GLAS NARODA list slovenskih delavcev y Ameriki* TELEFON: CHelsea 3—1242 Entered m Second Ol&sa Matter September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, M. Y„ udir Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CHelsea S—1249 No. 1 39. — Stev. 139. NEW YORK, TUESDAY, JUNE 15, 1937—TOREK, 15. JUNIJA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. JEKLARNAM BO ODREZAN DOVOZ PREMOGA LEWIS BO KONCI TEDNA IZDAL ODLOK, KI SE BO TIKAL - SESTSTO TISOČ PREMOGARJEV Najbrž bo izbrurnfla stavka še v sedemindvajsetih jeklarnah. — Najnovejša odredba odbora za in-dustrijalno organizacijo se bo tikala 600,000J TA nilfTATITRA premogarjev. — Napetost v Monroe, Mich., se L 1 UllSk 1 A1 UIW Baskiška vlada pobegnila v Santander HOOVER JE BIL je nekoliko zmanjšala. JOHNSTOWN, Pa., 14. junija. — John L. Lewis, načelnik odbora za industrijalno organizacijo, je zadal jeklarskim družbam, čijih delavci so zastavkali, hud udarec s tem, da je poklical z dela 10,131 premogarjev, ki so preskrbovali jeklarne s premogom. Van A. Bittner, čikaški voditelj CIO je izjavil: — Ce jeklarne ne bodo imele premoga, ne bodo mogle izdelovati jekla. In jeklarne. ki nočejo ugoditi skromnim zahtevam štrajkarjev. ne bodo dobivale premoga iz premogovnikov, v katerih so zaposleni United Mine Workers. Najkasneje do sobote bo izdal naš odbor značilno odredbo, ki se bo tikala 600,000 premogarjev. John L. Lewis, predsednik CIO, ki se mudi v Washingtonu, ni hotel komentirati Bittnerjeve izjave. Na vprašanje, če namerava pozvati na štrajk vse United Mine Workers of America, ni odgovoril. Zaenkrat štrajkajo le premogarji onih premogovnikov, iz katerih so dobivale premog Bethlehem Steel, Republic ter Youngstown Sheet & Tube Company. Uradniki Republic Steel ter Youngstown Sheet and Tube pravijo, da so jeklarske družbe premogovnike že prej zaprle, ker so začasno dobro pre skrbljene s premogo-m. Po mnenju nekaterih bo stavkovna akcija premogarjev razširila stavko tudi na Cambria tovarne Bethlehem Steel Company ter na 27 drugih je-klarn v deželi, ki so last Bethlehem Steel. Pred Cambria tovarno so se nocoj ponovili spopadi. Policisti so s krepelci napadli pikete, ker so slednji s kamenjem obmetavali stavkokaze in jim zaprli pot v tovarno. Pet oseb, med njimi neka deklica in osemletni otrok, je bilo ranjenih. Štiri piketi so bili aretirani. Prvi spopad se je završil ob sedmih zjutraj in sicer pred vrati jeklarne v Franklin. Stavkarji so pognali v beg večje število policistov ter prevrnili dva avtomobila. Nato je več sto dtrajkarjev, katerim so pomagale ženske in otroci, metalo kamenje v kare poulične železnice, ki so se ustavljale pred jeklarno v Franklin. Kare so bile polne stavkokazov. Z drugih delavskih front so dospela sledeča poročila: j V Monroe, Mich., kjer je vprizorilo 25,000 CIO delavcev iz Michigana, Ohio in Indiana protestno zborovanje proti plinskemu napadu na pikete pred Newton jeklarno, je napetost nekoliko popustila. Zastopniki CIO so izjavili: — V Monroe ne bo prej miru, dokler Newton družba ne podpiše z de-, ttavci pogodbe. h Zupan Dan A. Knaggs, ki je spočetka štrajkar-I'cm zelo nasprotoval, je dovolil štrajkarjem pike-tirati tovarno. Pet tisoč obroženih "vigilantov" je tiket om zapretilo, da jih bodo prepodiK, toda vče-aj in danes ni bilo še nobenega nasilja, i V Buffalo in v Youngstownu so se nekateri de-Mjvci že naveličali štrajka ter hodijo po cestah z - .Japisi: — Vrnite se na delo! V Pittsburghu so imeli uradniki jeklarske unije tajno zborovanje, na katerem so izdelali načrte, kako bi bilo mogoče razširiti štrajk tudi na druge Bethlehem Steel, V RUSIJI Leta 1919 je rekel, da mora en mož voditi gospodarstvo. — Diplomatske listine kažejo rusko - ameriške odno-šaje. WASHINGTON, L). C., 14. junija. — Državjni department ,;e objavil avezek diplomatskih (listin, ki se nanašajo na rusko-ameri«ke Odnošaje leta 1910. V zvezku se nahaja t udu pismo, ki ga je pii-al ravnatelj pomožnega odbora Herbert Hoover -1. junija, 1919 predsedhriku AVilsonu. V tem pi>mu je Hoover priporočal gospodarsko diktaturo. *4 Prej ali slej bo bolj še viška Wad a pod lastno težo razpadla, ali pa se bo dovoj obrnila na desno in jo ho prefvizelu »predstavna vlada," je pisali Hoover. *4 Nobena vlada katerekoli vrste v Rusiji ne more obstati brez gospodarske reorganizacije. Taka reorganizacija se vrti v glaiunem okoli dveli pozi/tri virih činiteljev, prvič valuta, drugič prevoz. . . G kaki »taljni vladi ni govora, dokler ta dva viprašanja nista rešena. Boljševizem je že pre-padel in vsaka vlada, ki ho sedaj že tako napredovalo, da je enako gospodarstvu leta lf>19. Pri tem izboljšanju je i-grala zelo i važno vlogo vlada s svojo politiko. Mlada generacija podjetnikov mora veliki industrijski sistem, katerega so zgradili starejši možje, prilagoditi pre-meniljivemu gospodarske m u, socijalnemu in političnemu redu Amerike. "Predsednik Roosevelt je z.i WPA zahteval poldrugo milja rde dolarjev," je rekel Hoplkins. "Iv temu moramo prišteti vsote, katere so prispevale ;|H>samezne države in občine za podporo onih, ki niso za]K>sleni pri WPA dedih. Pa če »seštejemo vse izdatke za podporo, ne znesejo niti 5 odstotkov našega sedanjega narodnega dohodka. 0 0DVEDENKI NI D0SEDAJ _SE SLEDU Parsons je pripravljen ustreči vsem zahtevam. Prosi oblasti in poročevalce, da se ogibljejo njegovega doma. STOXY BROOK, L. I., 14. junija — S pozivom, ki je bolj prošnja, ki jo je narekovala skrb in negotovost, je ~\Vm. II. Parsons prvič prekinil svoj molk, odkar je v srervi izjavi, na dan po odlvedbi, je Parsons tudi (sedaj na vrtu svoje hiše 44Long Meadow Farm" podal svojo izjavo, da je pripravljen brez vsakega }>ogoja zadostiti zahtevi, samo da mu je vrnjena njegdva žena. 4'Vse bom preskrbel, da bo vse, kar je od mene zahtevano, strogo tajno," je rekel. Obenem pa je Parsons tudi prosil vse oblasti, fotografe in poročevalce, da se izognejo njegovi hiši, kjer se peča s ko-košjerejo, da se ne vmešavajo v nijegoive zadeve in se naj ne brigajo za obiskovalce v hiši. Vise ol *] asi i so zasledovanje odvajallcev popollnoma opustile. Do sedaj ni o njegovi ženi nobenega sledu. Parsons na vse načine skuša priti vv stik z odvajalci. Oblasti pa tajno zaslišujejo razne osebe, toda od mjih ne morejo ničesar natančnega zvedeti. u SLOVAN" na RADIO Jutri zvečer (v sredo) bo od 10:45 do 11. pelo ma radio postaji WLTH (1400 kc) new-vorško slovensko pdWko društvo "Slovan" umetne in narodne pesmi. NOVA UNIJA _V DETR01TU Nova unija bo pozvala delavce v vseh industrijah, da se ji pridružijo. Hoče pridobiti 89,000 Fordovih delavcev. KEMAL JE DAL PREMOŽE-NJE TURČIJI LONDON, Anglija, 14. junija. — Turški predalnik Ke-tnal Ataturk je vise svoje premoženje, ki je vredno več milijonov f mi tov šteriingov in obstoji iz zemljišč, poslopij* kmeftij, hJevolv ip živine, dal svoji domovini. DETROIT. Mich., 14. junija. — Nova unija, ki si je izbrala ime " Workers »Council for Social Justice", je napro sila vso industrijske delavce, da pristopijo v njene vrste in vodstvo unije upa, da bo pridobilo okoli 50,000 Fordovih delaivcev. Opazovalci industrij.sk e g a položaja vidijo v tej novi uniji nove »zapletIjaje v boju U. A. Workers of America in v organiziranju 89,000 delavcev v Fordovi River Rouge tovarni v Dearbornu. George F. Addes, tajnik U. A, Workers, je re&eJ, da nov& FAŠISTIČNA ARMADA DOSPELA PRAV DO PREDMESTIJ BILBAA HENDAYE, Francija, 14. junija. — Fašistični viri zatrjujejo, da je baskiška vlada bežala iz Bil-oaa v Santander, 50 milj proti zapadu ob Biskajskem zalivu, ko je armada generala Jose Fidela Davila dospela 500 jardov do mestnih vrat. Pet predmestij 'španskega Pittsfburgha* je v plamenih. Fašistično poročilo pa ne pove, ako je z vlado odšel tudi BLUM0V0 POLITIKO HUDO KRITIZIRAJO Bivši finančni minister vidi nelsrečo v finančni palitiki. — Poglavitni vzrok je petdnevni delovni teden. PARIZ, Francija, 14. junija. — Bivši finančnim milliter in največji nasprotnik Bhimove vlade ljudske fronte pravi, da je f vpeljava petdnevnega tedna poglavitni vzrok finančnih težkoč Francije. "Francija mora priznati razpad Rlimiojviega eksperimen ta," je reke Roytnaud na nekem zborovanju v Amibertu v departmentu Puy-de-Dome. V svojem govoru je ostro napa dal i>oliti'ko ljudske fronte. Reynaud je tudi omenil B Initio vo izjavo, v kateri je reke!, da bi j>adec kabineta ljudske fronte postavil v nevarnost demokracijo Francija. Reynaud je zagotovil, da bo njegova opozicija branila demokracijo proti vsaki diktatorski želji »skrajne desnice, ako bi BI umov kabinet Odstopil. Kar se tiče petdnevpega te- mladi predsednik baskiške republike Jose Ajirtoaiio Aguir-re. Daviilova armada šteje 00 tisoč vojakov, 150 tafikov in 200 aeroplanov. Armada je pustila za seboj smrt in. opu-stošenje, ko je prebila "železni obroč'", ki se razteza od Biskajskega zaliva okoli B»il-baa do reke Nervion na jugu. General Davila je 24 ur neprestano bombardiral mesta o-koli Bilbaa in mesta Deric, Gaaniz, Lezama, Zamudo in Lerrabezua so v plamenih. Prebivalstvo teli mest je po-be.mnilo »v Bilbao. Fašistični glavnii stan v Sa-lamanki naznanja, da je bila obrambna črta katero imenujejo "el Gallo", iln ki je zadržala ol>streljevanje 73 ao T)o bilo ia lavno prebivalstvo v petih dneli ne izdela do^*olj, da bi zadostovalo potrebam litično stranko National Union for Social Justice. Nova unija je podala javno izjavo, ki pravi, da l*e unija naslanja na "krščajnska načela socijalne pravice" in se poteguje za za*k>sitno letno plačo, kar popoJnoina soglaša s prejšnjimi izjavami poznanega po-plitionega duhovnika. WCSJ uinija ki je svojo n-iStancuvitev naznanila v časopisih, pravi, da je njen sedež v Dearborn, Mich., k^ea; so tudi Fordove tovarne, ter pravi dalje: "Ker smo mnenja, da kapital brez delavcev in dela/vci brez ka pita i a ne morejo izhajati, se jafvno potegujemo ne samo za podporo delavcev, temveč tndi za swlelovanje Fond iMotor Company in vseh drugih indnstrijeev." Uradniki unije WCSJ so: — Arthur B. Nel? on, pre«lsednik, Robert Mociteith, poe strani. Za one, ki so dospeli na postaven načiln v deželo, ki iz- polnujejo postat in drže jezik za zobmi, ne predstavlja nobe-i.e nelvarposti. Ako je inozemčeva žena državljanka. VPRAŠANJE: Moja žena se je bolj zavzela za državljanstvo kot jaz in postala je ameriška državljanka leta 1935. Ali je res, da mi ta okolščina daje pravico zaprosili za državljanstva brez "prvega papirja?" ODGOVOR: Res je. Mož, ki je imozemec, ima iste p red pravice pri naturalizaciji kakor jih ima inozemska žena ameriška državljanka oziroma ako je ista tujerodka in je postala B'ineriska državljanka po zgornjem dnevu. V takem slučaju je treba dokazati le triletno bivanje v Združenih državah in flfi trefba prvega papirja. Bil je zaprt radi prekršitve zakonov o pijači. VPRAŠANJE: Leta 1931 bil sem zaprt radi prekršitve pro-hibicijskih tzakonov in obsojen na dvomesečno ječo. Pred tremi Teti sem si vzel prvi pa7>ir. Sedaj bi rad zaprosil za državljanstvo. Ali bo ona obsodba preprečila mojo naturalizacijo? ODGOVOR: Ni mogoče dati vam kako zagotovilo v tem pogledu, ali prav mogoče.je, da bo sodišče spregledalo ono itf)-•sodbo, kajti očiv^dno ni ta pre-kršitev mogla biti prav resne narave in morete od tedaj izkazati prav dobro obnašanje. Le zaprosite za naturalizacijo. V svoji prošnji le na veri i te resnična dejstvo glede svoje aretacije in obsodbe. Poroka pred dnevom 22. sept. 1922 in po njem. VPRAŠANJE: Prišel s«>ni v Ameriko s svojo ženo pred več kot 25 leti. Pred 15 leti sem postal ameriški državljan. Ali je moja žena tudi ameriška državljanka? ODGOVOR: Da li Vaša žena je ameriška državljanka ali ne, je odvisno od datuma vaše naturalizacij«'. Ako ste bil natu-raliziran pred dnem 22. sept. 1922, tedaj je vteča žena postala državljanka vsled vaše naturalizacije. Ako pa vaš "drugi papir" nosi datum od dne 22. septembra 1922 ali kasneje, tedaj vašia žena je .še vedno ino-zemka in mora zaprositi za svoj lastni "drugi -papir" Ji ni treba ni kakega "prvega papirja." Inozemski veterani svetovne vojne. VPRAŠANJE: Radi naznrh razlogov nisem mogel do sedaj zaprositi za ameriško državljanstvo. Bil sem vojak v ameriški vojski tekom svetovne vojne, in imam častno odpust-nico. Kako naj dobim drugi pfcjpirf ODGOVOR: Zakon, ki je dovoljeval naturalizacijo inozemskih veteranov brez plačila ni-kake pristojbine, je iztekel dne 25. maja t. 1. Kongres ni še nič sklenil gledle predloga, da bi se ta zakon podaljšal za nadaljno leto. Ako ne vzakonijo takega predloga, boste morali zaprositi za "prvi papir" in čakati dve leti potem, predno vložite prošnjo za naturalizacijo. Povratek v staro domovino na vladne stroške. VPRAŠANJE: Neki priseljenec, kj je bil dolgo časa na relifu, bi se rad povrnil v sta-' ri kraj, ali nima sredstev za vozn i no. Vsa n jegova družina je v starem kraju in on misli, rfca bi mu bilo tam boljše. Prišel je zakvrniti več v Združene države, razun ako si priskrbi posebno dovoljenje s strani Secretary of State in Secretary of I>abor. »_ ____7 r Iz Slovenije» SAMOMOR V SUHOR-SKEM 2UPNIŠCU V Suhorju v Belokrajini je prišlo do tragičnega dogodka, ki nazorno osvetljuje moralno in socialno razrvanost naših dni. Okrog 22. je prišel v žup-nišče bivši občinski tajnik Toni lAušickv, ki je bil iz znane družine iz Borovnice doma in ki je v času, ko je služboval v Beli krajini, pogostokrat prihajal k suhorskemu župniku na obisk. Župnik je bil pravkar v svoji pisarni, pri njem se je mudil eden izmed domačih kmetov. Ko je LušiekV vstopil, je brez besede potegnil revolver in se ustrelil. Tragični dogodek je bil v vsej okolici deležen splošnle pozornosti in obžalovanja. TRAGIČNA SMRT V mariborski tekstilni tvor-nici lluter in drug se je prii>e-tila nesreča, ki je zahtevala NAROČITE SE NA "GLAS NARODA" NAJSTAREJŠI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI POSLOPJE RDEČE ARMADE V MINSKU DENARNE POSILJATVE 1— 11—.—— i,, Denarna nakazila izvriujemo točno in zanesljiv vo po dnevnem kurzu. ▼ JUGOSLAVIJO trn % 2.B5____Din. 1H 9 5M-----Din. 2M 9 7.Bt--------Din. m •11-^t---Din. Mt IM.H---Din. ltM $45 M----------Din. NM V ITALIJO Za 9 6.69 9 1225 9 89.06 9 67.66 9112^6 916739 Ur 166 Lir 266 Lir 699 Ur 1666 Ur 2666 Ur 9696 TEE BW CENEBEDAJ H IT KO UEVJAJO BO NAVEDENE cene podvmšene bpeememei gobi ali doli reijlh inMkn kot skoraj nivedMM, bodisi ▼ dinarjih nil Urah dovoljujemo ie boljše pacajo \ . IZPLAČILA V amkrifteth DOLARJIH 1 919^-> 911— ..9 9.11 ~919JS ■919— .941^6 JISIM M« t 1«t— krajo IplaHle v doterjtk. NAKAZILA imdOM) PO OAttJI UBTRVB ZA PB1- PUBLISHING COMPANY v-w k m* ■ K. Nedavno je bilo v ruskem mestu MSns'ku dograjeno poslopje centrahiega khrba rdeče armafrte. V poslopju je velika SgledaGdjška ^viorana, Ittijiž niča, tel milnica ter"e zatrjeval, da je postal žrtev Sinkovičeve, ki ga je znala izkoriščati. Ril je že več let v graničarski službi in si j<> pri-št(idil okoli 100,000 dinarjev od človeško življenje. V predilni-i 1,111 ^ pa Šinkovičeva ci tvornice je bil že voč let zaposlen 53-letni Ivan Cizej kot izmolzla 30,000 Din. Obljubo-vala mu je, sločeno lobanjo. O nesreči so bili takoj obveščeni niariljorskd reševalci, ki so po-nes reče nega Crzeja odpeljali v l>olnišnico, vendar je že med prevotzom izdihnil. NOVA ARETACIJA ZARADI UMORA V CABRACAH Vse kaže, da bo strašen umor posestnika Janeza Sinkoviča v ('aibračah pri Škof j i Ix>ki kmalu pojasnjen. Kakor smo že poročali, so orožniki aretirali najprej Sinkovčevo ženo, ki je že več let z možem živela v nesoglasju in je osumljena, tla je moža umorila ali pa vsaj sodelovala pri umoru. Šinkovče-va sdcer trdovratno zanika vsako krivdo, toda obremenjujejo jo mnogi i m lici in se mreža o-koli nje zožuje. 3 junija je nastal v preiskavi novi preokret, kajti aretirali so gra niča rja J'ovana Stamenkoviča, ki je služil pri obmejni straži in s Imenkoviča so zasliševali v Za-grnbu do 5. zjutraj. Kje ,«e bil zmlnje štiri dni, ni mogel di>-knzati. SVOJO UMOBOLNO 2ENO PRETEPEL Pred okrožnim sodiščem se 'je zagovarjal persetstnik Lovrenc Komar iz Kozlovščaka. Na zatožno klop je prišel, ker je pretepel svojo slabounnio ženo tako, da ji je zlomil desno ro I ko nad lab t jo. Udaril jo je po roki s gnojnimi vilami. Obto •ženčeva žehia je bila 4 leta v umobolnici, od koder se je lani vrnila. Glas gre po okolici, da* je postala islabonmna zaradi trpičenja od strani svojega 1110-žra. Komar je bil obsojen na 3 me^eee strogega zapora pogojno za 3 leta. Vlomilci pojedli 180 posvečenih hostij. V eni zadnjih noči so neznanci vlomili v župno cerkev Sv. Petra pri Mariboru in vdrli v UNIVERSAL Moje potopisne črtice postajajo dolgočasne. Vedno ena in lita stivar. Sfičaie so si kakor groš grošu, toda ne morem drugače. Posebnega nisem ničesar i loži vel, povsod sem bil prijazno sprejet in lepo postreže«. »Sicer je bil pa dan dnevu podoben, kakor so si jxxlobna majhna meseca, ki sem jib obiukal. Nekemu farmerju, ki mi je hotel razkazati farmo, sem se zaaneril, ko ^em mu rekel: — Če vidiš eno farmo, vidiš vse. Zame nima pomena, ker ne ločim Ovsa od pšenice, ker ne vem, na kateri njivi raste krompir ijn kje koruza od-gabija. Isto tako je z ameriškimi mesti. Najširša ulica je Main Street. In ob Main štritu je banka, i>ošta, dva general štora, ice cream štor, Atlantic Pa cific štor, beauty -parlor, staro poslopje s ponos-uini napisom IroteP, šola in cerkev. Za Main štritom je še par krajših, ožjih ulic, ob katerih so hišice olxln-ne z vrtovi. Če si v.idoi eno ameriško me steče na VzJiodu ali srednjem Zai)ajoČasi izrek-sestavlja dele življenjskih bi- la, *V>ha sva potrebna oddiha. tU. so postali nevidni, le siva Odpel ji va se ko drugi " gmota. Z jezilvo, sunkovito! "V tem dirindaju — vse je kretnjo je profesor dvignil su- prenapolnjeno . . hotno, ozko glavo sivih, globo-] "V tisto vasico tam na vrhu ko vdrtih oči |>od srbečimi o- pojdi va . . je tiho dejala, brvmi. Sivina njegovih raz- '"Dobro," jo trudno odvrnil, Toda, če j c mršenih his* — niotl delom si je, "a je brez pomena! namreč večkrat z rokami j želiš . . gel vanje — se je čudno j>rile-l ___ gala njegovemu, še zmeraj mla j Ozka s torta se demu obrazu. Nožno je odrinil j travniki. Trava drobnogled in se skozi visoko okno zaizrl na trg pro-ko ležeče oči so se svetile mrzlično. Grof Egge je upognjen in z malo trdo nogo stopil z ivoza. Za lovčev pozdrav se ni zahvalil. Prva beseda je bilo vprašanje: "Kaj delata orla T' "Gnezdita pri nas." Grof Kgge se je počasi vzravnal in ajegove chlapne poteze so se vzburjeno nagnile. Položil je roko Francetu na ramo, težko zasopel in se nasmehnil. Ne da bi le crknil, je obstal, ko sta ga pozdravila Fric in Mo. er, in je krepil nato v grad. Najprej je odprl vrata v rogovljo sobo in se ozrl po stenah, nato je odšel v jedilnico, kjer so mu bili pripravili zajtrk. Poleg krožnika so ležala pisma, ki so došla zadnje dni s pošto. "Pokliči Honnegeria!" je ukazal grof Egge Fricu, ki mu je vregel pri zajtrku. France je moral sesti za mizo in pripovedovati, kaj se je dogodilo novega čez laiuio. Grof ilgge je pri tem jedel in odpiral pisma. Med njimi je bilo neko zapoznelo z računom za "trakove z zlatimi črkami". Obraz grofa Eggeja se je spačil in jezno je zagnali zmečkani list pod mizo. "Ali .ne bo ni koli konca. Mir hočem. Mir!" Z rokami se je prijel za glavo in dejal čez čas pro4'i Francetu; 4 Pripoveduje dalje. Kdaj si odšel v kočo?" "Desetega aprila, gospod grof. In sem si takoj mislil, da morata orla gnezditi. Samice u«. bilo videti nikjer, in ves čas je krožil samo i-.anjši samec. Od predvčeraj letata ajKi-t o Mladiči fso se mu:ali že izleči " DALJE iJHlDE ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! ! ! •GLAS NARODA" pošiljamo v staro do* movino. Kdor gA hoče naročiti zrn svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista n* I jame. IZ BAGiiADA V 8TAMBUL 4 knjige, • slikami, 627 strani Vsebina: Smrt Mohamed Emma; Karavana smrti; Nt befcu v Goropa; Dražba En Narr Cena __________________ 1J« PO DEŽELI SMPETARJEV 4 knjige, s slikami. 677 strani Vsebina: Brata Aladtija; Koča t soteski; Mlrldlt; Ob Vardarjn B Cena ---------------- SATAN IN I&KARIOT 12 knjig, s slikami. 1704 straal Vsebina: Izseljene!; Turna ietar; Na sledn; Nevarnosti nasproti; Almaden; V treh dellb sveta; Isdajalec; Na lova; Spet n* divjem upada; Relent milijoni; Dediči 1.54 V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami. 57« strani Vsebina: Kovač Šimea ; Zarofca z zaprekami: V Bo!«»b-njaku; ^ohamedanskl svotnla Cena..................LN WINETOV 12 knjig, s slikami. 1753 strani Vsebina . Prvikrat na divjem sapadn; Za tlvljeajet NSo-čl, lepa Indijanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komauči ln Apači; Na nevarnih potih; Wlnnetovov roman; Hans Ear; Pri Komančlh; Win net ova smrt; Win* netova oporoka JU 2 D T 1 4 knjige, s »Hkaasl. 597 Vaeblns: Boj s medvedom; Jama draguljev; Ko»-*no —; Bih. In njegova poelediij« pot Naročite jiH lahko pri: ■ KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 West I 8th Street New York, N. Y. if mz New York, Tuesday, June 15, 1937 TETB Z'AR&WBT 9UDVWWW WFULT fW TTM3L IP oga mala Vesa B 1 humor ROMAN IZ ŽIVLJENJA Z* "6US HARODA" PRIREDIL: I. H. 3)1 3321 3d TRPLJENJE ZEN A IN OTROK Naenkrat pa zagleda ljudi, kot bi visele slične biserom na dolgi niti. In — ali ne zveni kot godba? Zavije s poti in gre proti lučim — tedaj pa opazi, da je prišla na prostor, kjer je stal cirkuški šotor. Nehote gre cisto blizu k šotoru. Natančno sliši hresče-čo godbo in ploskanje — sliši klice, pokanje biča, rjovenje divjih živali — čudno jo vse gane in v duhu preživi še enkrat prejšnji večer, ko je s Frido in stricem Horstom smela gledati predstavo. In tu stoje tudi tajinstveni vozovi umetnikov z deloma razsvetljenimi okni. Skrivnostno jo vleče bližje, se priplazi do prvegta voza; skozi odprta vrata vidi kuhinjo, v kateri se vrti še mlada, zelo temna žena pri peči. Dva otroka, večje dekletce Dešine starosti in manjši fan-lek se igrata z žogo pred stopnicami votfa. Naenkrat pa deček zbeži. "Vjemi me!" zakliče sestri. Deček pa pade na nos, ki mu prične krvaveti. Ko to opazi, prične glasno jokati. Deša priskoči, ga dvigne in ga prijazno tolaži. S svojim robcem mu obriše obraz. Dekletce pristopi. "Od kod pa prideš?" začudena vpraša Dečo. Na otrokov krik pride tudi žena iz voza. "Carmencita, Dicki, kaj pa je? Zakaj joka otrok?" "O, nič, mama! Dicki je padel in se je vdaril na nos in j Učiteli vnrara je lačna. Tako živimo vsak dan!" • "L°ra je moja," pravi dekle, ki je videtet Dešin občudujoči pogled. "Lora zna še mnogo več govoriti in žvižgati." Zelo gostobesedno in nežno tolaži žena dečka, ki ga drži v naročju in ga guga. Z bolestnim izrazom v svojih velikih, žalostnih očeh opazuje Deša oba. Kako dolgo je že, ko je tudi sama tako sedela v materinem naročju in jo je mama objemala in božala. In žena skoro vidi lačni otroški pogled. Otroka, ki se je pomiril, spusti na tla, si pazno ogleduje Dešoi :n pri tem dožene, da je Deša izvanredno lepa in da po vsej svoji zunanjosti prihaja iz dobre družine. "Ali si bila v cirkusu?" jo vpraša. "Predstava še ni končana. Ali ti je postalo slabo?" v Včeraj sem bila. Bilo je zelo lepo," odgovori Deša plaho. . "O, in danes si si hotela še enkrat skrivaj ogledati?" "Jutri gremo naprej," pravi Carmencita. "Kako pa ti je ime?" izprašnje gospa dalje. "Sedaj pa moram iti," pravi Deša in se boječe izogne odgovoru. "O, svojim sta rišem si ušla, da si mogla v cirkus__" Deša zmaje z glavo. "Nimam več starišev," in ustnice se ji tresejo. "Ne več starišev? Kje pa stanuješ? Nekje'moraš stanovati," pravi črnooka Carmencita. "Pri sorodnikih." "Ali pa so dobri s teboj?" "Stric, da — sedaj pa moram iti." "Ali greš domov? Drugače boš tepena." pNe grem domov," se trese Dešin glats. "Zakaj pa ne? Kam pa hočeš, ko je že tako pozno?" Zena ostro opazuje svojega malega gosta, čegar bledoba m zbeganost je izdajala, da je dekle moralo doživeti nekaj zelo razburljivega. Besede: "Nimfam več starišev," so iskušeni ženi povedale dovolj. Pridi malo k meni." Ljubeznivo položi gospa roko na Dešino ramo. "Kaj pa je bilo doma, da še ne maraš iti domov? Samo povej mi mirno." Pri globokem, polnem, usmiljeno zvenečem glasu gospe Deša zaihti. Zelo izkušena gospa čtrti tragedijo. "Samo povej mi, kaj so ti storili. Ali so te tepli?" De«a zmaje z glavo. "Se hujše," sikne skozi zobe. Spomin na preteklo, strašno uro pride z vso silo nad njo da prične še krčevitejše ihteti in telo -se ji trese. Oospa ne sili več v Dešo. Pa vedno jo boža po licu in ramah. "Ubogi otrok!" .pravi in jo objame. Gospa je vedela, da v tfajvec slučajih otroška duša odloži svoje breme. V resnici je radovedna, kaj muči to fino dekle. In imela je prav — sunfkoma kriči Deša: "Teta pravi, da sem ji vzela njen nakit, biserno verižico m pmtane. In to ni prav! Todfc ne verjamejo mi. Sedaj me hočejo poslati v nek zavod, jaz pa nočem iti,' ničesar nisem storila. Nisem tatica!" To je torej bilo, kar je mučilo otroka! Ali je bilo še kaj takega med finimi ljudmi? Seveda, sirota--" Oospa nežno boža Desina lica. "basen je, če se dve živali na primer osel in konj pogovarjata tako kakor vi in jaz." * • * — Kakšna je razlika mid svetlolasko in temnolasko? — Majhna: steklenica sup 1KOV - SHIP NEWS — Ti si zaposlen v gledari- ( 1' šču in lahko bi mi včasih preskrbe^ vstopnico. — Ze prav. Ti si pa zaposlen v Narodni banki in lahko bi mi včasih preskrbel nekaj bankovcev. Ijekairnar vrže srdito škatlico sode na mizo in zagodr-nja: — No, zato bi me ne bilo treba buditi, kozarec vode bi ji tudi pomagal. Mož pusti sodo na pultu in se obrne k vratom, rekoč: — Ji bom pa dal kozarcc vo-sodo x>a lahko olmržite. Lahko noč! — Zavaroval sem svoj glas za 100,000 — pravi operni pevec. — No, zakaj ti pa zavarovalnica ne izplača zavarovalnine? * *■ • Mati se jezi na sinčka, ker je pokazal svojemu tovarišu jezik. — Ne jezi se mamica, saj sem moral storiti to. Tovariš je hotel vedeti, kako dolg jezik imam, če bi mi mogel dati po-lizati sladkoled enkrat ali dvakrat. ♦ * • Oče: "('as je že, da gremo spat. Mislim, da bi bilo dobro, da bi se budi Julkin ženin poslovil. • C Mati: "Pusti ju, naj še malo pokramljata. Spomni se, kaj sva delala midva, ko sva bila mlada. Oče: "Gromska strela! Na to sem pa čisto pozabil. Takoj ga zapodim ..." • * • V lekarni, ki ima nočno služlx>, zapoje zvonec. Lekarnar pogleda skozi okence in vpraša gospoda, kaj bi rad. — Dajte mi brž sode bikar-bonle. Moji ženi je strašno slabo. — Pazite, gospod, ti-bv praški so za ledvice, ti za želodec in ti za živce. — Dobro, gospod zdravnik, toda kako naj praski vedo, kam naj se obrnejo, ko pridejo v želodec? Kakor imajo trgovci slabe odjemalce v posebnem seznamu tako so tupi ženske sestavile črno listo, na kateri je 12 tipov moških. Evo, kako so jili razdelile: 1. Tisti, ki hodijo z žensko, v varijete at i gledališče, kjer ne štedijo z navdušenjem za to a!li ono umetnico. 2. Tisti, ki ne znajo izbrati restavracije, potem so pa nezadovoljni z restavracijo, ki jo je izbrala ženska in tisti, ki prepuščajo ženski, da se odloči za kino, potem pa odklanjajo vse filme, za katere je ženska navdušena. 3. Tisti, ki zbirajo barvo laka z?a nohte svoje ženske ki polagajo potno roko med plesom na obleko ženske in govore med plesom: Ta melodija me spominja ... in pripovedujejo, kako je bilo takrat, ko r: TIK ZA FRONTO. 150 stranL Cena.....................70 TOKRAJ IN ONKRAJ SOTLE. 67 strani. Cena .30 TRENUTEK ODDIHA (Knjiga vsebuje tudi šalolgro "Vse nage"). 189 strani. Cena ................................................,50 velika arabska sanjska knjiga ......1.50 ŽENINI NASE KOPRNELE. 111 strani. Cena .45 TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI: KNJIGARNA "GLAS NARODA m NEW ion, N. T. se je vsa zatopljena v svoje misli, začela smehljati. Sta ree je oba od vedel nazaj na stezo. "Lepa jasna noč, bo,'' je še rekel in segel obema v roke. ffospejino roko je del j časa obdržal v svoji ko profesorjevo. Ko črn, z zlatom preluknjani žamet je viselo nočno nebo nad zemljo. Nepremično so stale črne gmote drevja. Bilo je vse v črni temi. Prijela sta se za roke. ('asih je kaj zašušlja-Io, ali je bil hipom kak ptiček nad njima. Nato se je žena zdrznila in se pri vila k možu. Prišla sta na travnik. Orno obzidje gozda se je odmaknilo. Tema se je razjasnila in morje je glasneje pošumevalo. Pogledal jo je. Pod krajevci njenega slamnika je spoznal obliko njenega nosu, njenih ust. Njegovi dvomi, njegova znanost : vse se mu je zazdelo brez pomena. "Ti malo bitje," ji je rekel. Njene oči so se dviginle.— Zvezde so se trepetaje zameglile. "fVbelice," je 7fajecljala, "starec — najino življenje" "Pozabila sva živeti," je odvrnil njen mož. Sla sta dalje. Koraki so jima bili prožni, svobodnejši Nenadoma je obstala. "Da se naju morale te drobne živalce poučiti," je dejala s smehljajem. Nad travniki in gozdovi so lebdele pokojne sanje, sanje o dneh bodočnosti, zorenja in žet Ve. Koraki oibeh so odmevali v woe ... Za vsa pojasnila glede potnih listov. cen in drugih podrobnosti se obrnite na POTNIŠKI ODDELEK "GLAS NARODA" 216 W. 18th St« New York Posebno naj hite oni, ki nameravajo potovati meseca junija ali julija, kajti za ta dva meseca so na vseh parnikih skoro ie vse kabine oddane. 17. Rex v Genoa Bremen v Bremen 21. julija: Berengaria v Cherbourg 23. Julija: ELROPA v bremen -'4. julija: Saturnia v Trst Champlain v Havre J8. julija: Washington v Havre Queen Mary v Cherbourg julija: lie de France v Havre 31. Julija: Conte di Savola v Genoa 3. avgusta : Breuion v Bremen 4. avgusta: Aquitania v Cherbourg Nornianrlie v Havre 6. avgusta: De Grasse v Havre 7. avgusta : Kfx v Cenoa 10. avgusta : Europa v Bremen 11. avgusta: Queen Mary v Cherbourg 14. avgusta: Vulcania v Trst Champlain v Havre 18. avgusta : Normandie v Havre Aqtrtauia v Cherbourg 19. avgusta: Bremen v Bremen 21. avgusta : Paris v Havre Conte di Kavoia v Genoa Barengaria v Cherbourg 24. avgusta: Koma v Genoa 25. avgusta : Queen Mary v Cherbourg 26. avgusta: lie do France v Havre Kil ropa v Bremen 28. avgusta: Lafayotte v Havre Saturnia v Trst VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg naslova Je turltloo do kdnj imate plasano naročnino. Prva gtir^Mka (»omeni mesec, druga dan in tretjs pa .eto. I>a nam prihranil H'"H>trc'hnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skufiate naročnino pravočasne poravnati. Pošljite naročnino .iaravnost nam ali Jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopikov. kojlh Imena s«» tiskana z debelimi Črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer Je kaj nagib rojakov naseljenih. večina teh zastopnikov ima v zalogi tudi koledarje in rratik«;; ce ne jlvl pa za vas naroc'e. — zato obiščete zastopnika, ck kaj potrebujete CALIFORNIA: San Francisco, Jacob Lanahla COLORADO: Pueblo, Peter Cullg, A. SafUti Walsenburg, M. J. Bar ok INDIANA: Indianapolis, Pr. "upaotlfc. ILLINOIS: Chicago, J. Bevčič, J. Lakanicb Cicero, J. Fabian (Chicago, CW «T In Illinois) Juliet, Mary Bamblcb La Salle, J. SpeUch Mascoutab. Frank Augnstln North Chicago in Waukegan. Ma-thias YVarsek MARYLAND: Kitzmiller. Fr. Vodoplvec MICHIGAN : Detroit, L. Plankar MINNESOTA: Chisholm, Frank Gouie Ely. Jos. J. Peahel Eveletb, Louis Goufe Gilbert, Louis Vessel Hibbing, JoLn Povfe Virgina, Frank Hrvatich V.ONTANA: Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa .NEBRASKA: Omaha, P. Broderick NEW TORK: Gowanda, Kai Uttto Falls. Wtmk OHIO: Barberton. Frank Trona Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karl-linger, Jacob Resnlk Jobn Slapnlk Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John KrvoH Youngs town, Anton Klkelj IREGON: Oregon City, Ore* J. Koblar 'PENNSYLVANIA: Bessemer, John JevnlkaT Brongbton, Anton Ipavea Conemaugb, J. Brvsovec Coverdale in okolica, Mrs. Ivana Kopalk Export, Louis Supanti* Farrel, Jerry Okom Forest City, Math Kaarin Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Potantz Krayn, Ant. TauielJ Luzerne, Frank BaUoeh Midway, John 2ust Pittsburgh in okolica, Philip Prsgar Philip Progar Steel ton. A. Hren Turtle Creek, Fr. ScUfrer West Newton, Joseph J oves WIRCON8IN: Milwaukee, West ALUs, Pr. Sfrsfc Sheboygan, Jaeeph Kakei WYOMING: Rock Springs. Lenle Diamond vllle. Joe RoUcb Vsak te, katere Je