AMERIŠKA AMERICAN IN SPOUT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVIN ft AMERICAN HOME SLOVENIAN MOBNINQ DAILY NEWSPAPER No. 31 CLEVELAND, 0., FRIDAY MORNING, FEBRUARY 6, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. Ohijski Slovenci bodo manifestirali v nedeljo v Clevelandu škodovali. Posledica japonskih zračnih napadov zadnja dva dni nad Sin-gaporom je bila: 63. ubitih in 228 ranjenih. Angleška letala, ki so patrulji, rala nad Malajo poročajo, da se zbirajo na južnem ko neti Mala-je mase japonskega vojaštva. Poročilo iz Tokia javlja, da obstreljujejo japonske baterije Singapor neprestano že od včeraj zjutraj. Nizozemci poročajo, da je gar-nizija iz Balik Papan na vzhodni obali otoka Borneo ušla skozi japonsko linijo, poprej je pa uničila vse pij ne vrelce in refine-rije. bili tukaj v akciji samo ameriški težki bombniki. Iz polotoka Batan poroča general MacArthur, da so Japonci skoro popolnoma prenehali z napadi, odkar so Amerikanci odbili njih naskok. Nekateri sodijo, da Japonci čakajo na dodatna letala, ki so zdaj v akciji nad Singaporom in nad nizozemsko Indijo. Ameriška zasledovalna letala so tistega tipa, ki so se tako izvrstno izkazala proti Nemcem nad Anglijo, v Rusiji in severni Afriki. Stalen četudi majhen dotok teh bojnih letal na daljni Pacifik, bo lahko obrnil bojno srečo v korist zaveznikov. • To niso morda kakšni nočni strahovi, ampak je čvrsta četa ameriških smučarjev, ki se vežbajo za bojevanje v snegu. Ne samo, da se vadijo v smuč kan ju, ampdk se morajo tudi naučiti, kako se spuste z letala na tla. Novinci se kmalu privadijo na zvite členke in bunke po telesu. Ti ameriški smučarji se vežbajo v gorovju blizu Salt Lake City, Utah. prve vaje orkester, ki je pod pokroviteljstvom te javne knjižnice. Ta orkester obeta mnogo, ker so pri njem same najboljše moči, vendar je želeti še nadalj-nih moči, zlasti za basovne inštrumente. Vaje so ob torkih zvečer. Kogar veseli, naj pride in se vpiše v Norwood Branch Library. V torek 12. februarja bo v tej javni knjižnici kazana filmska slika "The River." Slika je jako poučila in kaže razne poplave, namakanje in vodno silo za turbine. Po končani sliki bo javna debata glede teh problemov Vsakdo je prijazno vabljen. Male države se bodo zopet kmalu vrnile k materi Rusiji, pravi Kalinin Moskva, 5. febr. — Predsednik sovjetske republike, Mihael Kalinin, je danes izjavil, da je ura blizu, ko se bodo vse okupirane republike vrnile k materi Rusiji. Ruska armada ge zdaj že bliža mejam Bele Rusije, La-tvije, Estonije in Litve. "Nemci ne bodo vzeli Rusom nikdar iniciative, ki so jo zdaj dosegli," je rekel Kalinin in dostavil, da je vrgla ruska armada Nemce ponekod že za 175 milj nazaj. Moskovsko časopisje poroča, da je vrgel Hitler v boj več svežih divizij, večinoma starejših letnikov. Toda Rusi so odločen;, da bodo v toliko oslabili nemško bojno silo, da ne bo mogla spomladi začeti z nameravano ofenzivo. Ruska armada še vedno prodira v smeri proti Smolensku, kljub snegu in ledu ter kljub vsemu nemškemu odporu. -o- Poroka V soboto ob devetih bo v cerkvi sv. Vida poroka Miss Rose Mary Urbič in Mr. Joseph Gornika. Nevesta je hčerka Mrs. R. Zeleznikar iz 6422 Varian Ave. ženin je pa sin znane in spoštovane družine Mr. in Mrs. John Gornik iz 6217 St. Clair Ave." Sprejem prijateljev bo ves dan na nevestinem domu. Zvečer se odpeljeta novoporočenca na že-nitovanjsko potovanje. Nazaj bosta prišla okrog 15. februarja in si bosta uredila domovanje na 6422 Varian Ave. Vse najboljše želimo mlademu paru v novem stanu. Pričetek seje Članicam društva Srca Marije (staro) se tem potom naznanja, da se bo pričela seja v nedeljo že ob eni popoldne, ases-ment se bo pobiralo pa že opoldne. Ta odredba je radi narodnega shoda v SND, ki se prične ob dveh, da boste imele vse članice priliko udeležiti se te slovenske narodne manifestacije. K vojakom Joe Zaje, sin Mrs. Josephine Kovačič iz 1253 Norwood Rd. odide v sredo 11. februarja v armado Strica Sama. Želimo mu vso srečo. Vsi na delo! pravi general Knudsen, ki je v mestu V Cleveland je dospel William S. Knudsen, ki je bil nedavno imenovan generalom, da si bo ogledal tukajšno industrijo. Ko so ga vprašali, če bo mogla ame. riška industrija izpolniti zahtevo predsednika, je Knudsen od-goyorij,,da. lahko, če..Jbomo vsi prijeli za delo. Knudsen je edini civilist, ki je bil kdaj imenovan generalom. Večjo šaržo imata samo generala Marshall in MacArthur. Knudsen ima kot direktor vojne produkcije plače $8,000 na leto. Kot predsednik General Motors je dobil leta 1939 $355,000 v plači in bonusu. Ko je prišel leta 1899 iz Danske, je imel v žepu $30. Vile rojenice Vile rojenice so se zglasile pri družini Mr. in Mrs. John Pečnik, E. 73. St., in pustile v spomin zalo hčerko, prvorojen-ko. Mati je hči družine Bobek, E. 52. St., oče pa sin poznane družine Mr. in Mrs. Pečnik, E. 76. St. Mati in deklica se nahajata v Glenville bolnišnici ter se dobro počutita. Naše čestitke staršem, kot tudi Mr. in Mrs. Pečnik, ki sta stara šele 49 let, ter sta s tem že v šestič postala stari oče in stara mati! Z £ domovino! Podružnica št. 14 SŽZ je kupila za $500 obrambnih bondov ter darovala $25 za ameriški Rdeči križ. Vsa čast zavednim članicam! ' Prestal operacijo Poznani društveni delavec in deputij v šerif ovem uradu, Lawrence Leskovec iz 19516 Shawnee Ave., je bil v soboto operiran v St. Alexis bolnišnici. Obiski zaenkrat še niso dovoljeni. Pogreb James Mohorčiča V pondeljek ob desetih bo pogreb James Mohorčiča in sicer po novem času. Pogreb bo iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida, in potem na Kalvarijo. V bolnišnici * John Retar, sin Mr. in Mrs. John Retar iz 19304 Cherokee Ave. se nahaja v Glenville bolnišnici. Prijatelji ga lahko obiščejo. Nazaj v bolnišnico John Pire iz 6305 Glass Ave. je bil nenadoma odpeljan nazaj v Lakeside bolnišnico, kjer se je moral podvreči operaciji. Ameriška letala so rešila ladjo pred podmornicami New York, 5. febr.—Ameriški kapitan Nels Helgesen, ki je dospel v to pristanišče iz Ka-ribejskega morja, pripoveduje, kako so tri ameriška letala rešila njegovo ladjo pred tremi sovražnimi podiporaicami. Ladja je vozila bradolomce s tor-pediranega kanadskega parni-ka Lady Hawkins, ko je posadka zagledala v bližini tri podmornice. Kapitan je ukazal operatorju radija, da pošlje klice na pomoč—SSS. Podmornice so se ravno postavljale v pozicijo, da spuste torpede v parnik, ko so prihrumela tri ameriška letala. V tistem hipu so podmornice izginile pod površino. Lary Hawkins je bila torpe-dirana v južnem Atlantiku 19. januarja, pri čemer je izgubilo življenje 250 oseb. -o- Nenadna smrt Koncem zadnjega tedna se je družina Turopoljac preselila iz Richmond Rd. v Thompson, O. V torek večer je šel gospodar Stanley na Chardon Rd. po nekaj stvari, ki jih je imel na starem prostoru. Družina ga je čakala vso noč in v sredo zjutraj so ga dobili ob avtu mrtvega. Umrl je za srčno kapjo. Pokojni je bil star 52 let, doma iz Srbije. V Ameriko je prišel pred 35 leti. Zapušča ženo in osem otrok. Bil je član društva Jutranja zora, št. 337 HBZ. Pogreb bo v pondeljek zjutraj ob 8:30 iz Svetkovega pogrebnega zavoda, 478 E. 152. St. v cerkev sv. Pavla na 40. St. in potem na Kalvarijo. V višjo šolo! Eddie Struna iz Norwood Rd.( Cleveland, O. je odšel iz cleve-landske višje šole v Madison, O., kjer bo pohajal v tamkajšnjo višjo šolo in bo imel več prilike za nadaljne študije. Poleg sedanjih študij bo vzel tudi natečaj za poljedelstvo. Nastanil se je pri Leskovčevih na Hubbard Rd. v Madisonu. želimo mu mnogo uspeha. Prestavljena veselica Podružnica št. 42 SŽZ iz Maple Heights, O. naznanja, da ne bo priredila veselice v soboto 14. februarja, ampak enkrat pozneje, kar bo pravočasno poročano. Zahtevali bodo svobodo slovenske zemlje! Trst, Gorica, Postojna, Idrija, morajo biti zopet slovenske! Slovenska mora biti Koroška in Štajerska! SLOVENSKI NAROD IZ VSE DRŽAVE OHIO, PRIDI IN MANIFESTIRAJ! V nedeljo popoldne, točno ob dveh, se prične v Slo venskem narodnem domu na St. Clair Ave., Cleveland, Ohio, ogromna manifestacija ameriških Slovencev. To bo nekak narodni zbor ali narodni tabor. Na tem zborovanju bomo zahtevali ameriški Slovenci za svoje brate in sestre v zasužnjeni domovini, da se jim po tej vojni, ko se bodo delale nove meje, vrne nazaj VSA slovnska zemlja, katero so kdaj orali in obdelovali slovenski oratarji. Na tem narodnem zborovanju bodo ameriški Slovenci prisegli zvestobo Zed. državam in izjavili, da stoje 100^ za atlantsko deklaracijo, ki sta jo začrtala Roosevelt in Churchill. Ameriški Slovenci bodo dalje sprejeli resolucije, ki bodo poslane na vse vlade zavezniških držav, v katerih resolucijah bodo zahtevali obnovitev prastarih slovenskih meja, da bo ves slovenski narod v domovini po stoletjih zopet združen pod eno streho. Rojaki, Slovenci! Zdaj je čas, da se pokažemo! Zdaj je čas, da spregovorimo, ne zase, ki smo si izbrali kot svojo novo domovino to dobro deželo svobode in demokracije, Zedinjene države ameriške, ampak da spregovorimo v imenu naših zasužnjenih bratov in sester. Kdo, vas vprašamo, se bo pognal zanje, če se ne bomo mi, ki smo njih rodni bratje in sestre! Kdo bo zanje apeliral za pravico in svobodo pri našem velikem Rooseveltu, če ne bomo mi, ki smo mu vdani in lojalni! Naša beseda bo zalegla, ker ameriška vlada ve, da smo Slovenci v Ameriki dobri državljani, pridni ljudje, gospodarski in kulturni. Besede takega naroda morajo žaleči in'bodo zalegle. Ampak svojih iskrenih misli in želja ne smemo nositi v srcu. Na dan moramo z našimi zahtevami, na dan z našim apelom! Posnemati moramo v tem druge narode, ki delajo isto. Ako bomo molčali, bo naša stara domovina izgubljena za Slovence za vselej. Kaj bodo rekli naši svojci o nas, če bomo mi tukaj molčali?1 Kaj bi rekli vi, ki se vam tukaj dobro godi, ki ste svobodni in siti, če bi bili na njh mestu? Rojaki, v nedeljo skupaj, na skupno manifestacijo! Več ko nas bo, silnejši bo naš glas. Na to zborovanje bo prihitel iz New Yorka minister Franfc Snoj. Ta nam bo razložil in povedal vse, kolikor ima na rokah poročil iz domovine, že to je vredno, da pridete. Pomnite, da se bo pričelo zborovanje točno ob dveh, ker ob petih popoldne mora biti avditorij SND izpraznjen za drugo prireditev. Naši predniki so se borili za staro pravdo, za staro pravdo se borimo zdaj i mi, ameriški Slbvenci. Ta pravda bo dobljena, mora biti dobljena, če se bomo oglasili vsi, prav vsi! Pridite iz Clevelanda, pridite iz vseh krajev naše lepe države Ohio.-Lažje vam bo pri srcu, ko se boste zavedali, da ste stopili vsaj nekaj za našo milo rojstno domovino. PRI MALLYEVIH SO KUPILI TROJČKE! Dr. James Mally je stopil v naš urad in nam med drugim povedal tudi veselo vest, da so- pri njih kupili trojčke. Naš urednik je zazijal kot vrata pri skednju in ko je po dolgem času prišel do sape, je ves radosten segel doktorju v roko in jo tresel, da bi mu jo skoro izpulil. "Tako je prav, tako!" je hitel urednice, "to nas pa veseli, da je prirastek. Kaj pa so trojčki, ali so moškega ali ženskega spola, če niso mar mešani?" "Ne vem še, ker jih še nisem videl, žena mi je samo telefonirala, da jih je pravkar dobila." "Si jih pa gotovo vesel, kaj, Jim?" "Kaj jih ne bom vesel! že zdaj tehta vsak po 90 funtov, kaj bo šele tje na jesen. S koruzo in otrobi jih bomo pitali in že zdaj te vabim na koline," je govoril navdušeno dr. Mally. "Vejda minuts, Jim, tukaj bo nekaj napek! Praviš, da tehta vsak po 90 funtov in da jih boš pital z otrobi? Pa na koline me vabiš? Križana gora, kakšne otroke ste pa kupili?" "Kdo pravi, da smo kupili otroke! Tri mlade pujske smo kupili in žena pravi, da ni še nikoli tako luštkanih živalic videla." Tedaj se je šele našemu ured+ niku, ki bolj počasi misli, posve- tilo, da pri Mallyevih ne bodo pestovali, ampak pujske redili na njih lepi pristavi v Mentor, O. Torej če bomo živi in zdravi, bomo šli na koline! Prihodnji pondeljek bomo vstali eno uro poprej V pondeljek 9. februarja bomo pomaknili naše "vekarce" za eno uro naprej.- Uradno bodo tovarne in uradi to napravili v pondeljek ob dveh zjutraj. Delavci, ki delajo ponoči, bodo delali zato eno uro manj od nedelje na pondeljek. Torej tisti, ki mislijo, da morajo imeti gotove ure spanca, naj gredo v nedeljo večer eno uro prej spat, ker bodo morali vstati eno uro prej. Uradniki Jadrana št. 3 American Jugoslav Legion, postaja Jadran št. 3 je izvolila za letos sledeči odbor: Načelnik N. K. Bobich, podnačelnik Rudolf Kozan, tajnik Frank Mer-var, 7801 Wade Park Ave., blagajnik Mike Medich, kvartirmoj-ster Frank Laurich, nadzornika Joseph Okorn in Kosta Hromish. Seje so vsako 1. nedeljo v mesecu ob treh popoldne na 1561 E. 36. St. Buenos Aires, Arg. — Dne 21. decembra 1941 je med kopanjem v reki Plati utonil slovenski mladenič Stanko Rijavec, star 21 let. If o. _ 5- febr-- Japonska I reliVaa' 1 se Je zbrala na bregu u ^nie<1 Malajo in Singapo-I i v i- t6 V6dno obotavlja pre-le vršii k na 0t0k' Dozdaj se I rek0 S1amo topovski dvoboj 13vi so i'79' Toda angleški to- i 1 iaponT" tak silovit I Milile k bateriJ'e> da so jih I re'ki D rt m°lku- Angleški iz-13l)sk(fv 1° nai'avnost med ja-rat, ki se zbira on- i »» thva za naPad- I }'asti v še vedno nimajo tlesziitZraku' se 'ie pokazalo < 'tičar.. ltraj' ko so angleški avi- Ajoja oS°,dili velik0 forma" 5 sklatili, dva pa po- fake vojne in druge vesti dnev — Feldmaršal Hermann Goering se je po osem- j Mu^.bivanju v Italiji vrnil v Berlin. Bil je na posvetovanji ussolinijem, Cianom in drugimi italijanskmi uradniki. .K * * 11Jali°iJrrAWA' KANADA- — Kanada in Rusija bosta prvič izme-2ie K" °nZU'arne zastopnike. Tako je naznanil pfemier MacKen- v poslanski zbornici. * * * iZ(]ejk^KVA. — Nek ruski pilot, ki je vodil letalo ameriškega a> Je nedavno sklatil šest nemških bojnih letal pred Moskvo. * * * ' francf!IKHY' FRANCIJA. — Perzijski poslanik Rais je naznanil ''trgaj- rt-1 da Je odpoklican domov. Na enak način sta pre- ' pra 1. p|omatske zveze s Francijo državi Irak in Egipt. Tako bo Ja lz&ubila ves vpliv na Bližnjem vzhodu. * * * il^^^lNGTON. — Pomožni državni tajnik Welles je obdol-zstracn^0' da namenoma jemlje iz Grčije vsa živila, da bi narod a- Položaj v Grčiji je skrajno žalosten, je rekel Welles. * * * 0mk^SHlNGTON. — Senator Capper je vložil predlog, gla-;ongre ere^a naj Bi se spremenila pokojninska postava v toliko, da sniki niso upravičeni do starostne pokojnine od vlade. i po,Vl na otoku Singapor so prisilili japonske baterije m°lku in zadevali japonske koncentracije ^ bojna letala so se sprijela z japonskimi nad Javo in sklatila dva sovražna letala j washi — Nek n n» 5- febl'- — Vojni 3 zasleJaZnanja- da so ameriško °Valnia letala izvojeva. " 1,1 Jav0Z iaponsko zračno silo ll nWške' , Je Prvo naznanilo ^SCe> da je prišla ame-> Vlada u- mzozemski Indiji. * Nciia Javlja- da seje mala briških bojnih letal številnejšim so-bojna i\ je imel bombnike atiij e e.ala-.. Amerikanci so boj j, .3aPonski bombnik in Pol tal°" Eno ameriško Višajo. %da -Prvič. da je ameri-Nški Poznala, da se borijo Pri M atičarJ'i z bojnimi ^^^zozemcih. Prej so W£NjE JAVNE KNJIŽNICE V NAŠI ^^INl JE SMOTERNO ,T'S^dol„ik, na. 1 ch Lil Jlznice Norwood >*ovH ' Sporoča' da je ki b Jen nekak "občinski " f%ar° lmel prihodnjo sejo >rih Ja °b osmih zvečer v Na to sejo ih' v aga Dvornik S. W • Zastopniki vseh or-% 'Albini so vljudno My , ta sestanek. Mr. Ski ^edal, kako taki elujejo dru*od i So ! delousPešno. Na. vt^6dek iedysem- d'a Sedajo V h ^ooJ?! koristi naselbine S,h 02irih- j • februarja je imel AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 6, 1942 Dobre in slabe novice Novice iz bojne fronte niso vedno dobre, to se pravi, da ne poročajo vedno o zmagah, ampak tudi o porazih. To zlasti v taki demokratski državi, kot so Zed. države. V Nemčiji ali Italiji, na primer, zvedo ljudje samo novice o zmagah. Kadar doživi vojska poraze, vlada ne pusti v javnost nič. Predsednik Roosevelt je obljubil narodu, da bo zvedel dobre in slabe novice, seveda v toliko, kolikor take novice ne bi služile sovražniku v informacije. Če bi, na primer, poročali, da je bila ameriška ladja potopljena na tem in tem kraju, ni to vselej priporočljivo. Sovražnik bi s tem lahko zvedel, da so imele njegove bombe ali torpedi uspeh. Le, kadar ni to v korist sovražniku, se poroča take stvari. Dozdaj sta vojni in mornariški oddelek pustila v javnost dobre in slabe vesti. Da, tudi slabe in lahko smo prepričani, da teh še ni konec. Če bomo brali o porazih, naj nas to ne plaši. Vedeti moramo namreč, da se je sovražnik dobro pripravil na to vojno, dočim smo bili mi nanjo popolnoma nepripravljeni. Dovolj je, če smo v stanu sovražnika zadrževati toliko časa, da pridemo k sapi in si nakujemo orožja. Potem bomo pa tudi čitali o vse drugačnih novicah z bojne fronte. Treba je razumeti, da zdaj napada Japonec, a mi in zavezniki se začasno samo branimo. Napadalec ima pa vedno prednost. Udari tu, udari tam, a branitelj nikdar ne ve, kje naj bi postavil obrambo. Zlasti je to značilno na obširnem Tihem oceanu, kjer leže tisočeri otoki na tisoče milj narazen. Kadar bomo povsem organizirani s svojo bojno silo, bomo začeli pa počasi jemati kos za kosom nazaj in potem potrkali ob priliki tudi na sprednja vrata pri Japoncih in jih pobarali, če je kdo doma in koliko jih je. Torej glave pokonci! Par porazov ne šteje nič. Važno v tem boju ali v vsakem boju je, kdo odda zadnji strel. In zadnji strel bodo oddale naše mogočne Zedinjene države, to je tako gotovo, kakor je amen v očenašu. Naš dobri Stric Sam V dobršni meri je bilo ameriško železo in ameriški denar, ki sta pomagala Hitlerju oborožiti armado. Šd v večji meri je bilo pa ameriško železo in ameriško olje, ki je pomagalo Japoncem ustvariti bojno silo, s katero mlati zdaj po nas. Previdni državniki so-že davno svarili, naj ne pošiljamo Japoncem takih stvari, pa ameriški velebusiness ni ubogal. Zdaj se to nad nami maščuje. Morda nas bo to izučilo, pa ne verjamemo. Brezvestni ljudje nimajo srca, dokler vidijo zase groš. Če je kak narod nehvaležen, potem so to Japonci. Leta 1923 jih je zadela največja katastrofa v zgodovini. Potres je takrat uničil 50 štirjaških milj ozemlja, nad 144,000 človeških žrtev je bilo. Mesto Vokohama je popolnoma pogorelo, Tokio skoro tudi ves. Takratni predsednik Zed. držav, Calvin Coolidge, je apeliral na Amerikance za pomoč. V 10 dneh je bilo zbranih 5 milijonov dolarjev. Amerikanci so se kosali, kdo bo več dal. Pa ne samo to. Ameriški Rdeči križ je poslal na Japonsko iz svojega za 12 milijonov dolarjev raznih potrebščin. Amerika je bila, ki je takrat rešila Japonsko pogina. In danes, kako nam vrača! Upamo, da ni več daleč čas, ko bo zadela Japonsko druga katastrofa, še večja kot ona 1923. To bo takrat, ko bodo začele padati ameriške bombe v Tokio, v Yokohamo in drugod. Tržaški in koprski škof, katere del škofije je bil pod oblastjo puljske prefekture, je bil istotako izpostavljen pritisku fašja, to zlasti v Istri. Tržaški škof Andrej Karlin je moral oditi iz škofije še pred volitvami. Njegov naslednik Škof Bartolomasi, se tudi ni mogel dolgo vzdržati, čeprav je bila njegova nacodna zavednost znana. Njega je nasledil škof Alojz Fogar, rodom iz Julijske Krajine, toda po srcu in duhu Italijan. Vendar se je opetovano pognal za svoje slovanske župljane, kar ga je dostikrat privedlo v konflikt z vodji fašja in civilnimi oblastmi. On in blagi goriški nadškof Sedej, ki se je tudi zoperstavil krivičnim zahtevam fašistov, sta bila glavni tarči ofenzive fašistov, ki so jo pričeli po tržaški konferenci fašističnih tajnikov v poletju 1927 z dovoljenjem samega Mussolinija. Že prej v teh člankih smo omenili, kako je bil slovanski verski pouk Vržen iz šol leta 1928. V septembru 1928 je glavni šolski nadzornik Mondino poslal okrožnice na vse nadučitelje, v katerih je prepovedal duhovnikom vstop v šole, razen če so bili pripravljeni, da bodo vodili verski pouk izključno v italijanskem jeziku. Ker so se slovanski duhovniki uprli tej odredbi, so bili s silo izgnani iz šol in verski pouk je bil poverjen nekvalificiranim italijanskim učiteljem in učiteljicam. Radi tega je nastal oster spor, ki je dosegel svojo višino leta 1929, malo prej, predno je bila sklenjena lateranska pogodba. "The Epistle," je list, katerega izdajajo spreobrnjenci od protestantizma h katoliški veri. List izhaja vsake tri mesece in je zanimiv, ker prinaša toliko resničnih zgodb, kratkih popisov, kako se je ta ali oni začel zanimati za katoliško vero. človek, ki bere ta list, nehote začne misliti, kako resnične so besede Zveličarja ko pravi: "Povem vam pa, prišli bodo od Vzhoda in Zahoda in bodo sedeli pri mizi z Abrahamom, Izakom in Jakopom (bodo zveličani), otroci luči (ljudje rojeni v katoliški veri) pa bodo pahnjeni v zunajno temo. Ondi bo jok in škripanje s zobmi." (Zato ker so vero zavrgli.) Prva številka letnika 1942 prinaša kratek popis spreobrnenja nekega episkopalnega pridgar-ja, ki pravi: "Pred dvema letoma sem opustil službo episkopalskega pridigarja in se podvrgel katoliški cerkvi. Spoznal sem, da je katoliška cerkev nezmotljiva učiteljica božje resnice. Le eno pa mi je delalo težavo." "čeravno sem veroval, da je Marija prava Mati Božja in je Jezusa kot devica rodila, vendar nisem imel nobene ljubezni do nje. Smatral sem jo pač za visoko povišano, to je vse." "že poprej, -predno sem prestopil v katoliško cerkev, sem obiskoval novene na čast Materi Božji. Pa se mi je zdelo, da so pesmi in prošnje do Matere Božje pritiravane." "Prišlo je do tega, da je bila razpisana dobra služba, za katero se je borilo več oseb in tudi ena izmed moje družine. Vse je kazalo, da naša ne bo dobila te sltižbe. Stiska je bila velika, zato sem nekega dne, dva dni prec odločilnim dnevom, stopil v cerkev pred Marijini Qjtar. Misli sem: 'Marija..,je .Mati Božja Njena priprošnja mora res biti mogočna. Pokleknil sem in molil in prosil. Odločilni dan nam prinese telegram, da je službo določena za našo." "Stopil sem zopet v cerkev, še vedno mrzel, vendar pa sem se hotel Mariji zahvaliti. Sram me je bilo, da sem bil tako mrzel. Bil sem prav sam v cerkvi in sem skušal zbrati besede, s katerimi bi se jih zahvalil." "Na enkrat pa začutim neko prešinjene, kakor val za valom je šlo po meni, dokler se nisem zavedal, da ljubim nebeško Mater. Počutil sem se tako srečnega, da sem se bal, da bo kedo opazil na meni." "Več ko teden dni me je držala ta nepopisna sreča in veselje. In ko se je končno to nekako razpršilo, je oštala goreča ljubezen do Marije v mojem srcu." f "V zgorajšnem sem skušal po pisati resno in trezno, kako veli ke reči mi je storil Bog. Vem, da ni človeka, ki bi bil manj vreden te milosti kot jaz. Zdi se mi pa, da se me je Marija usmilila, ko je videla, da tavam po temi brez njene ljubezni. In Bog mi je priča, da sem od onega dne pa do danes imel Marijo kot svojo ljubljeno Mater. V vsaki zadevi, v vsaki težavi se nehote, kot otrok, obrnem k njej. Napišem pa to skrivnostno in sveto izkustvo samo zato, da bi morda tudi drugi, ki bodo to brali, tem bolj ljubili Marija našo mater." * * * Tako, vidite, nadomestujejo odpadnike od vere in Marije drugi, kateri niso bili tako srečni, da bi bili v pravi veri rojeni in od mladega učeni Marijo ljubiti, kakor so bili naši "otroci luči," ki bodo vrženi v zunajno temo, ako bodo šli še dalje tako naprej. ♦ * ♦ Zadnjič smo omenili, da bi radi imeli piano za našo cerkveno dvorano. Piano smo že dobili, dala jo je družina Andrej Rodellu iz Reno. "Taužnkrat Boh lonaj." V nedeljo teden bo odprtija cerkvene dvorane. Program bo zanimiv in tako različen, da ne bo niti trenotka dolgočas. Držite torej 15. februarja večer za ta program in pripeljite svoje prijatelje. Po programu bo prosta zabava, to se pravi prosti razgovor in vasovanje, ne pa ples. * * * Post prihaja. Društva bodo hotela imeti skupno sv. obhajilo. Ako ima katero društvo kako posebno željo glede tega, naj nam to naznani, drugače bomo mi naredili program, kakor po navadi. * * * Za nekatere bo čas velikonočne spovedi zopet strašanski križ in strah. Ti ljudje so podobni otrokom, ki se radi ne umivajo in rajši hodijo umazani, kot bi zmočili obraz. * * * Zavedaj se, da te nihče ne sili k prejemanju sv. zakramentov. Prosto voljo imaš in greš^ lahko v pekel mesto k spovedi. Toda, pametno to ni. Na veke bodo zveličani hvalo peli Bogu, ki nas je tako ljubil, da nam je dal zakramente in s tem možnost, da se grehov očistimo in zadobimo potrebnih milosti. * * *' A tako? Ti nimaš nič greha, ne veš kaj bi povedal pri spovedi? Le odpri sv. pismo in beri 1. list sv. Janeza 1. poglavje. Takole se glasi: "Ako rečemo, da nimamo greha, sami sebe varamo in v nas ni resnice." Po domače bi se reklo; "kdor pravi, da nima greha — laže." človek se greha tako privadi, ako se ga ne iznebi pogosto, kakor prašič blata. Ob svitu sveče zadnjo uro ne boš trdil, da nimaš greha. * * * Napuh človeka slepi, da ima sam sebe za angela, vse druge pa za hudobe, če bi ošabnost napihnila telo tako, kot napihne duha, bi ga prav gotovo razneslo prevzetneža. ? * * * Frank Sever, eden naših glavnih cerkvenih odbornikov, hodi zadnje čase, kot bi bil "pover-bal" cel svet in še plot okoli njega. Kaj je vzrok? Vzrok je njegova soproga, Josephine, ki je Franku podarila tako lep "present," da se ga v treh tednih še ni nagledal. Present sta Andrey Sever in Eleanor Vrček, stric in teta, prinesla v cerkev, da je bil krščen za Catherine Sienna Mary. V nedeljo ob enajstih je seja za gl. cerkveni odbor. Upamo, da bomo kadili take po deset centov, na to malo Sienno. Kaj, ali ne, Frank? * * * "Fantje marširajo iz ohijske dežele, dekleta se jokajo, kaj bodo začele." V mirnih časih so peli "kranjski fantje" to pesem in nikdo si ni mislil kaj hudega o tem. Danes, ko odhajajo naši fantje k vojakom, je pa drugače, žal, da je tako. Naj jih spremlja Nebeška Mati, ker jih njih starši ne morejo, in obvaruje vsega hudega. Veliko naših fantov je cdšlo že nevedoč kam, končno prav gotovo na bojno polje, če pomislimo, da je vsega tega kriv človek sam, ker le človek dela vojsko, potem se je treba popraskati za ušesi in vprašati, kam je današnji rod spravil pravo pamet. ♦ * # "Je še cajt," je dejal nekdo, zadnjo jesen, ko sem ga šel nagovarjat ob času misijona, naj bi tudi on prejel sv. zaki-amente. Nisem.ga mogel pripraviti. Pred par dnevi me je došlo pismo on-dotnega župnika, v katerem pravi : "Jaka — je zadela kap . . .!" Res je, kot pravi pregovor "človek obrača, Bog pa obrne." Bog človeku ponuja milost le nekaj časa . . . * * * "Kakšen mož je oni, ki odneha, ko vidi, da je v zmoti? "To je pošten mož." "Kakšen pa je oni, ki odneha čeravno ve, da ima prav?" "O, ta je pa oženjen." če bi bili vsi možje tako diplo-matični, bi bilo na svetu zelo malo razdora in prepira. Prepir se prične tam, kjer sta oba za trdno prepričana, da imata prav in hočeta drug drugega prepričati o tem. * * * Father Gillard S. J. je bil rojen leta 1900, torej v najboljših letih. Zdrav je bil kakor riba in agilen, zanimal se je za črnce, izdajal list njim v korist in se trudil za povzdigo črne rase. Pred nekaj dnevi je ustal ravno od obeda, se zgrudil in umrl. človek v najboljših letih, človek zdrav, da ga je bilo veselje pogledati .. . Toliko se moremo zanašati ha naše zdravje in moč. Toliko moramo računati na "jutri." Father Trobec mi piše:" Obiskal sem tudi Primož Sku-mautza. Brihten in zdrav je, da je le kaj. Majnika meseca bo 99 let star." Manjka mu toraj samo eno leto do sto. To je najbrže najstarejši Slovenec V Ameriki. Primož Skumautz je bil izvrsten mizar, da je malo takih v današnjih strojnih dneh. V Ameriko je prišel pred kakimi 75 leti in živel večina teh let v St. Cloud, Minn. .Vsi njegovi sovrstniki so že davno odšli v večnost. * * * TO OUR YOUNG FOLKS. It seems to me, my dear young Folks, that there is too much of a rush into the matrimonial cage. Why such a rush, especial-(Nadaljevanje z 2 strani) --0- Nekaj glede prihodnje nedelje Ne vem sicer kako so vzeli v splošnem naši rojaki glede naznanila radi nedeljske popoldanske in večerne prireditve. V tem bodo različna mnenja, vendar je upati, da se bomo skupno odzvali. Potrebno -je, da se odzovemo, ne samo na shodu v SND prav tako je potrebno, da se snidemo tudi v mestu v številu, ki nas bo predstavilo ameriški javnosti v pravo luč. Ne gre se za to, da se bo tam kdo postavljal ali na nobel način zabaval. Bolj kot to, se gre za to, da se pokažemo kot Slovenci, da čutimo z drugimi narodi tudi mi, v teh časih narodnega priznanja potom gosta, ki je naš rojak in obenem zastopa tisto državo, za katero se zavzema tudi ameriška država oziroma naša ameriška vlada. Udeležba v mestu v hotelu je ravno tako potreba, da je pol-noštevilna, ker se bo po tem tudi nas sodilo, koliko je nam za vse to, za kar se gre današnje dni. Radi udeležbe v mestu je veliko odvisno, kako nas bodo kot narod sodili. Pred ameriško javnostjo smo sicer poznani, da smo zelo številen narod po društvih, po organizacijah, po trgovinah, po profesijonalnih osebah in celo v tem, da je župan našega naroda sin. Vse to nas sili, da se moramo odzvati za nedeljo večer v velikem števil u v hotelu v mestu. Po moji sodbi bo to pomenilo več, kakor na shodu, kjer ne bo ameriške publike navzoče, v mestu pa bodo navzoči zastopniki časopisov, ki bodo o nas drugi dan poročali. Še ne dolgo nazaj, so imeli naši bratje Hrvati prav na podoben način v mestu, v istem hotelu prav tak sestanek, kakor so medseboj potom stare domovine razdeljeni, so se vendar zelo lepo odzvali z veliko udeležbo, mi vemo, da nas je veliko več kot bratov Hrvatov in naša domovinska potreba nas tudi kliče in vabi, da se udeležimo vsi v kolikor je le mogoče! Obed, ki bo v mestu priprav- ljen v počast ministra g. Snoja, bo časten in pomenljiv. Kar storimo v ta namen je storjeno v namen in v pozdrav domovine. Noben se ne bo ta večer modroval in ošabno obnašal pri omizju, naša srca bodo potrta in naša rn^isel se bo valovila preko oceana, ker bomo imeli v svoji sredi zastopnika, ki je domovino zapustil takrat, ko jo je sovražnik zasedel za svoj plen. Mi bomo sicer pri omizju, ker je to običajno, toda, naši razgovori bodo o tem, kako in kdaj bomo mogli zopet srečati svojce in z njimi priti v zvezo z dopisovanjem. V ta namen je bil tudi minister povabljen, da se njemu da narodno priznanje in po njem priznanje trpeči domovini, da če nič drugega ne moremo za enkrat storiti, se vsaj zbiramo skupaj v namenu, da s tem domovini izkazujemo naše želje in naše simpatije tem, ki so zastopniki domovine. V cipmovini so nas, ki smo prihajali na obisk, tudi vselej sijajno pogostili! Povrnimo to deloma zastopniku in pokažimo, da smo hvaležni, ker je dospel. A. G., član odbora. -o- Ob 15 letnici Oltarnega društva Gotovo je že vsem članicam našega Oltarnega društva pri fari sv. Kristine znano, da bo naše društvo praznovalo letos 15 letnico odkar je bilo ustanovljeno v blag namen, da bomo skr bele za božjo hišico, kjer prebiva naš Zveličar in nam deli milo sti ter blagoslavlja naše družine za delo in trud, za kar se naše društvenice žrtvujejo. Petnajst let, to ni ravno dolga doba, toda za naše Oltarno društvo pa je velikega pomena, pa ne samo, ker je to 15 letnica našega društva, ampak tudi zato, ker je bil v istem času tudi začetek naše fare sv. Kristine. Vsak začetek je težak in prav tako je bilo tudi pri nas. Posebno pa je bilo težko zato, ker je bilo malo faranov pa dosti gospodarjev. Tako, da nam je večkrat trda predla za obstanek fare sv. Kristine. Zato pa tudi smelo trdim, da je naše Oltarno društvo oziroma njega agilne članice naše žene in matere trdno stalo in slo naprej po začrtali poti, katero so si začrtale ustanovne članice 6. februarja 1927. Z dobrim namenom so šle na delo, da mora fara sv. Kristine ne samo ostati, ampak tudi lepo rasti in cveteti naprej in naprej za čast in slavo božjo ter v korist našega naroda, posebno pa v ponos euclidske naselbine. Včasih je šlo zelo težko, pa z božjo pomočjo in dobro voljo se vse premaga. Ravno tako se mi zdi je bilo in je še tudi pri našem društvu. Oltarno društvo pri fari je kot trpeča mati z veliko .Iružino, ki se ozira in vidi povsod samo pomanjkanje. Ona vseeno vztraja v zaupanju -na Boga, prav tako pa je tudi naše Oltarno društvo vedno na delu in vedno desna roka župnikom neglede kakšne narodnosti so bili. Ni moj namen, da bi opisavala zgodovino fare sv. Kristine, kaj-!i najhujše je prestano, ledina je zorana. Zdaj po 15 letih se pa veselimo sadu, ki smo ga sejali zadnjh petnajst let. Zdaj naša fara in naše društvo prav lepo napredujeta pod skrbnim vodstvom in dobrim gospodarjem v osebi našega spoštovanega pre-častitega g. župnika Rev. A. Bombach-.a, ki prav po očetovsko skrbi za faro sv. Kristine že enajst let. Le njemu gre čast in hvala za tako lep napredek fare sv. Kristine. Sedaj naj pa še malo opišem, kako mislimo obhajati to našo 15 letnico. Naše članice so si na seji tudi izvolile, da praznujemo to času primerno, ker je pre-! cejšnje število mater, ki so naše! članice in imajo svoje sinove pri i M 2 • —• "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor 61X7 St. Clair Ave. Cleveland. Ohio. _____Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanade na leto $5.50. Za Cleveland Do nt)šti. celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50: pol leta $3.00 Za Evropo, celo leto $7.00 __________Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. $5.50 per year: Cleveland, by mail. $7.00 per year U. S. and Canada. $3.00 for 6 months: Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription. $7.00 per year. _Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. 83__No. 31 Fri., Feb. 6, 1942 Newburške novice Da se ne pozabi. . . vojakih, za katerimi še t*. žalujejo in so v skrbeh za: varnost in tako Več v žalosti1 v veselju, bomo praznovale® 15. letnico s tem, da se v ned'. S. februarja, zberemo v fe dvorani in se skupno udele* sedme sv. maše ter bomo sto prejele sv. obhajilo. Zbirale se bomo v šolski i; rani 20 minut pred sedmo. I ka, ki se bo udeležila bo dob' spomin na 15. letnico duhteč gel. Prošene pa ste tudi, da! ka prinese s seboj društveno1 cinjo in pridite gotovo, dal" skupno odkorakale v cerkev! maši ob sedmih zjutraj, W bomo skupno zahvalile Bo? vse prejete dobrote. Zve$ 1 bomo imele namesto banW cerkvi ob 7:15 rožni ven® ' spomin na vse naše mrtve tiče. Nato pa bo slovesni sprt 1 novih kandidatinj v 0'" ^ društvo. Vse članice prosim, da 0 poagitirate za nove kani 8 nje, vse tiste pa, ki še. n!3 naših vrstah, vas prosim,^ ., stopite sedaj in najlepši h ^ nedeljo večer. To društvo; za posmrtno življenje in ^ ^ se tega zaveda, bo gotovo1 sel jem pristopila in bo tu* ^ lahko imela zavest, da je 1 rc prispevala za okrasitev Jeli } hišice. Da pa ne bo naša W na trpela radi tega, zato' članice sklenile, da bo vsa^ yg speva la po en dolar v dP>!; blagajno, kar so že poveči" ^ rile v zavesti, da so storil1 dobrega v svojo lastno ^ ^ Končno pa se vam draf , stre prav iz srca zahvaljuj , vse žrtve skozi vseh 15 jjjj smo tako lepo delovale ri < roki in z božjo pomočj0^ < štvu želim še obilo uspe tuc ko bomo obhajale 25 let®1' prj bomo imeli tudi že novo' ,, sv. Kristine. Bog vaff <■ stotisočkrat vse. Prav <■ zahvaljujem tudi sosedi „ ram in faranom, ki so « pirali in nam pomagali * ,„ gih slučajih. Bog pla^,( bi ^ se zahvaljujem tudi u''e " Ameriške Domovine za \ ki s klonjenost, ker so nalll,j ved krat kaj brezplačno' .. to , velikim potrpljenjem Pr.', Pit; naše dopise v korist d1'"' '" naše fare. Zato naj ": Bog stotero poplača z ^ v'la uspehom pri podjetja 'e s tiska priljubljeni list ^ ". Domovina. Hvala vse^ ^Oi in vsakemu posebej. P°z lJečc ni> J !<] Katiep "] 'ToungDr^ Jg -- . • f "i Tako je ime igre, ki svetovidski oder v nedeJ „, bruarja ob 8. uri zve^'j r sicer angleška igra tod^ j ljeni vsi odkraja. ni i če kedo he razume dj j gleški jezik pa bo vS«e , zapopadel kaj ta Saj kdor se v resnici vZJ že po kretnjah spqzn&rg v ni. Zato pridite vsi tist>» j sedaj obiskovali igrev.ji skega odra in vam t ste zadovoljni. Jaz se ^ s ležujem tudi njegovih . s prireditev pa sem vse ji 1 veliko zabavo, in sem t 11 videla kako so zadovo" d jali. j v Naredimo mladini t° [ napolnimo dvorano, P^i 1 resnici tudi igralci $ $ ti Starši opozorite svoje a V; sinove, da pridejo P0*- *} del jo ob 8. uri zvečer vy( li Vida "Young Doctor y v In tudi starši sami n® J te prilike. Prihpdnja ' zopet slovenska, pa ni znano kedaj, boste z I li pravočasno. V nedeljo pa goto%'°^; h ker ta igra ne bo yJ. dvakrat kot ponavi mr to nedeljo ob 8. uJ1iVj! sedeži ne bodo r e Ze r. Vstopnina je 40 cent0' tli vsi ste vljudno v£bljel'^jf Prijateljica dl AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 6, 1942 NEWBURSKE NOVICE P - Odšel bom in ti poslal orožje.' Zlezel je po lestvi. 1 Razume se samo po sebi, dž - smo med pogovorom nepresta-i no in ostro opazovali vhod v Jo-t natanovo stanovanje. Drzni člo-i vek bi bil morebiti le poskusil ■ in prilezel po lestvi ter nam poslal kroglo. Nevarna bi bila, ■ ker smo stali čisto blizu. Omeniti še moram, da sta se tista dva Indijanca, ki sva ju z Winnetouom vrgla črez rob ploščadi, že davno pobrala in zbežala k ognju. Padec jima ni škodoval. j I Yume so prinesli orožje in ga zložili na ploščad ob steni. In nato smo bili sami. Zanesti smo se smeli na sklenjeni mir, lahko smo se spet lotili Jonatana in Židinje. V. Milijoni v škornjih. "Kako pa sta prišla na pueblo?" je vprašal radovedni Anglež, komaj da je izginil Yuma črez rob. "Čisto prijetno je bilo. Pri-telovadila sva po lassih na osmo ploščad, zlezla po lestvah vse niže in —." "In potem so vaju zasačili?" "Ne še. Prej sva si še zagotovila starega Meltona." "Kaj praviš —?" se je čudil. "Starega —V' "Da! Zvezan leži gori v drugem nadstropju." "Sijajno! Kedaj pa so vaju opazili, da si ustrelil na pomoč, _1" "Na pomoč prav za prav nisem ustrelil. Tisto, kar si čul, je bila samo majhna strelna vaja." Pripovedoval sem mu podrobno, kako sva prijela starega Meltona in kako sta naju zasačila rdečkarja. "Še enkrat pravim, — sijajno!" je hvalil. "Upam, da bomo prav tako lahko prijeli njegovega čednega sina." "Lahko —? Mislim, da bo nevarno, še celo zelo nevarno." "Nevarno?" "Seveda! Če ju hočemo imeti, Jonatana in Židinjo, moramo zlesti po lestvi v stanovanje." "No — in?" "Bi mar sam rad šel prvi?" "Da! Takoj!" Stopil je. Potegnil sem ga nazaj in svaril: "Stoj! Pomisli, da utegne stati spodaj Jonatan z vsemi svojimi puškami in samokresi —! Ko boš lezel po lestvi, te bo lahko čisto mirno upihnil!" "All devils —! Res je! Čisto sem pozabil na puške in na samokrese —! In povrh gori luč spodaj —. Vobče ne moremo doli!" "Nemogoče ni. Koj ti povem kako bomo naredili! Najprvo pa odločimo, kateri izmed nas bo ostal na ploščadi!" "Misliš, da bi moral kateri ostati?" "Za stražo." "In kdo pojde v stanovanje?" "Jaz predvsem. Različne skrivnosti slutim tamle jloli, ki nam bodo še mnogo koristile, če jih razkrijemo. In ker je Winnetou mojster v razkrivanju takih skrivnosti, predlagam, da pojde z menoj." Ni mu bilo prav. "Hm—! Tudi sam bi si rad ogledal notranjost gradu —. Pa dovolj sem uvideven, da se vdam." "Grad si lahko pozneje ogle-daš, udobno in brez nevarnosti. Puške ti pustiva na ploščadi _ J> "Kaj —? Jih ne vzameta s seboj —?" "Ne. Najbrž bo treba spet telovaditi. In plafcila se bova po | različnih hodnikih in rovih. Pri | takem poslu so puške v nadlego." "In če vaju napade Jonatan _?» (Dalje na 3 strani) ly by those who will most probably have to leave within the next few months for the soldier camps and the battle fields? Then, some of the wanting-to wed are very young. They hard, ly know what life is. There is the danger that young people, separated for a length of time that may spell years, will grow cold toward each other and hence may find living together not as easy as they now imagine. My very serious advise to those that are of army caliber is: do not get married until you are sure that you will be left behind, or until you come back from the army. * * * We wish to remind the young men of the Holy Name Society meeting announced for Sunday 4 P. M. We have been trying to find the proper time, the mpst suitable time for a meeting of this kind. So far our-.success amounts to ten zeros. Young men, must we come to the conclusion that St. Lawrence parish has not even a dozen men of the younger generation who would be interested enough in the honor due the Holy Name to spend one half hour a month at a meeting intended to promote the honor of the Holy Name? * * * Have you a good trick up your sleeve, or do you know of anyone who can do something unusual? Join that variety show that the parish is sponsering for the opening of the parish hall in the basement of the church. Come along. I ---o- Latinsko - apieriške republike j Konferenca vse ameriških republik v Rio de Janeiro že spada k zgodovini. V njej je prišla do izraza .^kup^t interesov in demokratičnega nazira-nja vseh dežel ameriškega kontinenta in njihove vzajemnosti ter sodelovanje med Latinsko-Amerikanci in Severnimi Ame-rikanci. Mnogim Amerikancem Združenih držav ni mnogo znano o dva jsetih 1 a t i n s k o-ameriških republikah. Tudi one so bile kolonije imperialističnih dežel in so za več kot tri stoletja I obogatile Špansko in Portugalsko. Republikansko vrenje, ki je odtrgalo Združene države od Velike Britanije in prineslo Franciji svobodo, enakost in bratstvo, je tudi navdahnilo ljudi v Latinskih kolonijah. Simon Bolivar je bil veliki južnoameriški osvoboditelj in dasi je vah so geografične razmere vplivale na razvoj Južne Amerike. Dočim je Apalaško gorovje na vzhcdu in Skalnato gorovje na zapadu le začasno ustavilo nadaljno naseljevanje, so mogočne Andes Južne Amerike še danes ogromen zid, ki deli vzhodni del od zapadnega. Poleg tega še malo znane žung-le Brazila — dežele skoraj tako velike kot Združene države — še vedno izzivajo napredek kolonizacije. Kakor Združene države se je tudi Južna Amerika razvila v velikem obsegu vsled priseljevanja iz evropskih dežel. Vsled treh stoletij španske in portugalske nadvlade je španska oziroma portugalska civilizacija dala podlago za nadaljni kulturni razvoj. Indijansko prebivalstvo, ki tvori več kot polovico vsega prebivalstva, je še vedno neasimiilirano. Njihova slava je odšla pred mnogimi stoletji s padom velikih Inka, I Maya in Aztec civilizacij, ali njihov vpliv je še vedno velik j skoraj v vsej Južni Ameriki in i Centralni Ameriki. Plemensko: je pet latinsko-ameriških dežel — Mehika, Guatemala, Ecuador, Peru in I Bolivia — še pretežno indijan-j skega prebivalstva. Indijanci še ; vedno imajo svoje stare običaje j in jezike. Ali, kakor je angleščina občevalni jezik v Združenih državah, španščina je.obče-valni jezik v latinsko-ameriških deželah, razun v Brazilu, kjer se govori portugalski, in v Haiti, karibijski republiki, kjer francoščina prevladuje. Brazil in Argentina, dve-največji južno-ameriški deželi, sta absorbirali največji del priseljencev. Argentina je od 1. 1857 do 1938 sprejela več kot 4,000,000 priseljencev in od 1. 1820 do 1937 se je več kot 4,-600,000 priseljencev naselilo v Brazilu. Čudno je,, da je Brazil dobil le 1,200,000 priseljencev iz Portugala, svoje stare domovine, v primeri s 1,400,000 priseljencev iz Italije. Slično je Argentina dobila približno 2,-000,000 priseljencev iz Španske, 2,600,000 pa iz I-talije. Nemci, ki so se naselili v Južni Ameriki, živijo poglavitno v Brazilq, Argentini in Chile. Jih ni več kot 400,000. Franco- Slovanov, Druge narodnosti, ki so iskale zavetje v Južni Ameriki, vključujejo Japonce, katerih je 180,000 v samem Brazilu in 157,000 Turkov, Sirijancev in Armencev. Latinsko-ameriške dežele so torej doživele isti pritok evropske krvi, ki označuje rast in razvoj Združenih držav. Združenih držav so bile dežele velikih gospodarskih priložnosti. Južna Amerika je v tem pogledu še vedno le obljuba. Veliko število Indijancev, stalen vir cenenih delavcev, je vedno bilo ogromna kompeticija proti evropskemu dninarju in je preprečilo gospodarski razvoj prišel j encev, kakor so ga doživeli v Združenih državah. Latinsko-ameriške dežele niso industrijalno razvite. Polje delstvo, rudarstvo in živinoreja so glavni viri bogastva. So pa vse jako navdahnjene republike, jako ponosne svoje ljudo-vlade in neodvisnosti.—FLIS -o- Tat prinesel "Brezbriž-nika" nazaj v Louvre Veliko razburjenje je bilo v banke, kjer je imel naložen denar, dolgoletnih nastavljencev tistih obratov, kjer je svoj čas sam delal, vseh nameščencev v svoji hiši, skratka vseh, ki soj mu kdaj kaj storili oziroma bili z njim skupaj pri delu. Okoli I 100 ljudi je dobilo volila po 3,-1 000 do 5,000 pesosov, nekateri pa tudi večje vsote. MALI OGLASI Knific Realty 18603 St. Clair Ave. IV 7540; zvečer KE 0288-J Naprodaj Proda se hiša za eno družino, 5 sob, vse spodaj. Hiša za eno družino, 6 sob, 3 spodaj, 3 zgo-rej. Hiša za 2 družini, 5 sob spodaj, 5 zgorej; moderna; vse v dobrem stanju. Zavarujem vam vašo hišo ali _ pohištvo, kot tudi vaš avto. Premikajoče slike | Točna in zanesljiva postrežba. Začenši v soboto ob 2 popol-!Za podrobnosti vprašajte dne samo en teden, najboljša! Prišel ukrajinska filmska opereta ' 15908 Parkgrove Ave. "MARUSIA." Krasna glasba' KEnt"Ore 2473-R, (Fri. x) profesorja Kochetza; legendarne narodne pesmi in plesi. Produkcija * * * * zvezd (angleški titel). Penn Square Theatre Euclid in 55. St. Odprto v soboto in nedeljo ob ' 2 popoldne v delovnik ob 6:45 ! zvečer. (32) Nekaj posebnosti Kokoši...................29c Teletina črez obisti........25c Veal steak...............35c Veal stew................20c Čista mast 2 lb............29c Moka 241/a lb.............89c Koksar fižol, 8 lb.........95c Pekarija naprodaj Radi bolezni se proda pekarija, ki dela jako dober promet. Za podrobnosti vprašajte pri J. Tisovec 1366 Marquette Rd. blizu St. Clair in 55. St. (32) BODITE PREVIDEN VOZNIK Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči. da se boste počutili varne Vid mora biti tak. da lahko razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi. Imamo 30 let izkušnje v preiskovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem ozira. EDWARD A. HISS lekarna—farmacija In optometristtčne potrebščine 7102 St. Clair Ave. FOR VICTORY Ctlbun DHtm oourtwr »I WMhvlen ATm. j pariškem muzeju Louvre, ko so pazniki opazili, da je stena, kjer je prej visela dragocena slika mojstra Watteau-a "LTn-different" (Brezbrižnik), prazna. Vse policije po svetu so bile obveščene o tej drzni tatvini, ki se je zgodila pri belem dnevu. Vodstvo muzeja pa se je po dveh mesecih brezuspešnega iskanja že sprijaznilo a mislijo, da se bo 'slika prej ali slej pojavila v kaki starinarnici in jo bo samo sreča vrnila muzeju. Nekatere sledi so vodile tudi proti Jugoslaviji, pa so se tudi te izkazale za — prazne. Pa se je tatvina na najbolj izviren način pojasnila sama od sebe. V jystično palačo je prišel mlad mož, spremljan od več odvetnikov, in v papirnatem zavitku prinesel dragoceno sliko iz Louvre-a in jo položil pred sodnika. Ta mlad! mož pa ni bil kak detektiv, ki se mu je posrečilo po napetih dogodivščinah polastiti se dragocene umetnine, ampak tat sam, ruski slikar Sergij Boguslavski, ki je tudi lepo in po resnici opisal, kako in zakaj je tatvino izvršil. Dejal je, da je sliko poznal že od zdavnaj, da pa je našel na njej, da ni dobro restav-rirana. To napako je hotel popraviti in sliko izboljšati, zato jo je brez naročila vzel v svojo delavnico. Več kot štirinajst dni je hodil v muzej in se ustav- I ljal pred sliko kot da jo preri-jsuje; kadar pa se mu je' ponu-|dila ugodna prilika, je nekoli- II ko nalomil verižico, na kateri je j bila z okvirjem vred obešena na [steno. Slednjič je potegnil, sli-i ko, ki je velika samo 25x20 cm, j zavil v časopis in šel. V svoji j delavnici je umelniško delo po svojem znanju popravil in sedaj prinesel nazaj. Splošno domnevajo, da se je hotel Boguslavski s tem svojim dejanjem samo proslaviti in svetu priporočiti svoj način restavri-ranja starih slik, o čemur je napisal celo knjigo, za katero išče založnika. Naj bo kakorkoli, najbolj so konca te hudomušnosti veseli v Louvreu, ker je stena spet polna in Watteau na svojem mestu. -O-;- Milijonarjev testament Na sodišču v Buenos Airesu so odprli testament milijonarja Re pcttE, ki je zapustil 1'8 milijonov, T i iii imel otrok, fmel je nekaj Milk (can) 3.............25c ! Tomatoe soup, 3..........25c ' Velika zaloga vse vrste. Kupite sedaj kajti ne bo vam žal. Louis Oswald 17205 Grovewood Ave. Za dobra vina se vedno zglasite pri ANTON KOROŠEC 6629 St. Clair Ave. ENdicott 2233 (32) War Needs Money—YOURS! This war calls for every ounce of energy, every dime and dollar we can muster for ships—and planes—and guns. Hit the enemy with a $25 Bond. Hurt him with a $50 Bond. Help to blow him sky-high with a $100 or $1,000 Bond. Don't delay — every hour counts. Buy United States Defense Bonds and Stamps TODAY. Peter Rostan Painter & Decorator Barva hiše, sobe in dvorane. V zalogi imamo vsake barve in stenski papir. Cene jako zmerne. Se priporočam. 449 E. 158. St. KEnmore 0620-J _(Jan.31,Feb.6,13,20) PREMOG — COKE Razvažamo po vsem Clevelandu. Vprašajte za naš budget načrt. Pregled furnezov zastonj. WHITE WAY COAL CO. 3858 SUPERIOR AVE. HEnderson 6177 DAJEMO EAGLE ZNAMKE Oblak Furniture Co. Eg TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebičlne za dom 6612 ST. CLAHt AVE. __HEnderso« 2878 RUDY B0ŽEGLAV VINERY 6010 ST. CLAIR AVE. Najfinejša vina, domačega izdelka, dobite na kozarce ali v večji količini za na dom. Postrežemo tudi z okusnim prigrizkom. Se priporočamo! Pozor, hišni posestniki! Kadar potrebujete pri hiši delo pri popravljanju streh, žlebov ali pri fur-nezu, se zanesljivo obrnite name. Delo garantirano, cene zmerne. - FRANK KURE 16021 WATERLOO RD. _KEnmore 7192-J_ GAY INN 6933 St. Clair Ave. Godba in ples vsak petek in soboto . . . Najboljša pijača ENdicott 8811 (Fri. -x) Ustanovljeno 1908 Zavarovalnino vseh vrst vam točno preskrbi HAFFNER INSURANCE AGENCY 6106 St. Clair Avenue i bil odgovoren le za neodvisnost Venezuele, Colombije, Ecuado-ra, Peru-a in Bolivij«, je njegov duh oživil vse nadaljne la-j tinske-ameriške revolucije od Mehike do skrajnega juga Chi-le-a. Pod njegovim navdahnjenim vodstvom'se jo zgodilo, da so južno-ameriške dežele v drugem in tretjem desetletju devetnajstega stoletja osvobodile še evropske kontrole. Še bolj kot v Združenih drža- , ski priseljenci so šli v Argentino, kjer se jih okoli 230,000 jih naselilo tekom minulih sto let, i dočim četrtina tega števila se , je naselila v Brazilu. Skoro ,215,000 Rusov, Poljakov, Lit-vancev in Jugoslovanov se je priselilo v Argentino od 1. 1820 naprej in približno 100,000 ljudi iz Avstro-Ogrske. Po brazi-lijanskih statistikah je bilo med 1. 1884 in 1933 pripuščenih v to deželo približno 150,000 daljnih sorodnikov, katerim je zapustil 2 milijona pezosov (pe-j zos je argentinska denarna eno- J ta). Nadalje se je spomnil mili-j jonar vseh bolnišnic v mestu, ka-1 terim je naklonil skoraj tri mi-1 lijone. Večje vsote so dobile še j dobrodelne ustanove, gasilci, naj- i bolj zanimiv pa je tisti del nje-1 gove oporoke, v katerem se je1 spomnil vseh preprostih ljudi, ki1 so mu kdaj v življenju storili kako uslugo. Nobenega ni pozabil. Spomnil se je vratarja v svoji hiši, nočnega čuvaja, ki je stal ' pred oglom njegove hiše, ki so' mu prinašali iz trgovin nakup-j ljene stvari, cele vrste policajev, I ki so imeli svoj "revir" v bližini! njegove hiše. uradnikov listo - » . . Službo dobi Sprejme se dekle za delo \ delikatesni trgovini; dobra plača; izkušene imajo prednost, Vprašajte na 555 E. 105. St., telefon Liberty 9568. (x) Stanovanje se odda Odda se stanovanje 5 sob, zgorej. Nahaja se na 6107 St. Clair Ave. (33) Lepa prilika Naprodaj so trgovine z gro-cerijo in mesnico; ena je v Eu-clidu, ena na 185. cesti, ena na 152. cesti. Naprodaj tudi vino-toč, beer in lunch parlor v jako dobrem kraju. Za nadaljne informacije se oglasite pri V "j,- J VorPhabi bil?" i Ie*tvi V U J'e moral zlesti po bni prostor Pod stanova- Ijt "Ne" ? Niste videli?" r. , • V spravil,-' Pa misliš> da so ga "Ker Pritličie?" p Je v tleh prvega nad- Pridev knja, ki ■ Se po njej ; ..y Pritličje... vi «Vwri sobi?" V, žiriji " t Vi)žne i m Je pravil nad vse ;v< Nob animive reči. ii1 ^aj ° lladstropj e ni bilo od jf ki .Vezano s spodnjim, le 4 s[lžil0 n ,Po SVoji udobni le£i j %ovaiia'lbrž že od nekdaj za Ji ^i. j Poglavarju in Židi-* bil°zvezano s 0 Prit- : c zato- da se j'e V slUČai,!12 Prve£a nadstropja f ^a J Slle —• ^esede!1«?0 mi prišle Juditi" reba čak " "Celo večnost ne bo [H'zla V Pritličje bo- • l^necr"'In nat0 sta ff JeAli je bil° prit* /j fKoli v zvezi s kotlino f ^isem i v°J'ih vJ. ,ute£nil zasledovati ' ."C' Yuma je Silil: 8 ^erW „V8e Povedal, kar že-Ii "Le ^KjT? ,mi še povej! Kje je i vAdni S(iwawe?" vnoda „ Ja soba na desni strani Spi bela «qwaw?" Zadnji sobi poleg ku- ,|f e pa r Cl »e smem povedati. iii;: "Da." * "In povedal nam boš, kako * mo najl-aže dobili v pest mla- ;; Puebiu^iokožc^ki stanu^e v tega tJ ne povem! Ob-,ii> smo, da vam ne izročimo !'j rn.;iJega ne njegovega očeta. Iz-% lZ pa bi vam ga, če bi vam bl1 51' kar zahtevaš." 0 s Uobro! vedaa],nekaj druga nam boš po-JS ker nimamo take čarobn« (f Pfške, kakor jo ima Old Shat f terhand. ) Dokazal vam bom, da misli-1 »o pošteno. Naši bojevniki bo-» do odložili puške in nože ter po-1 ®lali vse orožje sem gori k vam !l To vam naj dokaže, da smo res » Poljubni." ! Naj jim moj rdeči brat ta-8 ko naroči! H Razen tega želimo še, da mo- ra ogenj pri vhodu v kotlino ^oreti do jutra in da se nobe- izi«ed vas ne sme oddaljiti 1 0(1 njega. Sprejmeš tudi ta po-i goj ?» SATAN IN IŠKARIOT Po nemikem Izvirnik« K. Maji "Toda čutila sem svojo nedolžnost in upala, da bosta čas in moje obnašanje izbrisala vse." "Zaupanje, ki je enkrat zgubljeno, se nikdar več ne vrne." "Ideja, da si dvomil o očetovstvu svojega sina se nikdar ni pojavila v mojih mislih." Markiz zmaje z glavo. "In vendar je bilo tako," reče. "Strašno sem trpel. Ljubil sem Jacquesa. Da, kljub vsemu, kar sem navedel, sem ga ljubil. Ali ni posedoval vseh lastnosti, ki so v ponos in v veselje družini? Ali ni bil plemenit, ljubezniv in vselej pripravljen, da mi ugodi? Nikdar nisem imel prilike se pritožiti radi njega. In celo pred kratkim, ko smo se nahajali v vojni, ali ni zopet pokazal svoj pogum in sedaj je ponosen lastnik križa za hrabrost? Od vseh strani in vselej sem dobival priznanja radi njega. Gorje, v istem trenutku, ko so mi pripovedovali, kako srečen oče sem, sem bil pa v resnici najbolj nesrečen. Kolikokrat bi ga pritisnil na srce! Toda ona strašna slutnja se je vselej pojavila v meni, kaj če on ni moj sin! Pahnil sem ga od sebe, toda zrl sem mu v obraz, če bi mogel na njem dobiti kake sledove tega ali onega moškega." Toda kljub svoji jezi je čutil v svojem srcu nekako mehkobo. Skoro padel je na stol in skril svoj obraz rokami, ko je šepetal: "Toda, toda, kaj če bi bil v resnici moj sin, kaj če bi bil res nedolžen! Oh, ta dvom je neznosen! In jaz, ki se nisem premaknil iz hiše, jaz, ki nisem ničesar naredil za njega, jaz bi mu lahko pomagal, ako bi se za stvar takoj zavzel. Prav lahko bi izposloval dovoljenje, da se odstavi Galpina kot sodnika, njegov bivši prijatelj in sedaj njegov nasprotnik." Medtem se približa markiza svojemu soprogu, potegne iz nedrij pismo, ki ga je dobila od Jacquesa dan predno je odpotovala iz Sauveterre. Pismo izroči markizu in reče: "Ali boš eital, kaj pove najin sin?" Roke se tresejo markizu, ko seže po pismu. Ko pismo odpre, začne citati: "Ali ste me tudi Vi zapustili, oče moj, potem ko so mi vsi drugi obrnili hrbet? In vendar nisem še nikdar bolj potreboval vaše ljubezni, kot jo potrebujem sedaj. " Nevarnost je strašna. Vse se je zarotilo proti meni. Nikdar nismo še doživeli, da bi bilo toliko zlobe obrnjene proti meni. Mogoče ne bom mogel dokazati svoje ne: dolžnosti; toda vi — vi gotovo ne morete misliti, da je vaš sin zakrivil tako strašen zločin! Odločil sem se. Boril se bom do zadnjega konca. Do zadnjega zidhljaja bom branil — ne svoje življenje — pač pa svojo čast. Ah, samo če bi Vi vedeli! Toda so stvari, o katerih se ne more pisati in se morajo ust-meno povedati samo očetu. Rotim Vas, pridite k meni, dajte, da Vas vidim, da položim svojo roko v Vašo. Nikar ne zavrnite te zadnje prošnje Vašega nesrečnega sina." Markiz se strese. "Oh, da, silno nesrečen je," reče. In ko se prikloni napram svoji soprogi, še dostavi: "Prej sem vas prekinil. Sedaj pa mi povejte vse." Materinska ljubezen je premagala [žensko občutljivost. Brez vsakega obotavljanja, kot se ne bi nič zgodilo, je povedala markiza svojemu vso zgodbo Jacquesa, kakor jo je povedal gospodu Magloire. Markiz je bil videti začuden. "To je nezaslišano!" reče. In ko je njegova žena skon-čala, je še pristavil: "To je. torej vzrok, zakaj je bil Jacques tako strašno jezen, ko si omenila, da povabiš gro-finjo Claudieuse, in zakaj je izjavil, da če bo' ona stopila pri enih vratih, odide on pri drugih. Tedaj ga še nismo razume- Za las je manjkalo ROMAN S Kupa j gremo naprej STTlEŽEMOuam in deželi Vojna nalaga na telefonske uslužbence nenavadno in težko breme njih službe. Naši možje in žene poznajo svoje delo ter bodo šli skupaj naprej, kot ena skupina, ter preskrbeli telefonsko postrežbo, ki se jo zahteva v tem največjem pod-vzetju demokracij. President, The Ohio Bell Telephone Company UNITED STATES yviNCS /BONDS lANBStAXK (Dalje prihodnjič.) Kupujte obrambne bonde PREMOG IN DRVA Zastopstvo WHITING STOKERS 22290 LAKELAND BLVD. KEnmore 0898 TREBUŠNE PASOVE IN j ELASTIČNE NOGAVICE C j imamo v polni zalogi. Pošiljamo H * tudi po pošti. □ 3 MANDEL DRUG CO. S j 15702 Waterloo Rd., Cleveland, O. 9 xxxxxrxxxxxxxxxxxxxxxxxiij ZAVAROVALNINA! Za tečno in zanesljivo postrežbo zavarovalnine proti ognju, nevihtam. avto nezgodam in kolizije, pokličite za cene • John Rožanc ZAVAROVALNI ZASTOPNIK IN PRODAJALEC ZEMLJIŠČ Telefone KEnmore 3662-R KEnmore 1934 * Da, to je fakt... chambray obleke po samo 1.85. To, kar vam prinaša naša Martha Washington razprodaja. Obleke iz najfinejšega izmed "cotton" blaga... fino tknane, za dolgo nošo, vedno sveže chambray. Čedno pisani, "plaids" v barvah, novi moderni vzorci v skupini. Vse obleke so izborno ukrojene v klasičnih "shirt-waist" stilih, z nabranimi ali širokimi krili, spretnimi žepi, gumbi, pasovi. Rabili jih boste na domu sedaj, vsepovsod tekom poletja. Torej, računajte za naprej; nabavite si1 jih po ceni, da si prihranite... na naši Martha Washington razprodaji. Mere 14 do 20 in 38 do 44 po 1.85. ZAKRAJSEK FUNERAL HOME. Ine, «016 St. Clair Ave. ___Telefon: ENdlcott 3113 Ignac Shpnik, st CVETLIČAR 6102 St. Clair Avenue HEnderson 1126 ■4 AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 6, 1942 THE MAY COMPANY CHAMIBRAY OBLEKE DRUGE SKUPINE OBLEK PO POSEBNIH CENAH ... 2.85—3.85—4.85—5.85—7.85 THE MAY COMPANY . .. DAYTIME DRESSES ... TRETJE NADSTROPJE 1.85 BLISS COAL CO. potrjujejo moje slutnje, ponovno trdim-: "Jacques ni moj sin!" Gospa markiza je bila vsa prevzeta od žalosti, sramote in nevolje. Obupno je vila roke, ko je rekla: "Kakšno sramoten je! Kar si pravkar rekel je preveč strašno, da bi človek sploh mislil o tem. Nevredno je od tebe, ko polagaš k mučeništvu, katerega trpim, še nove tuge in sra-motenja." Gospod Boiscoran se krčevito nasmehne. "Ali sem jaz povzročil to katastrofo?" "Ha, naj bo torej! Nekega dne sem bila brezpametna in preveč zaupljiva. Bila sem mlada, življenja nisem poznala, svet me je oboževal. In ti, soprog moj, si me prepustil sami sebi. Kdo bi mogel vedeti za posledice sicer nedolžne koketnosti." "Aha, torej čutiš posledice! Po tridesetih letih zavračam otroka, ki nosi moje ime. In naj še povem, da če Jacques trpi, da trpi radi grehov, ki jih je povzročila njegova mati. Usoda je nanesla, da se je tvoj sin zagledal v ženo svojega soseda, in pravično je, da umre kot prešestnik!" "Toda tebi je vendar dobro znano, da jaz nisem nikdar pozabila svojih dolžnosti." "Jaz ne vem ničesar." "Oh, predobro ti je znano, kajti niti opravičila nisi hotel poslušati, ki bi dokazala mojo nedolžnost." "Da, res, na opravičila nisem poslušal in to iz vzroka, ker bi tvoj neznosni ponos povzročil propast za tebe in ustvaril strahovit škandal." Markiza bi lahko povedala možu, da s tem, ker ni hotel i poslušati opravičenja, je zgubil pravico, da bi jo še nadalje napadal, toda čutila je, da bi zaman govorila, in zato je marki« nadaljeval: "Kar je meni znanega je dej-j stvo, da se nahaja na tem sve-I tu mož, katerega bi rad ubil. jKlepetavi ljudje so mi poveda- { I ti kakšno ime da ima. Šel sem k njemu in mu povedal, da že- J lim zadoščenja, toda on mi ni | dal zadoščenja, rekoč, da meni | sploh ničesar dolžan nitozadev- [ no. Rekel je, da so te obrekova- i. li in da bo imel dvoboj z menoj le v slučaju, če bi ga javno _ osramotil." "Torej ?" "Kaj sem hotel potem narediti? Da začnem zadevo preiskovati? Brez dvoma si odredila gotove varnostne ukrepe, torej bi bila preiskava zaman. Da bi pazil na tebe? S tem bi se samo ponižal. Ali naj sem zahteval razporoko? Postava mi je nudila to sredstvo. Lahko bi te prigjnal na sodnijo ter te izpostavil javni sramoti in za-smehu. Imel sem pravico ponižati te, onečastiti svoje ime, _ razglasiti tvojo sramoto in vse skupaj priobčiti v časopisih. -Ah, raje bi umrl!" Videlo se je da je markiza začudena. "In s tem opravičuješ svoje obnašanje?" "Da, to je bil vzrok, da sem se umaknil iz javnega življenja, dasi sem bil silno častihlepen. Mislil sem, da se mi sleherni, ki me sreča, posmehuje. To je vzrok, da sem tebi izročil vodstvo hiše in vzgojo tvojega sina. In šele danes si dognala, da si uničila moje življenje?" "Omenil si mi tvoje krivično sumničenje napram moji osebi," je odgovorila markiza. "Jacques, na sodniji!" vzklikne s strašnim glasom. "In ti prihajaš s tem naznanilom tako mirno in naravnost kot bi bilo vse to nekaj popolnoma eno. stavnega. Kaj se bo pa zgodilo, ako pride Jacques na sodni-jo! Obsojen bo in potomec Boiscoran družine bo moral pod sekiro! Toda ne, to sploh ne more biti. Ne bom rekel, da član Boiscoran družine ni zmožen izvršiti zločina, kajti strast le premnogokrat prevzame človeka, toda član rodu Boiscoran, ko pride zopet k razumu, ve, kaj mora narediti. Kri opere vse madeže. Jacques ima raje rablja kot pa samomor. To je vzrok, da čaka in odlaša. Misli da se bo izmazal iz cele afere. Samo če si glavo reši, pa bo zadovoljen. Če dobi nekaj let zapora, misli, da bo srečen. In ta lopov naj bi bil Boiscoran! Moja kri naj bi se pretakala po njegovih žilah? He, gospa markiza, Jacques ni moj sin!" Kakor je bila markiza potrta in žalostna, pa je po teh nesramnih in izzivalnih besedah odločno vstala in zakričala: "Gospod!" Toda markiz Boiscoran ni bil v položaju, da bi jo poslušal. "Jaz dobro vem, kaj govorim —." je nadaljeval. "Jaz se spominjam vsega, in če si ti pozabila, jaz nisem! Ha, podajva se nekoliko v tvojo preteklost. Ali se spominjaš časa, ko je bil Jacques rojen in ali se spominjaš leta, ko gospod Margerill niti govoriti ni hotel z menoj?" Nevolja izbruhne v markizi, ki zbere vso svojo moč in vzklikne: "In danes, po tridesetih letih me spomin jaš tega. Bog sam ve, kaj si moral doživeti!" "Da, po tridesetih letih! Cela večnost bi lahko zagrnila te dogodke, toda izbrisati jih ne more. In radi okoliščin, o katerih govoriš, jaz sam ne bi nikdar govoril. Ob času, katerega si omenila, sem imel izbirati med dvojnim zlom. Ali naj postanem smešen ali pa zasovra-žen. Sklenil sem, da molčim in j ne poizvedujem. Moja sreča je' bila uničena, toda želel sem si | vsaj miru. Živela sva skupaj i sporazumno, toda med nama je bil neprestano visok zid — zle slutnje in sumničenja. Dokler sem dvomil, toliko časa sem molčal. Toda danes, ko dejstva V BLAG SPOMIN OB PRVI OBLETNICI LJUBEMU SOPROGU'iN OČETU Franku Jerič ki je preminil 6. februarja, 1941. Minilo je leto dni. odkar tožni so po-ttali dnevi, ko Tebe, ljubi Frank, ni ve6 med nami. Tiho spavaš v zemlji hladni, a duh Tvoj živi v naših srcih in bo živel do svidenja v večnosti. Tvoj spomin nam ostane najdražji zaklad tega sveta. Žalujoči ostali: JENNIE, soproga. FRANK, CHARLES, ERNEST, sinovi; EMMA, TINA in LA VERNE, sinahe; CHARLES, vnuk. Cleveland, O., 6. februarja, 1942.