Zvijača ujetega vojakaSlovenca. Neki Celovčan porofia z bojnega pol.ja to-le veselo dogodbioo: V zadnji veliki bitki je dobila naša pehota povelje, da se pamakne nazaj na postojanko. Ob tej priliki so njeli Rnsi nekega Sastniškega slugo. Ko ga je ruski vojak spremljal na dolofieno mesto, sta se možakarja začela pogovarjati (ČastniSki sluga je bil Slovenec, ki se za silo lahko pogovori % Rusi). Rns je vprašal, kako se godi avstrijskim vojakom. — Slovenec, zvita buča, mu odgovori: „0, prav dobro! Imamo gorak zajutrek, dobro kosilo z vinom in cigaretami, zveSer pečenko, kavo in kuhano vino". Nato je Rus odgovoril, da že 6 dni ni ni& pravega jedel. Ko sta med pogovorom dospela do neke hiše blizu avstrijske strelske črte, je Rus potegnil svojega uietaika za hišo, da ju niso videli Rusi, ondi je zagnal svojo puško proč in jo ubral, kar so ga nesle noge, proti avstrijski bojni 6rti, naš častniški sluga pa za njim. Naši so ju seveda sprejeli z glasnim ssneliomRus je bil pa preskrbljen.