pse SLa^fco.
taM.)
DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 207
CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, SEPTEMBER 3D, 1937
LETO XL — VOL. XL,
DIRKALNE TEKME MLADINE S. D. Z. V PONDELJEK
Silen teror se je polastil ruskega naroda. , Celo otroci iščejo dozdevne zarotnike
Moskva, 2. septembra. V Ru-je danes milijone oči in ušes,
ki
iscejo dozdevne zarotnike in
Jih ovajajo vladi. Delavci v tovarnah igrajo ovaduhe napram svoj im načelnikom, otroci na cestah iščejo vohune in skrbijo, da Se Rusija "čisti."
"Pravda," glasilo ruske komunistične stranke, dnevno sva-11 ljudi, da so previdni, kajti vladna tajna policija vidi vse, s''ši vse. Prva posledica tega sPlošnega ovaduštva v Rusiji se Je že pokazala.
"Pravda" se je te dni pritoži-ia> da ruske tovarne ne produci-rajo dosti. Dolži predstojnike to-Varen in načelnike posameznih Slednji pa se izgovar-JaJ0, da so v neprestani nevarnosti pred delavci, da jih ovadijo.
Zadnje dneve so zopet aretira-11 stotine tovarniških uradnikov, ravnateljev na kmetijah in dru-enake uradnike. Vsi so bili tlenuncirani od svojih podložnih.
Nihče ne ve, od koga je bil zatožen. To skrivnost skrbno čuva tajna policija.
Tujci v Rusiji ali v oddaljenih krajih Rusije se morajo čuvati pred klepetavimi jeziki otrok. Otroci sei ljubko približajo in izvedo marsikako tajnost, katero potem sporočijo tajni policiji.
Ni dolgo tega, ko je bil načelnik neke tovarne v Moskvi obsojen v smrt, njegova žena pa v desetletni zapor, ker je načelnik ubil nekega delavca, ki je povedal lažnjive vesti o njem.
Ruski sovjetski magnati vidijo v vsakem Nemcu, v vsakem Japoncu, v vsakem pristašu Trotzkya — smrtnega sovražnika Rusije. Kdorkoli bi izrazil najmanjšo simpatijo do njih, je aretiran, obsojen v smrt ali poslan v dolgotrajne zapore. Položaj je tisočkrat slabši kot je bil pod koruptno carjevo vlado. Prej so imeli enega tirana, danes jih je pet milijonov.
Zanimive vesli iz življenja ameriških
Slovencev po raznih naselbinah
Mladinska Liga Slovenske Dobrodelne Zveze priredi v ponde-Ijek, na Delavski dan, veliko olimpiado, razne športne prireditve, tekme, dirke in vežbe. Prireditev se vrši na Pintarjevi farmi.
Posebne pozornost bo vzbudila velika maratonska dirka, ko bo šest mladih fantov dirkalo za stavo od S. N. Doma na St. Clair Ave. pa vse do Pintarjeve farme, to je razdalja trinajst milj in pol.
Sledeči naši fantje bodo v tej maratonski dirki: Steve Vogrin, Herman Ogrinc, Larry Ogrinc, Frank Klemenčič, Victor Turk in Bili Vičič. Dirka se začne točno ob 10. uri zjutraj izpred S. N. Doma na St. Clair Ave. v pondeljek 6. sept.
Fan t j e-a tleti bodo dirkali vzhodno po St. Clair Ave. do E. 152. ceste, kjer se obrnejo severno po E. 152. cesti do Waterloo Rd. Tu obrnejo zopet vzhodno po Waterloo Rd. do E. 185. ceste, do Lake Shore bulevarda, vzhodno pc Lake Shore bulevar-du do Upson Rd., južno po Upson Rd. do Eleanore Rd., kjer se nahaja Pintarjeva farma. (Kdor
se želi udeležiti te ogromne sprotne zabave, naj kar teče s 'temi fanti, bo gotovo prišel na pravo mesto.)
Clevelandska policija na. motornih kolesih bo spremljala dir-kalce vse do mestne meje, kjer prevzame športnike v varstvo policija na motornih kolesih iz Euclid mesta.
Vsi dirkalci morajo biti navzoči točno ob 9:45 pred uradom Slovenske Dobrodelne Zveze na 6403 St. Clair Ave., da se dirka lahko začne točno ob 10. uri. Vsi ostali športniki pa naj se zberejo na Pintarjevi farmi.
Brez ozira, kakšno vreme bo vladalo v pondeljek zjutraj, maratonska dirka se bo vršila ob vsakem vremenu.
Na Pintarjevi farmi pa se vršijo vse popoldne razne športne prireditve, kot dirke moške in ženske mladine, skakanje, pleza-( nje po drogovih, metanje plošč, itd. itd. Odbor Mladinske lige SDZ je pripravil obširen in izvrsten program.
Na Pintarjevi farmi bo tudi vsa druga zabava. Postrežba v vseh ozirih najboljša. Za ples igra poznani Jankovičev orkester.
Očetje in matere, ki ste člani Slovenske Dobrodelne Zveze, pridite v pondeljek na Pintarjeve farme. Pripeljite s seboj vso družino, vaše sinove in hčere, da boste videli, kaj premore Slovenska Dobrodelna Zveza, in koliko napredka na vseh poljih je naša mladina pod okriljem SDZ naredila.
Pri lanski dirki, katere razdalja je znašala 12 milj, je prišel prvi na mesto Bili Vičič, ki je pretekel 12 milj dolgo pot v eni uri in 29 minut. Letos je pot miljo in pol daljša. Dajte, da vidimo, kdo bo zmagovalec, ki bo po dirkanju deležen izrednih časti na Pintarjevi farmi in dobi tudi lepo darilo.
Dirk in drugih športnih prireditev se udeležijo tudi mladeniči izven Clevelanda, kot iz Lo-raina, Niles, Warren, Barberton, Ohio. Da, celo iz daljnega Forest City, Pa., pridejo športniki. Celo angleško časopisje se zanima za prireditev. Na licu mesta bodo športni pisatelji in fotograf i-sti. Pridite, kajti na Delavski dan bo nekako uradno zaključena sezona prireditev v prosti naravi !
V Worcester, N. Y., se je v avtornobilski nesreči pobil 21-®tni mladenič Edward Kramer. „ r*šel je med dva truka in obleci na mestu mrtev. Njegov sta-^ °če je dobro poznan v Stanku, m.
y Brooldynu je umrl znani |'°jak Andrej Pirnat, star 51
let
doma iz Jarš pri Domžalah.
„ Ameriki zapušča dva brata, 2eno in tri otroke, v starem kra-|u Pa 81 let staro mater in tri
trate.
V slovenski naselbini Pueblo, '°'0-, so pobirali darove za počelo cerkev v Hinjah. Dc-r°srčni rojaki so prispevali . /4.75. K tej vsoti so rojaki v lnnesoti prispevali še toliko, ^ znaša skupna vsota $122.75, je bilo poslano na pristojno ^esto.
g Corner City, Pa. Tu se je rtno ponesrečil Alojzij Pir-v an. star 15 let. Avto, v katc-
•fCrvi
^ se je z več tovariši vozil. Je n
v cesti zadel v truk, in de-Je pri tej koliziji dobil po-jJ^be, katerim je dva dni po-8Cr6,1e P°dlegel. Pokojni zapu-' tukaj očeta in dva brata. °krajni bolnišnici v Mil-JoH 6 Je umrla P° operaciji
Jeiv a Bartel> stara 40 let in r0_ T\V vasi Pof'gradu j)t.v olenjskem. V Ameriko je tnož a Pred 16. leti. Tu zapušča tri hčerke, dve sestri in ^ brata
tar, star 52 let. Pokojni je bil rojen v vasi Klenšek pri št. Petru na Notranjem. Zapušča ženo in otroka, brata in sestre.
—oznici v Elyy, Minn., je 'W1""1 r°->ak Joseph Novak, po okola<* Avguštinov Jože, star H n let in doma iz Cerkljan Živ«,°renjskem. V Ameriki je \ 25 let. Na farmi v Shel-V pv ' ,zaPušča brata.
t>agU je umrl rojak Jos-z ■ Podlegel je jetiki.
VkePorodom je umrla v Mil"
*Ura ® r°jakinja Irma Pečaver,
^kee 28 let' roJena v Mil' ^otam je v okrajni
umrl rojak Mihael Ro-' dite gotovo,
Sprememba k čarterju
Mestna zbornica je sprejela načrt župana Burtona z 28 glasovi proti dvema, ki se predloži volivcem dne 2. novembra, da se spremeni mestni čarter v toliko, da sme mestna zbornica zvišati davke do gotove višine, česar dosedaj mestni zbornici ni bilo dovoljeno. Ako bodo volivci odobrili ta načrt, bo mestna zbornica takoj zvišala davke v toliko, da bodo prinašali mestu nekako $2,000,000 več na leto. S tem, mislijo v City Hall, bo mesto rešeno neprestane finančne krize. Obenem bodo vsako leto tudi uporabili $50,000 za nabavo novega policijskega aparata. Govori se tudi, da namerava okrajni avditor Zangerle zopet preceniti posestva v Cuyahoga okraju, in da bo svota najbrž višja kot dosedaj, kar zna prinesti nadaljne dohodke okraju in mestni vladi. Tako nas skušajo na vseh straneh pritisniti.
-o-
Poštni promet
Kot naznanja poštni mojster 0'Donnell v Clevelandu se bo poštni promet v Clevelandu v kratkem precej izboljšal. 25 na-daljnih raznašalcev bo sprejetih v službo. Vsaka pošta, ki dospe na glavno pošto od 6:15 do 8. ure zvečer bo že na vlakih, ki odpeljejo iz Clevelanda ob 8:30 zvečer.
Seja Kulturnega vrta
Seja Jugoslovanskega Kulturnega vrta se vrši nocoj večer ob 8. uri v Knausovi dvorani. Pri-
Sijajen uspeh izleta žensk in deklet v sredo
V	sredo je bil ogromni Euclid Beach park pravo slovensko središče. Kakih 5,000 ali več slovenskih žen in deklet, pa tudi mnogo fantov in mož je bilo tekem dneva v parku pri najboljši zabavi in dobri volji. Vsi nastopi uniformiranih krožkov, kakih 200 slovenskih deklet, so silno ugajali navzočim. Dirke in tekme so bile povsod dobro obiskane in se uspešno izvršile. Podružnice Slovenske ženske Zveze so imele čast imeti v svoji sredini agilno in neumorno glavno predsednico Mrs. Marie Prisland, ki je dospela v Cleveland in bila navzoča ves čas pri svojih članicah, ki so se vrtile okoli nje in jo prijateljsko pozdravljale. Skratka, bil je uspešen dan, ki je zlasti pokazal, kaj znajo spraviti skupaj naša dekleta in žene! In spraviti • skupaj sredi tedna nad 5,000 ljudi, temu se reče stoprocentni uspeh!
-O---
Morgan in Burton
Daniel Morgan, bivši mestni manager in vodja republikanske stranke ne bo direktno podpiral sedanjega župana Burtona v njegovi kampanji za ponovno izvolitev. Morgan je povedal, da če bo Mr. Burton izvoljen, bo izvoljen radi svojega rekorda. On lahko naredi najboljšo kampanje za sebe.
Programna knjižica
V	soboto je zadnji dan, da se zglasite, če hočete imeti svoj oglas v programni knjižici, ki izide ob priliki koncerta mladinskih pevskih zborov. Torej ne odlašajte!
Zadušnica
V	nedeljo 5. sept. se bo ob 11. uri brala sv. maša z libero v cerkvi sv. Kristine za pokojno Jo-hano Kranz iz Mohawk Ave. Znance in prijatelje se prosi, da se udeležijo.
* Ameriška vlada podpiše v kratkem trgovinsko pogodbo s čehoslovaško republiko.
Zlata poroka
V nedeljo bo praznovala družina Mr. in Mrs. Joseph Žgaj-nar svejo zlato poroko. Družina stanuje na 1578 E. 34th St. V družini so štirje sinovi in tri hčere. Mn Žgajnar je v Ameriki 35 let. Star je 74 let. V družini je tudi šest vnukov. Zla-toporočencema pošilja uredništvo "Ameriške Domovine" iskrene čestitke, da bi bila še mnogo let zdrava in vesela med svojo številno družino. Mr. Žgajnar je zvest naročnik "Ameriške Domovine."
-o—
Submarin je potopil na-daljni ruski parnik
Atene, Grška, 2. septembra. Moštvo ruskega tovornega parni ka Mogalojev poroča, da je bil njih parnik sinoči potopljen po nekem neznanem ' submarinu. Moštvo se je rešilo v rešilnih čolnih. Ubit je bil samo radio operator. Submarin je naj prvo oddal svarilni strel, kmalu potem pa jo priletela torpeda v parnik, ki se je potopil. To je že drugi ruski parnik v tem tednu, ki je bil potopljen od submarina.
-o---
Prva nesreča Na predvečer ko bi imele biti v Clevelandu otvorjene mednarodne zrakoplovne tekme, se je pripetila prva večja nesreča. Poznani zrakoplovni dirkalec Lee Miles iz Texasa je poskušal svoj dirkalni zrakoplov in vozil z 200 milj brzine nad pristanom. Naenkrat se je odlomilo krilo zrakoplova, ki je padlo na tla, a takoj za tem tudi ogrodje. Miles je bil na mestu mrtev.
Iz tržnice Cena teletini se je te dni nekaj zvišala, cena prešičem je malce padla, cena jajcem je Sla kvišku, oena pšenici je nekoliko padla. Pogreb Helen Fajdige Pogreb umrle Helen Fajdige se vrši v soboto ob 1:30 popoldne iz hiše žalosti na 15909 Holmes Ave. pod vodstvom A. F. Svetek.
Submarin potopil nadaljno angleško ladjo
London, 2. septembra. Neki neznani submarin je torpediral neki angleški parnik, ki je vozil olje, v bližini španskega obrežja. Vsa angleška javnost je razburjena in zahteva od ministrov, da odločno nastopijo. Pred 36. urar mi je neki nepoznani submarin torpediral angleški torpedni ru-šilec Havoc. Najnovejša torpedi rana angleška ladja je Woodford. Napad se je pripetil 50 milj od prostora, kjer je bil napaden angleški torpedni rušilec. Anglija je vsa pokoncu. Tudi Francozi ne morejo več zadrževati svoje jeze. Ljudje zahtevajo akcijo. Smatra se, da je submarin laški in pomaga nacionalistom. Angleški ministri so se zbrali k važnemu posvetovanju, dočim zahteva Francija skupno akcijo v Sredozemskem morju, da se naredi konec morskemu razboj-, ništvu, katerega je dozdevno vpeljala Italija.
Nadaljni darovi za Vrt
Za Jugoslovanski kulturni vrt so v Collinwoodu. darovali sledeči : po $5.00: Louis Ižanc, Frank Juretič, Math Kastelic, po $2: Mr. in Mrs. Brnot, Mr. Kristijan Kalin, Mr. Leo Kaušek in Mr. Fr. Laurich, po $1: Mr. Andrej Možina, Mrs. Jennie Koželj. Odbor se vsem iskreno zahvaljuje in prosi nadaljnih prispevkov.
Iz glavnega mesta
Iz glavnega mesta države Ohio, kjer se je vršila konvencija National Fraternal kongresa, pošiljajo pozdrave sledeči: Max Traven, Frank Surtz, Matt An-zelc in Matt Petrovich. Prav lepa hvala za pozdrave!
Otroška paraliza
V mestni bolnišnici imajo sedaj 25 slučajev otroške paralize, v bolnišnici za otroke pa 14. Dasi še ni izredne nevarnosti, da bi nastala epidemija ,pa svarijo zdravstvene oblasti ljudi, da takoj javijo najmanjši simpton bolezni zdravnikom.
Anglija ¥ strahu za nadvlado na morju. Vlada čuti nevarnost v bližnji bodočnosti
London, 2. septembra. Od časov, ko je bil angleški parnik Lusitania potopljen od brezobzirnih Nemcev potom submarina, angleška javnost ni bila tako prestrašena kot je bila te dni, ko je bil nevarno obstreljen angleški poslanik pri kitajski republiki.
Streljanje na poslanika je dokazal angleškemu narodu in angleškim državnikom pravi pomen spopada med Kitajci in Japonci. Dokazano je sedaj, da Japonska išče še kaj druzega kot čiščenje v severni Kitajski.
Angleški državniki so se zaenkrat težko zmotili, še pred dvema tednoma so bili prepričani, da bo le kratek spopad v severni Kitajski, potem bo pa vse
mirno. Danes je pa skoro gotovo, j da išče Japonska popolno zasedbo vse Kitajske.
To bo imelo kolosalne posledice ne samo za Anglijo, pač pa za vse tujezemske sile, ki imajo 'svoje interese na Kitajskem. Japonci to pot resno mislijo izpeljati svoje geslo: Japonska naj bc gospodarica Azije.
In Japonska se pri tem ne zmeni za nobene mednarodne pogodbe ter je v tem popolnoma enaka Hitlerju in Mussoliniju.
Anglija je danes prepričana, da le Zedinjene države, Anglija in Rusija morejo ukrotiti Japonsko. Ker pomeni taka ukrotitev smrt za Japonce, se bo Japonska borila do skrajne žilavosti za obstanek.
Važna sprememba
Vsi oni, ki plačujete mesečno račune za plin, ste pro-šeni, da upoštevate sledeče: Dosedaj je bila navada, da vie račune za plin plačali vsak mesec 10. dan v mesecu. A ko je bila sobota, .nedelja ali praznik na 10. dan, tedaj ste račune plačali dan pozneje, da niste zgubili odstotkov. Plinska družba je pa sedaj spremenila čas pobiranja plinskih računov. Od septembra naprej bo zadnji dan za plačanje računov do ,9. dne v mesecu. Ako pride deveti dan na soboto, nedeljo ali praznik, tedaj je zadnji dan — dan pozneje. To je važno za vse, ki plačujejo plinske račune. Ako boste v septembru plačali 10. dne svoj račun, boste morali plačati tudi odstotke. V našem uradu bomo pobirali račune za plin do 9. septembra, do 6. ure zvečer, a če plačate pozneje, boste prisiljeni plačati odstotke. To je odredba kompanije. Povejte tudi svojim prijateljem o tej važni spremembi. Ljudje si bodo prihranili stotine dolarjev, ako ta opomin upoštevajo.
—-o-
Poroka
V	soboto 4. septembra se v cerkvi sv. Lovrenca poročita Mr. Jim Gospodarič, 14928 Sylvia Ave. in Miss Jane Magdalene, 10713 Prince Ave. Mlademu paru želimo obilo sreče in zadovoljstva v novem stanu!
Pozdravi iz Kanade
Iz Sudbury, Kanada, pošiljajo pozdrave Mr. in Mrs. Anton Spendal in sin Tony, Mrs. Mary Novak in sin Frank. Pišejo, da so tam tako velike ribe, da jih ne bodo mogli pripeljati v Cleveland. No j a, saj verjamemo. Slavnostni banket
V	nedeljo večer se vrši slavnostni banket podružnice št. 25 SŽZ v Grdinovi dvorani. Pre-skrbite si vstopnice še danes. Banket se vrši v počast zmage podružnice v zadnji kampanji.
* V Wyomingu so farmarji zadnja dva meseca pobili 500 ka-jotov. Država plača $3.00 nagrade za vsakega.
Ogrinova davčna postava je neustavna
Elyria, Ohio, 2. septembra. Okrajni sodnik Guy Findley v tem mestu je včeraj izjavil in razsodil, da je Ogrinova davčna postava neustavna. Kot znano je to postavo uveljavil naš rojak, državni poslanec Mr. Joseph Ogrin. Glasom te postave se povrnejo davkoplačevalcem v državi Ohio, ki so od leta 1930 pa do danes zaostali z davki in jim je hila naložena kazen, vse vplača-tie kazni. Mnogi okrajni avdi-torji so že na račun te postave izplačali davkoplačevalcem toza-levne svote. Sodnik Findley je razsodil, da se okrajni avditor-ji ne smejo držati te postave in da morajo pozabiti na njo, kot da je sploh nikdar ne bi imeli. Tožba preti omenjeni postavi je bila vložena tudi v več drugih okrajih države Ohio, toda do razsodbe še nikjer prišlo ni, raz-ven v Elyriji. Tožbe proti Ogri-novi postavi vlagajo večinoma ljudj^-bogatinj in deloma tudi politični magnati ,ki se bojijo, c'a bodo zgubili precej denarja iz javnih blagajn in ne bodo mogli trositi ljudski denar po mili volji. Seveda, z razsodbo v Elyriji zadeva ni končana, ker bo šla tožba na apelatno sodnijo in v skrajnem slučaju na najvišjo sodnijo.
-o-
Podružnica št. 14 SŽZ
članice podružnice št. 14 SŽZ so vabljene, da pridejo nocoj večer na kegljišče pri Antonu Škufca, 22050 Lake Shore bule-vard. Mogoče se bodo organizirale za kegljanje ali balincanje.
Zaroka
Mr. in Mrs. Martin Kočnik, 147211 Sylvia Ave. naznanjata zaroko svoje hčere Caroline z Mr. Ralph Kraus.
Prenovljeno kegljišče
Jos. Pozelnik, lastnik Clair-Doan kegljišča na 10322 St. Clair Ave. sporoča, da je preuredil vse kegljišče in da so se že začele organizirati kegljaške lige.
Seja "čričkov"
Starši "čričkov" imajo sejo nocoj, v petek večer, ob 7:30 v šoli. Ker je seja važna radi koncerta, ki se vrši novembra meseca, so starši prošeni, da prav gotovo pridejo. — Tajnik
2
AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 3D, 1937
"AMERIŠKA DOMOVINA"
* MERIC AN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
«17 St Clair Avenue	Cleveland, Ohio
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Ztk Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.SO. Za Cleveland, po razna&alclh: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna številka, 3 cents.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. 0.8. and Canada, $3.00 for 8 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 0 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 0 months.
European subscription, $8.00 per year.	Single copies, 3 cents.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRO, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 5th, 1808, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under Che Act of March 3d, 1878.
No. 207, Fri., Sept. 3, 1937
Brazilija, Nemčija in Zedinjene države
Pred kratkim ste čitali med dnevnimi novicami, da je republika Brazilja naprosila vlado Zedinjenih držav, da ji posodi za nekaj let nekaj starih ameriških ladij, katere Amerika več ne rabi. Brazilija bi te ameriške bojne ladje rabila za vežbanje pomorščakov, ker hoče razširiti svojo vojno mornarico, ki je danes neznatna..
Vlada Zedinjenih držav je bila pripravljena sosednji republik prepustiti dotične bojne ladje, toda oglasila se je republika Argentina, ki je protestirala, češ, da bi na ta način Zedinjene države podpirale Brazilijo v škodo drugih repu" blik v Jiilžni Ameriki. Toda vsa zadeva ima še drugo ozadje.
Brazilija se boji, da vidijo nekatere velesile, katerih države so precej industrializirane in ki imajo preveč prebivalstva in ki so lačne tuje zemlje, da lahko dobijo v Braziliji dober kos izvrstnega kruha za svoje državljane, poleg tega pa tudi za kolonizacijo. Brazilija nima skoro nobene obrambe, toda je ogromna država, bogata, slabo naseljena. Velesile, ki zro s poželjivim očesom po Brazilji, so: Italija, Japonska in Nemčija.
Nemčija je s posebno trgovsko pogodbo, narejeno leta 1935, potisnila Zedinjene države vstran. Danes je Nemčija najboljša odjemalka v Braziliji. Tozadevno je nemška vlada ponudila Braziliji $35,000,000 svojega zamrznjenega de" narja v državni banki. V zameno za to bi Nemčija dobivala dober material iz Brazilije, kateri bi bile roke zavezane Obenem je začela Nemčija pošiljati v Brazilijo trgovinske in izobraževalne komisije, ki naj učvrstijo dobro voljo med Nemčijo in Brazilijo, obenem pa nagrabijo kolikor mogoče brazilskega bogastva.
Ni dolgo tega, ko je dospel v Brazilijo nov nemški poslanik, Herr Ritter. Ta je predlagal brazilski vladi, da Nemčija nakupi ogromne zaloge brazilskih surovin, katere bi imela Nemčija v svojih skladiščih za slučaj vojne.
Je pa še druga zgodba pri vsem tem. Ako Franco, Mussolini in Hitler zmagajo v Španiji, tedaj je skoro1 gotovo, da zna fašizem zavladati po skoro vsej latinski Južni Ameriki. Nadutežje Berlina in Rima bo izpodrinilo sijajno špansko trgovino v Južhi Ameriki. V Braziliji na primer imajo fašisti ali zelenosrajčniki, že precejšno moč in veljavo.
Brazilija je dobila strah in sklenila nekaj storiti v svoje varstvo. Brazilija ima danes starinsko bojno mornarico, 24 bojnih ladij, ki pa ne spadajo na morje pač pa v muzej. V gradnji ima dve novi križarki, devet torpednih rušilcev, osem submarinov, dva tankerja in šest rušilcev min. Ko bodo te ladje gotove, tedaj bo brazilska mornarica istovredna z argentinsko. Kar se pa tiče brazilskega zračnega bro-dovja, je isto brez pomena. Argentina na primer ima petkrat več bojnih letal kot pa Brazilija.
Amerika ni nič kaj lepo gledala napredovanje Nemcev v Braziliji. Šla je torej na demokratski način na roke Braziliji. Nemška trgovina je zadnje čase močno zginila iz Brazilije. Medtem je pa Amerika posodila Braziliji $60,000,000 v zlatu, da je Brazilija stabilizirala svojo valuto, ki je precej nestalna. V zameno so Zedinjene države dobile dragocene trgovske pogodbe, kfi so vse v škodo bodoči neihški trgovini. To je napotilo, da je brazilska vlada v avgustu mesecu prekrižala nemško kupčijo, glasom katere bi Nemčija dobila iz Brazilije 100,000 vreč kave.
Nemčija je protestirala, toda protesti so bili zagnani v koš, ko se je dognalo, da je nemška vlada nakupila kavo v Braziliji, toda ne za svoje.potrebe, pač pa' da jo prodaja zlasti v balkanske države s precejšnjim dobičkom. Pogodba je postala s tem neveljavna.
Gospod Hitler, ki je moral opustiti idejo po afriških kolonijah radi silnega nasprotovanja od strani Francozov, se je začel obračati v Južno Ameriko. Toda videti je, da je tu na straži Stric Sam, ki bo znal gospoda Hitlerja temeljito potegniti za nos. In republike Južne Amerike mu gredo na roke.
Bojno stanje v Španiji je bilo clo padca Santandra v ravnovesju. S padcem tega mesta se je pa tehtnica obrnila odločno na stran nacionalistov. Zdaj ni več vprašanja, da Franco ne bi zmagal. To mencla vedo tudi ameriški socialisti, ki zdaj nabirajo mi-lodare, da se nakupi ambulance za španske boljševike. Zdaj ni več vprašanja pušk in strel jiva, ampak samo vprašanje ambulanc.
Zgodovina S. N. Doma v Maple Heights, 0.
Piše Anton Perušek
Ker sem se že večkrat prepričal, da je še dosti rojakov v, Clevelandu in okolici, kakor tudi po drugih naselbinah, ki še vedno ne vedo, kje se naša naselbina nahaja, nekateri nas imajo za Newburčane, drugi za Bedfordčane itd., zato sem se namenil, da predno pišem zgodovino Slovenskega narodnega doma, bom opisal tudi naše mesto in naselbino.
Maple Heights je predmestje Clevelanda, ter je samostojno mesto, ki šteje okrog 6,500 prebivalcev. Cela površina mesta je okrog pet kvadratnih milj, ki meji na severu na Garfield Heights in Cleveland, na zahodu tudi na Garfield Heights, na jugu na Bedford in na vzhodu na North Randall. Do cleve-landskega javnega križišča (Public Square) je 9 milj. Glavne ceste, ki peljejo skozi Maple Heights so Broadway Ave., Lee Rd., Turney Rd. gre skozi za-padno stran, ter Warrensville Center Rd. skozi vzhodno stran. Prebivalstvo Maple Heights je večina češke narodnosti, tako tudi župan, John J. Pekarek. Za Čehi pridejo Nemci in šele na tretjem mestu smo Slovenci.
Kolikor mi je znano, je sedaj v Maple Heights 61 slovenskih družin, ki večina žive v lastnih domovih (vsaj upamo, da bodo ' enkrat naši). Prvi slovenski naseljenci so prišli tukaj ravno pred 25 leti. Prvi je bil Martin Potisek, ki je pred kratkim preminul, ostala družina pa je še vedno tu. Teden dni pozneje je že prišel drugi naseljenec in sicer John Fortuna s svojo družino. Njemu je tudi med tem časom umrla žena, toda on in ostala družina pa se prav dobro počutijo v Maple Heights, Popotnik, kot mu pravimo po domače, je še danes zelo vesele narave, je takoj pripravljen eno zapeti, posebno tisto: "Popotnik pride črez goro." Prav rad se tudi spominja kako je včasih luštno b'lo v Maple Heights. Pripoveduje, da so na-kosili trave, jo posušili in spravili v kopice, ob večerih so se zbrali in prinesli pijače, potem pa so ležali v senu in peli vso noč-
Tretji naseljenec je bil Anton Prosen, ki je tudi že umrl. Za njim so prišli Louis Lipo-glavšek in družina, tudi on je že umrl, družina pa je še vedno tu. Zatem sta kmalu prišla Ignac Novak in česnikova družina, ki je sedaj v Collinwoodu, Ignac Novak in žena pa sta oba že umrla. Kako ko se potem naseljevali mi ni znano, bi bilo tudi preobširno vse to pisati. Naseljevanje pa se je zelo pomnožilo po vojni, posebno iz New-burga je prišlo precej družin, in ker so v Newburgu ravno dogradili Narodni dom, so rojaki tudi v Maple Heights začeli misliti o tem, da bi potrebovali nekaj, kamor bi se shajali.
Sedaj pa poglejmo zapisnike kje in kdaj se je ideja za Slovenski narodni dom začela, kdo je začel in vodil idejo do končnega uspeha.
Zapisnik seje dne 17. januarja 1926.
Na seji društva Dom št. 25
SDZ je bila sprožena ideja, da bi se začelo delovati za narodni dom v naši naselbini Maple Heights. In potem je šel rojak Režin takoj na delo in je začel pobirati prostovoljne prispevke.
Nekoliko časa potem se nam je zdelo potrebno, da se skliče vsa naselbina na sestanek in se jih vpraša, ali je naselbina za to idejo ali ne. Nato se je vršila seja 17. januarja 1926. Najprvo je predlagano in sprejeto, da se izvoli potrebni odbor in so izvoljeni sledeči: Predsednik Anton Pelko, tajnik Andrej Režin, blagajnik Vincent Zim-šek, zapisnikar Frank Vrček, nadzorniki: Frank Legan, Luka Gorjup in Louis Kastelic. Nato predsednik vpraša navzoče, ali gremo s tem načrtom takoj naprej kot je bilo poročano ali ne. Debatiralo se je precej časa in dosti nasvetov in predlogov je bilo slišati, nakar seja potrdi z večino, da le vsi na delo za S. N. Dom.
Nadalje se ukrepa, kako pa kdaj bi imeli seje. V. Zimšek predlaga, da vsake tri mesece, če pa je potrebno pa večkrat; predlog sprejet. Potem se vpraša navzoče, če se da izvoljenemu odboru polno moč da skrbi za veselice, piknike in koncerte, ter vse, kar se tiče za korist S. N. Doma; odboru se da polno moč.
Tajnik A. Režin prečita imena vseh darovalcev; poročilo se vzame na znanje in se zahvalijo Režinu in darovalcem za njih požrtvovalnost, le tako naprej.
Predlagano in sprejeto je, da se gre kolektat vsake tri mesece. Izvoljena sta Mike Femec in Joe Zabukovec, kar se tiče pa za piknik kolektati, sta izvoljena Louis Lipoglavšek in Anton Prosen.
Seje se vršijo vsake tri mesece pri John Breznikarju.
Zaključek seje.
Idejo za narodni dom je sprožil Anton Pelko, ki je bil takrat še "ledik in frej," sedaj stanuje v Newburgu in je že trikrat ata, toda še vedno zaveden Slovenec, vsa čast mU. Režin pa mi je povedal, da je takrat na seji društva Dom nakolektal 35 ! centov. Well, začetek je pa le bil.
Dasi je bilo na prvi seji skle-I njeno, da se vršijo seje vsake tri mesece, pa je razvidno iz zapisnika, da je bila 25. januarja žc druga seja, kjer se je ukrepalo radi koncerta, ki bi ga priredilo pevsko društvo Zvon v korist narodnega doma. Ker pa je bil čas prekratek, se je odložilo koncert za prihodnji mesec. 20. februarja je bila zopet izvan-redna seja, ki je ukrenila vse potrebno za koncert, ki se je vršil 25. februarja 1926 v Maple Heights javni šoli.
Na seji 21. marca 1926 je bilo sklenjeno, da se kupi rabljen klavir, ki se ga bo izžrebalo na pikniku. Meseca junija je bilo sklenjeno, da se seje vr-| šijo vsak drugi mesec, da se več | koristnega stori za . narodni j dom. Na seji 15. avgusta je bil sprejet predlog, da se priredi vinska trgatev 17. oktobra. Ko-lektorji poročajo, da je dosti navdušenja in prispevkov za narodni dom. Novembra 27. se je vršila veselica v korist doma pri V. Zimšku.
23. januarja 1927 je bila letna seja, odboru se da zaupnica, debatira se že radi stavbišča (lotov), kje bi kupili, toda se sklene, da se še počaka. Predlagano in sprejeto je bilo, da se priredi ena veselica februarja, en koncert spomladi in en piknik poleti. Veselica se je vršila 26. februarja pri Režinu. Sklenjeno je bilo, da se bo na veselici serviral gulaž, ki ga bo skuhal Andy Hočevar. Kako ga je kuhal oziroma pekel, ne bom pisal, ker takrat nisem bil zraven, slišal pa sem že večkrat od tistega gulaža.
Za leto 1927 je bil izvoljen sjedeči odbor: Predsednik Anton Pelko, podpredsednik Louis Boštnar, tajnik Andrew Režin, blagajnik Vincent Zimšek, zapisnikar Frank Vrček, nadzorniki : Louis Boštnar, Frank Legan in Louis Kastelic. Dalje je bilo tudi sklenjeno, da se seje' vršijo vsaki mesec.
Na letni seji januarja 1928 je poročal Joe Plute, daje preskr-bel charter da se inkorporira družbo pod imenom Slovenski Narodni Dom v Maple Heights, O., delnice se prodajajo po $10. Za leto 1928 je bil izvoljen odbor kot sledi: Predsednik V. Zimšek, podpredsednik, A. Go-renc, tajnik A. Režin, blagajnik Frank Legan, zapisnikar Frank Vrček, nadborni odbor: M. Martinšek, Louis Kastelic in A. Steržaj.
Na seji 20. maja 1928 poroča odbor, ki je imel preskrbeti zemljišče, da imajo par zelo pripravnih prostorov, ker pa je na seji mala udeležba, se sklene, da se skliče izvanredna seja 22. maja, in na tej seji se je sklenilo, da se kupi lote, na katerih se sedaj gradi narodni dom.
Za leto 1929 je bil ponovno izvoljen ves stari odbor. Na tej seji so bila čitana in sprejeta pravila družbe Slovenskega narodnega doma.
Uradniki za leto 1930 so: Predsednik V. Zimšek, podpredsednik A. Gorenc, tajnik A. Režin, blagajnik F. Legan, zapisnikar L. Simončič, nadzorniki: M. Martinšek, L. Vrček in L. Kastelic.
Za leto 1931 so isti uradniki kot leta 1930, samo tajnik in podpredsednik zamenjata urade, tako da je A. Gorenc tajnik, A. Režin pa podpredsednik. Na seji 16. maja 1931 je bila prvič sprožena ideja, kako bi se začelo graditi narodni dom. V zapisniku je točka 7, ki se glasi: "Tajnik predlaga, da bi se nekoliko informirali, kako bi se delal narodni dom in koliko bi stil, da bi približno nekoliko vedeli, predno bi se dom delal. V ta odbor so bili izvoljeni sledeči: Vincent Zimšek, Andrej Režin in Louis Kastelic, in ti možje se bodo nekoliko informirali in na prihodnji seji poročali." Na prihodnji seji ni imel ta odbor še ničesar za poročati, da pa je bil ta odbor aktiven je razvidno iz zapisnikov, saj so čelo v Farrell, Pa., pisali za informacije.
Na delniški seji dne 24. januarja 1932 je bil sprejet predlog, da se izvoli stavbinski odbor iz bodočega direktorija in ta odbor ima nalogo pregledati več narodnih domov, in kateri bi se jim videl najbolj pripraven, po tistem bi dali izdelati načrt. Iz tega načrta bi se tudi zvedelo oeno koliko bi dom stal. Nato bi se sklicalo izvanredno delniško sejo, na tej seji bi se delničarjem povedalo kakšen načrt
je narejen za zgradbo doma in koliko bi približno dom stal. Na isti seji je bil ponovno izvoljen ves stari odbor. Mrs. Ani Fortuna se naroči, da bi ustanovila ženski odsek narodnega doma. Ona prevzame to nalogo, toda prosi tajnika, da bi ji pomagal. Meseca februarja že poroča tajnik, da je ženski odsek ustanovljen in da se je vpisalo 14 žensk. V tem letuje bilo predloženih več načrtov za stavbo, toda ni bil noben sprejet, zato se je vse odložilo na delniško sejo.
Na delniški seji 15. januarja 1933 pa je bilo sklenjeno, da se z graditvijo še počaka vsled depresije. Uradniki za leto 1933 so: Predsednik V. Zimšek, podpredsednik A. Režin, tajnik A. Gorenc, blagajnik F. Legan, zapisnikar L. Simončič, nadzorniki : M. Martišek, L. Kastelic in A. Perušek. Meseca marca istega leta je bila direktoriju stavljena ponudba, da se kupi tisto poslopje na Broadway in Stanley. Ker pa je ravno takrat ves denar zamrznil, se to ni moglo storiti.
Za leto 1934 je bil ponovno izvoljen ves stari odbor. V tem letu se ni nič posebnega ukrepalo, razen, da se je prirejalo veselice in piknike.
Na delniški seji 27. januarja
1935	je bil sprejet sledeči predlog: "Bodočemu direktoriju se naroči, da v bližnji bodočnosti dobi načrt za dom, ko ima di-rektorij načrt gotov, se skliče izvanredno delniško sejo in se delničarjem razloži, pod kakšnimi pogoji bi se najlažje prišlo do doma." Za leto 1935 je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik V. Zimšek, podpredsednik M.' Plute, tajnik F. Filips, blagajnik L. Simončič, zapisnikar A. Perušek, nadzorni odbor: M. Martinček, L. Kastelic in A. Režin. Na seji 15. junija je poročal L. Kastelic, da se je ustanovil balincarskj klub, ki bo tudi deloval v korist doma. V tem letu je bilo 12 rednih, 4 izvanredne direktorske seje in ena izvanredna delniška seja, in na vseh teh sejah se je ukrepalo, da se postavi narodni dom. Predloženi so bili 4 različni načrti, toda se ni moglo priti do definitivnega zaključka in zopet ni bilo nič.
Delniška seja 26. januarja
1936	je zopet razmotrivala glede stavbe in ni prišlo do nikake-ga zaključka, zato je bil sprejet predlog, da se počaka še eno leto z graditvijo. Uradniki so bili izvoljeni vsi stari, razen enega nadzornika, novi nadzornik je Albert Vrček. Na seji 7. junija je tajnik poročal, da je tisto poslopje na Broadway zopet na prodaj. Debatiralo se je veliko o tem, sklicane so bile 3 izvanredne direktorske seje in izvanredna delniška seja, ki je nakup poslopja odobrila, potem pa so lastniki poslopja ceno zvišali kar dvakrat in je bil ves trud zaman.
Na letni delniški seji 24. januarja t. 1. pa je bilo sklenjeno^ da. se da bodočemu direktoriju polno moč, da nekaj ukrene, da se čim prej pride do narodne stavbe. Na isti seji so bili izvoljeni sledeči uradniki: Predsednik V. Zimšek, podpredsednik A. Režin, tajnik F. Filips, blagajnik L. Vrček, zapisnikar A. Perušek, nadzorni odbor M. Martišek, A. Vrček in L. Kastelic. Marca meseca se še enkrat poskusi, če bi se moglo kupiti tisto poslopje na Broadway. Aprila poroča tajnik, da s kup-
čijo ne bo nič, ker se lastniki poslopja ne morejo zediniti ali bi prodali ali ne.
Končno je bilo na seji 3. julija sklenjeno, da se začne graditi nova stavba, da bomo vsaj nekaj imeli, kjer se bomo shajali. Kaj in kje se gradi, je bilo že poročano, ob priliki pa pridite sami pogledat.
To je opis samo bolj pomembnih dogodkov v zgodovini našega narodnega doma. Ako pa bi hotel opisati vse veselice, piknike, vinske trgatve in druge prireditve, bi lahko napisal še cele strani, saj ga skoraj ni zapisnika, da ne bi bilo omenjene ene ali druge prireditve ali ko-lektanja.
Značilno je tudi to, da ima Louis Kastelic urad nadzornika skozi vso dobo narodnega doma, to je 12 let. Deset let pa sta neprestano uradnika V. Zimšek, kot predsednik, in M. Martinšek kot nadzornik.
To, kar bom sedaj napisal, nisem mislil pisati, ker pa je že bilo par vprašanj, katera stranka da gradi narodni dom, je odgovor, nobena stranka, pač pa Slovenci gradimo stavbo, ki bo na razpolago vsem, ki se je bodo hoteli poslužiti, ne oziraje se/na nobeno stranko. Prečital sem vse zapisnike zadnjih 12 let, pa nisem opazil niti enega strankarskega predloga v njih, in tako, upamo, da bo šlo tudi za naprej.	/
Ameriški marini ae na ladjah zabavajo s tem, da vpti-zorjajo razne predstave. Tako vidimo tukaj, kako marin pomaga tovarišu pri toaleti, ko bo nastopil v ženski vlogi.
te verjamete ai' pa «e
Nekoč je Trockija in ZinoV-jeva, poznana ruska boljševi-ka, zanesla pot v oddaljeno rusko vas. Kopica otrok je tekla za njima in vsi vprek so vpili: "Mi vaju pa poznamo, o ja' mi vaju pa poznamo!"
"Vidiš," je rekel Trocki svojemu tovarišu, "celo v taki zapuščeni vasici naju poznajo-Resnično, revolucija nas je p0' vsod proslavila."
Otroci so kar naprej vpi'1' "Mi vaju pa dobro poznamo-Boljševikoma se je tako dopad' lo to priznanje, da se je Trocki ustavil in razmetal med'otrok® pest drobiža, rekoč: "No, c° naju tako dobro poznate, P'1 povejte, kdo sva midva."
Otroci so se zapodili za ' narjem, potem pa stekli P100 in vpili: "Kaj bi vaju ne P°* znali, dva j uda sta, dva juda-
VABILO NA VELIKO OLIMPU ADO S. D. Z.
na Pintarievi farmi
E. 260th ST. MED ST. CLAIR AVE. IN LAKE SHORE
BOULEVARD
1 zy2 milj dolge dirke se prično ob IG. uri dopoldne izpred gl. uradt S. D. Z. Splošne maratonske dirke se pricno ob
pol eni uri pc poldne na veseličnih prostorih. Za ples }S}d 1	t f	lil*	al izvrstna Jankovič godba. Pripravljeno vsega v izobilju-
dne o. septembra, na delavski praznik w**vabi priiateii*inznance ter
S. D. Z.
MLADINSKA LIGA.
AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 3D, 1937 81 *
HB
KRIŽEM PO JUTROVEM
Po ritmik«
UTlrnikn K. Mar*
Halef pa je vneto nadaljeval: ,
"Vidiš, gospod, Halef ve čisto natančno, kaj sme ziniti! Pa ti si kakor gomoljika, čisto tak si! Gomoljika je redek užitek, drago jo plačajo, pa skriva se v zeml j i, ljudje bi naj ne govorili 0 ttjej. In tako se skrivaš tudi t'- Atnpak dobro te poznam in ker spet sije prijaznost s tvoje'-
obraza, je tudi moje srce ve-SeIo in lahko. Allah pošilja oblake in Allah pošilja tudi sonce, človek pa mora vzeti, kar Allah pošilja!"
Seveda je sijala prijaznost z m°jega obraza. Bi le rad vedel, kako se naj ne smejim, če me k^o tako duhovito primerja z Komoljiko. Smejal sem se in Halef se je tudi smejal. In tako Se Je vsikdar končalo, če sem se kedaj razjezil nad njim.
Jezdili smo dalje. Dobri handžija Ibarek me je gledal z Vfilikimi očmi in jezdil spoštlji-v° korak za menoj. Moji ugo-v°ri ga niso izpreobrnili, prepričan je bil, da sem najmanj Svetovno čudo.
Gozda je zmanjkalo, jezdili smo p0 ravni ledini, konji so izdatno segli v daljavo. Nekaj Casa smo molčali. Dolgo pa j^ndžija ni vzdržal. To in ono Jese imel na jeziku.
"Effendi," je začel, "kaj pra-vi®» ali se bom še nocoj lahko vrnil?"
"Ne verjamem." "Zakaj ne?"
"Saj bi vendar rad dobil na-ZaJ svoj denar, kajne?" "Seveda!"
"Počakati boš moral, da ga ^idemo,!"
"Da ga najdemo? Ali ne veš, je moj denar?"
"Vem. Tatovi ga imajo."
"No torej!"
"Ampak tiste tatove moramo Prej Poiskati, potem jim šele ahko vzamemo denar."
"Poiskati? Saj vendar veš, kje so skriti!"
'|Žal ne."
"Halef je pravil, da veš!"
"Ne daj si prav nič več na-tvesti od tega človeka! Navado ltna> da prav široko zine."
"Pa si dejal, da so šli v Stru-ftiico!"
"Seveda so šli. In v Strumici 150 se tudi skrili. Druga pa nič lle vem. Poiskati jih šele morajo."
"Vprašali bomo za njimi." Zaman bi popraševali. Go-0 nihče ne ve za nje."
"^ai! Ne bomo jih našli!"
"Morebiti pa le. Mislim, da
tov,

lim že na sledu. Na sledu? Kje pa si našel
da
^ad je svoj čas stal na ti-
°vo sled? Tule na tleh?" ^°bri mož je čul od Halefa, n žiam sledove brati. Pa je ^da mislil, da govorim o sle-' ki se vidi na zemlji. ^°kazal sem na svoje čelo. sl. '^dle je tista sled, ki jo mi-
J- Poznaš Strumico?" , Kako bi je ne poznal. Saj k°maj nekaj ur oddaljena od ^ vasi."
hribi blizu mesta?" hrij^0 Za mestom ^ vis°k
Jn na njem je razvalina?" «Hel kup razvalin
'ad Je £ .^hribu?" (Da."
3do ga je postavil?"
e ne ve. Bulgari pravijo, nekoč vladali tod in eden v tj knezov da je stoloval vfa! em gradu. Pa so prišli so-zavzeli mesto in grad
drUg.ni Mislijo, da so bili Turki, C»tki»Pa Pravijo, da so bili
"No
vSeeno' nam ^ lahko končno
Se d*'"' Nas briga sedanjost.
°lsto lahko
priti k razvalinam?' se pride."
Ni prepovedano?"
"Ne. Vsak sme obiskati razvaline. Pa le malokdo jih obišče."
"Zakaj?"
"Duhovi strašijo v razvalinah."
"Res? Tiste duhove bi si rad natančneje pogledal."
"Effendi, si ob pamet?"
"Prav nič. Že dolgo sem si želel, da bi videl duhove, ki strašijo. Vesel bi bil, če bi se mi želja.izpolnila."
"Effendi, pusti duhove pri miru!"
"Kaj šej Vsaj poskusil bom."
"Pomisli, da po dnevi duhov ne vidiš!"
"Saj ne pojdem po dnevi k razvalinam."
"O Allah! Ponoči?"
"Najbrž."
"Ne boš se več vrnil!"
"Kdo mi bo branil?"
"Duhovi te bodo ubili!"
"Bi le rad vedel, kako bodo to naredili!"
"Ne šali se, effendi! Duhovi žal ne vprašajo, ali znaš meriti in tehtati sonce, mesec in zvezde. Tudi ne vprašajo, ali si znan s cesarji in kralji ali pa morebiti celo s padišahom. In ali si z njim jedel iz ene sklede! Vobče nič ne vprašajo. Enostavno te zgrabijo za vrat in ti zavijejo glavo v tilnik."
"Oho!"
"Da da.!" je resno pokimal.
Smejali smo se mu. Užaljen je bil.
"Le nič se ne smejte! Tudi tisti so se smejali—pa so jih našli drugi dan z obrazom v tilniku!"
"Se je že kedaj zgodilo, da so duhovi "komu vrat zavili?"
"Že večkrat!"
"V razvalinah?"
"Da."
"Kedaj?"
"Pred leti nekoč."
"In tiste ljudi so našli v razvalinah z zaviti vratovi?"
"Da."
"So še živeli?"
"Kako moreš to čudno vprašati? Komur duhpvi zavijejo obraz v tilnik, temu je vendar vrat zlomljen, tak ne živi več! Mrtev je,!"
"A tako! Dejal si, da so našli v razvalinah ljudi, ne pa mrtve. Kdo pa so bili tisti ljudje?"
"Nihče jih ni poznal, sami tujci so bili. Le enkrat je bil eden iz Strumice. Nov kawwas je prišel na službo v mesto. Pravil je, da ne veruje v duhove. D j al si je nož in pištolo za pas pa šel k razvalinam."
"Po noči?"
"Da. In drugo jutro so ga našli prav kakor vse druge pred njim. Njegov obraz je bil zasi-nel in jezik mu je visel iz ust."
"Koliko časa je temu?"
"Ne čisto dve leti."
"Tako pravijo menda ljudje. Si pa tudi sam že kedaj videl takega nesrečneža?"
"Tistega kawwasa sem videl."
"Ko je še živel?"
"Ko je še živel, pa tudi mrtvega sem videl. In to sem ti mislil povedati."
"Zelo hvaležen sem ti! Popiši mi ga, kak je bil!"
"Strašen je bil!"
"Druga nič nisi videl?"
"Ne. V star kuftan je bil zavit, ko so ga prinesli s hriba. Zgodaj sem tisto jutro jezdil v mesto in ravno prav sem prišel-, da sem ga videl. Tobačna semena sem šel kupovat."
"Rad bi posebej vedel, kak je bil vrat."
"Strašen!"
"Strašen! Popiši mi ga, kak je bil,! So bile rane na vratu?"
"Ne. Pa čisto dobro se je videlo, da so ga duhovi zgrabili s svojimi strašnimi kremplji."
(Dalje prihodnjič)
Tem potom naznanjam tistim članom, ki so naročili suknjiče, pa še niso prišli ponje, da se zglasijo pri tajniku. Nadalje naznanjam tistim članom, ki še niso naročili suknjičev, pa iste žele naročiti, naj se zglasijo pri tajniku ali pa pri Antonu Ogri-nu še ta teden.
Zadnjo nedeljo smo bili v Lorainu na pikniku Lorainske-ga kluba. Boy, ali so nas gledala lorainska dekleta. Ena me je celo vprašala, Že gremo v Španijo, ko imamo vsi nove uniforme. Boj za nagrade je bil jako vroč, pa tudi okrog bare je bilo precej vroče. Skratka, bilo je prav prijetno in zabavno, tako, da se nismo mogli odpraviti domov, dokler ni bila tema.
V nedeljo 5. septembra imamo zopet svojo strelsko vajo. Ne pozabite priti. Izid zadnjih vaj je sledeč:
Susej J...........	.... 19
Dolenc S.........	.... 18
Ravnikar A.....	.... 12
Penosa V.........	.... 20
Ray ..................	.... 15
Big Tony..........	.... 20
Antonin P.......	.... 20
Penoša L.........	.... 16
Novak J...........	.... 21
Ferkol L...........	.... 18
Urankar A.......	.... 13
Malovašič S.....	.... 19
Novak A.........	.... 20
Stampfel F.......	.._ 12
Seitz F.............	.... 19
Lukeš L...........	.... 9
Antonin A.......	.... 18
Bozich A.........	....18
Ruzet F...........	.... 19
Fat ..................	.. 9
	.. 8
Tony ................	... 22
Kramer F.........	... 15
A. Bozich, tajnik.
Na Jezerskem je umrla bolnišnici odrezati palec in ka-
Marija Šenk, roj. Vole, vdova po veleposestniku Juriju Senku, dolgoletna gospodinja pri "Ma-keku." številni letoviščarji in turisti, ki so se v teh letih ustavljali pri Makeku pod Kočno, se bodo spomnili vešče in postrež-ljive žene, ki jih je vsakokrat z veseljem sprejela pod Make-kov krov in jim bila skrbljiva Marta.
—V Ljubljani je umrla v 84 letu svoje starosti Antonija Pe-stotnik. Pokojna je bila vrla krščanska žena in skrbna mati,
—V Trzinu je v 75. letu starosti umrla Katarina Kmetič posestnica.
—Nevarno je zaspati na vozu. Ko se je peljal 35-letni prekupčevalec Janez Turk iz Trna-ve pri Gomilškigm na vozu, je med vožnjo zaspal in padel z voza. Kolo mu je šlo čez levico in mu jo tako zmečkalo, da sc
zalec.
—Smrt starega rudniškega upokojenca. Po kratki bolezni je umrl v starosti 80 let rudniški delavec Jurij Slanšek. Pri rudniku je delal 26 let in je bil pred 10 leti upokojen. Prej je delal pri cementarni na Zidanem mostu. Pokojni Slanšek je bil eden izmed onih starih, odkritih delavskih korenin, ki ostanejo vedno v svojem prepričanju dosledne in ki so tudi vzor delavske vzajemnosti. Zaradi tega je bil zelo priljubljen.
—Utonil je v Savi. Pekovski pomočnik Ivan Kaplan iz M o si je našel na obrežju Save pri Tomačevem sveženj obleke, ki je očitno pripadala nekemu kopalcu. Obleka je bila na mestu tudi še zvečer, kar je zbudile domnevo, da se je pripetila nesreča. Pobral je obleko in jo Ddnesel v barako, kjer prodaja
cijo, glasečo se na ime Franc Puc, nameščenec mestne elektrarne iz Ljubljane. Kaplan je obleko nesel kasneje na stražnico v Mostah, odkoder so obvestili domače in izvedeli, da je Puc šfel popoldne res na Savo, odkoder pa se ni vrnil. Nesreč' než je postal žrtev Save.
—Strela je ubila 245 ovc. Nad Kalinovikom pri Sarajevu je divjalo silno neurje, med katerim je strahovito treskalo. Strela je udarila v čredo ovc Nikole in Mate Kuzmana in jih ubila 245. Pastirica Ivka Ku-zmanova je bila hudo ranjena.
—V Ljubljani je umrla Helena Peterca.
mu morali pozneje v celjski kruh, in našel v obleki legitima-
DNEVNE VESTI
Indijanci tožijo rudarsko družbo za milijone
Washington, 2. septembra. Odvetniki tu naznanjajo, da je bila v Cincinnatiju vložena tožba od strani Quapaw Indijancev v Oklahomi, ki tožijo Picher-Eagle Lead družbo za $17,000,-000 odškodnine. Obtožnica pravi, da omenjena družba pridobiva na indijanskem ozemlju cink, svinec in druge rudnine, ne da bi sploh kdaj plačala Indijancem kako odškodnino. Jndijanci imajo pogodbo, podpisano od vlade, ki pravi, da mora omenjena družba plačati Indijancem 10 odstotkov dobička, toda Indijanci v resnici niso nikdar ničesar dobili.
--o-
Nova postava
Te dni je stopila v veljavo nova postava, ki je koristna za tiste, ki prepozno plačajo davke. Stara postava pravi, da kadar se zapro blagajniške knjige, da se takoj naloži kazen na zamujene davke. Nova postava pa pravi, da kdor plača 30 dni po zaključku knjig, se mu odpiše 75 odstotkov kazni, kdor plača 60 dni po zaključku knjig, se odpiše 50 odstotkov kazni, in 90 dni po zaključku knjig se odpiše 25 odstotkov kazni. Kdor plača po 90. dnevu zaostala davke, mora plačati celotno kazen.
' Stric Sam preskrbi vsako leto tisočerim ameriškim fantom proste ^nce in je nekaj zaslužijo zraven, če se vpišejo čez poletje k vežbalmm oddelkom ameriške armade. Tukaj jih vidite pri raznih vojaških vajah, ko se gredo vojake.
Stalin zastražen
Moskva, 2. septembra. Webb Miller, ameriški dopisnik v Moskvi, naznanja, da je ruski diktator Joseph Stalin bolj zastražen kot vsak drug vladar na svetu. Le redkokdaj se Stalin prikaže v javnosti. Ne zaupa, nikomur. Ko se pelje iz svojega urada v Kremlinu na svoje posestvo domov, &e vozi s silno brzino v ameriškem Lincoln avtomobilu. Ob potu, ki je 20 milj dolga, stoji na vsakih 100 me- ' trov uniformiran stražnik, in na vsakem brzojavnem drugu je poseben telefonski aparat, ki omogočuje takojšno zvezo s tajno policijo. Stražniki napišejo avto številko vsakega avtomobila, ki vozi po tej cesti. Poleg tega je na, potu do 20 avtomobilov, napolnjenih z de-teldvi. Vsak privatni avto, ki zastane, samo za trenutek, je takoj obkoljen od vladnih avtomobilov. Na njegovem posestvu sta noč in dan dve stotniji izbranega vojaštva. Drugi s\o razdeljeni po gozdovih in njivah. Tako je zastražen "železni mož Rusije."
Francove znamke niso priznane v Costa Rici
San Jose, Costa Rica, 2. septembra. Sem so dospela pisma, ki so imela poštne znamke izdane od Francove nacionalistične vlade v Španiji. Toda pošta v San Jose jih ni priznala in izjavila, da pisma nimajo poštnine plačane, šele ko je naslovnik plačal redno poštnino, je dobil pisma vročen a. Mednarodna poštna unija dosedaj še ni priznala Francovih znamk.
Ameriški farmarji so dobili tri ti§oč milijonov
Washington, 2. septembra. Poljedelski oddelek vlade naznanja, da je Rooseveltova administracija tekom štirih let darovala $3,000,000,000 v pomoč ameriškim farmarjem. Poleg tega so se v mnogih slučajih znižale obresti na dolgove, dočim so bili drugje zopet odpisani dolgovi.
-o-
m v •	. ■
1 ozi unijo
Detroit, 1. septembra. — James Briggs je danes vložil proti uniji avtomobilskih delavcev tožbo za $85,-000 odškodnine. V obtožnici pravi, da je strah pred nasiljem linijskih voditeljev pognal njegovega 23 let starega sina Roberta v smrt. Izvršil je samomor. Mladenič je umrl, ko je 22. aprila zavžil strup. Dne 6. januarja se je udeležil sedečega štrajka pri Dolin Brass Mfg. Co., in kol je povedal očelu, je bil k temu prisiljen, ker so mu unijski voditelji grozili. Baje so ostali štrajkarji grozili Briggsu, da ga bodo pretepli, potem pa pri oknu vrgli iz tovarne, ako ne začne z njimi sedečega itrajka. To si je fant tako vzel k srcu, da je postal otežen in končno zavžil strup.
Naznanilo
članicam društva sv. Marije Magdalene št. 162 K. S. K. J. se
naznanja, da v pondeljek NE bo seje radi praznika. Vrši pa se redna seja v torek 7. septembra, v navadnih prostorih. Danes med 6. in 7. uro zvečer pa se bom nahajala tudi v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida v svrho društvenih zadev. Pozdrav, M. Hochevar, tajnik.
Proda se
bara in oprava za točenje piva (dispenser). Proda se po nizki ceni. Vprašajte na 768 E. 200th St.	(207)
Posestvo naprodaj
Prav lepa prilika za nakup posestva, velika dva nadstropna hiša, z dvema velikima lokaloma spodaj, s trgovino groceri-skega blaga, ter z železnino in usnjem, zadaj še druga hiša z gospodarskim poslopjem, skladiščem, z lepim sadnim vrtom in več njiv ter travnikov, gozd, dva vinograda, vse v prvovrstnem stanju.
Pišite na lastnika, FRANČIŠKA VOLOVEC, št. Jernej na Dolenjskem, Dravska banovina, Jugoslavija.
Za obris podatkov informacije, se resni kupec lahko zglasi pri
Ignacij Blatnik
15722 Holmes Ave., Cleveland, Ohio. (210)
ji i [i rjp ■it"'i"'l"i"i"i"i' li.1* *Jb fl? rl? ft* rt* rl?rt* db 'ir
Dr. Vincent Opaskar
ZOBOZDRAVNIK—X-RAY
6402 St. Clair Ave.
Uradne ure od 9. zj. do 8. zv.
DANES Fish Fry, 15c krožnik Prosta zabava, raznovrstne najfinejše pijače in importirana vina. JOHN PEZDIRTZ 1S921 St. Clair Ave.
(Fri-x)
. .,. .... , „ n.nor^ke mornarice, ki je namenjen za bombardi-Na iliki vidite največji aeroplan amende . - * J	. e"f; „
• , w r„f j	z k noo funtov, ima štiri motorje, tei je največji vo-
ranje sovražnih ladij. Letalo tehta 55,uuu i un, ,
jaški zrakoplov na svetu.
MALI OGLASI
Zamenja se
poslopje blizu Lake Shore bu-levarda in 140. St.; zidana hiša, 2 trgovska lokala, dve stanovanji po 5 sob, vse moderno, kurjava na paro. Mesečni dohodki $160. Zamenja se za družinsko hišo, eno ali dvonadstropno hišo. Zelo lepa prilika za človeka, ki ga veseli trgovina ali gostilna.
Lep bungalow, komaj 7 let star, ima 5 sob, lepo kopališče, fireplace. Cena samo $4,300.00. Takoj $900.00. Nahaja se na Ormiston Ave.
Vprašajte
La Salle Realty Co.
Frank Turk 838 East 185th St.
KE-3153-W. (209)
LOUIS OBLAK
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo In vse potrebžClne za dom. 6612 ST. CLAIR AVE. HBndprson 2978_
t«
•f«
Zavarovalnina
I VSEH VRST
t +
Ž '
5 Se priporočamo
I HfiFFNErS
| Insurance Agency
J 6106 St. Clair Ave.
Ignac Slapnik, st.
CVETLIČAR 6102 ST. CLAIR AVE.
HEnderson 1126
trebušne pasove in elastične nogavici
mmm» v potil zalogi. PolilIuk« tudi p# pošti.
Mandel Drat Co. ■ 870* W.Urlc. Rd. Cl.T.U.J, «.
SLOVENSKO PODJETJE BLISS ROAD COAL & SUPPLY CO.
Najboljši premog In drva. Pokličite KEiumore 0808 22290 ST. CLAIU AVE.
J. B0NCHA
TRGOVINA STENSKEGA PAPIRJA PAPIRANJE
6105 St. Clair Avenue
Tel. HEnderson 4149
►Svete's Flower Shoppe<
MISS FRANCES SVETE. l«»tnJo» 6120 ST. CLAIR AVE.
HEnderson 4814
CVETLICE ZA VSE NAMENE Tnftn* nnntretbn—nn«rne cen«.


lUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIII
| Tozor, kegljciči!
jij- "H	Naše kegljišče je vse na = ^^'""""	n°vo prenovljeno. Kdor se jSjjrTT/v	hoče vpisati v kegljaško lisi jI	go, to lahko zdaj stori.
• 'PyQ^^SjA^ Ženska kegljaška liga bo ©wPTiil	imela sejo v torek 7. septem-
SnR^l'
j |m	bra v naših prostorih.
Posetite naše kegljišče, ki je eno najboljših. Se priporočamo
=	JOS. POZELNJK, lastnik	5
1 10322 St. Clair Ave. .......................................................................................min?
Ta dva dvojčka, ki sta polna kipečega zdravja, vedno vesela in rdečelična pijeta vsak dan
MLEKO
Žalujoči ostali
Dvojčka Richard in Joanne Bauer d, 394 ■S. 165th St., njiju starši so Frank in Annie Bauerd. Dvojčka sta bratranec in sestrična dvojčkov družine Mr. in Mrs. Kolenc, 801 E. 156th St., ki so zrasli ob Mayflower mleku in je bila njih slika v božični izdaji Ameriške Domovine.__._
1083 E. 68TH ST
HEnderson 4926
448 E. 158TH ST
KEnmore 1272
"Vse
Sir Charles je po vsej priliki tam postal za kakih pet ali deset minut."
"Kako pa veste to?"
"Zato, ker je dvakrat odpadel pepel ž njegove cigare."
"Izborno! To fti je kolega, .Watson, po vašem lastnem srcu! Kaj pa sledovi?"
"Pustil je svoje lastne sledove in znake po vsem tistem malem' prostoru gramoza. Drugih, nisem mogel opaziti."
Sherlock Holmes se je z ne-potrpežljivo kretnjo udaril po kolenu.
"Ah, da sem bil tam!" je vzkliknil. "Očividno je, da je ta slučaj skrajno zanimiv in da nudi ogromne prilike znanstvenemu strokovnjaku. Tisti prostor z gramozom, ki je bil odtlej že davno izglajen od dežja in nog radovednežev, bi mi mogel morda marsikaj povedati. Ah, dr. Mortimer, dr. Mortimer, če pomislim, da me niste takoj pozvali! Res, mnogo imate na duši zastran tega!"
"Nisem vas mogel poklicati, Mr. Holmes, ne da bi istočasno ne razgalil dejstev pred vsem svetom, česar pa nisem hotel storiti ter vam tozadevno tudi že pojasnil svoje razloge. Poleg tega, poleg tega--"
"Nu, kaj oklevate?"
"So stvari, pri katerih je najspretnejši in najbistroum-nejši detektiv brez moči." UdčAug.c' šx ahm
"Mar mislite, da je tista stvar nadnaravna?"
"Nisem pozitivno rekel, da
je tako."
"Ne, ampak po vsej priliki
mislite tako."
"Izza te tragedije, Mr. Sherlock Holmes, mi je prišlo na ušesa več incidentov, katere je težko spraviti v sklad z redom narave."
"Na primer?"
"Cul sem, da preden se je primerila ta strašna tragedija, je videlo več ljudi na barju neki stvor, ki povsem odgovarja temu barkersvil 1 skemu demonu, in ki vsekakor ne more biti nobena žival, ki bi bila znanosti znana. Vsi ti ljudje so si edini v tem, da je bil to velik stvor, svetlikajoč se, pošasten in nenaraven. Zaslišal sem posamezno .te ljudi, o katerih značaju ne more biti nobenega dvoma, pa vsi so mi povedali
o, ki je skrajno identična s peklenskim psom, omenjenim v legendi. Zagotavljam vam, da vladata v okraju strah in groza in da ne dobite moža*, ki bi se drznil ponoči preko barja."
"In vi, mož znanosti, verujete, da je tista stvar nadnaravna?"
"Sam ne vem, kaj naj verujem."
Holmes je skomignil z rameni.
"Doslej sem vodil vse svoje preiskave z ozirom na ta svet," je dejal. "Na svoj skromen način sem se boril proti hudiču, kolikor sem se pač mogel. Toda sami morate priznati, da so bili tisti sledovi materialni."
"Hm, originalen ali prvoten pes je bil dovolj materialen, da je iztrgal grlo moža, in ven dar je bil istočasno« tudi diabo ličen."
"Že vidim, že vidim, da ste že tudi vi preskočili na ono stran k nadnaravnežem. Toda, dr. Mortimer, če so vaši izgledi taki, čemu ste prišli potemtakem k meni? V eni in isti sapi mi pripovedujete, da je brez vsake koristi preiskovati Sir Charlesovo smrt, in istočasno želite, da bi to storil."
"Nikakor nisem rekel, da želim, da to storite."
"Hm, na kak način pa naj vam torej pomagam?"
"Na tak način, da mi svetujete, kaj naj storim s Sirom Henryjem Baskervillem, ki bo prispel na Waterloo postajo" — ob teh besedah je dr. Mortimer pogledal na svojo uro — "natančno čez eno uro in en četrt."
"Ali je on dedič?"
"Da. ' Po Sir Charlesovi smrti smo poizvedovali za tem mladim gentlemanom ter ga iztak-nili kot farmer j a v Kanadi. Sodeč po poročilih, ki smo jih prejeli, je to v vseh ozirih iz-boren fant. Vedite, da zdaj ne govorim kot zdravnik, marveč kot varuh in eksekutor Sir Charlesove oporoke."
"Kakor se zdi, ni drugega človeka, ki bi si prilaščal posest?"
"Ne. Edini preostali sorodnik, katerega smo mogli slediti, je bil Rodger Baskerville, najmlajši treh bratov, med katerimi je bil Sir Charles najstarejši. Drugi brat, ki je
umrl, je bil oče tega fanta, Henryja. Tretji brat, Rodger, pa je bil črna ovca rodbine. Ta je izhajal iz stare žile baskervillske krvi in, tako so mi povedali, da je bil prava podoba Sira Hugha. Ko je čutil, da so mu postala v Angliji tla prevroča, je pobegnil v Centralno Ameriko, in tam je leta 1876 podlegel žolti mrzlici. Henry je zadnji rodu Bas-kervillev. V eni uri in petih minutah ga bom sprejel na Waterloo postaji. Dobil sem brzojav, da je dospel v Southampton davi. Torej, Mr. Holmes, kaj mi svetujete, da sto-
rim
v
"Hm, čemu ne bi šel na dom svojih očetov?"
"Da, to se zdi naravno, kaj ne? In vendar, če vzamemo v obzir, da je vsakega Baskervilla, ki je šel tja, zadela zla usoda, sem prepričan, da bi mi Sir Charles, če bi mogel pred svojo smrtjo govoriti z menoj, resno odsvetoval, da pripeljem tega zadnjega potonica njihovega starega rodu in dediča velikega bogastva na ta prostor smrti. In pri tem se spet ne more zanikati, da je prosperiteta vsega tega ubožne-ga okraja odvisna od njegove navzočnosti. Vse dobro delo, ki ga je storil Sir Charles, se bo razsulo v prah, |e ostane Baskerville Hali neobljuden. Odločitev je težavna, zato sem prišel po vaš nasvet."1
I-Iolmes je nekaj časa razmi šljal.
"Podano v jasnih besedah, je stvar taka-le," je rekel Holmes. Po vašem mnenju je torej dia-bolična sila, ki dela tisti kraj nevaren za Baskerville — kaj ne, to je vaše mnenje?"
"Koncem konca lahko rečem, da stvar vsaj izgleda tako."
"Prav. Toda če je vaša nadnaravna teorija korektna, tedaj se more pripetiti mlademu možu prav tako lahko nesreča v Londonu kakor v Devonshiru. Saj si ni misliti hudiča, ki bi imel sama lokalno moč in silo."
"Vi stavite vso stvar v bolj smešno luč, Mr. Holmes, kakor bi jo postavljali, če bi bili v osebnem- stiku s temi stvarmi. Vaš nasvet je torej, kakor si ga tolmačim, da bo mladi mož prav tako varen v Devonshiru kakor bi bil v Londonu. On bo tu v petdesetih minutah. Torej, kaj svetujete?"
"Svetujem vam, da naročite kočijo, pokličite svojega špani-jela, ki praska po mojih vratih ter se nemudoma odpeljete na Waterloo postajo, čakat in sprejet Sira Henryja Baskervilla."
'•'In potem?"
Tn potem mu ne boste o vsem tem omenili ničesar, dokler jaz o tej zadevi ne odločim, kako in kaj."
'In kako dolgo vam bo vzelo, da se tozadevno odločite?"
"Štiri in dvajset ur. Jutri ob desetih, dr. Mortimer, vam bom hvaležen, če se oglasite tu pri meni in pomagali mi boste v mojih načrtih, če privedete s seboj tudi Sira Henryja Baskervilla."
"Storil bom tako, Mr. Holmes." Naglo si je zabeležil uro sestanka, nakar ga je Holmes spremil do stopnic.
"Samo še eno vprašanje, dr. Mortimer. Rekli ste, da je pred Sir Charlesovo smrtjo več ljudi videlo tisto pošast na "barju?"
"Da, trije."
"Ali jo je kdo teh videl še tu-i pozneje?"
"Ne da bi jaz čul o tem."
"Hvala vam! Na svidenje!"
Holmes se je vrnil na svoj sedež z onim izrazom na svojem obličju, ki je pričal, da je zadovoljen z nalogo, katero ima pred seboj.
"Greste ven, Watson?" "Ne, če vam morem biti' v pomoč."
"Da, moj dragi prijatelj. Zdaj je ura akcije, ko se Obračam k vam za pomoč. Ko boste pasira-li Bradleyjevo tobakarno, bodite tako prijazni' ter recite Brad-leyju, naj mi pošlje takoj funt najmočnejšega tobaka. Tako, hvala! In prav tako bi bilo dobro, da se zamudite in da se ne vrnete pred večerom. Nato pa bova lahko v miru pretresala ta problem, pred katerega sva bila postavljena davi."
Vedel sem, da je bila samota neobhodno potrebna mojemu prijatelju v urah njegovega razmišljanja, kadar je pretehtaval vse dane možnosti zamotanih problemov. Zato sem dotični dan prebil v svojem klubu ter se nisem vrnil domov na Baker Street do večera. Bila je skoraj devet ura, ko sem se znašel spet v najinem stanovanju.
Ko sem odprl vrata, je bil moj prvi vtis, da je izbruhnil v stanovanju ogenj, kajti soba je bila tako polna dima, da je le medlo brlela iz njega svetilka, ki je stala na mizi. Toda ko sem storil korak v sobo, sem videl, da je bil moj strah neutemeljen, kajti dim, ki mi je izsilil kašelj in katerega sem smatral za dim ognja, je bil le dim močnega tobaka, katerega je puhal moj prijatelj Holmes liki lokomotiva v velikih oblakih. Skozi oblake dima sem le motno razločil Holmesovo postavo, oblečeno v domači plašč in sedečo' v naslanjaču z lončeno pipo med zobmi. Okoli njega je ležalo več zvitkov papirja.
"Mar ste se prehladih, Watson?" je vprašal Holmes.
"Ne; mojemu kašljanju je vzrok le ta-le strupena atmosfera, ki vlada v stanovanju."
"Dim mora biti torej precej gost in debel, če pravite tako."
"Gost in debel? Neznosen je!"
"Tak pa odprite okno. Bili ste ves dan v klubu, menim."
"Moj dragi Holmes!"
(Dalje prihodnjič)
715 East 103rd Street
GRELNI INŽENIRJI GORAK ZRAK, PARA, VROČA VODA, AIR CONDITIONING
popravljalni deli za vseh vrst
boiler je In furnace DO 3 LETA ZA PLACANJE
Postavite si gTelni sistem in začnite plačevati v septembra
Vprašajte za Stefan Robash, naš zastopnik
GLenville 9318
Vabijo se tudi naročniki izven mesta
AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 3D, 1937
NAZNANILO IN ZAHVALA
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest, da je izdihnila svojo blago dušo naša prelj ubij ena in nikdar pozabljena soproga in skrbna mati
Frances Simončič
ROJENA KASTELIC
Za vedno je zatisnila svoje mile oči dne 6. avgusta 1937 v starosti 58 let. Doma je bila iz fare Krka, vas Oselca. K večnemu počitku smo jo položili dne 9. avgusta 1937 na Calvary pokopališče.
Tem potom se želimo prisrčno lepo zahvaliti Rt. Rev. Msgr. B. J. Ponikvarju za opravljene cerkvene pogrebne obrede.
Iskrena hvala vsem, ki so nam bili v tolažbo ob času bridke izgube, vsem, ki so jo prišli pokropit in vsem, ki so culi in molili ob krsti ter se udeležili pogreba.
Najprisrčneje se zahvaljujemo vsem za darovane krasne vence, ki ste jih položili ob krsti v blag spomin pokojni in sicer: bratu pokojne Mr. Anton Kastelic in družina, družina John Kaučič, družina John Simončič, Annie in Leo Simončič, družina Martin Nagode, družina Frank Cirnski, družina Mrs. Frances Petrovčič, družina Frank Zobec, Mrs. F. Mi-helčič in hčere, družina Ludwig Gustinčič, Mr. in Mrs. Stanley Zurga, Mr. in Mrs. Anton Kolenc, družina Anton Perse, The Quality Dept.—G. E., društvo St. Clair Grove No. 98 W.O.W., društvo Danica št. 11 SDZ.
Lepa hvala sledečim za obilne darove za svete maše:, Mr. in Mrs. Anton Kastelic, Mrs. Josephine Miklič', ■Mr; in Mrs. John Hosta, Painesville, 0., Mrs. Frances Mihelčič in družina, družina Ludwig Švigel, Mr. in Mrs. Matthew Dolenc, Mr. Frank Pizmoht, Mrs. Tončka Jevnik, Mrs. Frances Drobnič, Mr. in Mrs. Lawrence Petkovšek, Mr. in Mrs. Mary in Joe Potpan, družina John Hrovatin, Mr. in Mrs. Frank Zobec, Mr. in Mrs. Johr* Zobec, Mr. in Mrs. Stanley Zurga, Mr. in Mrs. Joe Repar, Mr. in Mrs. Anton Strniša, Mr. in Mrs. Frank Skufca, Mr. in Mrs. Joe Sribar, Mr. in Mrs. Stokel, Bonna Ave., Mr. in Mrs. Louis Sustar, Mr. in Mrs. Andy KUret, Mr. in Mrs. Jack Zeleznik, Mr. in Mrs. Kovac, Grovewood Ave., Mr. in Mrs. Louis Cebular, Mr. in Mrs. Rudolf Te-kaučič, Mr. in Mrs. Anton Kožel, Mrs. Jaklič, Edna Ave., Mrs. Anna Zupančič, E. 61 St., Mrs. Mary Šega, Mr. in Mrs. Frank Godic, Mr. Frank Kisovec, Richman Bros. Co., Richman Girls, Shop No. 1, Kirt-land Water Works Employees.
Ravno tako prav lepa hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu in sicer: Mr. Frank Simončič, Mr. Stan Zurga, Mr. Frank Pirnat, Mrs. Pauline Perse Mr. Alois Schuster, Mr. Joe Močnik, Mr. Lawrence Petkovšek, Mr. John Močnik, Mr. Louis Svete, Mr. Tony Kožel, Mrs. Frances Petrovčič, Mr. Jos. Fabian, Mr. Anton Strniša. Ravno tako tudi lepa hvala vsem onim, ki nam imena niso znana.
Nadalje s« želimo prisrčno lepo zahvaliti članicam društva St. Clair Grove, št. 98 W.O.W. in društva Danica št. 11 SDZ., ki so se udeležili skupne molitve ob krsti in za spremstvo do groba.
Iskrena hvala pogrebnemu zavodu Joseph Žele in Sinovi za vso prijazno postrežbo in za lepo urejeno in izvrstno vodstvo pogreba.
Po Tebi, predraga soproga in ljubljena mati, pa bridko toži srce, ker bila si zvesta soproga in skrbna mati, a sedai. smo Te izgubili in počivaš v grobu sama. Globoko potrti nad Tvojo izgubo želimo, da počivaš v miru v zasluženem počitku. Večna luč naj Ti sveti in naj Ti bo lahka ameriška zemlja.
Frank Simončič, soprog;
Frank in Anton, sinova;
Frank, vnuk.
Frances in Jennie, hčeri;
Zapušča tukaj tudi žalujočega brata Anton Kastelic, v Chicagi sestro Anna Svigel, v Eveleth, Minn, brata John Kastelic in sestro Ivana Pugel, v West Virginia brata Louis Kastelic. V; stari domovini pa brata Joseph Kastelic in sestro Mary Kastelic in več bližnjih sorodnikov.
Cleveland, Ohio, 3.. septembra 1937.