37. številka. V Trstu, v sredo 10. maja 1893. Tečaj XVIII. EDINOST „E D I N O S T" zhaja dvakrat na teden. Tanko iredo in lobato ob 8. uri zjutraj. „Edinost" stane: sa vse leto gl. «. —; izven A vst. 9.— gl. ■a polu leta „ 3.—: • « 4.50 „ (a Četrt leta . 1.50: , „ 2.25 , Z „Novičarjem" vred : za T«e Uto gld. 7.— „ pol leta „ 3.50 „ četrt „ . 1.75 Posamične Številke »e dobivajo v pro-dajalnicah tobaka y Tritu po K not.. * dorloi in ▼ Ajiovi6inl po * nOT. — „Novičar" pa po 2 nor. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. OglMl in oinanlla m raJmne po 8 dot rra.iea t petita ; za MllOT« > debelini črkami Ne plačuje prostor, kolikor bi (a obseglo navadnih vrstic. Poilana, javna sahvala, osmrtnica itd. »e račune po pogodbi. V«i aopiai ne poAiljajo uredništva Fiazzm Canorma it. 2. V tako piano mora biti trankovano ker nefrankovana te ne sprejemajo. Hokopiai n® vračajo. Naročnino, reklamacije in inaerate pre-jema upravnlitvo P lazza Caaerna ftt. 9 Odprto roklamacije o proste pofttnine. • V .dlno.t |. noti Važna izjava. V 34. in 35. številki našega lista priobčili smo krasno sestavljeno spomenico, katero je izročila slovenska duhovščina tržaška njegovi ekscelenci, c. k. namestniku. To Bpoinenico pozdravili smo mi velikim veseljem in posebnim zadovoljstvom, kajti sestavljena je bila temeljito in trditve, izražene v njej, so tako krepko in neovržno podprte, da jo v resnici smemo smatrati kot dragocen dokument v pravdi z našimi nasprotniki, — bili ti na kateri strani koli. Zelo važna in znamenita je izjava spomenice, zakaj da slevenska duhovščina tržaška dosedaj ni vršila svoje narodne dolžnosti v polni meri in cel6 opustila marsikaj, »kar bibilajedva smela po svojih duhovnih dolžnostih". Zakaj? Zaradi ljubega miru!!! Prečastita duhovščina naj vaprejme naše odkritosrčno zagotovilo, da ne nagla-iamo tega, ker jej hočemo česa očitati, ampak le zato, ker ta okolnost neizmerno povifiuje veljavo umestne spomenice njene* S priznanjem, da je opustila marsikaj, kar bi bila sicer morala storiti, povedala je prečastita duhovščina, da je šla v za tajevanju samega sebe do skrajne meje: da je torej ni »meti dolžiti narodnega ali verskega fanatizmu nasproti prebivaloem italijanske ndrodnosti. In to je zelo važno. Kajti iz tega Bledi, da nje spomenice ni smeti smatrati izbruhom nestrpnosti ali sovražtva do Italijanov, ampak sadom sile in pot rebo. -Če pa je tako, je tem veča dolžnost, dajo vestno proučijo in — po-števajo tisti, katerim se je izročila. Spomenica tržaške duhovščine je pa tudi zato dragocen dokument, ker nam priča na jasen in neovržen način, da Bi v e r s ko čutstvo in n a r o d]n a ideja nikakor nista vkakem aasprotj u, ampak da soglašata popolnoma. Šoli je namen versko-nravna vzgoja mladine, pravi apomenica. Kdo ne bi podpiral šole v izvrševanju tega plemenitega namena njenega P! A vse lepe besede, vse moralizovanje po časnikih, vso poučavanje po propovednicah v tem pogledu ne has-nejo mnogo, ako šola sama ni ure* jena tako, da bi mogla izvrševati ta svoj namen. V dosego ka-koršnega si bodi cilja treba tudi primernih sredstev. Drugače ne gre. In tudi v tem pogledu povedala je spomenic* zlato resnico : d a odni jezik je n a j i z- datnejše sredstvo za širjenje in PODLISTEK. Avgusta. Izvirna novela. SpiBal Ivo Trošt. I. (Dalje.) Že in posmehovati vedno bolj in bolj ; „Skis — Pagat" sta pa vender vpila neprenehoma drug na druzega. Pogledovala sta se še bolj jezno. utrjevanje verskega čuta v šoli i a cerkvi. Spomenica pravi namreč, da sovražniki in obrekovalci duhovščine menijo tem potem najlažje izpolniti svoje pretirane želje, ako izrinejo iz šole in cerkve slovenski jezik. To je jasno povedano. Iz tega pa sledi isto-tako jasno, da treba odločnega in brezobzirnega boja proti tistim, ki nam hočejo izviti iz rok to izdatno sredstvo. Ker pa je jezik jeden prvih znakov, sestavljajočih »narodnost", potem se nam iz te okolnosti neizprosno logiko vriva prepričanje, da borba za ohranitev ndrodnosti slovenske ne 1« no more škodovati verskemu Čutstvu, ampak da je od izida to borbe odvisno, ali bode mogoče ohraniti narod slovenski, živeč po obmejnih pokrajinah, v isti bogaboječnosti, nedolžnosti in poštenosti, v kateri je živel do sedaj. A s tem vprašanjem je v tesni zvezi ono drugo vprašanje, katero je mej glavnimi vzroki, zakaj se je predložila spomenca: kako ohraniti ugled prečastite duhovščine mej ljudstvom? Spomenica, o kateri je bilo čuti le jeden sam glas hvale in pripoznavanja mej „Prosim, gospa," reče Milan raztogo-ten, meneč, da njemu odgovarja „povejte, kje ste bo učili olike1" „K je ste se je pa Vi, noznani vitez P" praša neznanka še bolj togotno. „To Vam nič mari! S Skisom mo ne bode nikdo obdelaval, tudi Dulcineja ne. Tega ne pustim !" „Kdo s Skisom, kaj P" — dostavi tujka počasi in se zlobno nasmeje. Milan jo prišel bližjo in jo pogledal v obraz. Teh potez ni zabil potem nikoli več. „GoHpod profesor, Vaš Pagat je vrgel mojega Skisa v morje. Glejte, glejte, ravno zdaj tone revež," pojasni mu slednjič Avgusta, ki je stopila bližjo za teto ! Videla sta se ž njim že nekolikokrati v vrtu, ki ločuje obe biši, tudi govorila že o tem in onem, kar nam ne more biti vse znano, vender v pričo tete nista bila se nikoli. Dočim sta tu ugibala, kaj in kje bi začela, vrnola se je teta z mokrim psetom v naročju. Pagat je res, da si majhen, vender pokazal svojo atletično izvežbanost. Nekaj časa sta se lasala s Skisom, vlačila sta se za ušesi in za nogi, slednjič je nasprotnik — tega nam viri ne povedo, da li po sreči ali nesreči — telobnil v vodo. Nestalo mu je opore pod nogami. „Oprostite neljubo nesporazumljenje," reče Avgusta in se smejč obrne k teti. vsemi rodoljubi tržaškimi, govori odločno in jasno: da je ohranitev narodnosti slovenske nujna potreba z ozirom na versko čustvovanje, kateremu preti pogibelj od tistih, ki so skupni sovražni kj vere in narodnosti. A spomenica jo storila še korak dalje s tem, da je tudi ona povedala imenitnim gospodom, „daje ohranjenje slovenskega življa v Trstu v prid države". Iz kratka: spomenica tržaške duhovščine označila je na kratko in le v velikih črtah tisto veliko, častno in plemenito nalogo, kojo je izvrševati malemu narodu slovenskemu: biti mu stebrom verskega čuta in dinastiških koristi!! Slovenska duhovščina tržaška je povedala torej na slovesen način, da treba nnrodu slovenskemu ohraniti mili materini jezik. Ker pa je jezik glavni znak narodnosti in ga ni možno ločiti od poslednje; ker se jezik sploh ne da drugače ohraniti, nego v okvirju narodnosti, mora biti jasno vsakomur: da kdor hoče ohraniti jezik, se mora boriti za narodnost. Slovenska duhovščina, naglašujoč potrebo ohranitve jezika slovenskega in po takem tudi narodnosti slovenske, dala je torei lepo d tudi zasluženo zadoščenje to!i obrekovanj borbi za narodnost, odnosno onim, ki posvečujejo tej borbi svoje duševne sile in svojo materijalno imetje. Na tem činu smo iz srca hvaležni prečastiti duhovščini, kajti ta čin je jasna, svitla točka na precej temni sliki mejse-bojnih razmer slovenskih. Borba za narodnost slovensko torej ni peklensko početje ; nasprotno: borba za ohranitev ndrodnosti slovenske je potrebna tako z ozirom na verski interes, kolikor na državni interes. Radujo-čim se na tem pripoznanji kali nam ne- Ta razume takoj dani migljaj, zasmeje so glasno, reče pa ne nič. „Oprostite pospa!" začne Milan obotavljajoč se kakor v zadregi. Gospa z ormenelim licom pogleda njega, potem Avgusto, takoj pogodi, kako in kaj ter ga zavrne: „Vse oproščeno, vse, gospod. Vaš je Pagat, moj pa Skis!" Vsi trije bo smejejo ter Btopajo počasi naprej. Spoznajo se kot sosedje, ki Bi lahko voščijo z okna v okno „dobro jutro", in Milan prosi, da bi ju smel spremeniti domov. Pagat je niolČo poslušal očitanja za svojo hrabrost, stiskal so je vendor zaupno h gospodarju kakor bi hotel menda reči : No zamerim ; (ako menda mora biti, saj svet tako plačuje povsod. Zato se no čudim. Ta nenavadni sestanek je Milan pomnil dolgo, dolgo, Kako ga tudi ne bi P Uvrstil ga je v svojem službenem koledarju med najsrečnejše dneve tistega leta. Kakor ni mogel nikoli pozabiti potez Av-gustinega lica, tako mu tudi ni mogel čas zabrisati drugih podob in očrtov, namreč čudnega obraza njene fizijognomične tete, Brigite Bolć. No samo, da ho mu jo zdel ta obraz fizijognomično znamenit, v istem trenotku so mu jo videl tudi satansko nevaren. Najstrožji opazovalec ni spoznal na njem, kedaj neha resnost in kedaj se koliko naše veseljo spomin na nasprotstva, s katerimi so moramo boriti tudi mi, le zato, ker se ne moremo in tudi nočemo odreči tistemu svetemu načelu, ki je izraženo v prelepi spomenici slovenske duhovščine tržaške. Častiti čitatelji naj nam verujejo, da se le neradi in proti lastni želji dotikamo teh neušečnih stvari. Ali moramo, ker je potrebno : pojmi uaj se bistrijo. Vemo, kaj nam odgovore tisti rojaki naši, ki so nam odrekli naklonjenost svojo: vsaj tudi mi nočemo, da pogine narodnot slovenska! Mi smo nasprotni le tisti strastni borbi, tistim „absolutno-narodnim* nazorom, dišečim po poganstvu, tistemu radikalizmu, ki se ne strinja z krščanskimi načeli." Vse to bi bilo prav in Be kaj lepo i v — teoriji. Ali praksa praksa: realnost v politiških in narodnih borbah denašnje dobe je drugačna — kruta. V teh borbah treba često proti svoji lastni volji sneti glage-rokovico s roke. V tem pogledu kličemo na pričo vso duhovščino istrsko, opazujočo to kruto borbo od blizo, tisto duhovščino, ob katero pluskajo sovražtva valovi, prihajajoči od nasprotne strani: ona nam pritrdi izvestno, da v borbi za narodnost pri naših odnošajih ni mogoče biti tako krotkimi in ponižnimi, ako nočemo, da smo i z g u b-Ijoni že a priori. Pomislite, da način borbe ni zavisen od nas, ampak od naših nasprotnikov. Taka blaga in mila načela so nemogoča v borbi proti nasprotniku, ki se jo sam iznebil slednjega sledu blažega čutstvovanja, ki je vrgel cinično od sebe politiško in javno mordlo. Lehko je mora lizovati mej štirimi stenami; ali ven, ven mej življenja viharje so podajte — in sodili nas bodote milejše in pravičnejše! Ako to Btorite, uverito se, kako smešno-prazna in puhla je tista fraza o slovenskem radikalizmu. začenja ironija. Milan si jo mislil: počakajmo, kakšon kruh bo iz te moke! Prvi čas je bila Bole ž njim zelo, morda bi bilo prav, da bi rekli tudi pretirano prijazna. Vabila ga je v hišo na tarok, dočim Avgusti to ni bilo ljubo. Milan si je prizadeval izvedeti najprej njeno preteklost. Saj pravijo učeni možje, da je prošlost merilo sedanjosti. Avgusta, tedaj še neizkušeno, mlado dekle ni mnogo mislila o tem. Kdo bi se tudi brigal za preteklost zroč pred seboj nade-bujno lastno mladost. Le površno in v posamičnih slikah, kakor je že nanesla prilika, pojasnila mu je dneve svojega otroškega življenja. Toliko raje in vedno pripravljena mu jo povedala Brigita na vse usta preteklost svoje nečakinje. Pripovedovati je znala tako skrivnostno, da bi dejal, da je požrla žo vse romano in romanopisce v Evropi. Avgusti so umrli roditelji, ko jo bila še otrok. Njen oče jo bil višji uradnik pri sodišču. Svojemu jedinomu otroku ni kratil znanja tujih jozikov in literatur, marveč jo je v tem celo podpiral, poleg tega pa Av-gUBta ni smolu zabiti svojega materinega jezika, svoje mile slovenščine. Hudo mu jo bito, da je deklici v najvažnejši dobi uiurla mati, še težje pa tedaj, ko se je Da ponovimo ! Slovensku duhovščina tržaška je javno in slovesno proglasila po trebo, da se ohrani slovenska na rodnost na korist vere in dr žave! Boj za narodnost je torej potreben boj. Ker pa imamo pred seboj neizprosno in tu pa tam celomtt poživinjene nasprotnike, je jasno, da mora biti ta boj tudi z nase strani — od loč on ali če hočete: radikalen. Ali pa položimo kar orožje ! Tak čin resignacije pa ne bi značil udarca samo za narodnost, ampak tudi za državo in — vero ! DOPISI. Z Dunaja 6. maja 1893. — (Izv. dop.) — Trg pred mestno hišo dunajsko — in to mej poslopji državnega zbora, vseučilišča in gledališča „Burg" — je jeden najlepših na svetu, kakor trde nekateri dunajski listi. Že ta štiri poslopja sama delajo gn lepega. Mimo tega je pred mestno hišo park (vrt), razdeljen v dva velika dela in ločen od mestne hiše po razmerno velikem trgu. Na tem poslednjem bil je dne 3. t. m. letni somenj na korist šolskega društva nemškega (nemški Schul-verein.) Že nekoliko dni popred prirejali so potrebno za somenj. Napravili so oder, na katerem je svirala godba, dajale se predstave in.se je prepevalo; potem rožno šotore, v kojih so se prodajali vino, pivo, sladoled itd.; po mizah prodajali so so najrazličnejši predmeti ; na lesenih drogih plapolale so zastave in so bile na njih tudi priprave za razsvetljavo. Ves vrt in drugi prostori mej njim bili so zaprti tako, da je mogel vstopiti le tisti, ki je plačal vstopnino 50 novčičev. Na ta somenj porivali so ob vseh vogalih veliki lepaki (plakati), na katerih je bil pritisnjen pečat nemškega šulferajna. Na tem pečatu je napis društva, v sredini pa je vidoti črno, rudečo in rumeno barvo (ustavo nemškega naroda); iz črne (gornje) barve dviga se zlato solnce, v sredini rudeče in rumene barve pa je narisan želod. Kakih dve sto gospej in gospodičen iz najboljših družin dunajskih prodajalo je na somnju. Prodajale so po visokih cenah, veliko višjih, nego isto stvari dobe drugod. Nalogo »domačinov* izvrševali so mestni župan, predsednik in več odbornikov imenovanega šolskega društva. Vreme ni bilo posebno ugodno, pihal je neprijeten veter iu tudi dežiti je jelo kmalo. A to ni preplašilo niti elegantnih prodajalk, niti kupovaloev jednega in drugega spola. V nekaterih dobah bili so prostori uprav natlačeni z ljudmi ii vseh boljših stanov. Tu si videl uradniško in vojaško kapo, visoki in nizki klobuk ; i možkimi seveda tudi praznično njemu samemu bližala zadnja ura in jo moral nedoraslo Avgusto izročiti v varstvo •voji sestri. Dalj časa se je šolala v samostanu v G. Tu je dovršila vso razrede. Najlepša leta, zorna leta svoje zlate mladosti je preživela med šolskimi tovarši-cami. Kmalo potem, ko se je vrnila domov, umrla ji je teta, in Avgusta se je preselila k sestri svoje matere, Brigiti Bo-letovi. Do tedaj ji ni bilo krivice. Njeni roditelji so imeli prihranjenih precej novcev, o katerih se je šolala hčerka. Tudi ta doto so ji že vse preskrbeli. CMai.j je pa še nekaj stotakov njeno vzgojnine, ti so teto tako silno mikali, da je Avgusti izkazovala, kakor je videl Milan, skoro preveč ljubezni. Pozneje seveda se je ohladila, nikakor pa ne želja po denarju. V malem času čutil je Milan, da je brez posebnih okoliščin toliko kot zaročon. Tovariši so mu častitali, gojenci so ugibali, kedaj bode poroka. Avgusta je bila toliko srečnejša, kolikor bolj je spoznavala njegove plemenite namene in želje. Veselila se je, da je našla dušo svojemu srcu tako sorodno. Srečen je bil tudi Milan. Čutil je, kako blažilno vpliva nanj z vso sladko opojnostjo mladostna ljubezen. (Dalje prih.) oblečene soproge, hčere in rojakinje. N e Hiški šulferajn je dobil od tega s o m n j a 16.000 goldinarjev deloma na ustopnini, deloma od prodanih stvarij. Zukaj Vam pripovedujem vse to ? Morda iz simpatije do tega somnja ali do šulferajna? Ne, jaz nisem plačal niti ustop nine, kamo-li da bi bil kaj kupil tam. Jaz bi si štel v greh — a ne mali, auipak veliki —, ako bi potrosil jeden saiu novčič v prilog temu društvu, kojemu ni namen, Bkrbeti za izobražbo nemške deco, za katero skrbe oblasti same, bolj kakor je treba; ampak mu je namen ud t u j e v a t i svojemu narodu češko dico v severnih pokrajinah, slovensko v južnih. Zrl sem na ta somenj izven ograje in mislil sem si, kako lep vzgled je to vsem Slovanom, osobito pa Čehom, Hrvatom in Slovencem, kako bi se morali vsi, brez razlike stanu in spola zavzemati za svoji šolski društvi, katerma ni namen, graliiti drugim narodom njih otroke, ampak jima je le ta namen, varovati svoje otroke pred tujim grabeže m. Ta namen je toli plemenit, da si ne moremo misliti plemenitejšega. Zato sem napisal te le vrstice. Občinski načelniki in svetovalci slovenski, uradniki, posestniki, trgovci, obrtniki — vsi vzgledujte se na Dunajčanih I Ne zahtevam ravno, da prirejate tudi vi take sejmove, dasi bi bilo morda to mogoče v veči ali manji meri; a to vas prosim, prirejajte svečanosti, pri katerih Be vam ni treba bati razobešati narodne zastave, nabirajte ob takih prilikah za družbe sv. O,i rila in Metoda, bodisi za slovenske pokrajine, ali pa za I s t r o 1 Ne obotavljajte se postati člani naših šolskih družeb, ne imejte nikacih obzirov, ampak delajte z vsemi svojimi silami in na vbo mogoče načine za ti naši šolski družbi, delujoči za toli plemenito svrho 1 Šolski družbi za slovenske pokrajino in za Istro sta potrebni tembolj, ker so oblasti za našo deco ne brigajo tako, kakor za nemško in italijansko, in ker je tema našima družbama namen preprečiti težnje nemškega šulferajna in italijanske „Lege". Jaz ne poznam mnogo naših gospej in gospodičin, a vem iz izkustva, da se rade poprimejo, ako jih kdo vzpodbudi; da se zavzemajo za vse, kar je lepo in plemenito, samo da jih kdo poučuje in jim gre na roko. Naših duhovnikov niti ne naglašam, kajti oni po ogromni večini razumejo prav dobro važnost naših družob, oni vedo, da v tujem jeziku ni možno napredovati ter da so bastardirani otroci najslabši otrooi. Delajmo torej na korist naših družeb sv. Cirila in Metoda, da ohranimo uaše otroke naši narodnosti 1 Politični pregled. Notranja dtielt. Orazmerji Nemoev do nje vlade čuli smo te dni dva važna glasova. Dasi sta nam došla iz dveh tu pa tam nasprotujočih Bi taborov, vender soglašata popolnoma v tem pogledu. Dne 4. t. in. poročal je v Špitalu na Koroškem vodja nemških nacijonalcev dr. S t e i u-w e n d e r ter je rekel o tej priliki o stališči Nemoev nasproti vladi: Potrebno je biti na jasnem, da pri sedanji sestavi naše državne polovico ni mogoč pravi parlamen-tariški zistem in bi ga tudi ne bilo želeti. Za sedaj zadošča, da Bi z energično politiko pridobimo kolikor le možno velik upliv na zakonodajo in upravo. Pravi nemški stranki ne kaže postati ni vladna, ni načelno opozicijonalna stranka, ampak ostati jej je nozavisna b t ran k a". Dne 7. t. m. pa so zborovali v Brnu nemški zaupni možje Moravske. Ob tej priliki pa je rekel levičar poslanec dr. "W o o b e r : Jeden del vladnega programa odgovarja v svojem bitstvu načelom naše stranke. Dokler so torej mini-8terstvo drži teh načel in bode vodilo vladno politiko v tem zmislu, nimamo vzroka stopiti v načelno opozicijo. Naša str a^k a se p a n e smatra vladno stranko, ampak ohranila si je popolno nezavisnost." — To so toroj ti dve izjavi: mi vzamemo radi od vlado, kolikor nam 10 da, a tni jej ne damo ničesar ! Italijani v Južni Tirolski so morali lepo rogoviliti o priliki slav-nostuih dni v Rimu, kajti cenzura imela je vse roke polno posla, da pleni razne „patrijotiškn reminiscence". Italijanski poslanci v deželnem zboru tirolskem so izgubili svoje man-dete, ker »o niso udeleževali posvetovanj. V d e ž e1n e m zboru Češkom vršila se jo v ponedeljek razprava o proračunu deželnega kulturnega sveta, pri kateri so zahtevali češki govorniki, da so zopet osnujo jednotui kulturni svet, dočim so zagovarjali nemški govorniki, da se ostane pri sedanji razdelitvi. Proračun se je vsprejel. Vnanje države. V Nemčiji je zavladalo hudo razburjenje: državni zbor je razpuščen, ker je odklonil novo vojaško predlogo. Od 397 poslancev glasovalo jih je 210 proti predlogi. Katoliški oentrum je glasoval po ogromni večini proti, samo 11 se jih je Močilo od svojih tovarišev. Takoj po glasovanju je prečita 1 državni kancelar Caprivi dekret, s katerim se raz-pušča državni zbor. Volitve so razpisane na 15. dan junija. Te volitve bodo velikanske važnosti, kajti nemškemu narodu se bode izreči ali stoji na strani vlade ali parlamenta. Veliko sobranje Bolgarsko snide se dne 14. t. m. Iz Francoske se čujejo glasovi, da hoče vlada razpustiti poslansko zbornico. — Iz Vatikana javljajo, da bode papež koncem prihodnjega meseca obdr-žaval konzistorij, pri katerem podeli kardinalski klobuk raznim kardinalom, mej temi tudi Galimbertiju in Vaszariju. V poslanski zbornioi italijanski interpeloval je znani tržaški zid in begun Barzilai ministra za vnanje zadeve, kako je možno Rpraviti v soglasje postopanje policijo v Trstu o priliki srebrne poroke kralja italijanskega z oficijelnim prijateljstvom avstrijske vlade. Minister Brin je odgovoril, da ne more nič odgovoriti na to i n t e r p e I a* cijo. Na ta način je seveda lahko izviti se iz zadrege. Car ruski je podaril 100.000 rubljev onim podanikom svojim, ki trpe poman-kanje. Različne vesti. Odbor pol. društva .Edinost*4 bode imel v nedeljo dne 14. t. m. ob 10. uri predpoludne svojo sejo v prostorih „Del. podp. društva*. K tej seji so vabljeni gg. odborniki društva in njih namestniki. t J08ip Cimperman, odlični pesnik in pisatelj slovenski umrl je v Ljubljani dne 5. t. m. v 46 letu dobe svoje. Za Cim-peimana došla je snirt kot rešiteljica iz mučeništva. Dd, Cimperman je bi mučenik vse svoje življenje: ohromel je že v 13.letu dobe svoje in odslej mu je bilo življenje le težavno breme. A Cimperman je nosil to svoje bremo blago udanostjo v božjo voljo, in duh njegov so ni vklonil telesni onemoglosti, V onemoglem telesu Cimper-manovem bivali so krepka duša, neupogljiva volja in idejalen vznosl A sedaj ga je rešil Bog telesnega trpljenja — mi pa voščimo blagi duši njegovi večni mir in pokoj. Papeževa častna kanonika sta imenovana od sv. Očeta veleč. gg. Peter Kar-t elane o, župnik pri Mariji Pomagaj in I Jos. O r b a n i č, župnik in prošt v Puzinu. Volilni shod pri sv. Ivanu. Volilci III. okraja — sv. Ivan, Škorklja, Kolonja — so vabijo k volilnemu shodu, kateri bode v nedeljo dne 14. mnj>t t. I. ob 4. uri popoludne v dvorani bralnega društva pri sv. Ivanu. Pogovarjalo se bode o kandidaturi za ta okraj. Volilna shoda v Bazovici in na Opčinah. V Bazovici se je vršil volilni shod v nedeljo ob 11. uri predpoludne v hiši g. Urb aričiča. K zborovanju je prišlo prilično lepo število volilcev iz Bazovice, Oropade in Trebč. Po kratkem nagovoru predsednika g. I v a n a G o r i u p a in po priporočilu tajnika pol. društva „EJinost", g. Maksa C o t i č a , proglasili so volilci jednoglasno g. Ivana Nabergoja svojim kandidatom. Popoludne ob 4. uri je bil shod na Opčinah, h kateremu ni došlo ravno obilo volilcev, pač pa so bili prisotni večina tamošnjih veljakov. Zborovanje je otvoril primernim nagovorom gosp. Ivan G o r i u p , podpredsednik političnega društva „Edinost", razloživši namen denaš-njega "hoda ter naznanivši jednoglasni sklep shoda na Bazovici. Na to se je vnela kratka razprava, pri kateri je dvojo volilcev izražalo nekatere pomisleko, na kar je mej tem došli predsednik pol. društva „Edinost", g. profesor Mate M a n d i 6, podal nekolika pojasnila. Pri glasovanju se je soglasno vsprejela kandidatura gosp. Ivana Nabergoja. Po sklenjenem zborovanji sešli so se tržaški gostje — mej njimi hkoro polno-številni odbor pol. društva „Edinost" — z vsemi odličnjaki openskimi v gostilni „pri Mičelu". Ob rodoljubnih in navdušenih govorih in napitnicah segli so si v roke opeo-ski veljaki v znak popolnega soglasja ter so trdno obljubili zložno delovati v ta na* men, da pouiorejo do zmage n&rodnemu kandidatu. Ta odločni domoljubni korak gg. F. K a r i ž a, Iv. G o r i u p a, Ed. D r a i-čeka, Daneva in drugih porok nam je za vspešni razvoj narodne stvari na Opčinah. Pridodati bi še bilo, da je poznani rodoljub in posestnik v Trebčah, gospod Štrukelj, ki je bil osebno zadržan priti k shodu, obljubil pismeno, da hoče delovati z vsem svojim vplivom za ndrod-nega kandidata. Breztaktnost. V nedeljo je bila v Rojanu „uiejnarodna dirka kolesarjev". Na svršetku je pa občinstvo burno in demonstrativno ploskalo znani pouličarski pesmi „ — — — a Trieste non se parla che italian". Ni-li to Bkrajna breztaktnost: prirejati mejnarodne slavnosti, vabiti ptujoe, slednjič pa jih žaliti na toli nesramen način P ! Sram jih bilo ! Glas o „Tržaški posojilnici In hranilnici" Kakor je razvidno iz poročil v „Edinosti" napreduje letos „Tržaška posojil-niča in hranilnica" preoej lepo, a vender ne tako, kakor bi morala napredovati tu v Trstu. Naše občinstvo bi moralo posnemati v tem obziru vrle Štaj erce. Koliko nas je Slovencev in druzih Slovanov tu v Trstu in po okolici ! — A kaj je naša hranilnica v primeri a hranilnicami malih mest Štajerskih P ! Naše občinstvo se v tem obziru premalo zaveda; ni mu zadoHtuo mari za obstoj prvega in edinega našega denarnega zavoda. Ako bi se naše občinstvo tako zanimalo za naš denarni zavod kakor se zanimajo Štajerci za svoje zavode, mogla bi si i naša „Posojilnica in hranilnica11 v malo letih zgraditi lastno poslopje, kakor si ga gradi Celjska posojilnica. Vrhu tega pa bi se moglo od čistega dobička vsako leto dovoliti primerne svote v narodne svrhe, v podporo naši prevažni šolski družbi, dijaški kuhinji itd., uprav po vzgledu Štajorskih posojilnic ! V Trstu imamo n. pr. veliko število služkinj, katere nosijo svoj denar v Tržaško „Cassa di risparmio", ali v druge denarne zavode, kjer dobe manj obresti nego pri našem denarnem zavodu. Zakaj bo ne oklenejo naše posojilniooP Polagati je toraj zopet toplo na srce l našnmu občinstvu, naj so v vsakem obziru pridnn poslužuje le našega denarnega zavoda in to v I u s t n o korist, „Tržaška posojilnici in hranilnica* plačuje od hranilnih uiog 4°|0 obresti; a ravno to treba naglašuii, kajii drugi tržaški zavodi ne plačujejo toliko. — Bil sem navzoe pri prvem zboru naše posojilnice, kateri se je vršil v minulem mesecu ter izprevidel sem. da se zadružniki zanimajo za delovanje te posojilnice, kajti došlo jih je k temu zboru prav lepo število. Državni poslanec gosp. Nabergoj izrekel je željo naj bi se dajale olajšave posebno pri dajanju posojil na menjice. V tem ho strinjam tudi jaz z gospodom poslancem. (Jujem namreč, da je treba včasih cel6 po tri poroke za podpis menjice ter da morajo isto včasih podpisati i žene prosilcev. T ga ne zahtevajo niti zadružna pravila, in toliko poroštva (garancije) ne zahteva noben drug denarni zavod v Trstu ! Uzorno ravnateljstvo, v katerem sede vse častivredni možje, prosimo, da bi jemalo v poštev tu navedeno v olajšavo našemu ljudstvu in gotovo tudi v korist posojilnico ! 1/. letnega poročila tega denarnega zavoda mi je tudi razvidno, da je došlo v minolem upravnem letu več prošenj za posojila, nego se jim je moglo ustreči. — No in uprav o tem naj mi bodedo voljena beseda. „Istarska posojilnica v Puli* deluje v prečoj veči meri nego naša Tržaška. — I tej posojilnici jo čestokrat primanjkovalo denarja, ali tedaj so je obrnila ta posojilnica do druzih zavodov za pomoč. Ako sem prav poučen, si „Tržaška posojilnica in hranilnica" ni izposodila novčiča pri druzih zavodih, kar bi morda lahko storila, da ugodi želji prosilcev. Kar ni bilo lani, stori bo lahko letos in želeti je pač, da se ne odbije nijedna prošnja ta posojilo iz tega vzroka, ker „pomanjkuje kapitala" ; kajti drugači bo-demo morali še dolgo čakati, da naraste izdatuo promet tega našega zavoda! Tistim mestnim in okoličanskim rodoljubnim veljakom, kateri nimajo do sedaj n 'ti jodnega deleža „Tržaške pos. in hranilnico", pa kličemo: Popravite v kratkem, kar ste zamudili do sedaj ter držite se tudi Vi „vašega" gesla: „Svoji k svojim!" Zadružnik „Tržaške pos. in hranilnice". Za družbo sv. Cirila In Motoda so nabrali gostje pri g. Veljaku, posestniku pri sv. Ani, veseleči se pri izvrstnem re-fošku, s katerim jih je pogostil imenovani posestnik 3 gld. 48Jf kr. — Na Opčinah se je nabralo 70 nvč. Za podružnico družbe sv. Cirila In Metoda na Greti so nabrali zaostali krokarji na Kontovelju dne 1.1, m. 400 stotink. Slovanska čitalnica Tržaška bodo imrla prihodnjo soboto ob 8. uri zvečer svoj redni občni zbor. Občni zbor „Delalskega podp. društva" obdrževal se je v nedeljo. Obširnejše poročilo prinesemo prihodnjič. Pevsko društvo „Adrija" v Barkovljah vabi nu veselico, katero napravi v vrtu krčmu „Pri Andreju" (poleg coikve) v nedeljo dne 14. maja 1893, s sledečim vsporedom : 1. Ig. Hladnik: „Deklici", zbor s samospevom baritona. 2. Dr. B. Ipa-vio : |Nh Preširuovem domu", zbor s Čve-terospevom, s samospevom baritona in tenorja ter spremljevanjem orkestra. 3. Gj. Ei-senhuth: „Bura", zbor s samospevom basa iu spremijovanjem orkestra. 4. A. Foerster : „Ave Marija", (iz operete Gorenjski slav-ček) mešani zbor so spremljevaujem orkestra. 5. „Franoosko-pruska vojska", šaljiva igra v jednem dejanji. (Poslovenil Mironlav Malovrh. — Izvajajo diletantje iz Trsta in okolice). 6. H. Raiem : Himna pevske), a društva „Adrija", zbor se spremljevaujem orkestra (na obče zahtevsnje). 7. Prosta zabava. Začetek hode ob 6. uri p o p o 1, Vstopnina k veselici za osebo 30 kr. Deželno pomožno društvo rudečega križa imelo je dne 2. t. m. v mali borzni dvorani svoj občni zbor, Prva tržaška delniška družba za lu-ŠČenjo riža iuiela je v ponedeljek svoje osnovno zborovanju. Delniška glavnica znuša 1,500000 kron. Iz Lonjera nam pišejo: Prvega maj-nika popoludne napravili so otroci slovenske šole pri sv. Jakobu izlet v našo skrito vas. Bilo je lepo število otrok in č. gg. učitfilji: M. Kamuščič voditelj, J. Kiferle s tretjim in M. Pretnar s četrtim razredom. Izleta bo se vdeležili tudi nekateri roditelji. Da bi Vi, gosp. urednik, znali, kako jo bilo lepo ! Živahna četa jo pevaje došla v našo vas in se nastanila na vrtu gosp. župana. Gg. učitelji so skrbeli, aa mladi slavoki niso bili lačni ne žejni. Prinesli so bili Beboj nekaj jedi in 15 vencev fig, koje jo izletnikom darovala dobro znana tvrdka Trudnova. (Istim jo daroval tudi č. g. F. S. 1 gld.) Vrstile bo so potem v lepem redu : petje, deklamacijo in govori. G. voditelj je povdarjal važnost slovenske šole in priporočal mladini, naj ne pozabi lepih naukov, kateri si v soli nabira za poznejše čase. Besedam : „Spoštujte svoje stariše, bodito dobri katoličanje in kakor sploh Slovenci — vedno zvesti Avstrijoi !" — zadonela je avstrijska himna in trikratni „živio". Tudi g. Pretnar je govoril učencem na srce, naj se no sramujejo svojega jezika, temveč naj bodo vedno zvesti sinovi in hčere majke Slave. Mladina je bila jako navdušena in navdušeni bili smo tudi mi. Prekmalu je minul čas. G. voditelj je uvrstil oba razreda, nekoliko telovadil ž njimi in — hajdi, odšli so mladi iu veseli slavčki iz naše vasi. Šli so proti „Lovcu" in dalje Bkozi Rucol. Vesele slovenske pesmi pa bo se čule za njimi, dokler niso došli v mesto. Srečni otroci, ki imajo dobre učitelje! Za nas stare bo nekdaj ni tako skrbelo. Da, da : ne eno, temveč najmanj 4 do 6 takih šol treba Trstu in kmalu bi bilo bolje. Sloveneo je rad vesel pa ne — i red on ta r, temveč vedno zvest veri, cesarju in domovini. Višji krogi naj bi toraj poštevali Slovence v Trstu, ne pa silili njihovih otrok v ptuje, laške šole. Kdor se izneveri narodu in se za vero no briga, tudi cesarju ne bode zvest. Zapomnite si to ! Vam izletnikom pa kličem : Živeli! 2000 goldinarjev za šolsko društvo. Zadnjo dni minolega meseca stavil se je in VBprejel v mestnem svetu "D u -najskem predlog, da se da šolskemu društvu nemškemu 2000 gld. podpore. Proti temu predlogu so govorili antisemitje in neki kanonik-profesor, torej duhoven. A tega niso storili morda kot neprijatelji šole, ali pa zato, ker Bo^slabeji Nemci kakor drugi. Ne ne, ampak govorili so proti temu predlogu kot pravi pošteni Nemci, ki spoštujejo tuje in ljubijo Bvoje. Pravi značaj nemški, rekli so, rekel je uprav omenjeni duhovnik, naglašujoč svojo ljubezen do nemštva, ne dopušča, da bi se ponižal toliko in lovil tujo nenomško deco, kar istinito dela nemški šulferajn. Pravi Nemec stori za svoje kolikor more in kjer more, a ne poseza po tujem in pušča vsakemu narodu, kar je njegovo. Da bi se le po vzgledu tega duhovnika ravnali vsi nemški duhovniki v slovenskih pokrajinah in vsi italijanski duhovniki v Primorju, imenoma v Istri! Slovenski in hrvatski dnhovniki so jednaki njemu. Tudi ti-le nočejo posezati po tujem, pač pa hočejo braniti svoje. Podpirajoč naši šolski družbi posnemajo prečastiti duhovniki naši vedno duhovnike vseh druzih narodov: oni postopajo kot pravi pošteni Slovenci oziroma Hrvati. Veći na mestnih starešin jo vender vsprejela predlog, da bo nemškemu šul-ferajun dozvoli podpora 2000 gld. Ako je torej mestni svet dunajski dozvolil tako Bvoto (da niti no govorimo namenih omenjenega šolskega društva, katerega mora obsoditi VBak poštenjak); ako je mestni svet tržaški dozvolil za svrhe Le ga Nazionale (koje moramo obsojati istotako, kakor namene nemškega šulferajna; veliko svoto 3000 gld: zakaj ne bi tudi naši slovenski občinski zastopi podpirali vsak po svoji moči našo družbo sv. Cirila in Metoda?! Gospoda na delo! Narod je v stiski ; ne dajmo, da se nam odtuji niti jedno samo dete! Italijanska društva Pokojna „Pro pa-tria" je v miru zaspala, ker je prekoračila svoj delokrog, določen jej v pravilih ; a kmalo potem zraslo je drugo enako društvo z istimi nameni in menda tudi sredstvi in na podlagi prejšnjih pravil. Društvo „So-cietd Progresso" je vlada razpustila iz lahko umevuih razlogov, a na njega mestu ustanovilo se je drugo društvo „Societd progressista", ki je popolnoma slično prejšnjemu. Udje bivše „Sociata Ginnastica" so so prokleto malo pečali s telovadbo, temveč pa s politiko, vsled čeBar jim je vlada razpustila to društvo. A tudi tu se je zgodilo tako kakor drugod : zasnovali so novo društvo, krstivši jo „Uniono Gi-nastica", z istimi nameni in smotri. Tudi italijanski vseučiliščniki v Gradcu so imeli svojo društvo, v kojem so izvestno gojili pravi italijanski duh ; prekoračili so meje pravil in za kazen se jim je društvo razpustilo. Ali kaj dć to : uprav to dni poročajo laški listi zadovoljstvom, da ce je tam osnovalo drugo, prejšnjemu podobno akademiško društvo, a pod drugim naslovom. — Predaleč bi zašli, ako bi hoteli navajati vsa italijanska društva, ki umrejo ter se zopet prerodć, še čilejša in močnejša. Da jo temu tako, kaže najbolj po-gubonosno delovanje „Lega nazionale". Ko je vlada razpustila prejšnje društvo, bilo je upati, da bode s tem konec grdemu ravnanju zoper slovensko narodnost in ustanovljanju nepotrebnih laških šol in vrtov v čeloma slovenskih krajih. A temu je danes še hujše. „Pro patria" se jo prero-dila v še mogočnejše društvo, ki v obraz bije ustavnim zakonom avstrijskim ter na široko pospešuje raznarodovanje in poita-tijančevanje. Vsakomur je tudi znano, kaj jo še združeno z raznarodovanjem Slovanov v obče, namreč: pešanje dinastiškega in verskega čuta v narodu. Saj je našemu narodu v srce vcepljena ljubezen in zvestoba do cesarske hiše in katoliške vere. S tem pa, da se mu jemlje narodnost, ugaata v njem zajedno oba gornja čuta, ki učinjata njega srečo. A to so gleda mirno se strani merodavnih činiteljev, kateri nočejo videti nevarnosti, ki preti narodu samemu, njega verstvu in avstrijski vladi. D&, kar so ni dozvolile mestnemu magistratu ? Trstu — namreč naprava italijanskih vsporednic na ljudski šoli v Sv. Križu — dozvoli si menda „Legi", koja v kratkem ustanovi tam gori na slovenskih tleh potujčevalnico ! Koliko časa se bode dopuščalo, da se širi mej našim narodom to čudno in nevarno mišljenje ter se ga tujči in moralno kvari P O pogubnem delovanju raznih druzih društev, koje je bila slavna vlada primorana razpustiti, da se potem zopet osnujejo, to za danes no bodemo razpravljali, kajti zašli bi predaleč. Pač pa ne moremo zamolčati, da se našim društvom stavljajo razno zapreke vzlio okolnosti, da ta društva vedno goje ljubezen do domovine in vladajočo hiše in da to ljubezen kažejo ludi javno skoro ob vsaki priliki. Redni občni zbor družbe „Assicura-zione Generali" v Trstu obdržaval se je v soboto dne 6. t. m. Temu predložena bilanca za 1. 1892 izkazuje prirast zava-rovalnikov, kateri so popolnih praznino, ki bi imela nastopiti vsled opuščenja velevažnili neposrednih zavarovanj proti požarom ter ukljubu likvidaciji Ilamburške agencije. Družbini oddelek prevoznih zavarovanj je ostal skoraj na isti višini kakor I. 1891. Oba oddelka izkazujeta dobiček, čeprav ni bilo družbino delovanje povoljno v nekaterih deželah; isto tako je izkazal lep vspeh oddelek zavarovanj na človeško življenje. — Ves čisti dobiček leta 1892. znaša gld. 789'840*7l in sicer pri zavarovanjih: 1. proti požarom gld. 133,000; 2. pri prevoznem zavarovanju gld. 87.000; 3. pri zavarovanju proti toči gld. 2000; 4. pri zavarovanju življenja gld. 196-000; 5. čisti dobiček premoženja vseli bilanc pa /.naša gld. 447.000. — Izplačane odškodnine 1. 1892 znašaj o okroglo svoto 9 (devet) milijonov goldinarjev in ako so istim pri-štejejo vse izplačane odskodniue prejšnih let, vidimo, da je družba izplačala od svojega začetka do dno 31. decembra 1892. velikansko svoto od 253 milijonov goldinarjev. — V oddelku zavarovanja na življeuje znašali so zavarovalni kapitali 1892 leta 20 milijonov goldinarjev in skupno od prejšnjih let do 31. decembra 1892 pa gld. 141,876.338-70. — Kompenzacijski zaklad zavarovanja na življenje se je povišal za 3 milijone gld. ter znaša dne 31. decembra 1892. leta 34 milijonov gld. — Vsled nasveta revizorjev je občni zbor odločil razdeliti zgornji dobiček tako le: l.Gid. 5000 pomožni blagajni družbenih uradnikov; 2. gld. 130.000 zalogu za zgube izplačevanj dividende v zlatu; 3. Gold. 50.131*75 za odškodnino ravnateljstvu in svetovalstvu v zmislu pravil; 4. Gld. 147.000 za izplačanje navadne dividende od gld. 29,40 za vsako delnico; 5. Gld. 453,000 kot naddividendo od gld. 9060 za vsako delnico, 6. Gld. 2708 96 pa se ima prenesti nu bilanco za 1. 1893, — Skupna dividenda znaša torej gld. 120 v zlatu (ali 300 frankov) za delnico ter so je pričala izplačevati z včerajšnjim dnevom. Izpred Sodišča. Nekateri ribiči od sv. Križa in Kontovelja so našli med tem, ko so lovili ribe pod Mirainarom, nekoliko koščekov „šura" (spanjski hrastov lubad, kakor se rabi pri lovu rib), katere so si presvojili. Zgodilo se je pa takrat, da je neka ladija pretrgala mreže Bonetti-juve in da so potem morski valovi odnesli na vse strani ta šur. Bonetti jih je obdolžil tatvine ter trdil, da so mu Križani in Kon-toveljci zlobno potrgali mrože in pokrali šur in zahteval nekoliko stotakov odškodniue. Pri dotični obravnavi, ki se jo vršila te dni pred mestno Preturo, bili so oproščeni, ker se je smatralo kot dokazano, da so ribiči dobili šur na morskem površji, no da bi si ga bil kdo izmed njih prisvojil nepoštenim potem. D.t se pa ribiči niso hoteli požrtovati in delati za Bonettija, da bi bili od vseh strani nosili skupaj najdene koščeke i ura, kriv je on sam ; kajti nekdo izmed ribičev bil je tak poštenjak, da se je potrudil nabirati po morju razkropljeni šur ter ga je ponudil gospodu Bonetti-ju. A ta namesto da bi ga bil od-škodil za njegovo požrtovalnost, in ae mu zahvalil, mu je neki dejal, da naj bi ga bil pustil rajši v morju segnjiti, saj tako ni vreden niti kosa polente. Zakaj tedaj toliko krika in celo preiskave prod zastopnikom državnega pravdništvaP! Dva ali trije izmed ribičov bili so še celo v preiskovalnem zaporu. Shod volilcev. Vse svoje volilco vabim tem potom k shodu, kateri bode due 14. maja t. 1. ob 3 V«. uri popoludne v čitalnični dvorani v Vipavi in pri katerem bodem poročal o svojem delovanju v državnem zboru. Dr. Andrej F o r j a n č i č , drž. poslanec. Književnost. ,Slovanski Svet" št. 9. ima sledečo vsebino : 1. Precenjevanje svojih sil. — 2. Slovenski konservativci in pa nemSki. — 3. O Leonu XIII in Rusiji. — 4. Pesem (brez naslova). — 5. Moit yrojioia>. (Pesem). — 6. Iz poezij Kr. Levstika: „Prazna prisega" (v originalu, s kirilico in v ruskem prevodu). — Pipa tobaka. (Povest Josipa Jurčiča v slov. originalu in v ru- škem prevodu), — 8. Iz kreevinskih po-točnic (Elegija). — 9. Biseije i alemovi (z tolmačem). — 10. Vendski zvonovi v Vrhovskem jezeru. (Pravljica). — 11. Hrvat i Slovenac. (Pesem). — 12. Narodna noša Tržaških Slovencev. — 13. Službeno priznanje. — 14. Ruske drobtinice. — 15. 0 dnlj prej Eskomptuje menjU'-e doniicillran« na tržaškem trgu po ... . . . 31/ Posojuje na državne papirje avstro-ograke * ° do 10'H) gld. po ....... . 6°l„ višje zneske od 1000 do 5000 gld. v Večje svote po ........ 4'/,% Daje denar proti vkiijiSenju na posestva do« v Trstu. Obresti po dogovoru. TltST, 13. marca 1H93 Assicurazioni generali. v Trstu (društvo je ustanovljeno leta 1831.) To društvo je raztegnolo svoje delovanje na vso vejo zavarovanja posebno pa: na zavarovanje proti požaru — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na življenje. Društvena glavnica in reserva dne 31. decembra 1892. f 49,162 470-81 Premije za poterjati v naslednjih letih f. 25,791 131 60 Glavnica za zavarovanje ži-venja do Hi. decembra 1892 f. 141,876.438-70 Plačana povračila: a) v letu 1892 f. 8.851.456-69 b) od začetka društva do 31. decembra 1893 f. 253,099.377-58 Letni računi, izkaz dosedaj plačanih od-ikodvanj, tarife in pogoje za zavorovanja in sploh vsa natanjčneja pojasnila se dobo v Trstu v uradu društva: Via della Stazione št, 888/1 v lastnej hiši. 5—12 DROGERIJA na debelo in drobno G. B. ANGELI 104—84 TRST 12~12 Corso, Piazza della Legna št., 1. Odlikovana tovarna (opifiev. Velika zaloga oljnatih barv, laBtni izdelek. Lak za kočijo, z Angleškega, iz Francije Nemčijo itd. Velika zaloga tinih barv, (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. Lesk za parkete in pode. MINERALNE VODE iz najbolj znanih vrelcev kakor tudi romanj-sko žveplo za žvepljanje trt. Nič yeč kašlja! Balzamnkl petoralNkl prah ozdravi vsak kašelj, pluČni in bronhijalni katar, Dobiva so v odlikovani lekarni. 37—10* PRAXMARER „Ai due Mori« Trst, veHki trg Poštne pošiljatve izvršujejo se noutegoma. urar, Corso štv. 39. 44—104 Prodaja in popravlja ure. 9-12 Tinct. capsici compos. (PA ] N-EX PELLElt) se prireja v BIchterjevi lekarni v Pragi (v zalogi odlikovane lekarne Praxiuat-er v Trstu, P. Grandc) obče poznano bolečine ublažujoče drgajanjo, dobiva se po večini lekarn v steklenicah po gld. 1.20. 70 in 40 kr. Pri kupovanju trebn biti previdnim iu je vsprejeti le tako stoklonice kot pristne, ki so previđene z „sidrom" kot varstveno znnmko. Osrednja r a z p o š i 1 j a 1 n i c a: Richter's Apotheke z. Goldenen Lflwen, Prag. 43-4 La Filiale della Banca Union TRIESTE s' occupa di tutte le operazioni di Banca o Cambio - Valute, a) Accetta versarnenti in Con to corrente, abbonando PEK BANCONOTE: 0 C. preav di 5 g ni 3 3'/.%„ „ ,J2 8*/» „ a 4 mesi fisso 37„ a 8 PER NAPOLEONI: 2 %c- preav,di 20 g.n 2'/a n» « it **0 „ 2 V* » n n * 3 mesi n K - k B _ riLUALSl c. in*, jriv. m\i Milnega zaroda za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vredn. papirjih na V napoleonlh na 4-dnevni odkaz 2V4°/0 30-dnovni odkaz 2% 8- „ 2 »/,*/• ! 3-mesečni „ £•//>/„ 80- „ 2»/4°/o 6- n „ 2V,°/o Vplačevanja avstr. vrednostnim papirjem, kn-teri se nahajajo v okrogu pripozna so nora obrestna tarifa na temelju odpovedi od 17 in 21. odnosno 12. jnnija. Okrožni oddel. V vredn. papirjih 2°/0 na vsako svoto. V napoleonlh broz obresti Nakaznice za Dunaj, Prago, PeAto, Brno, Lvov, Tropavo, lloko kakor za Zagrob, Arad, Bielitz, Gablonz, Gradoc, Hermanstadt. Inomost, Celovec, Ljubljana, Line, Olomuc, lleichenberg, Banz in Soluograd, — brez tro&kov. Kupnja i n prodaja vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov 24 — 9 pri odbitku l0/^, provizije^ Predujmi. Sprejemajo se vsakovrstna vplačila pod ugodnimi pogoji. Na jamoevne listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mostih — provizija po pogodbi. Na vrednosti objesti po pogodbi. Vložki v pohrano. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlat ali srebrni donar, inozomski bankovci itd. — po pogodbi. NaSa blngnjna izplnčuje nakaznico narodne banko italijansko v itulijanskili frankih, ali papo dnevnom cursu. Tr8t; 1. aprila 1893. 9 - 24 Sullo lettero di versamento attualmonte in circolazione con dodici giorni di proavviso il nnovo tasso d' interosse ontra in vigore col 7 Maggio a. c. In banco fciro abbuonando il 2 » inte-resse anr.uo sino a qu*lunque somma ;4 preleva-zioni sino a tior. 20.001» - a vista verso chčque; importi maggiori preavviso avanti Ia Bnrsa — Conferma doi vorsamenti in apposito libretto. Conteggia per tutti i versamonti fatti sino alle 5 pom. la valuta del tnedtuimo giorno. Assume pei propri correnti^ti V tncaaso det conti di piazza, di cambiali per Triets«, Vienna, Budapest ed altri principali cittd ; ribic a Inro assegni per qup*te piazze, ed accorda orn la facoltA di domiciliare effetti presno la sna Icassa ifranco d' ogni spesa per essi. Procnra pei propri clienti informazioni suir Intorno o sull' Estoro verso il solo rimborso delle spese postali b) S' incarica dali' aqni.«to e della vendita di effetti publici, valute e d i vise nonehi del in-caaso d asaeffni, cambiali e coupons, verso moti i ra provvigione. c) Sconta cambiali dirette e domicilinto a condizioni correnti. d) Ki I ase ia a*s«£ni ed apre crediti su tutte le piazze deli1 Intorno e deli' Estoro a mo-dicho condizioni. e) Sovrenziona effetti e valute. f) Accorda ai propri committenti la fncoltfc di dopositare offetti di qualsiasi specie o ne cura gratis T incasso dei coupons nlla sca-denza. i». t (\ lastnej hiši.) 10,754.B06 91 1,612.910-22 3!1.594.10 200 000'— 1«3.780'21 137.578'Sfl 250,(100* — 1,127.«05-98 Lastnik pol. društvo „Edinost". Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič. TiHkurna Doleno v Trstu.