OFSdnIStuo in upravništvo:
Maribor, Koroške ulice 5. »STRAŽA“
izhaja ? pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti varil dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. 113.
naročnina listu:
Celo leto..................|2	h
Pol leta....................e	K
Četrt leta..................3	K
Mesečno ......	1	K
Posamezne številke 10 v.
Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 7.
Maribor, dne 18. januarja 1911.
Letnik III.
Predstava ministrstva.
Dunaj, 17. jan. 1911.
Bienerth je danes tretjikrat pripeljal nove ministre v zbornico. Niso vsi novi, za to tudi zanimanje ai posebno veliko. In razven Widmanna so poslancem tudi vsi drugi novi ministri znani iz prejšnjih časov, ko so prihajali kot zastopniki svojih resortnih Šefov v različne odseke.
Na najskrajnejši desnici sedi Zfaleski, poleg njega Glombinski, potem Marek. Na najskrajnejši levici pa Rochenburger, kot zaupnik nemškega frajzi-na, potem Widmiann, in poleg njega Weißkirchner. Neposredno na levi Bienerthovi ne sedi več notranji minister, ampak Stiirgkh in zraven njega še le Wilkenburg.
Slovanski poslanci pozdravljajo ministre in jim stiskajo roke, ne iz politične prijaznosti, ampak iz osebnega prijateljstva. Nemci stoje seveda pri svojih ministrih. To je že tako običajno, ampak kake nervoznosti ni opaziti, kakor je sicer navada, kadar pride nov kabinet v hišo. Nihče ne smatra nastopa nove vlade kot kak dogodek, ampak ravnodušno in resig-nirano notificira zbornica spremembo na ministrski klopi.
Med Nemci samimi se Čujejo ostre kritike o novih ministrih. Vsi agrarni poslanci so nezadovoljni, da je prišel v poljedelsko ministrstvo šef, ki se. nikdar ni zanimal za stroko, katero ima zastopati. Mlad človek, ki pozna morda akte, kakoršni prihajajo k 0-krajnim glavarstvom, za agrarizem in nasprotne mu Struje pa se nikdar ni brigal. Mož je prijatelj Bie-nerthov in to ga je usposobilo za ministra. Bienerth pa patetično izjavlja, da je čistost uprave prva maksima njegove vlade. Drug favorit je gröf Wickenburg. Tudi o njem ne zna nihče povedati, da bi imel kake posebne upravne talente. Hudobni nemški jeziki pravijo, da ima Bienerth sedaj dva Ritta v kabinetu.
Ceh Marek je simpatična prikazen. Cehi zatrjujejo, da se ga ne more prištevati k nobeni stranki, ampak da je skozinskoz uradnik, a vendar tudi zaveden Ceh. Ce ne bode boječ, bo imel močno pozicijo v kabinetu.	; . T j' |
Poljaki še nimajo svojega predsednika. Danes se govori, da bo dr. Lazarski izvoljen na to mesto. Mož je, kakor se zatrjuje, dober Slovan. Bil je svoje-
časno tudi avskultant v Celovcu ter se še. sedaj živo zanima za razmere na Koroškem.
Ko so ministri zasedli svoje prostore, je bilo vse mirno. Niti ploskanja ni bilo, niti vsklikov proti. Najprej se je čital utok, potem se vzdigne ministrski predsednik Bienerth, da poda program nove vlade. Močno je akcentuiral popolno objektivnost, nadalje omogočenje, da se sedanji večini pridružijo Še druge stranke in pa ureditev visokošolskih vprašanj. Nekateri hočejo vedeti, da je bilo to govorjeno na adreso Jugoslovanov.
Ko je začel Bienerth govoriti, so zagnali češki radikalci močen krik. Nemški radikalci so jim klicali: „Saj imate Mareka!“ Potem se je krik zopet polegel.
Debata o Bienerthovem govoru se ni otvorila. Za otvoritev so glasovali Jugoslovani, Cehi, Rusini in nemški radikalci. Češki socialdemokrati so se odtegnili glasovanju, drugi socialdemokrati so glasovali proti otvoritvi.
Kot prvi kontra-govornik je govoril Wolf. Govoril je sicer precej ostro, a vendar je manjkalo izjave, da bodo radikalci tudi glasovali proti novi vladi. Vsakdo ve, da se bo burja, v kupici radikalne vode kmalu pomirila.
Za Wolfom, ki je bil splošno dolgočasen, sta govorila še krščanski socialec Bielohlawek, ki se je izjavil za vlado, in socialni demokrat Winter, ki je zastopal nasprotno stališče.
Nato je bila debata prekinjena in v razpravo je prišel nujni predlog češkega radikalca Prešla, radi odprave davka na meso, h kateremu je govoril samo predlagatelj in je bila za tem seja zaključena.
*
* *
Zvečer ob 6. uri je imel Slovenski klub sejo. Otvorila se je debata o politični situaciji.
Na razgovor so prišle tudi koroške razmere in je klub sklenil vložiti po svojem predsedniku dr. Šušteršiču sledečo interpelacijo:
„C. kr. deželna vlada na Koroškem je z dekretom od dne 8. t. m. razpustila Katoliško politično in gospodarsko društvo za koroške Slovence z motivacijo, da je društvo sklenilo izvesti potom svojih zaupnikov privatno ljudsko Štetje in je s tem prekoračilo meje svojih društvenih pravil. Ta korak koroške deželne vlade bije v obraz vsaki pravici in postavi. Podpisani stavijo zato na ekscelenco gospoda mini-
stra notranjih zadev sledeče vprašanje: So-li njegovi ekscelenci te razmere znane? Je-li ekscelenca gospod notranji minister pripravljen napraviti v tej zadevi takoj remeduro?“
Nove določbe za porotnike«
Naše justično ministrstvo pripravlja razven že naznanjenega novega kazenskega reda tudi zakonsko predlogo o važnih spremembah glede porotnih klopi.' Najvažnejša sprememba pri tej zakonski predlogi jev da se bodo glasom nove postave porotniške liste sestavljale brez ozira na davčni cenzus. Torej bode tudi preko porotnih klopi zavel nov, demokratičen duh. V bodoče bodo lahko tudi nižji stanovi, delavci, mali obrtniki in posestniki z manjšo davčno močjo imenovani za porotnike in bodo tako sodelovali pri sodnih razpravah, kot sodniki-laiki. Izključeni bodo samo tisti, ki za se ali za svoje družine dobivajo, ali so v zadnjih dveh letih dobivali podpore iz javnih sredstev. Razven tega želi tudi predloga, da bi posli ne bili imenovani za porotnike.
Novo pri tej zakonski predlogi je tudi, da bodo porotniki dobivali odslej dnevne dijete poleg odškodnine za potne stroške. Določitev dijet utemeljuje ju-stična oblast s tem, da porotnik, čeravno nosi Častno mesto, ni dolžan trpeti iz svojega mnogokrat občutno materijelno škodo. Dijete bodo znašale dnevno:	na
Dunaju 8, v mestih čez 10.000 prebivalcev 6, v drugih krajih pa 4 K.
Dosedaj je bila tudi določba, da je moral porotnik bivati najmanj eno leto v svoji občini, odslej se zahteva dveletno «talno bivanje v okraju, a ne v občini.
Sedaj veljavna postava določa, da je nesposoben za porotnika oni, ki radi kake kazenske obsodbo nima volilne pravice v občini. Ta točka se je tudi spremenila. Od sedaj ne bo mogel biti porotmk oni, ki izgubi radi kake kazenske obsodbe sposobnost za mesto sodnika in oni, ki bo v preiskavi radi kake za* * deve, ki povzroči izgubo sodnijske časti.
Z ozirom na osebe, ki so sicer sposobne za porotnike, katerih se pa ne sme imenovati, so v zakonskem načrtu sledeče spremembe: Kakor državni u-radniki, tako ne smejo biti imenovani tudi osebe, ki so v cesarski dvorni službi. .Tudi osebe, ki so pri-
POI )LI8TEK.
Božja sodba.
(iz češčine )
(Dalje.)
Pa naj je Liška rekel, kar je hotel, spremenil 8 tem ni nič. Življenje, kakoršno je bilo sedaj v Lipnici, je bilo kakor močan plaz, katerega nikakor ne moreš ubraniti, da se vali naprej, dokler ne preneha sam od sebe.
Vsako nedeljo je bila v kaki gostilni godba in ples, katerega so se sosedi v obilnem številu udeleževali.
Domača mladež obojega spola seznanila se je naglo z delavci, in tako se je plesalo, pilo, igralo do belega dne. Marsikateri kmetič, ki je dosedaj živel mirno in redno, se je prav zaljubil v gostilne in je po njih pijančeval in zapil, kar bi potreboval za svojo družino.
Med njimi je bil tudi Gašper.
„iGospod“ Mlejnik je imel njegovo družino že davno v svoji moči. Kar si je želel, to se je zgodilo in vsi so ga poslušali, kakor sveto pismo.
Četudi še mlad, vedel in znal je o cerkvi, veri itd. govoriti kakor kak novoveški modrijan. Vse se mu je zdelo bedasto, neumno, vsemu se je posmehoval in se norčeval.
Gašperjevi poslušali so ga pričetkom s strmenjem in se tresli od strahu nad njegovimi bogokletnimi norčijami. Pa kmalu so se temu privadili in re-kali med seboj, da je moder in pameten. Nehali so hoditi v cerkev, opuščali so molitev, a držali se te nove vere, katero jim je razlagal Mlejnik.
Posebno je bila Pepica njegova verna poslušalca. Neumno dekletce vjelo se je v njegove mreže in
nikakor bi ne bila pustila, da bi bil kdo čez njega kaj rekel.
Jemal jo je seboj na plese, yrtil se tam z njo, pogostoval jo na zabavah in jo spremljal zopet domu. Govoril je k nji o stvareh, pri katerih bi bila poprej zardela. Sedaj se je pa k vsemu le smejala in razne njegove „šale“ pripovedovala tudi materi.
(Mati pa, ki si je želela, da bi hči vzela ölöve-ka, ki si kar toliko denarja pridela, se je tudi — smejala.
Tako naglo premenila se je vsa vas. Dve stranki stali ste si nasproti. Na jedni bili so pošteni delavci in kmetje, ki se v svojih načelih niso dali 0-majati, na drugi pa ti, ki so pozabili na Boga in stregli le svojim strastem.
Ker je bilo vedno dosti vožnje do tovarne in iz tovarne, bilo je treba postaviti čez reko novi most. Lastnik tovarne vzel je vse stroške na-se, in kakor hitro je prejel oblastveno ‘dovoljenje, dal je stari most podreti, da bi se postavil novi.
Na starem mostu je stala soha svetega Janeza Nepomučana. Bila je že slaba, in nekateri sosedje so se že večkrat razgovarjali o tem, da bi jo dali popraviti.
K temu je bila kmalu priložnost. Liška prijel se je stvari. Z župnikovim dovoljenjem odstranil je stari kip in potem sklical na posvetovanje sosede, ali naj stari kip popravijo ali novega kupijo.
„(Veste kaj, možje, na nov most priti mora nov kip“, rekel je nazadnje. „iSv. Janez Nepomučan je moj patron in jaz dam denar za, novo podobo. Vi pa pridajte le toliko, kolikor bi veljala poprava. Staro podobo dam tudi popraviti in jo postavimo na polje, na kržišče.“
Njegov predlog so z radostjo sprejeli. Tlako j se je podal Liška k župniku, da bi ga naprosil za ,na-ročbo nove podobe. Veselila ga je misel, kako se bo prilegala nova podoba na novi most. Stavba mostu
trpela je skoro leto; kipar je komaa čakal, da bi mogel kip odposlati. Ravno tako težko je čakal Liška, ali je le pričakal.
Most je bil postavljen, in Liška se je peljal po kip. Zidarji so kip trdno vzidali in nedeljo na vrh vršiti bi se imelo slovesno blagoslovljenje. Kdor je bil dobre volje, vsak se je veselil na to slavnost. Matere oblekle so dekletca za družice, sosedje so most okrasili z zastavami in venci; pred kipom pa so postavili majhen oltarček.
Na zvona glas je Šel sprevod iz cerkve na most. Ljudje spevali so pesmi na čast sv. Janezu Nepomučanu, godba je igrala, topiči so pokali.
Na mostu opravil je duhovnik cerkvene obrede in spregovoril potem k zbranemu ljudstvu o sv. Janezu Nepomučanu.
K° je naslikal svetnikovo življenje, pozval je zbrano množico, da bi češčenje k sv. Janezu v svojih srcih poživili, da bi se od zvestega spolnjevanja dolžnosti učili služiti Bogu in da bi sv. Janezu Nepomučanu vedno, kadar bodo hodili čez most, skazo-vali svojo Čast.
Vsi so bili ginjeni. Le nekaj delavcev, ki so se vsemu le posmehovali, stalo je nekoliko oddaljeno. Imeli so klobuke na glavi, kadili smodke in s prav glasno govorico zasmehovali svete obrede.
Pobožno ljudstvo je tako obnašanje užalilo in ujezilo. Sosed Liška se ni mogel premagati, in je stopil k njim:
„Ker ste sem prišli, ne da bi bili kakor pravoverni kristjani pri svetih obredih najvzoči, ampak da dajete pohujšanje, vas pozivam k odhodu. Idite drugam in tam delajte, kar hočete. Mi pa se od .vas zasmehovati ne damo in ne dovolimo, da bi se norčevali iz tega, kar je nam milo in sveto.“
„fOh, Vi nam ne boste ukazovali“, oglasil se je Mlejnik, ki je bil vodja te „junaške“ tolpe. „Nam je vaše počenjanje y veliko zabavo.“
(Dalje prihodnjič.)
glašene v zagovorniško listo, ne smejo postati porot-
niki.	Na novo določa predloga, naj se učitelje pritegne k porotnim sodiščem. Dosedaj se jih' ni imenovalo, ker se je upoštevalo, da so službeno zadržani. Zdaj to ne bo veljalo več in bo učitelj lahko postal porotnik, če bo občinski predstojnik potrdil, da ni službeno zadržan.	.
Spremenila se je tudi starostna meja. Dosedaj je lahko odklonil imenovanje za porotnika, kdor je bil 60 let star, od sedaj bo to lahko storil samo kdor šteje 65 let.
Politični pregled.
Grof Thun.
Današnja „Wiener Zeitung“ prinaša naslednje
lastnoročno cesarjevo pismo:
Ljubi grof Thun!
Na predlog ministra notranjih zadev imenujem Vas za svojega namestnika v kraljevini Češki.
Dunaj, 17. januarja 1911.
Wickenburg m. p.	Franc Jožef m. p.
S tem imenovanjem stopa češko-nemška sprava v nov Stadij. S špecielnim namenom,, da bi dovedel ta velevažna pogajanja do ugodnega zaključka, je postal grof Thun cesarski namestnik. Ce mu bo mogoče izvršiti svojo misijo, je še negotovo. Vsekakor pa zasluži nova politična naloga nekdanjega ministrskega predsednika vso pozornost.
Iz Poljskega kola.
Kriza v Poljskem kolu postaja vedno akutnej-ša. Ta nekdaj najsolidarnejŠa parlamentarna enota je sedaj polna razprtij. Ker je Glombinski vstopil v se bila morala zvršiti izvolitev novega predsednika, a ne morejo se zjediniti na osebo. Dne 17. t. m. bi se bila morala zvršiti izvolitev nsvega predsednika, pa je bila preložena. Stapinski je predlagal, naj se volitev preloži do 18. t. m. in predlog je bil sprejet. Osebni in strankarski antagonizem igrata sedaj pri Poljakih važno vlogo.
Atentat na Brianda.
V francoski zbornici je v sredo dne 17. t. m. popoldne, ko se je vršila seja, ustrelil neki Gisolle dvakrat z revolverjem raz galerije na Brianda, a ga ni zadel. Ranjen je pa sanitarni referent Mirman. V zbornici je nastalo razburjenje, Gisolla so aretirali. Seja se je po atentatu prekinila za pol ure.
Kriza na Portugalskem.
Vedno huje vre v tej državici. Vsled železničarske stavke je obtičal ves promet. Brzojav in telefon funkcionirata le malo ur na dan. Artilerija je zasedla kolodvore. Zaprte so vse prodajalne orožja^ Zoper monarhiste je vlada ustanovila posebno vojaško 'Četo, k’i postopa z vso krutostjo. Antirepublikanska misel rase dan za dnevom. Zdi se, da je frajzin tudi na Portugalskem dogospodaril. Portugalci si želijo zopet kralja. Kot kandidata se imenujeta prejšnji kralj Manuel in Dom Miquel.
Italija se hoče nadalje ohoroževati.
Rimska JTribuna“ trdi, da so končana pogajanja mornariškega ministra s finančnim in da se bo zbornici predložila zakonska predloga o zgradbi še dveh novih dreadnoughtov — štiri se grade — in več križark. Število teh križark še ni določeno.
O situaciji na Balkanu
se je izjavil bolgarski ministrski predsednik Malinov napram poročevalcu dunajske „Neue Freie Presse.“ Bolgarski kralj Ferdinand bo najbrže letos oficijelno obiskal Dunaj. Nadalje je rekel:	„(Bolgarsko-turŠki
odnošaji so dobri, toda želel bi, da bi bili še boljši, namreč prijateljski. Da pa pride do tega, je neizogibno treba, da se s krščanskimi narodi, ki prebivajo na Turškem, pred vsem v Macedoniji, enako postopa kakor z mohamedanskimi. To je glavni predpogoj dobrega razmerja med Bolgarsko in Turčijo. Bolgarska živi v najboljših odnošajih z, Grčijo, vendar pa ni z njo sklenila nikake pogodbe. Od gotove strani so skušali zastrupiti bolgarsko-rumunski stik z razširjeva-njem vesti o rumunsko-turški vojaški konvenciji. Ta poskus se ni posrečil in bolgarsko-rumunsko razmerje je izborno.
Mladočeška in realistična stranka.
„Gstravski dennik“ poroča iz Dunaja, da nameravajo mladočehi razširiti svoj delokrog tudi na Moravsko. Prej pa se hočeta v Pragi zediniti mladočeška in realistična stranka ter spojiti Mafsarykovo glasilo „Gas“ z „Narodnimi Listi“, oziroma preložiti ta list iz Prage v Brno.
Sprememba ustave na Angleškem.
Kakor poročajo listi iz zanesljivih virov, se pripravlja na Angleškem popolen preobrat v ustavnem življenju. Po teh vesteh, ki se ponavljajo z vedno večjo vstrajnostjo, bo predložen, novemu angleškemu parlamentu kmalu po njegovi otvoritvi zakonski načrt za upeljavo homerule za Angleško, Irsko, Škotsko in Wales. Akb se ta zakonski načrt sprejme in vresniči, bo angleška ustava popolnoma preosnovana. Novi načrt določa: Za vsako zgoraj navedenih štirih provincij naj se osnuje samostojen parlament, v kojega področje naj spadajo vse zadeve tičoče se izključno dotičnih pokrajin. Poleg teli Štirih zbornic naj bi
obstojala še skupna državna zbornica, ki bi vodila skupne zadeve. Roko v roki s temi spremembami bo šla tudi reforma zbornice lordov, Ne misli se na odpravo zloglasnega veta, ampak deluje se samo na to, da bi bil en del članov zbornice lordov izvoljen. S tem zakonskim predlogom se hoče doseči kompromis med konservativci in liberalci, kajti sedanji politični razdor onemogočuje vsako politično vdejstvovanje in zavira ves ustavni razvoj.
Raznoterosti.
Imenovanje. Dr. Alojzij Slehta, poprej sekun-
darij na deželni bolnišnici v Ljubljani, je imenovan za distriktnega zdravnika y Sevnici. Nastopi to službo dne 1. februarja.
Osebna vest. Gospod Lavoslav pl.. Rainhofer, trgovec v Rajhenburgu, se je poročil z gospodično Anico Poljanškbvo v Breži-cah. Bilo srečno!
Papežev delegat O. Bastien, ki v Sarajevu preiskuje oporne zadeve med čč. oo. frančiškani in nadškofom dr. Stadlerjem, je sedaj odpotoval v provincijo, kjer bo nadaljeval po večjih krajih svoje poizvedbe. Delegat dela na popolni sporazum in je dosegel, da so prenehali vsaj napadi po listih1.
Obrtni instruktor za Kranjsko in slovenske o-brtne zadruge na Štajerskem. Poslanec dr. Benkovič je te dni poizvedel na kompetentnem mestu, da trgovinsko ministrstvo sploh nikdar ni imelo namena, delokrog kranjskega inštruktorja raztegniti tudi na Štajersko, kakor se sploh povsod inštruktorje le po deželah nastavlja. Instruktor za Kranjsko bo imenovan, ko bo dotična postavka v proračunu za leto 1912 o-dobrena: iz proračuna za leto 1911 je finančno ministrstvo to postavko črtalo. Žal se tedaj vesti nemških listov ne uresničijo in je ves hrup nepotreben; poslanca^ Einspinner in Marckhl sta si hotela po ceni „vspeh" priboriti. Dr. Benkovič je seveda odločno zastopal slovensko stališče.
Odlikovana je zaradi svojega človekoljubnega delovanja velezaslužna gospa baronica Twickel z Elizabetinim redom druge vrste. Blagi dobrotnici u-bogih šolskih otrok iz Karčovine-Leitersberg iskreno Čestitamo!
Od namestništva. Namestniški tajnik Ferdinand Zoffal v Celju je vpoklican v službovanje k namestništvu v Gradec in je prideljen namestniškemu depar-tementu štev. 4. — Namestniški konoipist M. Mihi v Brežicah je prestavljen k okrajnemu glavarstvu v Celje; namestniški konceptni praktikant dr. Alfonz Wessely je prestavljen iz Judenburga k okrajnemu glavarstvu v Celje, dr. Ernst Mayrhofer pa iz Celja v Brežice.
Smrtna kosa. Dne 13. januarja je umrl po kratki bolezni v Stavenškem vrhu pri Gornji Radgoni obče spoštovani Janez Kavčič v 90. letu, oče veleč, gospoda kanonika Jakoba Kavčiča. Bolehnega gospoda sina je pri .pogrebu zastopal dne 15. januarja stolni župnik častiti gospod Franc Moravec v spremstvu štirih duhovnikov. Velika množica pobožnega ljudstva je spremila vzglednega župljana k zadnjemu počitku na novem delu šentpeterskega pokopališča. Domači pevci so zapeli pod vodstvom orgljarja gospoda Čiriča pri cerkvi in ob grobu v srce segajoči žalo-stinki, potu od cerkve do groba pretresljivo („miserere.“ Naj počiva v miru preblagi oče!
Socialni tečaj v St. liju v Slovenskih goricah. Slovence jareninske dekanije še enkrat opozarjamo na socialni tečaj, ki se vrši v nedeljo dne 22. in pon-deljek dne 23. januarja v Šentiljskem Slov. domu. Predavali bodo najodličnejši govorniki strokovnjaki. Bralno društvo v St. liju je poskrbelo za stanovanja.
Nemški norci. „Marburgerca“ se jezi, da je Slovenka Vilhar v oporoki zapustila Ciril-Metodovi družbi 112.412 K 46 h. Prismuknjenost „jMarburger-činih“ mazačev se zrcali posebno v tem, da piše, da je ime Vilhar nemško — Vielhaar. So zelo iznajdljivi od vsenemštva zagamani ljudje krog ,,'Marburgerce.“ Možgani so se njim splesnili.
Od nedelje do nedelje. Gospodje okoli „iStajer-ea“ so kakor kakšen prijatelj ptujskega šnopsa. Kakor si ta poje: Od nedelje do nedelje, vedno žganje pijemo, tako delajo ti možje s svojimi shodi. Od nedelje do nedelje jih prenašajo. Že mariborski svoj shod, ki jim je prinesel tako žalosten konec, so prenesu od ene nedelje na drugo. Enako se je zgodilo sedaj s shodom v St. Lenartu v Slovenskih' goricah.
Z vsem tamtamom so razglasili zborovanje vseh nemškutarjev za nedeljo dne 22. t. m. .„(Marburger Zeit.“ od dne .17. t. m. pa prinaša tužno vest,, da je shod preložen na nedoločen čas. Veliki reveži na duhu morajo biti kolovodje spodnještajerskega posilinemštva, ker jim dela, vsak shod toliko preglavic in ga morajo prenašati kakor mačka svoje mlade. Mi imamo vsako nedeljo par shodov, od katerih je vsak boljše obiskan, kakor z vsemi sredstvi , skupaj zbobnani nem-škutarski, a ne rabimo nobenih prenašanj. Kakoršna stranka, takšno njeno vdejstvovanje.
Ljudsko štetje. Kakor poročajo listi, je ljudsko štetje v Pulju sistirano in bo prihodnje ljudsko štetje vodilo okrajno glavarstvo. K temu koraku je prisililo vlado nečuveno postopanje italijanske večine. Kakor po vseh večjih mestih, je imel tudi v Pulju ljudsko Štetje v rokah magistrat, ki je v ultranacionalnih italijanskih rokah. Ker se v mestu slovanski živelj vedno bolj zaveda in se je pričel italijanski stolec majati, pograbili so sedanji mogotci priliko ljudskega štetja in so hoteli zatajiti vse Slovane. Ljudsko štetje se je
vršilo pod najhujšim pritiskom in terorizmom vladajoče klike. Zgodilo se je nebroj nepostavnosti in sleparstev. Na intervencijo slovanskih krogov se je čutila vlada prisiljeno, da je ustavila štetje. Slično kakor Italijani na jugu, delajo pri nas Nemci. Razlika je samo ta, da Italijani radi iredentizma niso tako prirasli merodajnim krogom k srcu, kakor Nemci, in je zato „ljudsko štetje“ po nemškem vzorcu še veliko bolj nepravilno in neresnično, kakor bi bilo ono v Pulju. Seveda, Nemcem se ne sme reči ničesar, oni imajo povsod prosto roko, če prav se gode pri Štetju na Spodnjem Štajerskem nepostavnosti, ki .kriče do neba. Dan na dan nam prihajajo pritožbe, ki jih pa radi znanih spodnještajerskih justičnih razmer ne moremo in ne smemo prihiti pred vso javnostjo. Pozivamo pa naše poslance, ki smo jih tozadevno tudi popolnoma informirali, da napnejo vse moči, da se tudi pri nas ljudsko štetje sistira, Če ne pa vsaj da se bo zvršila najnatančnejša revizija in vestno skon-triranje. Škandal prve vrste je, kar si razni revizorji in števni komisarji vse dovole, a prekrižati moramo nemške račune, naj velja kar hoče.
Škandalozno izzivanje. Poroča se nam od prizadete občine ob Savinji, da naš veleslavni magistrat mestne občine Maribor razpošilja pri dopisovanju s slovenskimi občinami na uradnih kuvertih nemške izzivalne koleke s sliko nemške kazine, v Ljubljani in napisom:	„Zur Erinnerung an den windi-
sehen Ueberfall in Laibach am 20. 9. 1908.“ Kaj porečejo k temu državna pravdništva, ako so za ravnopravnost res kaj zavzeta? Prosimo za intervencijo državne poslance, da pošteno posvetijo v to močvirje najnovejšega izzivalnega kršenja zakonov. Ali ni to očitno žaljenje in sramotenje lojalnega,, slovenskega, cesarju in domovini zvestega naroda, ki hoče le svojo posest varovati v korist skupne države. Tako dejanje se samo obsoja in je zelo poniževalno za hvali-sano kulturo nemškega naroda, osobito prizadetega urada. Ako so se črni koleki z napisom 20. IX. 1908 prepovedali kot nevarnost za nemškega Mihelna, naj bi se sporedno tudi drugi izzivalni koleki odstranili. To se ni zgodilo. Ali ne kaže tako postopanje oblasti znakov mariborske (ali ,pa nemške?) „Spießbürgerschaft“? Ali ni dovolj, da nas hočete ugonobiti z žganjem in delate takoimenovano „Šnopsarsko politiko“ ? To naj služi javnosti, osobito slovenskim občinam v bodrilo njihove narodne samozavesti, da znajo v prihodnje vrniti milo za drago. Vsi enaki slučaji tega nepoštenega^ nelojalnega boja lokavega nasprotnika naj se slučaj za slučajem javno naznanijo. Vsaka sila do vremena. Za ponatis y drugih listih se prosi!
Krasno priznanje. Liberalno časopisje vriska zdaj veselja zaradi papeževega dekreta o denarnih zavodih, češ, zdaj pa bodo propadle vse Rajfajznov-ke, ki jih doslej vodijo duhovniki, ker bodo prišle v roke laikov in po liberalnem zatrdilu ne bodo več zanesljive in varne. Krasno! Torej doslej so bile varne, ker so bile v rokah duhovnikov, to je, duhovniki j ib znajo spretno in zanesljivo voditi, in so poštenjaki, njih rok se ne prime tuje blago, laiki pa so po liberalni logiki nezanesljivi, njih roke niso — čiste, najmanj pa tiste roke, ki jih liberalci najbolj poznajo, namreč — liberalne. Tički se že poznajo. Mi jih pa tudi. Strašen na.jnovejši vzgled za to sta velikanska poloma v celjski Zadružni zvezi in ljubljanski Glavni posojilnici. Hvaležni smo za priznanje naši delavni duhovščini, akbravno ga je izbleknilo neumno sovraštvo.	.
Zbirka slovenskih citatov in aforizmov, Slavko Klepec. Kleinmayr in Bambergova tiskarna razpošilja na Štajersko skoro vsakemu duhovniku zgoraj imenovano knjigo. Dobil jo je tudi pisec teh vrst. Veselil ^sem se je, misleč, da bo zbrano v tej knjigi vse, kar imamo najboljšega in najduhovitejšega v naši literaturi ; predno pa sem prerezal knjigo, sem Še vendarle pogledal, odkod so vzeti ti citati: Aškerc! Govekar! Gangl! Sanda! Zofka! i . . In Slomšek, pri katerem je skoro vsak stavek aforizem?! Slomšeka pa ni zastopanega, pač pa „Svobodna, misel“ in „Naši zapiski.“ In citati iz teh tako vodeni in prazni ali pa hudobni. Torej je umevno, da sem zapisal na, ovitek: Retour. Se ne sprejme!; Naj Čita knjigo in jo plača Klepec sam!
Važno za vinogradnike, Rigolanje vinogradov v krajih, kjer so kamenita in trda tla, je združeno navadno z velikimi težkočami in napornim delom. G. kr. topničarsko skladišče v Gradcu oddaja v svrho rigolanja posebne vrste smodnik, kilogram po 80 vin. Priporočati je, da si vinogradniki skupno naročajo tä smodnik, ki se pošilja po 25 leg v zaboju. Smodnik se mora shraniti na suhem prostoru, sicer postane neraben.
Kongres jugoslovanskih' umetnikov. Iz Belgra-da se poroča: Dne 15. t. m, je bil otvorjen kongres jugoslovanskih umetnikov. Na, kongres so poslala svoje zastopnike bolgarska, hrvatska in slovenska društva umetnikov
Peary ni bil na severnem tečaju. Iz New-Yor-ka poročajo: Komisija, ki je preiskala Pearyjeve dokumente, izjavlja, da Peary ni bil na severnem teča-
ju.	Peary je bil od severnega tečaja oddaljen še 16 milj. Kakor je videti, bo zadela Pearyja enaka usoda kakor Cooka. Severni tečaj dela res mnogo preglavic.
Zimska sezona v Bohinjski Bistrici se lepo razvija. Vreme je ugodno. V nedeljo dne 15. t. m. je imelo drsališče velikanski vspeh. Občinstva je kar mrgolelo. Od Trsta je pripeljal, poseben vlak na stotine in stotine ljudi.
Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaju je prejelo od začetka decembra do 13. januarja sledeče darove:	200 K:	Posavec na Dunaju-;
100 K: Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju; 50 K: sodni svetnik J. Nabernik; po 40 K: mestno županstvo Idrija in sekcijski svetnik dr. J. Zol-ger; 30 K: županstvo Litija; po 20 K: min stena m svetnik dr. J. Babnik, predsednik Anton Delles, vladni svetnik Anton Globočnik pl. Sorodolski, sekcijski načellfk Vladimir Globočnik pl. Sorodolski Anton Tvan Knez, dr. Otmar Krajec, župnik Franc Kušar neimenovan, dr. J. Oražen, Marija Seidl, unlknvnik A. Susič, notar L. Svetec, dr. Dragotin Ireo dr H. Tuma in Al. Vodnik; po 10 K: Rajko Arce’ dr. Aleksander Fatur, svetnik Vek. Furlan, Minka Krašovec, vladni svetnik Ivan Ilc, Leopold Janko, dr. Fr. Jurtela, E. Knez, notar 'J. Kogej, profesor dr. F; Kos, profesor dr. V. Kušar, dr. St. Lapajne, Ivan Mankoč, deželni nadzornik Fr. Matejčič, Josip’Mejač, sodnik A. Mladič, cesarski svetnik Iv. Murnik, ekscelenca dr. Mihael Napotnik, profesor A. Peterlin, profesor M. PleterŠmik, dr. Fr. Ks. Poček, dr. A. Povšič, Josipina Puppo, ravnatelj A. Reich, dr. Izo Reja, podpolkovnik J. baron Roscher-Rath, dr. Janko Sernec, sodni svetnik Josip Rotner, dr. Gvido Srebre, Josip Stritar, Ivan Sepie, Iv. Škarja, dr. V. Štempihar, dr. A. Švigelj, A. Trevn, dr. P. Turner, dr. J. Verčon, dr. J. Wilfan in Fr. Žužek; po 8 K: dvorni svetnik Fr. Kolenc in dr. K. Paeuer;
7	K: ministerialni podtajnik dr. M. Škerlj; po 6 K: p. blag. Fr. Ferlan, profesor Fr. Gasparin, dr. K. Janežič, profesor R. Perušek, dr. R. Pipuš, Jakob Volk in dr. Fr. Žižek; po 5 K: dr. J. Benkovič, dr.
A.	Brenčič, dr. A. Brumen, Fr. Cerar, Ivan Gričar, Fr. Hmelak, dr. Fr. Horvat, dr. Juro Hrašovec, posojilnica ,tn hranilnica v Izlakah, dr. Andr. Korenčan, dr. Al. Kraigher, Ivan Kranjc, profesor L. Lavtar, ravnatelj Ivan LieBkounig, J. in A. Majdič, Iv. Mejač, L. Mikusch, M. Pahernik, , župnik A. Pod-hostnik, Ivan Pušar, ravnatelj H. Schreiner, Karl Schweiger, dr. Josip Sernec, sodni svetnik J. Sitter, Otmar Skale, A. Šarabon, Jurij Senk, AL Strekelj, profesor Al. Tavčar, Gustav Vidic, ravnatelj J. Vidmar, ravnatelj J. Vončina, dr. Josip VoŠnjak, Alojzij Zajec, Norbert Zanier in dekan Josip Zupan; po 4 K:	dr. Fr. Detela, notar Al. Hudovernik, Stefan
Klun, dr. Fr. Perne, L. Schwentner, Fr. Stupar in dr. Jakob Toplak; po 3 K: mestni nadžupnik H. An-gerer, Fr. Nemec, profesor Jože Reisner in Franc Žagar; po 2 K: Fr. Abulner, Mar. Bayi\ V. Engelman, Ivan Engelsberger, kmečka posojilnica in hranilnica Sv. Križ, župnik A. Kolar, V. Kopitar, Josip Medica, dr. Josip Pavlin, Rudolf Pevec, M. Schuster, Mat. Sebenikar, dr. Fr. Vončina in Miha Žmavc. Skupaj 1483 K. — Darove sprejema blagajnik Ivan Luzar, nadrevident južne železnice v pokoju, Dunaj,
III.,	Reisnerstrasse 27.
Darila za muzej (od 11. nov. do 31. dec. 1910). Kosar Jakob, župnik’ v Žičah, okamenine, Kranjc Zmagoslav, gimnazijec, krašjd kamen, Franc Vraz, župan v Cerovcu, več knjig iz zapuščine St. Vraza, 5 listin, atlas iz 18. stoletja, dve ročki, starinsko ključavnico, lončeno posodo za precejanje sira, staro Škatljico; Mikuš V., župnik v St. Juriju ob južni železnici, rimski kamen in prstan iz 17. stoletja, Josip Lasbaher, kaplan v Jarenini: 14 slik na steklo, dve oljnati sliki, dve majoliki, velikansko tobačno pipo, zbirko starega denarja in 11 starih knjig, A. Strgar, učiteljica v Mariboru, več slik, Ivana Bračko pri Sv. Juriju v Slov. gor., staro knjigo, zbirko starega denarja, A. Kovačič, kaplan v Zibiki, več starih knjig :i pesmarico v rokopisu, stare slike (križevega pota) na platno in na papir, Ana Tašner pri Mali Nedelji rečna krosna za napravljanje vrpc, dve stari podobi na steklo, Ludvik Belšak, gimnazijec v Mariboru, star denar, Fr. Simonič, stolni vikar v Mariboru, dvokrilni relikviarij, neimenovan jeruzalemski romar kozarček iz kamena Mrtvega morja, Ant, Brezočnik pri Sv. Lovrencu na Pohorju, povodnega ptiča (Fu-lica atra). Vse rodoljube prosimo, da pošiljajo starinske, narodopisne in naravoslovne predmete za naš narodni muzej na „Zgodovinsko društvo v Mariboru.“
w -	A
Štajersko.
Slovensko gledališče v Mariboru. „Danes bomo tiči“, se imenuje velika burka, katera se uprizori dne 22. t. m. Igra je skozi in skozi polna humorja in kdor se hoče nasmejati, naj si jo ogleda. Med vsakim odmorom igra orkester. Prihodnja predstava v nedeljo dne 5. svečana: ^Robert in Bertram.“
Maribor. Postopanje nadučitelja Tomaža Wer-nitznigga nemške Šole v LeitersberghKarčovini nas sili k odločnemu odporu. Pretekli pondeljek dne 16. t.
m.	je pripeljala uboga slovenska mati svoje tri otroke,, da jih zglasi v slovensko šolo; pa je slabo naletela. Skrajno čudno jo napade Wernitznigg. Ker so prišli otroci iz Radvanja, jili je hotel vsemogočni Tomaž s silo obdržati v svoji n eniško n aci on al n i lilij al-ki. Vsa, objokana iskala je poštena mati zavetja pri slovenskem katehetu, pri katerem so vsi trije otroci že v tem Šolskem letu obiskovali poduk. Pričakujemo, da v slučaju Ferš slavni okrajni šolski svet ne bo tako miroljubno, molčal, kakor pa o konstituiranju krajnega šolskega sveta v Leitersbergu. Naša potrpežljivost pri nastopanju Wernitznikovem ter prezira-, nju postavnih določb od strani višje Šolske oblasti je prikipela do vrhunca, Prihodnjič nadaljevanje.
Mariborske trgovce in obrtnike spominjamo, da morajo dati svoje tehtnice, uteže in posodo vsake vr-. ste znova pregledati pri meroizkusnemu uradu. Pri reviziji, ki se bo kmalu vršila, so drugače lahko kaznovani.
Maribor. Umrla je dne 15. januarja gospa Ana Ferlinc, bivša hišna posestnica v Mariboru. — Dne
14.	januarja je umrla gospa. J. Dereani, žena krojaškega mojstra.
Sv. Magdalena pri Mariboru. Leta 1910 je bilo: 104 porok, 475 rojenih in 489 mrličev. <— V sveto katoliško cerkev se je vrnilo leta 1906 9, 1907 42, 1908 20, 1909 41, 1910 20, 1911 že 6 odpadnikov.
Sv. Miklavž pri Mariboru. Dne 17. t. m. sta popivala Jožef Malajner, posestnik pri Sv. Miklavžu pri Mariboru, in njegov sin Jožef v krčmi Florijan-cič ravnotam. Vsled zavžitega alkohola sta se med seboj sprla in. je sin zgrabil za nož ter svojega očeta dvakrat po levi roki tako močno ranil, da je slednji zadobil dve več centimetrov dolgi rani in so ga morali takoj odpeljati v bolnišnico.
Lobnica pri Rušah. Po novem letu je neki Fr. Robnik iz Loga kot števni komisar za ljudsko štetje popisoval ljudi v naši občini in sicer na prav priprost način. Zabilježil si je dan in leto rojstva vsake posamezne osebe v čisto priprost zvezek, ne pa v predpisano polo. Zaradi narodnosti je tako mimogrede omenil, da on itak ve, da so ljudje na Lobnici kristjani in da znajo nemški kakor slovenski.
St. lij v Slov. goricah. Neznano kam je izginil neki Nemec Sossl, ker je bil od šolske oblasti kaznovan na dvanajst ur zapora, ker ni pošiljal redno svojega otroka v šolo. Ta kazen je moža tako užalo-stila, da je odšel od doma; svoji ženi je pred odhodom naznanil, da ni treba povpraševati več za njim, če ga v nekaterih dneh ne bo nazaj. In res je mož izginil in ga že 14 dni ni več nazaj.
St, lij v Slovenskih goricah. Kmetijsko bralno društvo vabi na prvo gledališko predstavo, katero priredi dne 29. januarja 1911 v dvorani Slovenskega doma. Igra se „Požigalčeva hči“, resna igra v petih dejanjih. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina: Sedeži I. in II. vrste 1 K, III.—IV. vrste 80 vin., stojišče 40 vin. Med dejanji svira domača godba,
Ljutomer. V soboto dne 21, t. m. sprejme naša občina elektrarno v svojo oskrbo, zato bode tudi nekaj „praske“ — bakljada, banket in drugo. Brez dvoma se bode tudi navdušeno hajlalo, denarnice pa bodo pozneje jadikovale. Kolikor sme se prepričali, ne bode elektrarna ustregla popolnoma svojemu namenu in imeli bomo vedno mnogo sitnosti. Nedostatki se že sedaj kažejo. Gotovo ne je naša občina tukaj prenag-
lila.	Bolje bi bilo, da bi se raje lotila važnejših vprašanj, kakor regulacije naše Ščavnice in Globetke. Električna luč nas ne bode rešila gospodarskega poloma!
Ljutomer. Naš števni komisar Koller (Kolar) je vprašal pri svojem uradnem poslu nekega gospodarja, zakaj ne pošilja svojih otrok v nemško šolo? Ali spada to k ljudskemu Štetju?
V Cezanjeveih pri Ljutomeru je umrla Liza Dunaj, sestra župana cezanjevskega. Rajna je imela v sebi bogat zaklad narodnih pesmi. Vse njene pesmi je odbor za nabiranje narodnih pesmi sprejel v arhiv. N. v m. p.!
Brežice. Katoliško slovensko izobraževalno društvo priredi prvokrat javno predavanje s skioptičnimi podobami. Predava velečastiti gospod mestni župnik Josip Mešiček o Lurdu. Zato je k zanimivi prireditvi pričakovati številnega obiska. Začetek ob % čez 3. uro popoldne v veliki dvorani Narodnega doma. Vstopnina po 80, 40 in (stojišča) 20 v.
Celje. Dr. Božič v vlogi državnega pravdnika. Pri glavni razpravi zoper nekega župnika in tovariše, ki se je vršila dne 14. t. m., je celjski dr. Božič zagovarjal nekaj obtožencev, ob enem pa je z vso vnemo podpiral državnega pravdnika zoper obtoženega župnika, tako da je zagovornik župnikov parkrat moral zavrniti njegovo nepoklicano vmešavanje. Saj se je vendar šlo za duhovnika, in v takih slučajih naši liberalci vedno zvesti ostanejo svojemu programu !
Sv. Barbara v Halozah. Katoliško slovensko izobraževalno društvo pri Sv. Barbari v Halozah naznanja, da se bo vršil dne 22. januarja 1911, ob 3. uri popoldne, v društvenih prostorih IV. redni občni zbor z običajnim sporedom. K obilni udeležbi vabi Gdbor.
Skale. V škalski župniji je nekaj ljudi prego-reče postrežljivih. Zanositi in imenitni kažejo svojo ponižno ljubezen celo do nejdoratelih fantov, bolje dečkov, ter jim že v dopoldnevih veselo strežejo z močno, ogrevajočo, opojno pijačo, da vrli dečki lahko mirno in ravno bb hudi zimi in po opolzkih potih prehodijo svoje poti do ljubili domov. Kdo, kje, kedaj, kako, zakaj, čemu — drugikrat!
Trbovlje. Pri tukajšnjem rudniku je precej delavcev, ki planirajo, iz Grške in Macedonije. Zadnjo soboto dne 14. januarja 1911 so obhajali svoje novo leto. Delo je počivalo. Prihodnji Četrtek imajo praznik razglašfenja Gospodovega, Obče se mora reči, da je to ljudstvo mirno in jako varčno. Prislužene novce vsak pazno varuje za svojim širokim pasom, dokler ne odrine domov. Po pošti denarja domov ne pošiljajo, pravijo, da ne zaupajo turški pošti.
Teharje. Tukaj se je dne 8. januarja ustanovilo katoliško slovensko izobraževalno društvo, ki ima namen združiti vse sloje v boju zoper prodirajoče, naravnost predrzno nemSŠkutarstvo in njega oporo,
nemški kapitalizem. Natlačeno polna soba v kaplaniji, okoli 250 ljudi, med njimi okoli 140 udov, je pričala, kako potrebno je bilo to društvo. Oastiti gospod kaplan je pojasnil namen in pravila novega društva; nato se je izvolil odbor. Ta sestoji tako-le: predsednik Rebov Jaka, odborniki: Gradišnik Anton, Gajšek Treza, Koštomaj .Ivan, Gerčar Franc, Gajšek Franc in Razbornik Ivan. Bog daj obilo sadov novemu društvu in pozornosti od tozadevnih faktorjev na to postojanko.
V Laporju ima Slovensko katoliško izobraževal-, no društvo svoj letni občni zbor dne 22. januarja po večernicah v društveni sobi. Na dnevnem redu je po-, ročilo starega odbora, izvolitev novega, petje in deklamacije. K obilni udeležbi vabi odbor.
Št. Jurij pb južni železnici. Kmetijska podružnica ima v nedeljo dne 22. prosinca popoldne ob 3. uri v gostilni gospoda Adama Kincia svoj občni zbor po sledečem vsporedu: 1. Poročilo predsednikovo, ta j-, nikovo in blagajnikovo o delovanju podružnice v mi-nolem letu. 2. Pobiranje udnine za nastopno poslovno leto. 3. Poučni govor o vinarstvu; predavatelj gospod ravnatelj Belle. 4. Volitev delegata za glavni občni zbor c. kr. kmetijske družbe v Gradcu dne 29. in 30. marca. 5. Predlogi, nasveti in morebitne pritožbe. K mnogoštevilni udeležbi vabi odbor.
Velenjska okolica. Kaj moderni ste postali v Št. Andražu in v Skalah1? Kaj pa je še tega treba bilo. Kar naenkrat, kakor bi se izmislil, pa je tukaj raznašalec poštnih pošiljatev in še celo skoro vsak dan! Ljudje pametni, kaj neki mislite? Saj pa so skrbni visoki poštni uradi dobro vedeli, da take razvade vam hudo škodujejo, in zato so se leta in leta modro in krepko ustavljali, dokler se le niso naveličali vednega nadlegovanja in dreganja celo deželnega in državnega poslanca. So že vedeli zakaj. Saj imajo v zakup salomonsko modrost in očetovsko skrb. Tudi se krivica godi poštnemu raznašalcu. Čakati je moral tako dolgo, da bi po zdajšnji lepi navadi že lahko postal jubilant. Le poslušajte, Če bo znal mladeniško živahno trobentati.
Gornjigrad. Izpred sodišča. V četrtek dne 29. decembra 1910 se je vršila preiskava proti Andreju Gomiunigu, e. kr. finančne straže pazniku, na Rečici, ki je obtožen po par. 99 kaz. zak. zaradi nekih žaljivih dejanj proti nekemu gospodu kaplanu, ki ni drugega zakrivil, kakor da je postal duhovnik. Obravnava bo pokazala v -pravi luči, kje je poštenost in značaj ter da je jako nevarno ukvarjati se z sumničenjem. C. kr. orožniki zadevo vestno zasledujejo in najbrž še marsikdo drugi zraven zamrzne. O izidu poročamo prihodnjič.
Ljubno. Cenjeni gospod urednik! Ni še dolgo od tega časa, k’o je nas neki dopis zadel prav v srce. Prizadeti obljubujemo, da se poboljšamo, kakor hitro prodamo še založene nemške žveplenke, ki se sedaj oddajajo po znižanih cenah. Tlaki dopisi prav dobro vplivajo na našo dosedanjo brezbrižnost in zaspanost. Vse je vendar zakrivil naš veteranski načelnik gospod Podpečan v toliko, da je v površnosti vsled pomote iz tovarne doposlane nemške škatljice sprejel. To bi bilo že od sile, da bi mi trpeli take spakarije. Torej, vžigalice z frankfurtarskimi barvami in napisom: „Wir wollen, daß deutsch bleibt, was deutsch ist, und deutsch ist, was deutsch war.“ — Smešno do skrajnosti! Vse bo minilo, žveplenke kakor tudi nemško poveljevanje pri našem veteranskem društvu, ki je že v preustrojbi. — Opazovalec iz Rosni j.	a
Petrovče. Društvo „Gospodar“ priredi v nedeljo dne 22. januarja o priliki občnega zbora v društvenem domu skioptično predavanje „pij X., njegovo življenje“, s ,70 krasnimi slikami. Vstopnina k predavanju 20 vin. Opozarjamo na to velezanimivo prireditev, ki je prva te vrste v naših društvih.
Iz gornjegrajskega okraja. O je, o, je, gospod urednik, ali že veste, da tukajšnji naprednjaki še sedaj pretakajo krokodilove (solze in se ne dajo potolažiti; vse to je povzročila ta prešmentana smrt „Nar. Dnevnika.“ Ta list je bil glasilo onih, ki so bankerott a umu. Ah, ah, še tako mlad, pa že mora iz tega sveta. Ce bi „Slovenski Gospodar“ tako nesrečno preminul, bi ne bilo tako čudno, ker je že bolj postaran, ampak tako mlečnozobi fantek . . . Največji znak žalosti opazujemo po trgih, posebno v Mozirju in Gornjemgradu, ker so bolj nobel, ali kako bi že rekel, „inteligentni“, ali kaj. Rečica in Ljubno sta pa skoraj samo mračnjaški. Razun par razsvetljenih in nekaj polovičarjev, takozvanih pokritih riht“, je večinoma vse temno, vse je v taboru V. L. S. Spozna se to iz tega, da je na ljubensko pošto pokojni wNar, Dnevnik“ zahajal baje samo v treh iztisih', pa Še od teh so „pani“ s polmesecem odrajtovali enega v sosedno župnijo. Seveda, če je bilo kaj neslanosti in novic, so tudi na okoli razglasili. Prav pravi pušča-vnik iz Mrzlice o „Narod. Dnevniku“, da so kmetje krivi njegove neozdravljive bolezni in smrti. Posebno če bi v gornjesavinjski Švici imeli usmiljenje ž njim, bi ne končal tako kmalu. Lahko bi še „Jknajpal“ v izviru bistre Savinje, pil bi lahko čaj iz različnih rož; presneto dober pa je za sušico planinski mah. Bral sem nekje, že ne vem kje: „Dokler ne poplačaš do zadnjega vinarja, ne pojdeŠ v nebeško kraljestvo!“ Kdo bo pa kaj povrnil in poplačal za rajnim „Nar, Dnevnikom“ ? Članice Zveze slovenskih posojilnic pa vendar ne?! Najboljše bi bilo, če bi prišel številke povedat in bi se tako skozi loterijo vse poglihalo, pa bi bilo konec besedi. Sladko spavaj!
Dr. Alojz Sledita, Uradne poprej sekundarij na deželni bolnišnici v Ljubljani, 	 n tilth O je imenovan za 	 &UUlitt C "Striktnega zdravnika v Sevn ci Nastopi to službo dne 1. februarja t. L m bo ordi- v Mariboru. do 6. ure popoldne v hiši št. 15 v Sevnici. jFfjjBT "IT**:-	Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani Danajska cesta 19: v Medjatovi hiši v priti čju: Danajska cesta 19 if'5 sp; ej ma: g Ta edina slovenska zavarovalnica 1 zavarovanja vsakovrstnih po- _ »prejema zavarovanja pod tako u-slopij, premičnin in pridelkov _ gj,dnmi pogoji, da se lahko meri proti požarni šk di; ® z vsako dingo zavarovalnico. 2. zavarovanja zvonov proti po- ® V krajih, kjer še ni stalnih poverje škod bi ■ nikov. se proti proviziji nastavljajo Pojrsn la daje in sprejema ponudbe ■ pPoštovane o-ebe za ta zaupni posel, ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže B Postavno vloženi ustanovni zaklad na željo tndi s preglednicami in ceniki. m jamči zavarovancem popolno varnost.
_. , - 9 ujf 1 tarna sv. Cirila v Maribora Slov. brivnica v Mariboru! xx££,fx^xx	
Slavnemu občinstvu v Mariboru m iščem dobro kočo pekarij , na .... . v • t	•. • _ „ de žali »li pa» maj* nem mesto okolici prip* Točam SVOJO Dri' n l C O, Spodnjega Stajersfe. g* v Dkjem, Vi Se- I ahaia V d" h J»nü8rJa al' 16 fcbraarja Kl se i d,uaja v ped naslovom : št». 158 poste res- - ... _ ,, . -a*, v. /. /% stante, Maribor. Pozneje tudi fea- Teeetthofovi ulici štev. 22 ph». 9 4	Edina domača zavaroval,tiča! Svoji k svojim! Glavni zastopnik za Štajersko:
v nisi g. solidna!
— Za obilen obisk j rosi
Juro Gredlic, brivec.
Svoji k svojim!_______
Naročite Stražo!
Tage
za vagone, voze (mostne), centimalne, škalove, decimalne, za živino, tablicove in vsake dinge vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča po nizkih cenah
Jos. Kaldb,
tovarna za vage,
Brno, Ziflenice
80 Slovanska obrt.
ovo izšlo
v Tisk. sv. Cirila
v Mariboru:
Prošnje za domo-^ vlnstvo. _
Tedensko poročilo O nalezljivih boleznih.
Hotel Trabesinger v Celovcu s
Velikovška cesta št. 5
Velika zaloga
dobro snaženega
posteljnega perja
po vsaki ceni priporoča tvrdka
Jožef Ulaga, Maribor
Tegetthof. cesta 21.
XXXXXXXXXX
Slovenska trgovina
J.N. Šoštarič, Maribor
samo Glavni trg štev. 9
priporoča p. n. občinstvu svojo veliko zalogo svakovrstnega najnovejšega in najusodnejšega blaga iz samo prvih in najboljših tovarn.
z modnim in manufakturnim blagom ter krojaškimi potrebščinami - - -
Postrežba točna in stroga solidna. ::
Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus,
se priporoča
potnikom, ki prinočujejo v Celovcu. — Tukaj najdejo lepe, snažne in po zimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo po ceni. -Veliko dvorišče za vozove in tri hleve za konje. — Ža zabavo služi kegljišče, po zimi zakurjeno. — Po leti sediš na senčnatem vrtu.
V ’tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko SlSÄE družbo, posebno v sredah zvečer. 188
Velike dvorane za shode In veselice.
Lastnik: Ivan Püillcinig.
Želodčni likčr
il^	r- "W-T ■ na	
Izvrstni molitveniki |		
11 i	j Hun, Venec pobožni! molitev m #* I . sv. pesmi . . 1 3 56 L	1
	Rozman, Dehiišlie bokvic« w 3-Venec svetili pesni. . „ 2— Prijatelj otroški . . „-•« Sv. Opravilo . . „ 1-35	■v
	j Vsi tl molitveniki se dobije 1 j tudi v zlati obrezi in stanejo j potem okoli 50 vinarjev več. I Poštnina znaša 20—30 via. 1 sa 1 knjigo.	1
U/j	I Trpnim tiskam si. ClrOi	
	t	1 Bariton ==■ 1	low
je najboljše krepčilo želodca!
Žaledfcni likčr FLORIAN“ ne slabi in se omami kakor razne opojne pijače, ampak daje moč in veselje do dela!
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2*40. , ■
Naslov za naročila: „FLORIAN“, Ljubljana,
Veletrgo vina špecerijskega blaga in deželnih pridelkov
Anton Kolene: Celje
Narodni dom in Graška cesta 22 v lastnih hišah.
Naznanja, da knpnje vsakovrstne deželne pridelke vsako množino po najvišjih dnevnih cenah, osobito snh© gobe, laneno seme, fižol, knmno, vsakovrstno žito, konoplje itd ter sadje sveže in snho.
Priporočam se gospodom kolegom trgovcem za nakup vedno svežega špecerijskega blaga in deželnih pridelkov, ker jamčim za pošteno in dobro postrežbo po najnižjih dnevnih cenah. — Gospodom duhovnikom priporočam vsakovrstne sveče, kadilo in olje za cerkve.
Slavnemu občinstvo zagotavljam t. čno in solidno postrežba z vedno svežim blagom in najnižjih cenah. Nadalje premog na cele vozove, debel K 2 1U, droben po K 1-40 iOO kg na dom postavljen v Csljn, drugam, po dogovoru. 148 Pismena naročila se z obratno pošto izvrše, prediva vsako množino se kopi kakor tndi solnate vreče.
žaiožslk in izdajatelj: Konzorcij „Straža“,
Ipoocx Restavracija XXXXA
Narodni dom
H	v iaribopu.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške Češke pivovarne.
Po letn udobno kegljišče. Vrtni paviljoiif Sobo za tujce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzšha Leon.
JOOOOOC
Odgbvvfnš uradnik: Lav, Kemperle.
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
izvrstne m v vsakem ožim nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in pečina plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloseas-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
Umetni zavod za slikanje na steklo
Maks Tušek : Ljubljana
Sv. Petra nasip št. 7
se priporoča preč. dnhovščini in cerkvenim predstojnikom za izdelovanje slikanih cerkvenih oken, in vse v to stroko spadajoča dela po najnižji ceni.
Nfttrfe In proračune m razpolago. ==r
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.