Posamezne Številke« Navadne Din —*75, ob nedeljah Din 1*50.
.TABOR- izhaja vsak dan, razven nedelje in praznikov, ob 18. uri z datumom naslednjega dne ter stane Mesečno po poSti D 10'—, za inozemstvo D 18-—, dostavljen na dom D 11*50, na izkaznice D 10*—'9 inserati po dogovoru.
Naroča se pri upravi »TABORA", MARIBOR, Jurčičeva ulica itev. 4.
.,:m plačana ir'
>v7'?
ps can
Posamezne številke* Navada© Dim —-*75f ob nedeljah Din 1*50*
UREDNIŠTVO se naliaja v Mari* boru, Jurčičeva ul. st. 4, I. nad« utr op j e. Telefon interurb. št. 276. UPRAVA se nahaja v Jurčičevi ulici St. 4, pritličje, desno. Telefon St. 21. — SHS poštnočekovni račun utov. 11.787.
Na naročila brez denarja »e ne ecira. — Rokopisi se ne viačajo.
Ute: S!S.
Rflariilbor, petek 3. novembra 1322.
Številka; 249.
*aa!aBail|aE»3g«gMg»rai£ai3gi^	«a
Popolna zmaga laškega] fašizma.
Demisija ali rekonstrukcija vlade?
Odločitev v rokah demokratov.
Trst, 30. oktobra,
,, (a, n.) Sedaj, ko to pišem, je vo “» fašistov, posl. B ,lQj> žo sestavil nov„ .
®* se^ se ne ve, ali sodeč Prihajale v zadnjih
B e o g r ad, 2. nov. (Izv.) Tekom no- vse kaže, je situacija popolnoma v to šnje noči so so vrnili iz Praše naši kali demokratov, ker sta Paši« in Nin
cojsnje
železniške zveze, so prodirali pe>š. Ko to pišem, so najbrž že vkorakali v pre-J stolnico, ako medtem ni bilo izdano a drugačno povelje.
! Včeraj, v soboto, je kralj da.l brzojavno poklicati Mussolinija v Rim. —
I Pozvan je bil li kralju posl. Salandra,
talcem in nacijonalistom ;er morda c&v s© danes politično življenja zopet številni radikalci, ki bi radi isbaeili nejših reSortih fašistovsko.
> »H dve tudi klerikalcem. Tako je živahnejše razvija in so v parlamentu par svojin elanov, med njimi tudi mi-i Fašisti so tako dosegli, kar so napo-"»ei rvrssi. -1.1—I.-	—...	>	razpravlja	o	verjetnosti	skorajšnje	on-	nistra za zunanje zadeve Mnoiča m vedovali, namreč da hočejo vladaii Ita-
1J prišla oblast v roke fašistov. ,, v<i	- , .	,	,	,	.	.	.	t	,, ■,
^asistovski zbor v Napolju se je za-’1(>c,ltve 0 nsodi sedaj ne vlade. Kakor ministra prava© Markoviča.	|	liji!
JUtti-l predčasno. Mussolini sam ni ni-je ^sostvoval razpravam, temveč se P° svo-ieim govoru vrnil v Mi-w ^ tem pa je bilo izdano povelje na čet ?^stovska poveljnišfcva, da naj se j don’ S° K0 zkra.le v Napol ju, nemu-j aa vrnejo v svoja redna nastanišča
* tu
•p počakajo nadaljnili povelj, j »nu j. aotova vlada je pač slutila, da fa-• mu je	zagotavljal, da so bo nova ita-
^ i Pripravljajo nekaj, morda celo oni	lijans
,	,	•*	”	državo dobro sosedske razmere. »Prav- jem kabinetu sprejel zastc; In po- reforme v javni upravi, primešna nače*
da« razpravlja o novem položaju in	ročsvalce časopisja. Smatra za dolžnost	la usposobljenosti v vseh	panogah napravi: Prezgodaj bi bilo si že	sedaj u-	časopisja, da kaže rezervo naprain	rodnega življenja, dostojanstvenost naje 1>r-v,	—„	r—».c,™	stvariti sodbo o načrtih nove	Italijan-	vseim alarmantnim vestem, zlasti v ko-	Prani inozemtvu.
išlo do sklepa, da	vsi ministri dajo sko vlade. Vsekakor je na§a	dolžnost,	liko^ se tičejo dogodkov na mejah. V!a- j Na napoljskem zboru	so jo zlasti
^ “Sjstice na razpolago ministrsko-	da ne	verjamenio za enkrat'sea-incijo-	da	je	storila energične	korake	zoper' glede	zunanje	politike	govorilo	nekoli-
^ Measednifcn. Kralj, obveščen o	nalirm vestem, ki so raširjene o stali-	razširjanje	alarmantnih	in	nezanesli-j	drugače. Reklo	se je,	da ostane Ita-
Hr Je -	~
&’rpzeni pohod proti Rimu, ali toč-8e ^°?^eaa pa očividno ni bila, ker je omahovala, no vedoč, kaj naj u x’ a'i naj poda ostavko ali ne. Tako
3	_	,,	_	...
iaša vlada in raovs položaj v Italiji.	j
Razprava o fantovskem napadu na Sušak. - Dr. Ninei« za trezno presojo , oM^n^jo ^
položaja.	5 prilije precej vode v doslej neodgovor-
B e o g ra d, 1. nov. (Izv.) Italijanski napadhi fašistov na Sušak ter o ulcrepih ni fašistovski. ogenj. Kakor se javlja, epravnik poslov jo včeraj obiskal mini- ki naj preprečijo vsako ponovno ruše- j® izjavil Mussolini, da obsega njegov stra za ■zunanjo zadeve dr. Ninčiža in njo jugoslovanskih mej.	| program naslednjo točke: notranjo po-
B e ograd, ,2. nov. (Izv.1 ~ raster mirjenje, pretvorba fašistovskih čet v
svo- pripravljalne zbore za vojaško službo,
_ v
26 Prej po posredovalcih pogaja- popoldne se jo vršila seja ministrskega da pride v kraitkean do mirnih odnoša-i italijansitva Beke in Dalmacije, ipcpol-ki v, . Giolittijem in Mussolinijem, sveta, ma kateri se je razpravljalo o jev med. nami in Italijo.	j	na samostojnost Albanije in tudi Cjne-
^niso uspela. Glas o ponovnih'po- j	v _	v	.	1	j goro. Jasno se sicer ni reklo, ali če M'
J^ajih se j0 raznesel zopet prav v	C©SKB TSnailCnikfl V Zagrefol!.	'	I se upoštevalo, kar so fašistovsiki go-
trenutku. Takoj nato pa je?	v	vomiki doslej vedno tako zelo povdar-
L Qlla nova kombinacija, po kateri naj Zagreb, 2. nov. (Izv.) Včeraj so sem sodelovanju naših in čaškoslovaš- jali, bi fašistovsika vladavina ne hotela/ j* Prevzel sestavo vlade desničarski li- prispeli semkaj oeškosloa^aški bankirji kihjbank v interesu gospodarskega j priznati rapaJske pogodbo in iz nje'iz-/ ®i'alec Salandra Tekom potka je Fac- Tomanek, ravnatelj praške deželne zbližanjja obeh držav. Gostjo so prispeli j virajočih naknadnih dogovorov. Da bi1
^ Ti*r.CVfTl _ V., ,	_	*	_	.	*	T	Ivofvvir/T* Pni
k -
se^?l ia je takoj stopil v stike s pred lično/
žo konfdrirali
^oflia oboh zbornic in drugimi od-
<la^ • 1 Parlamentarci. Factova vla-°s^a^a na svojem mestu, da vodi vlade ^°®° posle do imenovanja nove
V t>. Pet©k zvečer pa so začel prihajati
t.	DOlVAl^Jl« a	fVl	nmiTili
Pod fašlstovsko vlado v
Mussolinijevo
:a
zjave. — Fašisti še požigajo. — Odstop italijanskega poslanika v Berlina. Zopetna otvoritev italijanskih borz.
s . to ne pcmenjalo prijateljskih odnosa.j »vi z najbližjim sosedstvom, je pač več koti jasno. Ali bo nova italijanska zunanja politika v resnici krenila v to smer, se bo seveda šele pokazalo.
Kar se tiče nas primorskih’ Jngoslo-venov, je stvar tudi še nejasna. Mussolini je dejal, da se bo priznavala svobo*
E im, 1. nov. (Izv.) Mussolini je v5o- M ilan, 2. novembra. (Izv.) Demo- c',a <W8faanza«ije, a posk Granta je v Tr-
ta&J31 Poročila o sumljivih gibanjih popoldne prevzel posle v ministr- bMizirani fašisti so na dvorišču tiskar-1 s,u iz3av^» da bodo fasisti napram ne-! R Vskih čet in je vlada v zavesti, atvn m zunanjo zadevo, kjer je imel v ne »Avamitija« zažgali več tisoč ekze.m-! ™®0S!e™ nasprotnikom plemeniti, nikakor ni kos položaju, skie- navzočnosti generala Diaza daljši raz- plarov tega lista, tor celi register. Ko j	>^)1.r
\	-X	/i	1	fiNlTl	^.,1	r	,	„1.	  *	  *	   *	„	a	.1
iar°eiti skrb za javni mir in red govor s Schanizerjem. Mussolini jo po- so odšli, je nastal v poslopju «unem. ^itioeti ali pa gorjačah in samokresih . Jašu-,-t,	..................... t	....	.....	-------drugo vprašanje*
da se je fa-
*• rov«*“ T™ ^ u,J»y‘*1 »o par«.voca«uo teinskeera sodelovanja na gosoociarsiienn	iastsa pecna^Bt socaj&nscicnin ; ,	razvijala pri nas,
CDtate™ Prefekturam (pokra- in duševnem poljn med Zedinienimi dr- lokalov.	j	n0,?l bl^	im	Jngosloveni
hr5.- lra vladam), ali no	lfPr	«	v	•	t/im	t>	•	i /r >-n .	.	.	'	v kaksnemkoli pogledu. V Tretu so si-
Peii^ na soboto izbnihnila fa-j ' Vt> • U1, /t	^ nen f E 1-nov. (Izv.) Trgovinski mini- cer paglavci trgali in zažigali listi
C*** revolucija in S SSovske’*.	kvog /0000 fa- stel*^je v	*	zakladnim	mmi-r,^	ulimh>	aH	90	fa-
w. Vsepovsod zasedle državne urade b 7 36 korakalo včeraj popo.dae v stiou oa^edil takojšnjo otvoritev boiz.; šisti sami in preprečili nadaljno uni* tai, °* braojav in telefon. Br^vfevn; 4-n* P«®0^1?61?- redu ob 5. uri skozi ubee Ei- Rim, 1. nov. (Izv.) Vodstvo Partito čovanjo lista.
°nslci pnomet
v.w ,
telefon. Brzojavni in	reau	oD^o. uri skozi iiuce rn- E im, 1. nov. (Izv.) Vodstvo Partito čovanjo lista. Seveda, uvodna je pre-
je bil hipoma preki- 1Ma‘ Djndstvo jili jo aklamiralo. Zvečer 13CT:iOt]ari0 ij^er. stranka) odobrava se- ventivna cenzura, ki je v fašistovskih1 | f? 9^.yjnl!l1 s Posaonimi vlaki v svoja gtavo nove vlade in želi, nag bi prinesla rokah, in potem vendar ne gre trgati
poveljni-
deželi red in svobodo ter gospodarsko lista, ki so ga dovolili fašisti sami.
j V Gorci so fašisti med drugimi ura« niarodnih di zasedli tudi deželni odbor in izja-j pristopu yili. da ostane zaseden za nedoločeni si so dr- čas. Tu gre pač za stvar, ki pomenja žavo osvobodile.	I	za^pas knd udarec, ker ni upati, da. bi
;■ fašistovska vladavina vzpostavila de-| želno avtonomijo, kateri so bili fašisti vedno najhujši nasprotniki, f V splošnem *o p *v* 1	• ,* ’
UtW*w.v z varnostnimi suami. uj vi1^*	vogoemn	rea	m	mir.	iJri	buriti,	'i.	novembra,	(Izvirno\	Pxed-	j gedaj jj0 ^nei? 3? 511'c tovati, da bodoi
^išl^1’ Bologni, Genovi in Veroni je, vp^^snpih spopadih je bilo šest oseb borza: Pariz 38 65, Zagreb 2.22, Lon-J to oW{ t Pač res •nT^npl1!<in „„«,1	•+
hi^o do spopadov med fašisti in orož- nbitih, dve pa težko ranjeni,	o***	d,—	17,9K 1 _' P™ res prenehala nezakonita'
^	Mod^Sko	oblast-	iditve	- Lausanni. “
C	jo	prišlo	skoraj	vsepovsod'	Bi	m,	1.	nov.	(Izv.) Danes dopoldno
^ p°razuma in se je zavzetje držav- s<> Priredili fašisti nove pohode po me-Uradov po fašistih izvršilo brez ®VH* Vlada jo sklenila energične kora-z varnostnimi silami. La v : ‘ke> da J&apot vzpostaAd red in mir. Pri
s
C ur. i h, 2. novembra. (Izvirno, Pied-j sedaj, ko imajo fašisti v rokah zakoni-
pač
q -^owuv mK7u laoian	—*^*«uyouif	v*««	jdcmiu v.i*,	**-	i proigaiijaiija
!l^>»štvom, in je bilo nekaj fa-1 Berlin, 2. nov. (Izv.) Italijansko [j1SJ'*«22,-,90. NewyQrk ^548^, ^unajj^ ^ ložnia’na nag vga ^ zafc3nitjh!
in naredb, ki so se in se bodo
k73,
•°v iith-	J	1	m-	j	bbiud,	z. nov. (Iz v J italijansko „ nnZn	’	u Tr• > ““ J j pa do j
0n„ Vlh m ranjenih. Fašistovske} poslaništvo poroua: Takoi po sestavi	žigosane	krone	0.0077,	budim-1 edredb
VP.Orrr*  	•	-i	-i	.t	-i r\^r\	v	j	..	’}	x	....	A	na	it__■___ r\	r\	A C	Q	7C	o
ali zato
- v v.^VF5ra sknpaj kakih 10.000 mož V	se	36	Poročalo	o	50.009	—
f Ja ‘U1 .!lapmlova.lo prati Rimu. — ajoslia oblast dala prekiniti
novega italijanskega kabineta je itali- SJJJA22* VarSava 0.04, Sofija 3.75, g0	y	edino’	svrho,	da	bi&se	čim
jamski poslanik v Berlinu, senator: “uuaresta o.4o.	■	-
Frasaiti velod iapromenjenega poltične- „■	i	*—O—
ga položaja, demisidonii-a].	’	'
prej zbrisal jugoslovanski značaj okupiranega ozemlja. Caliajo nas torej teži ki ča«^	' ^	*
;f* Brez idvoma bo sedaj prvo delo nove Vvfed©, da ali od parlamenta kar naj* .preje izvrši iapremembo vodilnega zakona, ali pa tudi kar tako razpusti parlament in razpiše nove volitve. Imeli libomo torej nove volitve. Kakšen bo njihov, izid, si je lahko misliti, ko bodo imeli fašisti zanje v rokah sukno in škarje. Itak majhno število naših poslancev se bo gotovo še znižalo, glas ‘našega, ljudstva se bo zaduševal z vsemi mogočimi sredstvi, poitalijančevanje se bo izvajalo s polnim parom, naši ljudje se bodo, kakor se že sedaj, v čim dalje večji meri zatekali k fašistom, da si ohranijo svoje življenjske pogoje, narodna, zavest bo padala in pride čas,
ko---------
Posl. Giunta, govorec množici na »Velikem trgu v Trstu, je strašil z 80.000 Jugosloveni, ki stoje baje ob meji. To ni nič! Vseh 12 milijonov bi jih moralo biti in zavedati bi se mora-: Ji, da tu giue in da brez njihove pomori :tudi izgine meso njihovega mesa, kri njihove krvi!
. Polititrse •«,
* Primerna korektura. Program demokratske stranke je tako liberalen, da 'vsakomur o m o g o ču j e delo za interese [prebivalstva dotične pokrajine. V zad-injem času »Slov. Narod«, ki ,ie pred ,mnogimi leti dobil podlago svoje eksistence v Maribora, skuša ščuvati Ljubljančane zoper delo za napredek mariborske pokrajine, kakor “e Ivi naš napredek bil škoda za Ljub’j a no. Strankin demokratski shod., ki je oil v ponedeljek v Celju, je prav primerno korigiral to stališče ter povdaril, da mi priznavamo radi Ljubljano kot kulturno središče Slovencev, da pa želimo ž nio sv 'bratski slogi tekmovati za naš lastni in za skupni napredek. Iz sklepov na-'feih zaupnikov v Ptuju, v Celju, v Mariboru, Murski Soboti in Slovenski Bistrici in drugih je pa »Slov. Narod« "lahko posnel tudi to, da je ves narod .mariborske pokrajine solidaren v ti itočki. Sli vemo, da lahko mnogo prido-šbimo od Ljubljane, ona pa ve isto glede nas. Razsodni ljudje pa tudi vedo, ■da -vse to gre le po pametnem sporazumu, ne pa z napadi.
\	* Pred povratkom dr. Šušteršiča v
iLjnbljano. Včerajšnje »Jutro« poroča, [da se vrne dr. Šušteršič te dni v Ljubljano in. otvori zopet odvetniško pisarimo. V klerikalnih kncigili vlada precejanja zmeda, ker v njej razne skupine ^zavzemajo n a spretnejša si stališča g'e-;de tega, kakšno stališče naj stranka na-Lpraan njemu zavzame. Nekateri se tudi nboje njegove maščevalnosti, če bi zopet .prišel na površje.
w * Same krize.. Naše časopisje kriči ;4lan za dnem, da smo država, samih fikrdiz, toda ako pogledamo pozorno po ;Evropi, vidimo, da je skoro ni liržave, ki ne bi bila v krizi. Pričnimo z vzho-,dlom: Turčija odpravlja sultana, Grčija ;je v naj večjem kaosu, Bolgarska je .razrita vsled dikta.tuTe »zelenega car-pa« Stajm/bulijskega in ogorčene opozi-
,Rudyard Kipi ing:
Zdravnik hiš®.
(The House Surgeon.)
Iz angleščine prevedel K.
(Dalje).
»Ničesar nismo zagrešili — ahko l/Vam prisežean, če je treba,« meja izne-’ nada uverjala gospa M’ Leodova. »In izpraraanili smo že nekolikokrat vso | družino. Preverjeni smo, da niso sluge kirivi.«
»Nič ne de. Ne zmenimo se zato; bodiimo dobre volje, dokler je še čas,< jo dejal gospod M’ Leod in odmašiil steklenico šampanjca.
Udobrovoljili se le nismo. Razgovor je .pešal in nastajal, kratkim pomen-!kam so sledili dolgi molki.
»Prosim Vas, oprosti to mi, s sem dejal, ker se mi je zdelo, kakor bi bil liotei kdo tik mojega komolca nekaj reči.
»Oh! To je tista druga stvar!« je zašepetala gospodična M’Leodova. Gospa. je zastokala.
Spet smo obnemeli. Moglo je miniti le nekoliko minut in že nas je prežela
cije združenih meščanskih strank. Pro-šle tedne ravno toliko, da ni prišlo do državljanske vojne in 30 bivših ministrov ječi se vedno v ječah brez obtožnice in brez pravnih lekov. Autonoma-ši segajo po orožju in pri Nevrokopu je že prišlo do kr ’ '-e bitke, v kateri so bile vladne čete poražene. Prava državljanska vojna! V Romuniji dve najmočnejši stranki nista sodelovali pri kronanju v Albi Juliji, a nerešeno vprašanje agrarne reforme maje celo temelje cele državne stavbe. V Rusiji je laikota in beda rdečega terorja, v Nemčiji, tej uzorni zemlji organizacije in nacijonalne svesti, preti na zimo beda in usta ja, dogajajo se atentati, snujejo se tajne organizacije in pripravlja se resna sprememba v notranji politiki, ki lahko dovede do nedogled-nih posledic. Padec marke pomen ja pričetek bamkerota! A Italija1? V njej divja, že nad tri leta državljanska vojna, iz katere so kaže le en Izhod: odstranitev parlamentarne vlade, odprava parlamentarizma vobče ter vzpostavitev fašistovske diktature. Giuuta 'rešuje Italijanstvo Istre, Trsta in Gorice s samokresom; D’Aninunzio rešuje z ar-diti vprašanje tretje cone, a Mussolini koraka s svojimi četami proti Rimu. — Francija je absorbirana vsled težkega reparacijskega problema in problema Istoka, a Anglija se nahaja sredi najtežje zunanjepolitične perijo.de. Carigrad, Indija, Egipt, stresajo temelje angleškega imperija in izraz t-> zunanje angleške krize je domača, volilna borba. Naši severni sosedi Madžari preživljajo neprestane borbe med legitimi-sti, komunisti, ustaši itd. Avstrija je sploh v večni, kronični krizi in propada dan za dnem bolj gospodarsko, politično in moralno; vsi napori Zve^e narodov na pomagajo nič ali pa vsaj jako malo. V Češkoslovaški se bije boj med slovaškimi separatisti ter Nemci, Madžaru in Čehi, v Poljski se politično-strankarskim borbam in vladnim krizam pridružujejo še nemiri v Vziiednji Galiciji ter silen padec poljske marke in gospodarska in finančna, kriza, — Evropa vsa, ali pa pravzaprav ves svet je v permanentni krizi; bolezen, na. kateri boluje naša država, ni torej specifično naša, ampak splošna, svetovna.
* Novi poljski parlament (sejm) ee sestane 21. nov., senat pa 28. nov. V skupni seji bo izvoljen novi državni predsednik.
* Zbiižanje z Bolgarsko. Iz izjav odličnih beograjskih politikov je razvidno, da hoče naš zastopnik na mirovni konferenci v Lausanni zastopati stališče, da mora dobiti Bolgarska izhod na Egejsko morje, Ako vsa znamenja ne varajo, bo v doglednem času ustvarjena, nova balkanska zveza, v kateri bo tudi Bolgarija.
* Nova italijanska vlada in medna, rodne pogodbe. Pariški »Petit Pari-sien« poroča, da je Mussolini na vprašanje francoske vlade, kakšno stališče zavzema nova italijanska vlada napram mednarodnim pogodbam, zlasti napram pogodbam z Jugoslavijo, odgovoril, da se morajo nujno izvesti vse
ostra
-d, ki je
I!'.
moči o,' Vi —
ne ' a strah uc mrtva g. ampak L-kideč, obupen čemer, 'toien
jad, reva brez konca, in kraja nam je pronicala v dušo in je sevalo nepomiče-no v njo kakor pekoči trak zažigalnega stekla. Izza te boli sem se zavedal silnega. koprnenja, kakor bi nekdo na vso-moč želel razjasniti stvar, od katere je bilo odvisno nekaj strašno varnega.
Gnetel sem kroglice iz krruha in se spominjal svojih grehov. M’ Leod je ogledoval v svetli žlici svoj obraz; gospa je menda molila in delile je obupno krililo z rokami in cepetalo z nogami, dokler ni tema. izginila. Kakor bi bi] kdo odvrnil od nas zlobne žarko zaži-galnega stekla,.
»Taka je pri nas,« je dejala gospodična M’Ledova in napol vstala. — »Zdaj vidite, kaka sreča biva v tej hiši. Oh, prodaj jo prodaj jo, dragi oče, in preselimo se drugam!«
»Ali potrošil sem toliko tisoiakov zanjo. Drugi teden pojdoš v Harrogate, draga Tea!«
»Saj sem se šele vrnila iz Hote/la. — Strašno sem se naveličala večnega skladanja kovčegovk
»Ne tarnaj, Tea Za n0003 je minilo. Saj veš, da se le redkokdaj ojrlaai dvakrat zaporedoma. Mislim, da se zdaj lahko ksnebimo vseh skrbi,<
Odkril je skledo in postregel ženi in
obveznosti, ki jih je Italija med dragimi prevzela napram Jugoslavija v ra-pallski pogodbi.
* Hrvatski emigranti v zvezi s fašisti. Kakor poroča beograjska »Pravda.«, stoje hrvatski emigranti Frank, Sachs in Bal eno vic v stalnih stikih
s fašisti in italijanskimi oficirskimi krogi. Žalostna je usoda izdajalcev domovine, ki se ne sramujejo stopati v službo najhujših in najpodlejših naših in seveda tudi hrvatskih sovražnikov.
* Fašisti na delti. V Sežani so fašisti odstavili župana Mahoriča, odpustili vise slovenske nastavljence in odstranili slovenske napise. V Gorici so prevzeli upravo dežele, razpustili deželni odbor in slovesno odstavili dr. Pett arina. Vsi slovenski uradniki so odpuščeni.
* Mussolinijeve odredbe in izjave. Takoj, ko je Mussolini prevzel vlado, je bila odrejena demobilizacija fašistov. Na svojem potu v Rim je Mussolini izjavil sotrudniku »Chicago Tribune«, da program fašdetovske stranke ne vsebuje šovinističnih načrtov, ker potrebuje Italija mir na. znotraj in zunaj. Spopadi z Jugoslavijo ali katero drugo državo so izključeni. Fašisti hočejo iz Italijanov napraviti močan, delaven in priden narod.
* V švicarski parlament so se vršile minolo nedeljo volitve. Izvoljenih je v narodni svet: 60 demokratov, 45 kat. konservaticev, 43 socijalistov, 34 skupine kmetov, obrtnikov in meščanov, 15 natr. demokratov, 3 pristaši soeijalno politične skupine, 2 komunista in 2 poslanca izven strank.
* Amerika in orientska konferenc«. Ameriški poslanik je predal ministrskemu predsedniku Poincareu noto a-meriške vlade, v kateri mu sporoča svoje stališče glede orijentske mirovne konference. Zedinjene države se pogajanj ne bodo udeležile, ker s Turčijo niso bile v vojnem stanju, kljub temu pa bodo odposlalo svojega delegata, ki pa bo le opazovalec, v kolikor se bo razpravljalo o svobodi morskih ožin, o zaščiti manjšin in svobodni trgovini.
* Pred volitvami v Angliji. Provizorična lista 'kandidatov obsega za enkrat 435 unijonistov, 160 nacijoualnih liberalcev, 300 nezavisnih liberalcev in 400 kandidatov delavske stranke.
ORKESTRALNI KONCERT Glasbene Matice se vrši v petek, dne 3. novembra ob 20. (8.) uri v Narodnem gledališču.
Dnevna kronika.
— Veselica vinske trgatve v Radvanju. V nedeljo dne 5. nov. se vrši v Radvanju v gostilni »Pri lipi« (Ander-le) veselica velike vinske trgatve na kordst Radvanjske šolarske kuhinje, ko jo vodi grofica Sikingen. Dobra godba bo svirala na.ples. Plesna, dvorana o-krašena z grozdjem. Srečelov ho bogato opremljen. Darovani pujsek, pitana
gos in mnogi drugi lepi darovi s? posebej žrebali. Začetek ob o. un J*- ■■ Ob pol 5. uri prihod skupine vini-ai-jev. Veselica ob vsakem vrememi. Ubogi otroci prosijo mnogobrojne iv ležbe
— Besna za svoje novinarje. jevski listi poročajo, da, so bosaas«* ^ govska in industrijska podjetja
nila sarajevski sekciji Jugos^fv-ia«' ga. novinarskega n druženja po -3 vagon drv.	^
— Izpraznitev Odrina. Odnn j l polnoma evakuiran. Vse krsčafl^0 P* bivalstvo je zapustilo mesto ter ' zalo.	v.
— Kako dolge so železniške PJ * vsega sveta. Zveza narodov je ’ popolno statistiko vseh zetean-prog na. svetu. Najdaljše ^oge. • ^ Amerika v kupni izmeri 61- »>	. Vse železnice celega sveta, pa . škupno 1,300.000 km.
Stavka kadilcev na / rim'’ ^	.
Ker je država zvišala cene te3 , produktom, so kadilci na ^rari ’ _r2a. sklenilo stavko. V to svrho sO^se • nizirali r vseh pravilih ter bo ^ dili ta,k	to same surogate, 0.
država 1 ne zniža tobačnih
hčerki. Globoke btrazde so se mu narezale v pepelnato lice; bil je 'odoben starčku po razvratu;*) a. mka. se mu ni tresla in glas mu jo bil čist kako- po navadi. Ko si je prizadeval, da. bi nas z besedo in s kretnjami obodni, me jo spominjal ovčarkega psa. s sivim smrčkom, ki čuva izpridene ovce.
Po kosilu smo obsedeli v obednici okoli kamina, — v sprejemnico si nismo upali, tam je bila nemara Senca — in se zaupljivo pomenkovali, kakor cigani za cesto ali kakor ranjenci, ki sl po praski pripovedujejo svoje dožitke. — Predan je odlbila ena-jsta ura, sem vedel vsa imena in poznal vse podrobnosti, ki so se tikale hiše, kolikor so se jih le magij, spomniti; kar so bili čmli o njeni zgodovini, vse sem izvedel.
Odpravili smo se spat ob bodrilnem svitu električne luči. Edina moja bojazen je bila, da se vrne paleči puh pe-oaJii — kar je biilo seveda najboljše sredstvo, da ®a res privabim. Bedel sem do jutra; dihal sem nagleje kakor po navadi im zlagoma som se potil, kar označuje De Quinoey neprimerno kot »potrtost radi krivde, ki je ni moči poravnati.« Jedra se je nazori! ljubki dan,
JDS.
Seja načelstva mariborske organizacije JUS ee vrši nocoj tek 2. nov. ob 8. nri zvečer v taj 1^ lokalu (hotel »Pri črnem orlu,« * Zaupniški shod mariborske °l\ |.;iii0' organizacije JDS. Ob priliki s r^.zaCije ga zbora, celjske Krajevne orga 0{,-30. okt. sporaaumelosejenac^Sj. 2a.
lastne organ., m <2. nov “ upniški shod preložiti, do JP®1? pne razčiščenja političnega položaJ3'
12. nov. se vrši v to svrho se^a ^loči stva oblastne organizacije,	onis^0-
dnevni red in dan sflilicanja 2a™v“aCye ga shoda.. Vse krajevne _oTga gjjod® naj porabijo čas do zanipnišike?^v0 ^ stranke s popolno notranjo kalnih organizajcirj. UvazujeJ®! • jetnost razpisa, volitev v ščino in ptrefa-esajo o priP1®1 ■ koraldh za iste.	’
Mariborske vesft
. Maribor S. novembr*
m Spomin mrtvih Je obhajal ob solnčnem vremenu. Ogroni ojjregje. žice ljudstva so se valile n& kjer se je pred pokopališče111 pravo proščenje. Ob 15. uri zgjgr^ kem delu mestnega pokopališč® la vojaška godba tužen P9Z ^0 svetovne vojne, na to pa je V&- pj-efl^ štvo »Drava« pod .vodstvom *' nia zapelo »Vigred1 se povrne«	^
gor mu«. Frančiškanski P3	trt0aJiŠ^
kratek nagovor- Na starem P° &0<bci& je »Glasbena Matica« počastila krfeft vladike Slomšeka in časnikan® ■ p<r Tomšiča. — Spominska s!a^os, kopališč« bi se lahko izvršila_	,»1
je, če bi bila primerno or: drugih večjih mestih se
 i-1 j  ——■■ . ■	»u >
sem zasanjal najigroznea®®	jz
srečne sanje, ki izbrišejo šega življenja, kakor b*i ne. greiha v našem sren; in T-f obn<^^ razkošju, ko te opaja, prelest ■gg&v' ne nedolžnosti, še pi-eden ^ se izprevrže, ee pii:ebudis v m0 ki si ga zaslužil . . .	4
Jutro je boilo sicer hladno^^ ^ vali smo le rajši v južnem- ^ sobi. Predpoldne smo prebiti Ustvarjali smo si, da igramt«^^ cloek golf, a. iz večine snio	w
se pomenkovali. Mladi talko natančno obveščen o ^^0 w[ Južni Ameriki, je povabil	V
spodlično M’ Leodovo na.	c
Ob petih nas je preudarni .	j
vedel v me,sto, kjer smo i<>s,	Kf
»Zdaj pa. ne recite, da o naši nadlogi »Dušeslov110 da se še kdaj vrnete k nn^’,a dražila gospodična M’ l^e^ . sexU uV se od obitelji poslavljal. 1
vsštzzt*
*)-po v mzuzdanoeti .prebiti noči.
st) i>u	^
jena, da (ega, ne bosto stoiJ' -e »Ne smeš tako govoriti.	i
rala‘mati. »Reci, zbogom, _ 9j«
zej. Oglasite se včasih mi ' »Peraej pa že ne!« 3^ kle. »Videl je Meduzino
(Dalje P1
3 £2. £?< Z er1/* Pl, s h s*** ™
razglasi v javnosti. Poklon mrtvim je cm pietete in izraz hvaležnosti, ki jo dolgujejo živi mrtvim. Zato bi bilo u-jnestno, če bi se tej ceremoniji posveča-lo^ tudi pri nas nekoliko več odgovornosti. Ob tej priliki tudi konstatiramo, da 50 vojaški grobovi zelo zanemarjeni, m Osebna vest. Stalno sta vpokoje-Ivan -Jurca, uradni sluga pri okr. davčni oblasti in Anton Aleš, viš. je't-Paznik v Maribori. m Zbirka za »Ljudsko knjižnico« so v,rsi v Mariboru definitivno v soboto ^Poldne in v nedeljo dopoldne. Gospo-Oicue in gospodje, ki so pripravljeni so-elovati, naj se blagovolijo zglasiti v Petek ob 18. uri v prostorih »Ljudske j^ižnice« v Narodnem domii. A ko bo akcija dober uspeh, bo dobivala ^vnejsa šolska, mladina knjige zastonj.
so večiuoma. vse šolske knjižnico v , ^riboni brez primernih slovenskih
naj mariborska, javnost brez laz . 0 Po možnosti prispeva za. te največ-® Mariborske kulturne potrebe, j. ™ Oton Župančič, Duma. O tei najini1 *n na-isloblji pesnitvi na. našem voo l>iedava v petek dne 3. t. m. ob / ;■ Ul'i S- prof. dr. Mak so Kovačič, ki 0vv. Predavatelj znan tudi širšemu ,,jCl,rL^tA'u- Pričaikujemo najštevilnejšo elezbo. zlasti iz vrst naše mladine.
1,1 **Iasbena Matica. Orkesralni od-*. Na glavnem lepaka za koncert, ki v 7^si.y petek dne 1 t. m. ob S. uri ■j.,ukajšnjeijjj. mestnem gledališču, so 'attf Pom°tema izpu>č?ne cene parter-v. ®edežev, ki so sledeče: I.--S. v ra! a .	0 dinar jv, 4.—6. vrsta po IS dinar-
'»pJ31.7'—Vrs^a P° l*5* dinariev. Prcd-r^aja vstopnic pii Zlati Brišnikov i Slovenski ulici.. n-J11 Cerde frauoais, Na izrecno željo no a erih trgovcev otvori društvo 3. ^rV®m^ra ^ancoski kurz za trgovske urf°fe- se Pr'Javi zadostno število . e ežencev. Pouk se bo vršil ob torkih Štern* 1 0c^ 7. do S. ure zvečer v drn-• Vpi^ ■ nadstro™ moškega učiteljišča-Uro UJC Se p vsa^0 zgoraj označeno
čjj^p^rfiuov večer Sokola v Sin členitev ?1}ovuo opozarjamo na to prire-*večp’ vr‘^ v soboto dne 4. t. m. je Zflr-,Vr ®°kalskem domu. Skrbljeno <fenS+ . ° ™ neprisiljeno zabavo, Pji" ^n.i orkester pa ho sviral k plesu.
^ežb?!	88 va^° ^ °kihii u_
^rie ^e.ru^vo Pri izposojanju glaso-
j0 ^javljamo, da še notica, ki snjo vam to ^'bi^li pod gornjim naslo-• ’ ne nanaša na g. Brandla, gradi-0rffeli in glasoVirjev. Uredništvo, ^ftlil >v^ani® pristojbin za izvoz fe-&led .5^'ni magistrat razglaša; V-W h	dnevni	n	in	voznin,	ka-
& le • StTošk™ za vzdrževanje orodji® Primoran mestni magistrat pobi-a,rJ *?■. izvoz fekalij s pneumatičnimi ^rati od 2o. oktobra 3922 naprej pr o fca, ? 2,eino °®v.io znese* 5"> dinarjev in a^° nadfliljno cev i dinar.
»Ljudsko knjižnico« se bo na-stu ’ ^kor poročamo na drugem me-j. » v eoboto popoldne in v nedeljo do-ri?ae. O i Jf^znioe«
m O j te ženske . . Mesarja M. Ivan in P. Milivoj sta, se dne 31. oktobra na. Aletksandrovi oesti blizu Gotzovo pivovarne pretepala radi neke ženske, dokler jih ni odvedel redar na stružnico, kjer sta se še le pomirila.
m Surova mladina. Izvošček Ivan Leber se je včeraj peljal s svojo ženo in hčerjo proti G-lavnemu kolodvoru. Med vožnjo je skočil v voz na Aleksandrovi cesti neiki mu nepoznani lSletui mladenič in začel nadlegovati ženo, h kateri je prisedel. Izvošček, ki seveda ni mogel ostati pri tem ravnodušen, ga je najprej opomnil, da naj se odstrani, potem pa, ko ta opomin ni ničesar zalegel, ga ošvrnil z bičem; temu icpo-minu« je mladenič promptno odgovoril s tako močnim udarcem na glavo, da je izvoščeku prebil kožo nad levim očesom. Po tern junaštvu je nadebudni mladič skočil z voza. in jo ubral urnih krač v smeri na Zrinjskega trg, da se odtegne osveti razjarjenega izvoščeka.
m Napadel je v noči od 1. na. 2. t. m. nepoznani moški Framja. Bacherja na oglu Slovenske in Gledališke ulice, ga vrge na tla in na to pobegnil.
m Nepoboljšljiv. Večkrat iali tatvine kaznovani Otič Ivan je bil pred kratkem zapustil ječo, kjer je bil od«e • del zaporno kazen radi hudodelstva tatvine in je bil edgonskim potom poslan v pristojno občino Št. Peter pri Velikovcu v Avstriji. Komaj pa je stopil l na avstrijska tla, že se je obrnil in se po skrivnih potih vrnil v našo državo. Prenočeval je po senikih in šupah i:i iskal povsod kakšno prilo^aoAt, kjer bi mogel uporabiti svoje tatinske talente. Vendar se ni dolgo veselil svobode. Kmalu ga je zadela usoda v podobi dveh detektivov, ki so ga, kljub njegovemu obupnemu brahijainemu upora aretirali in spravili na varno. Oddan je bil v zapore okrožnega sodišča in se bode moral zagovarjati radi nedovoljenega povratka in nasiLjf.va proti varnostnim organom.
m Nezgoda pri nakladanju. Dne 31. oktobra so nakladali trije delavci zaposleni pri tvrdki Kiffman na pristanu težke hlode na voz, pri čemur ;im je pomagal iz prijaznosti neki Kolarič. Pri nakladanju i/red n o težkega bioda, padel je ta z voza Kolariču na desno nogo in mn jo izvini! v gležnju. Ker mu je noga začela otekati, je bil z rešilnim vozom preveden v bolnico.
m Tatvine. Juriju Forstner so bile ukradene 3 rjuhe po neznanem storilcu, ključavničarskemu mojstru v Ribiški ulici, zaposleneiiin pri parni žagi Hoch-negger na Koroški cesti, gonilni jermen in matico s tir; j nega svedra v .vrednosti 2500 K.
m Razgrajači. Aretiran radi razgrajanja. in po ugotovitvi identitete izpuščen je bil dne i. t. m. ponoči na Glavnem trgu Kurt, Hobacher, ki je Bogomira Kranoerja začel brsz vzroka pretepati, dne 31. oktobra zvečer ob 19. uri pa Ivan Varit ar, ki je bil že ob tej rani uri popolnoma pijan in na Glavnem trgu mimoidoče suval, trg. pomočnika. Kolmana pa celo po glavi udaril. — Top. tehn. mojster Š. J. je dne 1.1. m. v travami Kokvd na Franko panovi cesti razgrajal in nadlegoval goste s tem, da jim je jemal stole in razbijal kozarce, končno ni manjkalo mnogo. da. je prišlo do pretepanja, vendar so razgrajača, kiratkomalo poslavili na cesto.
m Hotel Halbvddl danes v petek zvečer pojedina oddojenib. prašičev (glej insemtni del), n
m Velika kavarna. Najmodernejša kavarna v Sloveniji Na razpolago in in inozemski listi Eleganten Bar. — Dnevno koncerti
Marodno $§edat8š€e.
Repertoire:
četrtek, 2. novem'"'a: Zaprto.
^ Petek, 8. nov.: ol? 20. uri k nce] t 'Glasbene Marica«. Izven abon.
Sobota, 4. nov. Ilirci, abon. A.
—o~—
Hoffinannove ivripovudke. Uprava ""Sai j — jouvuarnico imima, na.i vi iu>	__, ,	-_v	1	.	-	.
Ssj!nar’ ker lasnica izgubi svoi po!-'	?ledahšcajf P°^a 2 0111111
Sečni zaslužek	; ?1-v m tenorjev zagrebške oipere z gosp.
m jr_	- .	‘ Knittlom radi gostovanja v »Hoffman-
n	v Je	8vc®e	na	st3r.ni	. novih pripovedkah«, ki se vprizoro pTi
Heorok K. rine 1. t. jr, ha® prihodnji teden. Ker bodo imela 1>rejskavi se je n i- pri naža pogajanja nagbrže uspeh, opo/ai'-sveč in sc bo.:’e radi, jamo že danes cenj. občinstvo na to laz-va|r^il	po,'ed	sodiščem.	i vesel ji vo dejstvo.
SCoSfuraio umstaosf;
x Osterc Slavko: ^Ideali1«, simfonija.
i neltolilčo razviti mladini. Naslovna stran profesorja Kašelja s tajiastve-nirn modirku kamenem iz dežele Oiri-
Prva slovenska simfonija. Kar imamo ^u.Tcev “ njegovih devet celostran-drugih simfoničnih skladb (Lajovic, sklh lepih slik bo privlačnost te-Premrl, Adamič), nimajo grandijozne 8‘a vsekal^or nevsnfcdaujega spisa se simfonično zunanje forme. Simfouijo Povečala. Knjiga se naro^ priT^kov-strogo izpeljano v grundijoznem stilu _	if™«1	v	Ljubljani,	Prešernova	ul.
in formi pa nam je podaril prvi Slavko \	\	,	.. _	_	v,	.
Osterc, rojak iz Veržeja pri Ljutomeru, L * J«Soslavenski Pomorac. Izšla je
sedai učitelj glasbe na meščanski šoli j	te	^.Pfrno^e	svc??i*t6le
v Celju Mlad autodida.kt, ki stremi in ;f».vsel™0: Mirko Filipovič-^ikac: išče. Vse kar je lepega in dobrega fe0 i Messma-Genova. (Naucno potovanje njegovi »Ideali«. Temeljit giabeni pe_ pomorskih akademikov . - Jso Slavo-dagog in teoretik bi morda Osterca po- n“: Uredjenje pomo^kog saniteta na
svaril, ker je pričel tam, kjeir drugi	^rt?lolJu:	!?ti:	,J)0’
skladatelji nehajo. Delo ima res bodisi | morsko^aoba-ačauna suZba. _ Uvjeti glede izdelovanja glasbenih misli ka- ^beni razvitak nase trgovačke. kor tudi glede insr.rumentacijo vse: S10™3"1 ice' ..	.1S-	Pom^3«ma
zmaike prvenca. V splošnem pa je vtLsiSusa^ sv0-'im banovima. - Pojest, tega čisto programslco tiiulamega dc. i .lugosla.venskog pomorstva. - Načel-la ugoden in zbudi tudi v poslušalcu 1 flk/a brodarstvo u mmistarstvu sao-to, kar je hotel doseči skladatelj - pre-i bIra,ca^a- ~ Vijesti kluba jugoslavm-nese ga iz vsakdanje realnosti v sfero! P^ora.ca. u Zagi-ebu. - Poruka idealov. Dispozicija simfonije je siede 1 ™ nis va'
ča: 1. stavek: Andante maestoso, alegro ima. običajno obliko sonate in basira na, dveh glavnih temah, to je mogočni fan-farovi začetni tema in dragi tema kot, pevska imitacija. Ta stavek ja v celoti dobro izdelano stopnjevanje Gradacija) prve fanfarove leme z lepo figura cijo godal na lok. 2. stave«: Andanie, to je morda najbolj posrečen de!. Vsebina ie letpa kantilen a. gosli, katero na to ponovi oboa. Tudi ta, stavek znači gradacijo glavne teme. ? stavek: Taranteli a. Na zunaj ji je dal skladatelj obliko scherea. Prvi del obsega ri imuno in-j teresantno in ostro zarisano poskočni- j co v 6/S taMu kvinteta, aia lok. Drugi i del, mirni in nežni »frio* tvori dober i 2 kointrast k temu. 4. stavek. Finale je foranelno popolnoma prost Takoj v za-četsu je pomemben majhen fugato lesenih pihal (fagot, Ifllarinet, in oboa), ki konča tudi z gradacijo. V tem stavku ponavlja in reuiiniscira skladatelj vse glavne teme prejšajih stavkov.
x IV. umetniško razstavo (kolektivna prof. Antona Gvajca.) otvori dne G. novembra t. 1. klub »Grohar« v slavnostni dvorani moškega učiteljišča. Opozarjamo občinstvo na to zanimivo razstavo, ki jo bomo opisali obširneje v eni prihodnjih številk našega, lista x Dr. Ivo Šorli: V deželi riiimureev. Podzemska povest za mladino. V Ljub-
Književnost. pomorske oblasti u Bakru.
- Stečaj
c-BcaDBoaanc3HDnciHOHO(BD3nHnHQa3 V SOBOTO IM NEDELJO
NABIRALNI DAN
LJUDSKE KNJIŽNICE.
□rogDaDBDHDangf.iannnBngrittngiHar)
dospodarstro.
g Produktna bo-‘za v Novem Sadu,
31. oktobra. Pšenica, bačka 330, sremska 335, ječmen bački 240, sremski 245, oves bački 235, sremski 23S. koruza bačka 75, fižol (novi) beli 300, pisani 2.90, moka (z vrečo) št. 0 bačka 4S5, za kuho 460, krnšna št. 6 110, otrobi pšenični 135, mast svinjska ab Bačka 2S, zelje bačko v glavah 70, orehi bosanski 460. čebula 300. Tendenca neizpremenjena.
Objave.
§ I. Mariborski bioskop predvaja v četrtek, petek, sobo o in nedljo I. del filma Ca.hria, ali boj za svetovno hegemonijo. Ta film z znamenitim igralcem Maciste v glavni vlogi je trud večletnega dela ter stane ogromne nabavne stroške. Velikanski posnetki, ki izvira-
Pomemu in važnosti »Ljudske ni treba izgubljati besed.
.	-	-°	knjižnico	bas	oni, ka-
12 . razbi nam morala ležati ’prijsi10u: obrtni in trgovski ^^caj ter delavci. Knjige so danes
Sa	S° ^^me dobrine naše-
^ v^ike, do-opremljene knjižnice so v stanju ne&okko odstraniti sla.be posledice, jJih ima dragia.ia knjig na ljudsko
^a bodo
'*l Pnjatelja ljudsko-izobraževalnega
in vsi pravi narodnjalu rade volje ^frili svoj oboius namenom >Ljud-6 knjižnice«.
111 Na dravskem brodu je dobro zna-^t)fSeba izmaknf,a neki gospodični iz: .,denarnic°- Opazovala jo je neka ' j>rjjie^a dama. Poživlja se, da pošlje ali j denarnico v upravništvo »Ta- ; «. Če je denarnico uničila, nai v MK'
jo po večini iz narave iz leta 1913 ob ljani 1922. Založila Tiskovna zadruga, j izbruhu vulkana Stroonboli so raspoki Strani 143. Cena broš. knjigi Din. 16, zemlje. Posebno je tudi še omeniti iz-
vez. Din. 21, po pošti Dih. 1.75 več. Dva, dečka Mihec in Tonček zaideta v podzemlje, kjer prebivajo pritlikavci Čiri-murci. Ti jima onemogočijo prvvTatek in taiko jih začneta, dečka uvajati v »pridobitve kulture«, dokler se ne na-uče tudi vojskovanja, in se ne začno medsebojno pobijati. Po raznih doživljajih in nevarnostih zmaga, človeška prebrisanost nad pretkanostjo čirimur-skega poglavarja in dečka se- vrneta. Knjiga je namenjena v prvi vr.5te že
bmh vniilikana Aetne, razpad palače Ba-tos, prehod Hanibala z njegovo ogromno vojsko čez Alpe s sloni in kamela^ mi, boj Rima in Kartage, kakor tudi požar vojnih ladij rimske mornarice pred Syra£kuzom. V filmu deluje na tisoče im tisoče osobja in je film Cabirija po filmu »Teodora cesarica Bizantinska«, ki se bode v nekoliko tednih prikazoval tudi v I. Mar. bioskopu največje delo sveta. Drugi in zadnji del filma Caibiria začne v pondeljek.
ura naraSSaiia	krušiva	Sokol	v	Mariboru
S tem urnikom se začne g par dneh. Pošiljajte otroke ve ! .o '< * gledališča in sicer ob 16. uri nopoldnc
Oddelek	Starost	Telovadnica	Ure	Vad?telj	Dnevi
Moška deca	6—12	Realka	5(17)—6(18)	br. Dekleva	Torek in petek
* <t	12-14	»	5(17)—6(18)	br. Hren Z.	pondeljek in četrtek
moški naraščaj	16—17	tf	WM)-W)	br. Kranjc	torek in četrtek
» n	14—1S	*»	8(20)-§,/*(21'/,)	br. Coter Marčan	torek fn četrtek
» *	17—18	trn	5i/a(16l's)-8(28;	br. dr. Pivko s. Peric	pondeljek In petek
ženska deca	6—9	w	10—1 •'	Nabergoj Rei^mftn	nedelja
» *	9—12	Zrinjskega trg	4(16)—5(17)	Jurkovič Škrjanec	pondeljek in četrtek
ženski naraščaj	12—14	realka		Lavrenčič	sreda in sobota
»» »	14—18	9	6‘/* (18V4>— 7‘/, (19V->	Kranjc	sreda in sobota
» itu RrfMina	6—12	Zrinjskegi’ trg	3(15)-4(I6)	Haberman	sreda in sobota
0851(3 . „	6—12	»	3 ^5)-4(16)	Kaberman	pondeljek in sreda
.';UDrom. Urnu za Magdalftnski naraščaj se objavi v . —5. novembra boi e pr.m predstava inarijonetnega arodnem domu v mali dvorani.
Občina trga Ljutomer naznanja tužno vest, da je dne 31. oktobra t. 1. preminul njea, za občinsko in javno stvar vedno neumorno delujoči odbornik, gospod
kr. višji geometer
Pogreb se vrši v četrtek, dne 2. novembra ob 15. uri, LJUTOMER, dne 31. oktobra 1922.	2141
javlja, da bo pričenši z dnem 1. novembrom 1922 obrestovala pri vseh svojih poslovalnicah v Jugoslaviji stare in nove
vloge na knjižice s
(istimi
obresti
na	raaami
se bodo obrestovale po dogovoru najugodneje, posebno pa vezane vloge proti eno-, tri- ali šestmesečni odpovedi.
Sfiran
>*T MB D Ki1
* Maribor, 3. novembra 1922,
Befthafd Kellermann:
PREDOR.
Koman.
(Dalje.)
Zakaj ne bi storil istega, kar so storili vsi 'drugi, ti Lloydi in te velesile okoli in okoli? Nič drugega ni bilo. prav isto je bilo. kar je storil mladi WoIfsohn pred dvajset leti, ko je stavil vse na eno karto, se oblekel elegantno, vtaknil v zobovje trideset mark in jo odkuril na Angleško. Bilo je njegov zakon, njemu vrojeni zakon, kar ga je sililo ravnati v izvestnih dobah enako.
S. Woolf je v tej priliki zrasel nad samega sebe, njegov demonij ga je vzleknil. da je bila njegova .veličina nadprirodna.
Njegov zamislek je bil gotov, v lobanjo vrezan prav natanko, drugim ljudem nevidno. V desetih letih naj bi sc uveljavila nova velesila, veelsila S- Woolr. V desetih letih naj bi si velesila S- Woolf prisvojila predor.
In S. Woolf se je lotil dela.
Počenjal je. kar so pred njim počenjali tisočeri; toda s tako velikanskim merilom, kakor on, ni nikdar meril nihče! Ni hodil za premoženjem. Preračunil je, da potrebuje za svoj zamislek 50 milijonov dolarjev. Ravnal je drzno, hladno; vest ga ni grizla in obče na-ziranie ga ni motilo.
Špekuliral je za lastni račun, čeprav mu je pogodba to izrečno prepovedovala. No, pogodba je bila kos papirja, mrtva in nična, in ta pogoj so vstavile prav one druge velesile, da bi mu bile roke vezane. Za to se ni menil. Pokupil je ves bombaž južne Floride in ga črez en teden prodal ter prikupčeval dva milijona dolarjev- Zaslonjen s sindikatom, je S. Woolf kupčeval, ne da bi za to potreboval le en sin-
Prima svinjsko mast
na debelo kg K 113*—, ter po najnižjih dnevnih cenah vedno sveže
pitane in debele goske
MF	nudi
tvrdka Vračarič in Bom
Jurčičeva uiica št. 11.	2144!
drkatski dolar. V enem letu je na svojo stran dejal pet milijonov dolarjev- S temi petimi milijoni v strnjeni vrsti se je zagnal nad zapadnoindijski tobak- Pa je tobačne nasade pokončal vihar vrtinčar in od vseh petih milijonov je preostal en sam bataljon pohabljencev. S. Woolf bojevanja ni popustil. Poiskusil je zopet z bombažem, in glej, bombaž mu je ostal zvest. Odslej je dobival. Nameril se je na zaporedico dobitkov, pa je dobival kar po vrsti in zmagoval v prvorednih bitvah. Potlej pa ga je nenadno zavedlo v zasedo. Porazil ga je baker, kaerega je bil zajel. Pojavile so se neznane bakrene zaloge, ga napadle od zadaj in ga popolnoma porazile. Izgubil je mnogo krvi in bil primoran, na posojilo zajeti iz sindikatskih rezerv. Zgrabil ga je vrtinec- S. Woolf si je prsi načrepal z zrakom in se je plavaje odmikal h gladini — toda vrtinec je sesal. S. VVoolf je plaval divno, pa le ni mogel z mesta. Kadar sc je ozrl, se je pokazalo, da ga izpodnaša. S. Woolf je plaval obupno in si prisegel, da bo, če se ot-me na gladino, zaprvo duškal in se y nadaljnje srečo-lovščine ne bo spuščal.
To so bile S. .Woolfa skrbi, kaerih mu ni mogel odvzeti nihče-
Lani se mu je posrečilo, ,sčarati zadovoljivo bilanco. Sindikat mu je še vse zaupaval.
Časi so bili slabi, oktobrska katastrofa je opu-stošila trg, in S. Woolf je sivel, kadar je mislil na prihodnji januar-	:	■
Šlo je za življenje in smrt.
Denarja! Denarja! Denarja!	:	■	v,-v:
Primanjkljaja ic bilo tri do štiri miliione dolariev-Po primeri malenkost. Dvakrat, trikrat se uspešno
požene, pa bodo pod nogami spet tla.
Vsekakor je veljalo poskušati se, in S. Woolf se je branil po herojsko.
Najprej se je spopadal'manj onasno z malimi razkropljeni krdeli, ko pa je prišlo poletje in si je pri-
vojeval le malo po malem, je bil prisiljen	,e	,,j
v veliki bitki. Ko mu je bilo iti v ogenj, se b. obotavljal.	,
1	(Dalje prihodnjič^
davni urednik: Radivoj Rehar. Odgovorni nrednik: Rudo'! Ozitm
3 « '
N o s i i e s njihovih've
2035 3-4
Več deklet
jv starosti 15 do 20 let sprejme Kartonažna , V Mlinski uStci št. 30.	^
Pristopajte k Jugoslovenski Matici,
! Nepozabi naročnino!
Ma oznanila
Vinski sodi od 100 do 700 litrov za predati. t.oška nliea št. 5.	2146 3—1
Suhe gobe, lipovo e tetje, brinievo o!!a in poljske pridelke plača najbolje tvrdka Sirc-Rant, Kranj, telet, int. št. 9, in nudi po najnižjih conah na debelo sladkor, riž, olje, kavo itd. Prosim za ponudbe gob z vzorci. 1403
Me prodaj : Salonska garnitura,
obsteječa iz 8 komadov, omare, kredenca, zastorji, stolice, perje, žimnica, podzglavniki, spalna garnitura, kompl. postelje, otrošja postelja z dvema madrncama. Vpraša se: Rotovški trg 8, I. nadstropje, levo.	2128 2—2
Kdor mi preskrbi sobo brez pohištva, tema plačam 1600 kron in Se več. Ponudbe pod „Svojo pohištvo® na upravo lista.	2130 3—2
Klalo rabljen pianino, v prav
dobrem stanju, črne politiran, znamka Ropaš, je po nizki ceni na prodaj. Poleg tega 170 fnih zaklopnih stolov za kino ali gledališče, temnordeče likanih. Kino „Meteor®, Ko*o mesto.	*	2—2
Berson-S'
za žepne svetiljke
2145
priporoča galanterijska trgevina
D. Rosina
Vetrinjska ulica štev. 26.
imsstsa®®®©®®®®®©©®®1! Hotel Jris
Danes, v petek dne 3. novembra 1922 ob 18. (6-)
pojedina oddojenih prašičkov.
GCtzovo pivo v sodčkih. Prvovrstna vina. Posebnost: Ms
kleti Ivana Drozga.	ueiiC^
Vsako nedeljo In praznik jutranji in večerni
c
Trgovski lokal
na prometnem kraju za takoj ali pozneje *e Cenjene ponudbe na upravništvo ,T a »št. 2121«.
slsmo, drva, krompir, s®e3Io in
pridelke kupuje in prodaja ** OSET, Maribor, Aleksandrova št. 57. Telefon št. 88.
Pozor!
Natrta jajca
se prodajaj'o vsak dan predpoldne v Cvetlični ulici št. 18»
Slovenska Banka
Centrala: v lastni palači Lfabljana. Slrlfarieva ni3
Podružnice:	»o*1
Maribor, Gosposka ulica 2
Ljutomer, Dol. Lendava, Novisad. Ekspozitura: Vrhnika obrestuje s 1. novembrom 11. stare in nove
hranilne vloge s 5°|0 čistih.
Večje In posebno pa proti 1—6 mesečni odpovedi v«*ane vloge, obrestuje z najugodnejšo obrestno mero.
Izvršuje vse bančne posle zelo ugodno.
Dastftik Ja izdajatelj; KoSfeorelj »ffaboR*, — gjkafca: Mariborska tlakarfta 4. 4,