno bujneija ra/voja in vzbudi v cvetu mnogo intenzivnejšo nianso barve. Cena zavojčku Din 3'—. Razpošilja društvo: «VRTNAHSKA ŠOtA" V KRANJU. Stalna zaloga: Herzniansky, Korsika, Adrlo, Bajc, Urbanlč. Kanc. Kupujte samo pri JOSIP PETELINCU LJUBLJANA otroške majce, damske nogavice, kopalne hlače, kravate, naramnice, galanterijo, dišeča mila, palice, nahrbtnike, nainižfa cena na -veliko in malo blizu Prešernovega spomenika ob vodi. »Opeka* prvovrstne zidake priporoča opekarna ,*EM0NA 0, i. v Ljubljani — Tovarna na 5 Viču (Brdo) — Pisarna v Pražakovi uliei 3, prtliCje. Kolesa m šivalne stroje kupujte edino le Prl Josip Petelinc-u »nam*4* Grltasner, P*1®11** in Adler ter posamezne dele za kolesa in stroje, pneumaiike, igle Lamerr. LjnblJann> bliiu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju je brezplačen. Na veliko 1 Na malo! El