IV. leto V Ljubljani, 7. julija 1932 Stev. 28 Skrivnost dvojčkov — Ista nagnjenja, ista življenjska pot — Tragična usoda dveh bratov m m ^ POSAMEZNA f IM | Ste v. 2 din | K f naročnina 1LETO I ■ I BO,'L lETA <10,'L LE ^ ■ ■ TA 20 DIN V ITALIJI ^ ■ ■ £ NA LETOAOL.fHAN ^ | CUI 60 F, AMERIKI 2 £ | A B AVO Kakor dve jajci... f IZHAJA 08 f | ČETPTKIH | | UREDNIŠTVO IN UPU 9 t, LJUBLJANA,BREG 10 1 ^ roSt.predal št j45 ^ % Rač. pošt. hcan, v I ^ LJUBLJANI tl 15 393 | sa, od konca nosu pa do prstov na nogah, sta enaka. Celo smejeta se na isti način, enak glas imata, enako hodita — skratka dvojčka v vsem in povsod. Če ne bi vsakemu drugače zavezala las, ju sploh ne bi mogla ločiti drugega od drugega," je nekoč pripovedovala srečna mati dveh dvojčkov. Zadosten dokaz za absolutno natančnost, ki časih z njo narava ustvarja dvojna življenja. Zakaj materi je njen otrok edinstven na vsem svetu in ji zato ne uide nobena posebnost na njem, naj bo očem drugih ljudi še tako skrita. Toda gornje besede so tudi dokaz, da .je šlo pri omenjenih dvojčkih za posebno uspel primer, za tako imenovana „prava dvojčka'4. Tako namreč imenujemo dvojčka, ki sta se razlila iz dveh zarodkov v istein jajcu. Dostikrat lahko to ugotovimo že pri porodu, ker, ju obdaja isti jajčni ovoj. 1 aka dvojčka sta torej tako nastala, da se je prazaro-dek v zgodnjem stadiju somerno razpolovil; zato sta oba dvojčka iz iste prasnovi. Tako je tudi razumljivo ljudsko praznoverje, ki pravi, da morata biti „prava“ dvojčka duhovno ali pa vsaj telesno zaostala, ker se je prasnov in vse drugo, kar je sicer namenjeno samo Tale dva „prava“ dvojčka, trgovca iz Bostona v Ameriki, stara 68 let, pravijo, da se uiti sama ne spoznata drug od drugega... enemu bitju, razdelila na dva otroka. Toda znanost je to trditev že davno ovrgla. Po drugi strani pa morata biti oba dvojčka ravno zato, ker sta iz iste prasnovi, vselej oba dečka ali pa obe deklici, torej istega spola. In še nekaj je zelo zanimivo tako za znanstvenika kakor za neveščaka: toka dvojčka se čudovito skladata po svojih sposobnostih in nagnjenjih. Znanost imenuje „prave“ dvojčke tudi lio-mologne ali enocelične dvojčke, »neprave" pa dvocelične dvojčke. Izračunali so, da pride v germanskih deželah povprečno na vsakih 87 porodov en par dvojčkov, v slovanskih deželah je odstotek dvojčkov že večji, največji pa je v vročili južnih deželah. Dvojčki, ki se rode iz dveh različnih ločenih zarodkov z istočasno oploditvijo dveh jajc, so med dvojčki v veliki večini. Na štiri porode dvojčkov pride en par „pravih“ dvojčkov. »Neprava dvojčka si dostikrat nista nič bolj podobna kakor poljubna dva brata ali dve sestri. Proučevanje dvojčkov in podedovnnje Rekli smo, da sta homologna dvojčka že na •zunaj drug drugemu nenavadno podobna. Opazili so, da gre sličnost tako daleč, da se celo črte na njunih rokah malone popolnoma skladajo. In baš v teh. črtah vidi znanost najbolj individualni izraz vsakega človeka. Zato ni čuda, da se je ipia- Tale dva hi bila skoraj prišla v ječo, ker sta za šolo zamenjala svoji nevesti. Siroti potem nista vedeli, kateri je pravi... Do dvoboja zaradi moža bi bilo kmalu prišlo med tema dvema. Zakaj pri dvojčkih je navadno tudi čuvstvovunje enako, (k sliki na levi zgoraj) Dve „pravi“ dvojčki. Zdaj sta si še popolnoma slični Morda pa bo ta sličnost z leti prešla? Narobe! (Foto t J f a) da imata . »neprava" dvojčka ravno podedovane lastnosti drugačne: najbolje se to vidi pri telesni konstituciji (telovadbi) in pri posebni nadarjenosti (risanje). Pri »nepravih" dvojčkih je bilo trikrat več takih primerov kakor pri ..pravih", ko je samo eden izmed obeh dvojčkov izdelal razred, drugi pa obsedel. Življenska pot dvojčkov Posebno zanimiva bo v okviru tega članka primerjava življenjskih poti dveh »pravih" dvojčkov. V večini primerov se tudi tu opaža presenetljivo skladje. Naj navedemo primer iz me-gta D. v Nemčiji! Neki trgovec je imel dva sinova, dvojčka. Njegova želja je bila, da bi se vsaj eden od njiju posvetil študijam. Zato je enega poslal po končani srednji šoli na visoko šolo v večje univerzitetno mesto, drugi sin pa je ostal doma in pomagal očetu, da nekoč prevzame trgovino. Brata sta se le redko videla, študent je bil videti s študijem zadovoljen; napravil je vse skušnje s srednjim uspehom in dobil dokaj lepo službo. Mem tem je oče umrl. Brat, ki je ostal doma, je sklenil trgovino na novo urediti, razširiti in postaviti na modernejšo podlago. Svojemu bratu ni o tem nič sporočil. Nekega dne pa je nepričakovano dobil od njega pismo, da je pustil službo, ker bi rad postal trgovec. Pisal je, da ima vtis, da je svoj poklic zgrešil in da je rojen za trgovca... In res se je mlademu možu vkljub mnogim zunanjim nepri-likatn posrečilo v razmeroma kratkem času doseči v novem poklicu prav dolile uspehe. Telepatija ? Nekaj čudnega se' je zgodilo med vojno. Takrat so si stvar razlagali z N a d a I j e v a n j e 11 a 4. st r. nost vprašala: Ali čaka taka »prava" dvojčka tudi enaka ali vsaj slična življenjska pot, ali pa se razvijeta ne glede na to vsak v stojo smer po nekem posebnem, neznanem zakonu? \ berlinskem institutu za antropologijo so primerjali 120 izpričeval »pravih" in 82 izpričeval »nepravih" istospolnih dvojčkov, in sicer vedno izpričevali po dveh dvojčkov iz istega razreda. J11 pokazalo se je, da so bila izpričevala »pravili dvojčkov domala pri vseh parih popolnoma enaka, le tu pa tam so se nekoliko razlikovala. ri »nepravih" dvojčkih so bile razlike dvakrat tolikšne kakor pri »pravih", \ nekaterih predmetih, kakor fiziki, risanju in telovadbi celo štirikrat tolikšne. To dokazuje, Strmoglavljeni denarni mogočniki Kako so se zrušili veliki inflacijski koncerni. — Od Stinnesa do Kreugerja. Napihnjena podjetja na glinastih nogah. — Finančni umetniki, ki ne poznajo gospodarskih zakonov. — Špekulirati in dobivati je lahko, ohraniti težko. Tragedije enostranosti. — Možje, ki so računali samo z /nilijoni. — Kadar bogataš ,,vse“ izgubi, mu še zmerom vec ostane, kakor more siromak vse življenje prihraniti. V zadnjih letih je toliko zasidranih in solidnih podjetij podleglo gospodarski krizi, da se ne smerno čuditi, če izginjajo po vrsti tudi veliki koncerni, ki jili je inflacija spravila na površje. Pa vendar ljudje ne morejo razumeti, kako se more tak koncern zrušiti, in vselej jim pridejo na ustnice besede: „Ne, tega pa nikoli ne bi pričakoval!" Zakaj? Ker nimamo natančnega vpogleda v ustroj takega koncerna, dokler še trdno stoji, in se nam šele pozneje odprti oči. V vojnih in povojnih, inflacijskih letih so kakor še nikoli poprej vzrasle in se bajno razvile nekatere denarne veličine. Nekaj časa se je zdelo, da je ta razvoj zdrav, zakaj uspeh jim je dal prav. Ko pa so se pojavile prve resne težkoče, se je pokazalo, da stoje ti koncerni na glinastih nogah in da se bodo prej ali slej podrli. Pri vseh teh denarnih mogočnikih opažamo nekaj skupnega: vsi so imeli lastnosti, ki so jih upravičevale, da so prišli na čelo velikih podjetij. Vsi so bili v prvi vrsti finančni umetniki, računski fenomeni in — glavni pogoj! — prvovrstni in neumorni delavci, ki so privoščili komaj urico oddiha. Znali so špekulirati, znali so, da se tako izirazimo, denar delati, niso pa znali dati svojemu podjetju trden temelj, da bi moglo preboleti tudi trdo dobo krize. Deseterica veličin, ki si jih hočemo v prihodnjih člankih pobliže ogledati. izvira iz sedmih evropskih držav. V vseh teh državah so doživeli z njihovimi koncerni iste izkušnje — dokaz, da je njihov inflacijski propad ui ; o'om zaradi gospodarske krize prava ..mednarodna bolezen". Seveda pa ni bil nobeden teh koncernov omejen na svojo domovino: vsi so segali malone v vse evropske države. Gotovo vam je še v spominu: saj so listi svoje čase mnogo pisali o njegovem nenavadnem samomoru — skočil je namreč iz letala, ko je letel čez Rokavski preliv. Loevvenstein je imel nizko čelo in plosko počesane lase s prečo na sredi, širok ploščat nos, ozka dolga usta in energično naprej molečo brado. Ves njegov nastop je izdajal avanturista, in to je 'bolj ali manj tudi bil. Neznaten bankir ponuja vladi pol milijarde Njegovo ime je prvič prišlo v javnost medi vojno. Alfred Loevvenstein je bil majhen bankir v Bruslju in je leta 1916 predlagal belgijski vladi, da ji priskrbi posojilo 500 milijonov frankov. Ker pa ni belgijska vlada o njem takrat še nič drugega vedela, kakor da je sicer soliden, a drugače nepomemben bankir, je ponudbo odklonila, oči-vidno meneč, da gre samo za blut ali pa za reklamo, ki je z njo hotel mali bankir obrniti nase pozornost sveta. Tako so Loevv ensteinovo ime spet pozabili. Leta 1925 pa je nenadoma začel belgijski frank vrtoglavo padati, ker ga je padec francoske valute potegnil s seboj. In takrat se je s>pet mali bruseljski bankir ponudil vladi, da ji pomaga, to pot pri saniranju franka. Ministri so se spet čudili in se spomnili, da je to isti mož, ki je že med vojno predlagal finančemu ministrstvu nekak fantastičen načrt. I udi to pot je vlada rekla ne, ker ni verjela, da bi mogel Loevvenstein svojo obljubo izpolniti. Loevvenstein pa bi bil zmožen to storiti, toda ljudje so bili slabo poučeni o možu, ki je že davno spadal med najbogatejše v Evropi. Čez noč milijonar Loevvenstein je bil špekulant naj večjega formata. Bil je eden izmed prvih, ki so zaslutili nagli razvoj električne industrije in industrije umetne svile, /.ato je sklenil ustanoviti svetovni trust teh diveh industrij, ki drugače pač nista imeli ničesar skupnega. Špekuliral je z delnicami, kupoval na vse strani, tudi manjše tovarne, pozneje večje, si znal počasi pridobiti v podjetjih večino, združil tovarne, deloma električne, deloma za umetno svilo, v enoten koncern, pogledal tja preko v Anglijo, Nemčijo, Francijo, in je bil naenkrat, tako rekoč čez noč, evropski denarni mogočnik. Seveda se je kot poklicni bankir ..osti manj zanimal za proizvajanje kakor za ispekuliranje. Zato je razumljivo, tla je povsod tam, kjer je imel posla z resnimi iovarnarj'. naletel na odpor: in ta odpor ga je dražil. Hotel je z glavo skozi zidi, in nekaj časa je res kazalo, da se mu utegne posrečiti. S strojepisko v letalu Leto dni je Evropa samo o njem govorila, kar tudi ni ču a, saj ;e ker tam „stene nimajo ušes". Tudi o tem so mnogo govorili, kako je prvič prišel v London. Imel je konferenco in se je z letalom odpeljal iz Bruslja. Po 'končani konferenci se je spet z letalom vrnil, toda sredi Lokavskega preliva se je nenadoma obrnil nazaj v London in se odpeljal v hotel — pozabil je namreč palico. Seveda so vsi listi o tem pisali. Danes smemo reči, da je pa-iico nalašč pozabil, samo zato, da je mogel vprizoriti ta reklamni trik. V' v V" ” : ■ ml sSSil|s:5l:i ptsiii Alfred Lcevvenstein s svojim Bohbv Jem je dobro spoznal v reklami. Nabavil si je lastno letalo in e časdi po cele ure letal nad Brusljem — samo zato, da so potem listi mogli pisati, d^ je L oevvenstein narekova svoji tajnici važna p: ma ' leta u. le ’ diugačc je imel posebne muhe. Bil 'e vedno zelo elegantno oblečen in pr: itelj lepih žensk, pri tem na samec do smrti. Da ni mogel izvesti svojih načrtov ustanovitve svetovnega tru- sta električne industrije in industrije umetne svile — bo pač v tem vzrok, ker je prezgodaj stopil s svo-jirni nameni pred široko javnost, ko mu še nihče ni verjel, da bi jih mogel izvesti. Tudi ni imel kakor Stinnes, ko še je začel širiti, zaledja v 15milijonskem podjetju, nego samo neznatno banko. Tretjič pa se je podal na prenevarna tla, na tla električne industrije; ko je prišel s svojimi načrti v Ameriko, so jih ne samo odklonili, nego so mu velebanke tamkajšnje električne industrije celo napovedale bojkot. Katastrofa Nekega dine je moral Alfred Loevvenstein priti do spoznanja, da so se mu načrti izjalovili, da koncern, ki ga je zgradil, ni zmožen življenja brez ameriškega denarja, moral je spoznati, da denarja od Američanov nikoli ne bo dobil. In takrat se je zgodilu tista skrivnostna nesreča: Loevvenstein je letel s svojim tajnikom in tajnico čez Rokavski preliv. Ko je letalo odiplulo iz Londona, so vsi videli, da je bil Loevvenstein v njem. Toda pri pristanku v Parizu ni bilo bankirja nikjer. Dva tedna nato so morski valovi nekje na francoski obali vrgli njegovo truplo na suho. Torej je moral med poletom strmoglaviti iz aparata. I oda še danes je uganka, kako je mogel odpreti vratca v letalu; saj je znano, da se odpiralo samo navzven in jih med vožnjo zaradi silnega zračnega pritiska ni moči odriniti. Drži le to: Loevvenstein je umrl na višku svoje slave in uspehov, tik preden je prišlo do katastrofe. Ali si je sam vzel življenje? Kdo bi vedel! Verjetno pa je, zakaj razlago. ki se je takrat razširila, da je hotel v letalu iti na stran, pri tem pa odprl napačna vratca, so vešča k i ovrgli kot popolnoma izključeno. Loevvensteinov koncern se je takoj po njegovi smrti zrušil in ni od njega prav nič ostalo, še tista mala. pa solidna banka ne, ki se je Alfredi Loevvenstein popel iz nje do enega naj bogatejših Evropcev. Težko je reci, ali bi kaj več dosegel, če bi razpolagal z večjo gotovino, če bi torej ne bil prisiljen najemati velika posojila. Najbrž no. Loevvenstein, špekulant (v dobrem pomenu besede), se je prevzel in je moral bitko izgubiti, ko mu je svetovni kapital zaprl vrata ili ni imel več s čim poravnati zapadlih obveznosti. Izletniki v „Glej, glej, kaj prihaja," je šepnila trepetljika svoji sosedi in jo rahlo sunila v bok. „Majhno je in debelo, pet glav ima. pa strašno fino dviga pred njim spredaj in zadaj.... Kaj naj to bo?“ ,,V idite, otroci," je rekel gospod Porenta in z napoleonsko gesto ustavil naraščaj, „tole sta dva posebno lepa bresta. Pravijo, da se ta drevesa zato tako imenujejo, ker so jih prinesli iz Bresta, in pa zato, ker na tako poseben način šeleste. Lepo drevo, kaj? Kam pa spet gledaš, Mirko! Vsaj poslušaj, če ti človek kaj pove! — Ampak vročina je danes! Kakšen pa si, Zvonko? Kje si se spet tako zaprašil? Saj pravim, otroci niso za ne-dejske izlete!" Trepetljiki pa sta se stresli od smeha in pri tem na čuden, poseben način zašelesteli... ..Joj — malinova mezga!" je rekla mravlja, ko je padel prazen mezgov kozarček na tla kraj nje. V diru je stekla domov in sporočila novico. V nekaj sekundah so bile sklicane tri stotnije delavk, ki so se naglo odpravile po malinovo mezgo. ..Glej, glej!" je vzkliknil Zvonko in poklical brata in sestro, da mu pomagata občudovati. ..Vidiš, kako Spretne so te živalce, človek bi se od njih še kaj naučil, la kozarček je vsaj stokrat večji od mravlje “ je nekla gospa Poren- tova in pohodila štirinajst spretnih in občudovanih živalc. Zvečer je izdala vlada mravljinčje države tale komunike: dva in dvaj- mili naravi set mrtvih, petnajst nevarno ranjenih, šest mravelj obolelo na želodcu zaradi preobilo zaužite malinove mezge, in nekaj gramov nove zaloge v skla- „Čudno, Pavle," je rekla gospa Po-rentova in strupeno pogledala moža. ..Kamorkoli gremo, povsod so sami komarji!" Razvila je ruto in začela jezno mahati z njo okoli sebe. Kakor smo obljubili v zadnji številki. prinašamo danes popoln popis naših nagrad za naš drugi veliki nagradni natečaj. Ko jih pregledate in ocenite, najprej poglejte, ali imate pravico, da postanete njih srečni lastnik. Prva nagrada, ki jo to pot razpisuje ..Družinski Tednik Roman", je 4.000 dinarjev v gotovini. Želimo jo tistemu, ki je je najbolj potreben. Druga nagrada je prvovrstno moško ali žensko kolo proizvod tovarne Stevr. Kolo je solidno in trpežno in bo v veliko veselje srečnega nagrajencu. Vrednost 1750'— Din. Tretja nagrada je kompletna garnitura kuhinjske posode. Izdelana je iz odličnega materijala in dobro emajlirana ter bo okras vsake kuhinje in veselje srečne dobitnice. Vrednost 800 dinarjev. 4. in S. nagrada po I kompleten je dilni servis iz finega porcelana za 6 oseb. To je darilo, ki jfa vsako gospodinjstvo potrebuje in ki bo srečno nagrajenko vsak dan spomnilo na „Družinski Tednik Roman". Vrednost 380 dinarjev, skupna vrednost 760 Din. 6. nagrada je j)ar moških ali ženskih čevljev, ročno delo in darilo „Ali si že opazila?" je vprašal komar svoj mlado ženico, „da je kri jeznoritnih dosti slajša od krvi veselih ljudi? Zadnjič sem o tem govoril z gadom, pa je prav tako povedal. Tudi on se najrajši drži ljudi, ki se divje otepajo." In potem je odletel. Nekam okorno je sicer šlo: oči vidno se je preveč na-lokal krvi, pa mu je šla v glavo. ..Dvigni svoje veje, otrok." je rekla težko obložena češnja s\oji mlajši tovarišici. ..izletniki prihajajo!" Toda mlada lahkomiselnica je bila še neizkušena in jo je radovednost mučila, kaj se bo neki zgodilo, če se ne bo držala nasveta starejše sosede. „K meni, otroci," je zavpil moški glas. „Al.i vidite tole ljubko drevesce? Kako nizko mu vise veje! Ali imaš nožič, Mirko? Ne? Pa saj pojde tudi tako! Vraga, kako žilav je ta les — primi klobuk, Milka, obe iroki potrebujem. Ne gre, pa ne gre! Pa utrgajmo celo vejo! Saj je smešno, to govoričenje zastran zaščite drevja in drugi larifari o škodi, ki se baje dela žetvi. Zaradi te veje češnje ne bo vrag vzel..." „Prav žal," je rekla velika češnja, ko se je manjša vsa oplenjena zvijala od bolečin. ..Kaj ti nisem rekla, da dvigni veje, ker prihajajo izletniki?..." "Joj." je vzdihoval travnik, „ko le ne bi bil kmet napravil tega napisa! Poprej smo imeli tako lep mir, zdaj pa nam ljudje poteptajo vso travo." ..Kaj pa pravi tisti napis?" je vprašal muren, ki je bil prelen, da bi sam prebral. „Da bo vsakdo strogo kaznovan, kdor stooi n a travnik." tvrdke ..Tempo". Ljubljana, Gledališka ulica. Vrednost 320-— Din. 7. nagrada je kompletna porcelanska garnitura za dišave, lep okras Vašega gospodinjstva in Vaše kuhinje. Lepa je in praktična ter Vam bo v veliko veselje. Vrednost 300'— Din. Dve naslednji nagradi so devetdel-ni kavni servisi iz prvovrstnega ma-terijala v lični izdelavi. Vsak je vreden 160‘— Din. Prihodnje 4 nagrade so devetdelni čajni servisi iz enako dobrega materi-jala in izdelave kakor kavni. Vsak je vreden 160'— Din. Kuhinjsko čudo (samoval), lepo darilo ju gosi. tovarne Dr. Oetker v Mariboru; za doma, za potovanje in izlete. kuhu in peče hitro in poceni. Vrednost 220'— Din. Naslednje tri nagrade so lepo vezane serije 3 kompletnih letnikov »Družinskega Tednika Homana" (1. 1929, 1930 in 1931). Vrednost vsake serije 215-— Din. Skupna vrednost 64V— Din. Nadaljnjih 20 nagrad je po 3 m blaga za damske obleke (umetna svila). Vrednost blaga Din I30-— Skupna vrednost 3.000'—- Din. Zabavna in poučna darila so lepo vezani letniki ..Družinskega Iednikn ■3%,^ »BOMt** ' TEMA — V soboto je predsednik vlade dr. Vojislav Marinkovič iz zdravstvenih razlogov podal ostavko. Kralj je ostavko sprejel in podelil mandat za sestavo nove vlade ministru dr. Srski-cu. V novi vladi je Slovenec Ivan Mohorič miiister za trgovino in industrijo. — Kako bo z nemškimi reparacijami, se še zmerom ne ve. Zavezniki so se zedinili, da bodo zahtevali cd Nemčije le še 4 milijarde zlatih mark kot enkratno odpravnino za ostanek reparacij. Nemcem pa se še to zdi preveč in pristajajo le na 2 milijardi. — Preteklo soboto so prepeljali truplo pokojnega Aristida Brianda iz Pariza v njegov domači kraj Cocherel, kjer so ga pokopali v rodbinski grobnici. Svečanosti se je udeležila velikanska množica Parižanov. — V Rimu so priredili mednarodno razstavo kruha. Razstavili so peki iz 60 držav okoli 6000 vzorcev kruha. — Prejšnji teden so začeli kopati predor pod Gibraltar jeni, ki bo spajal Afriko z Evropo po kopnem. — V soboto zvečer se je pripetila na lokalni železnici pri Benešovem na Češkoslovaškem huda železniška nesreča: v nevihti sta trčila dva vlaka drug v drugega. Devet ljudi je ubilo, okoli trideset pa jih je ranjeno. — V soboto so na Jezerskem pijeni fantje iz zasede s koli ubili tamkajšnjega orožnika Stojana Narančiča. Orožniška patrulja je morilce izsledila in jih oddala sodišču. Umorjeni orožnik je bil na glasu mirnega človeka in je zelo malo zahajal v družbo. Pijani fantje so se najbrž hoteli^ nad njim maščevati, ker je zvečer prišel v gostilno, kjer so pili, in napovedal po licijsko uro, čeprav jim je dovolil, da so popili, kar so še imeli. — Po drugih vesteh pa je bil orožnik baje pijan in je fantom grozil. Preiskava je v teku. — Neki budimpeštanski mizar je dobil leta 19(7 v Tirolih strel v glavo. Ker bi operacija pomenila zanesljivo smrt. so mu kroglo pustili v glavi. Mož je živel še 13 let; zadn jič mu je nenadoma poslalo na cesti slabo, omahnil je na tla iu obležal na mestu mrtev. Krogla mu je bila prodrla možgane. — Turški prosvetni minister je l>o vedal v parlamentu, da je v Turčiji od 14'j milijona prebivalcev 12 milijonov ljudi nepismenih, t. j. 83%. Romana 1. (930. Vrednost vezanega letnika 90-— Din. Deset takih nagrad v skupni vrednosti 900’— Din. Deset naših naročnikov bo eno leto brezplačno sprejemalo naš list. S tem podarimo deset lepili daril v vrednosti 800'— Din. Sto nagrad po 10 umetniških razglednic znanih in priljubljenih filmskih igralcev v vrednosti 13'— Din. Skupna vrednost 1.300-— Din. šest sto ena in osemdeset leposlovnih zabavnih knjig podarimo v vrednosti po 12-— Din. Skupna vrednost 8.172’— Din. Da pridete v poštev pri žrebanju za te nagrade, ki se bo vršilo 23. t. m., morate do 20. t. m. do 6. ure zvečer poslati pravilno rešeno zloženko (ako še niste) in dotlej poravnati naročnino do konca septembra t. 1. Glejte, da ta dva malenkostna pogoja izpolnite, po možnosti takoj v začetku meseca, da ne bi zaradi pozabljenja odšli praznih rok. Če nimate zloženke, pišite ponjo na upravo, če nimate položnice, jo zahtevajte! Kdor ima oči in ušesa, naj gleda in posluša — Kaj je videl in čul naš urednik na nedeljskem izletu Nedeljska idila... in nerodno je oblečeno in prah se diščili. Res hvala Bogu, da ni vsak ■lan nedelja... To so vaše nagrade! Svojo palico sem izgubil! Tragična zgodba z veseli m koncem C IICO RI1A Kaj se ne bi srdil! Pretekli teden sem dobil fino, dragoceno palico z zlatim obročkom in slonovinastim držajem — in pomislite, danes je že nimam več. Ko bi le vedel, kje'sem jo pustil! V naglici preletim v mislih, ik-je sem bil dopoldne. Le kje sem bil? Ob devetih dopoldne v knjigarni, potem v lekarni... ne, vmes sem skočili še k čevljarju, ida mi popravi podplate... potem pride lekarna... ob desetih sem šel v banko, da vnovčim ček, nato v trgovino po sadje, in naposled sem skočil še k prijatelju Maurusu. Da, v tem vrstnem redn je šlo. Odpravimo se torej na pot. V knjigarni. „Prosim, ali niste morda slučajno našli kakšno palico z zlatim obročkom in slonovinastim držajem? Mislim, da sem jo pri vas pozabil!" Tako sem rekel prodajalcu. In mu trdno pogleldal v oči. Prodajalec je napravil čuden obraz. Aha! Glej, glej, čelo se mu je nabralo v same gube in obrvi so se potegnile malone gor do las. Trenutek se je obotavljal, vidim, da sem ga spravil v zadrego, zdaj premišlja — stavim, da je našel elegantno palico, le da zdaj seveda noče o tem nič vedeti. Naposled spravi z muko na dan: „Palico?... Ne, nisem je našel. Ali ste jo morda položili na pult?" „Prav mogoče, ne, zelo verjetno, to se pravi, čisto gotovo," odgovorim odločno. „Na pult?... Ne, ne spominjam a se. Odhitim k čevljarju. Po uvodnih besedah kakor zgoraj mu trdno pogledam v oči... Čevljar pa si nadene aboten izraz. Osel gotovo misli, da me bo s takim svetohlinskim obrazom premotil. „Tat!“ mu rečem, vendar za enkrat ne na glas, „saj vidim tam okrog tvojega nosa, pri spodnji veji trigeminskega živca črto, o kateri vem še od svoje tašče — ona mora talke reči že vedeti, zakaj njen prvi mož je bil detektiv — da je to izdajalska črta vseh zločincev." »Kje mislite, da ste jo pustili?" me vpraša. »Mislim?..." Odgovorim. „Ne mislim, nego som palico zares imel s seboj, zakaj vedeti morate, moja Kakor dve jajci... (Nadaljevanje s 1. str.) mistiko, s telepatičnim prenosom ali bistrovidstvoin. Moderna znanost pa gleda stvar mnogo trezneje in meni, da je „pravi“ dvojček, ker je prav za prav samo ..polovica" celote, z drugim dvojčkom tudi duhovno v neločljivi zvezi. Dva dvojčka sta prebila vso mladost v svoji domači vasi in sta se prvič razstalu, ko sta morala v vojno. Prvi je prišel na rusko fronto, drugi pa na francosko. Oba sta redno pisala. Nekega dne pa so pisma od obeh hkrati izostala. Neki tovariš brata, ki se je boril na ruski fronti, je takrat prišel domov na dopust. Skoraj istočasno z njim je prišla tudi vest, da je mladi mož padel na vzhodnem bojišču. Dopustnik je užaloščenima roditeljema povedal, kakšen je bil njegov konec. Mladi mož je bil vedno miren in previden in je srečno prestal vse ruske palica gre samo tedaj, kadar jo vzamem s seboj, sama noče iti, in ker brez nje ne hodim in sem bil tu, mislim, da sem jo pri vas pozabil." ,,Motite se,“ reče čevljar, „od-kar ste šli, se nisem preaneknil od tod, moral bi jo bil teidaj videti, pa je nisem videl, ker je tu niste pozabili." Z vsem svojim sumom sem odhitel v lekarno. Lekarnar je sam v lekarni. Njegove male, sive, prekanjene oči naglo mežikajo. Stavim, da je on! 'lak potuhnjen in lokav pogled more imeti le zaikrknjen tat. Čim delj mu razlagam okoliščine, kako mi je izginila palica, tem hitreje mežika in tem trdovratneje taji zastrupljevalec. „Le počakaj, tebe že imam!" Čeprav se mi je sum že globoko ukoreninil, odhitim v banko. Stal sem takrat pri blagajni III, in blagajnik je bil sam, nobenega drugega ni bilo. Začel sem govoriti o svoji palici, toda blagajnik me prekine: „\ i imate dobre zveze... Kaj mislite, ali bodo delnice Lepoglavske vrvarne poskočile?" „Kako prosim?" Tega moža moram bolj katkor vse druge vzeti na piko. Saj je tipičen primer psihologije zalotenega zločinca. Vprašam ga o svoji prekrasni palici, 011 pa mi začne govoriti o delnicah Lepoglavske vrvame! »Slepar, s tako zvijačo me hočeš ugnati?" Tedaj še enkrat: „Če se prav spomnim, sem jo položil semkaj na marmorno ploščo, med tem pa ste mi našteli denar." Gledam mu ostro v oči. O11 pa skomigne z rameni in meni: »Hočete staviti, da bodo poskočile?" Zdaj ne rečem niti besedice več. Imam ga! Blagajnik, ki ne krade denarja, ne milijonov, nego ukrade palico. O, taka propadlost! Toda poslednje besede ne maram prej reči, dokler si svoje stvari ne bom čisto gotov. Zdaj pa k sadjarju! Povem mu, kako in kaj, on ne odgovori nič. Smehljaje mu pripovedujem o podrobnostih, popišem mu palico od nog do glave, 011 se smehlja. Začnem ga proučevati. Ta človek ni naturen, ta človek se ni čutil prizadetega, niti dosti ne izprašuje, nego se samo smehlja. To je sum- napade. Nekega večera, ko so Husi obstreljevali postojanke, kjer je bil tud! 011, pa se je nenadoma vznemiril, razburjeno je tekal sem in tja, trdil, da sliši neke »glasove", in ga ni bilo moči pomiriti. Pireden so mu mogli ubraniti, je planil iz strelskega jarka in stekel brez kritja čez planjavo, naravnost pred sovražnikove krogle. Nekaj dni nato sta dobila roditelja vest, da je nekako ob istem času padel tudi njun sin na zapadni fronti... Tudi nagnjenje k zločinstvu je pri »pravili" dvojčkih drugače razvito kakor pri »nepravih". Profesor Lange iz Monakovega je to proučeval pri mnogih jetnikih in kaznjencih in dognal, da sta bila mod 17 »nepravimi" dvojčki le dva taku para dvojčkov, da sta o b a nagibala h kriminalnosti. Nasprotno pa je dobil med 13 pari »pravili" dvojčkov 10 parov, ko sta bila oba dvojčka zločinca. Tudi to dokazuje velik pomen podedovanosti in nat urnega nagnjenja. ljivo, jako sumljivo. Če ne bi že knjigarniškega prodajalca, čevljai*-ja, lekarnarja in blagajnika iz tehtnih razlogov sumničil, bi moral tega lopova zgrabiti za ušesa in ga dati vreči v ječo. Glej ga, kako se še zmerom smehlja s svojim napihnjenim obrazom in venomer momlja: »Prosim, jaz je nisem videl..." Ko odidem od njega, zavpije še nesramno za menoj: »Prosim, oglasite se še kaj!" Talk to je gotovo, to drži. On je tat! Da, toda moj oče me je učil: vsaka palica ima dva konca. Moja palica je sicer svoj konec že doživela, toda bodimo vestni do kraja. Ostal je še prijatelj Maurus. Prvi trenutek se začudi, da me spet vidi v svojem stanovanju, ko mu izpripovem svojo istorijo, pa ravnodušno vzklikne: »Kaj še, pri meni je nisi pustil!" in nato se začne igrati s svojim štiriletnim sinčkom. S prepričanjem, z veseljem, s toploto očetovskega srca. O palici, o slonovini ne mara niti čuti — zabarikadira se za svojega otroka. Strašno! Kaj sem se zmotil v svojem prijatelju? Z bolečim srcem se poslovim in s trdnim sklepom, 'da ga poslej nič več ne poznam. Žalostno kolovratim domov in razmišljam medpotoma o pokvarjenosti sveta. Ko doma pozvonim, mi pride gospodinja z veselim obrazom na proti: »Gospod, našla sem palico! V omari je bila in hlače so visele čez njo!" Križanka 4 l 3 » 5 6 ■ 7 m 8 ? 40 44 4Z 43 44 45 46 47 48 48 3,0 ■ 24 H L_ 11 V o doravno : I. narava, 7. bo- rilnica, 9. siromaštvo, II. hebrejski prerok, 13. medmet, 14. glas, 15. fotografska znamka, 17 moško ime, 18. reka v Jugoslaviji, 20. maloazijski prebivalec, 21. francoska kolonija, 22. somerna tvorba narave. N a v p i č n o : 2. moško ime, 3. rimska boginja jeze, 4. zaimek, 5. gospa, (>. vrsta spomenika, 8. belgijsko kopališče, K), žensko ime, 12. del cerkve, 16. pripadnik starega plemena, 17. francosko gorovje, 19. glas, 20. morski sesalec. Besede, ki jih je treba ugeniti, se začno pri dotični številki in nehajo pred črnini poljem ali pa na robu razpredelnice. V vsako kvadratično polje pride po ena črka. Rešitev križanke iz 27. številke Vodoravno, po vrsti: miza, pika, Ezav, Omar, sr, top, mo, te, o, e, eni, oker, rana, n, n, glad, Maru, on, o, e, er, rt, tat, pe, jeli, oven, Erik, dika. HUMOR Če otroci pišejo Ameriški pedagog A. Ebington je izdal knjigo samih šolskih nalog desetletnih do dvanajstletnih otrok, ki hodijo v šole v državah Newjersey in Massasuchetts. Knjiga je bilo resno mišljena, zbudila pa je — ravno narobe — po Ameriki velik smeh in zabavo. Tako je neki enajstletni dečko tole napisal o privlačnosti zemlje: »Pri- vlačnost zemlje je odkril Izak New-ton. Opaža se najbolj jeseni, ko padajo jabolka na zemljo." Drugi učenček hoče pojasniti, kakšen glas je alt, in pravi: »Alt je najnižja vrsta glasbe. Rabijo ga samo ženske." Tretji šolarček razpravlja o verskih načelih islama in krščanstva: »Moha-medanci imajo lahko več žen. Kristjan pa sine imeti samo eno ženo. To se imenuje monotonija." Najbolj globokoumno nulogo pa je gotovo napisal neki dvanajstleten dečko iz Bostona. Dobil je vprašanje: »Kakšno vlogo je igrala ameriška mornarica v svetovni vojni?" pa je odgovoril: »Ameriška mornarica je v glavnem igrala ameriško himno." (»Die Literarische VVelt") Iz Dolarije Na nekem ameriškem pokopališču pri Newyorku stoji nagrobni kamen s temle napisom: »Tu bo nekoč našel večni mir in pokoj Mr. James Thomson. Zdaj pa še živi in prodaja najboljše čevlje v Franklinovi ulici 150.“ Duhovito »Ali je res, milostljiva, da ima vaš mož navado, da govori sam s seboj, kadar je sam?" »Tega pa res ne vem. Veste, kadar je sam, še nikoli nisem bila zraven..." Dunajska policija Dve dami se sprehajata po parku. Na precej samotnem kraju si utrgata nekaj rož. Pa je že stražnik pri njih. »Zakaj ne pustite cvetlic pri miru?" »Suj se pur rožic nič ne pozna, pa tudi nihče naju ni videl! Domu pa bi z njimi imeli nekaj dni veselja..." »Če jih lepo zavijete v mah in pustite na vlažnem, vam bodo najmanj teden dni ostule sveže!" ju pouči stražnik. * »Katera so najlepša leta pri ženski?" »Mislim, da tistih osem ali deset let, ko je stara dvajset let." MOST VZDIHOV ZGODOVINSKI ROJAAN NAPISAL AMCH EL ZEVACti 34. nadaljevanje Kaj se je do zdaj zgodilo: Dožev sin Roland Cundiano je^ po šestih letih ječe pobegnil iz beneških temnic, kamor ga je vrglo izdajstvo njegovih »prijateljev" tisti večer, ko se je imel zaročiti z beneško plemkinjo Leonoro Dandolo. Njegova prva pot iz ječe je bila k očetu, sivolasemu Can* dianu, ki mu je dal takratni veliki inkvizitor in poznejši dož Foscari vpričo uklenjenega Rolanda iztekniti oči. Našel ga je v neki vasi, kjer so se otroci norčevali iz slepega starca: Candiano je bil blazen!... Roland je hotel poiskati mater: izvedel je, da je umrla od žalosti. Povprašal je po Leonori: povedali so mu, da se je poročila z njegovim sovražnikom Altierijem... Nesrečnež m vedel, da so deklico nalagali, da jo je varal s kurtizano Imperijo. Ni vedel, da so ji rekli, da je Roland pobegnil iz Benetk. Ni vedel, da se je poročila z Altierijem samo zato, da reši očeta... Za vse prestano gorje, za zločine, ki so jih storili nad njegovim očetom in materjo in nad njim, se je sklenil strašno maščevati. Prvega je zadel kardinala Bemba, druga je bila kurtizana Imperija, ki ji je ugrabil Iger Bianco. Potem pridejo na vrsto ostali: generalni kapitan Altieri, dož Foscari, veliki inkvizitor Dandolo... Roland je spravil svojega slepega očeta in Bianco v samotno hišico v Mestru kraj Benetk, kjer skrbi zanju zvesta Juana — tista Juana, ki je žrtvovala celo svojo žensko čast, da je mogla kupiti zdravila umirajoči Rolandovi materi. To skrivališče odkrije razbojnik Sandrigo, ki pozna lepo Juano še od prej, ko je stanovala pri voditelju razbojnikov Scalabrinu, sedanjem Rolandovem prijatelju in zavezniku. Sandrigo Bianco ugrabi, da bi izsilil od Imperije odkupnino. Toda ko deklico zagleda, se divje zaljubi vanjo in jo sklene zahtevati od njene matere /.a ženo. Scalabrino, ki ga Sandrigo na smrt sovraži, izve od mornarja Ciianetta, da mu je razbojnik odvedel Bianco, ki je njegova hči. Gianetto mu tudi pove, da zahaja Sandrigo v razvpito krčmo ,Pri zlatem sidru*. * P. t. novi naročniki, ki jim ta kratka vsebina ne zadošča, dobe na željo brezplačno ponatis prvih 18 nadaljevanj. Nadaljnjih 15 nadaljevanj, priobčenih v št. 12—27. „Druž. Tednika . nismo ponatisnili in se dobc^le v omenjenih številkah, ki jih pošljemo novim naročnikom za izjemno ceno 20 Din. Denar je treba pcslati vnaprej. „Dosti imenitnejša, kakor misliš...“ „Daj, povej mi kaj o tem. Zanima ine...“ „Nu, če pride kdaj k ,Zlatemu sidru* nezaželen gost, tedaj mu krčmar Bartol o... saj se še spomniš mojstra Bartola?** ..Enookega Bartola — kaj se ga ne bi! Vrl mož je.“ „Hm, predi vsem je strašno močan...“ „Torej mojster Bartolo, si re-kel...“ „Nu, Bartolo ponudi ne všečnemu gostu vrč svojega najboljšega vina, potem še drugega, in tretjega. Ko je goist pri šestem vrču, se mu misli ne obračajo več jasno in je čedalje bolj žejen. Razumeš?** „Razumem. Kar nadaljuj.“ „Nu, tedaj ga mojster Bartolo povabi, naj popije z njim še kozarec najboljšega... ki ga pa mora popiti na mestu, v kleti. Zakaj tisto vino je tako imenitno, da ga ne sme prenašati v steklenicah!’* „Alia! ln?“ „In gost res opotekaje se vstane, in mojster Bartolo mu veli, naj gre z njim. Tedaj odpre loputnico in ga prosi, naj stopi dol. Gost to stori. Če se mu iz katerega razloga ne bi dalo stopiti dol, mu drugi rade volje nekoliko pomagajo. Zakaj pri ,Zlatem sidru* je zmerom kakih pet ali šest dečkov, ki so radi pripravljeni pomagati vrlim gostom, ki bi si radi ogledali znamenito klet. Skratka, *ko je gost izlepa ali iz-grda stopil dol, pa mojster Bartolo loputnico mirno spusti.*1 „Huid'iča! Tako da gost, ki je hotel v klet, da se napije, naposled od žeje umre?“ „Od žeje!“ je vzkliknil Gianetto. „Kaj še!... Ko je v kleti zaprt, gre mojster Bartolo naravnost proti kanalu in na poseben način, ki ga pozna samo on in nekaj redkih njegovih prijateljev, zavrti nekako železno ploščo, ki je skrita, pravijo, pod vodno gladino ikanala. Ta železna plošča zakriva neko luknjo. In ta luknja je okno kleti... In tedaj vdre voda skozi odprtino. V nekaj minutah je klet polna vode... Zdaj vidiš, da gost ne umre od v • |t* žeje! „Res je!“ je zamišljeno zamrmral Scalabrino in ise stresel. „In praviš, da so se na tak način od-križali nekega biriča?** „Da, edinega, ki se je upal k ,Zlatemu sidru*. Toda ta klet je služila tudi še drugim.** „Komu?“ ..Izdajalcem. In tistim, ki jih veliki poglavar zaznamuje mojstru Bartolu.** „Dobro. In kdo je tisti veliki poglavar, ki se mu dični Bartolo tako lepo pokori?** „Zakaj me to izprašuješ?** je tedaj nezaupno vprašal Gianetto. ,,Zakaj? Ker mi je zadosti samotarskega življenja. Hotel sem začeti na lastno pest, pa mi ni prav šlo. In zato ne bi nič imel proti temu, da...“ ,.Da se vrneš v naše naročje!** je dopolnil mornar in se zasmejal. „Lahko se zaneseš, da ti bomo na čast zaklali pitano tele. Kolikokrat smo o tebi govorili! ,Pri zlatem sidru* pripovedujejo malone vsak večer samo o tvojih junaštvih. Posebno o tem, kako si ušel iz * V I u jece! „Ah! Tak vedo. da sem ušel?“ je vzikliknil Scalabrino in vztrepetal. „Kdo naj bi vedel, če ne tvoji stari prijatelji! Le pridi, dobro došel nam boš!“ „Da, toda razumeti moraš, da bi rad poprej veidel, komu se (bom moral pokoriti.** „Prav imaš... toda...“ Scalabrino je videl, «l’a se mladi mornar obotavlja. „Poslušaj, Gianetto,** je rekel. „Če človek, ki ga imenuješ velikega poglavarja, ne bo mojem okusu, ti prisežem, da pozabim njegovo ime. Mislim, da mi zaupaš?** „Seveda ti zaupam!“ „Če pa bo po mojem okusu, bo tebi samo v čast in korist, če privedeš med svoje tovariše takega novinca kakršen sem jaz!“ „Prav imaš,“ je vzkliknil Gianetto, ki so ga te besede prepričale. „Nu, dobro, tisti, iki se mu mojster Bartolo pokorava in ki je poglavar nas vseh, je Sandrigo.** Čeprav se je Scalabrino znal premagovati, se vendar ni imel toliko v oblasti, da ne bi bil kriknil od veselja. „Kaj pa ti je?“ se je vznemiril mornar. „Nič!“ je odvrnil Scalabrino, ki se je med tem pomiril. „Vesel sem, d'a je Sandrigo — to je vse.“ „Tak ga poznaš?** „Kaj ga ne bi poznal! Saj sva bila svoj čas v isti tolpi.“ „Torej se vrneš k nam?“ Scalabrino ni takoj odgovoril. Nemo je šel kakih sto korakov. Potem se je nenadoma ustavil. „Gianetto,“ je mrzlo rekel, „z menoj moraš.“ „Kam?“ je začudeno vprašal mornar in se nemirno ozrl okoli sebe. „Boš že videl. Nič hudega se ti ne bo zgodilo. Narobe, v tvoj prid bo, če pojideš z menoj. Priti moram nenapovedan Ik .Zlatemu sidru*. In ker vem, da vzlic vsem prisegam, ki mi jih utegneš dati, ne boš imel ničesar nujnejšega, kakor d!a boš pripovedoval o najinem pravkar-šnjem razgovoru — kar bi bilo zame jako pogubno — ti dam na izbe ro: ali greš z menoj ali pa ostaneš tu. Samo povedati ti moram, če bi rajši tu ostal, ti bodo morali štirje pomagati na noge.“ Scalabrinov obraz se je pri teh besedah zmračil. Izdrl je l>odalo. Gianetto je postal mrliško bled. „Scalabrino,“ je rekel s tresočim se glasom, ,.ali se ne bojiš obremeniti svojo vest s takim zločinom?** „Ne, če pristaneš in pojdeš ra-do vol j 110 z menoj. Ponovim, da se ne boš kesal.“ „E, pa dobro! Grem s teboj na konec sveta, in če treba, še del j, tja do Švice!** „Tdiva torej in podvizajva se!“ Čez eno uro nemega hoda sta bila zopet v Mestru. Tik pred vhodom v mestece je Scalabrino rekel svojemu spremljevalcu: „Saino en krilk na pomoč, pa ti ne ostane niti toliko časa več, da priporočiš svojo dušo svetnikom!** „Ne boj se! Gospodar je gospodar, pa bodi si ti ali pa Sandrigo!** „Če boš odkrit z menoj, se ti zakolnem, da si boš kmalu čestital, ker si zapustil Sandriga in Bartola!“ V Mestru si je Scalabrirto priskrbel še drugega kon ja in posadil nanj Gianetta. Še isti dan sta bila v piavski soteski. Scalabrino je izročil svojega spremljevalca trem, štirim pastirjem, ki so brez dela 9edeli pred' vhodom v Črno jamo. Ko jih je Gianetto natančneje pogledkl, je videl, da iso oboroženi z bodali in revolverji. Scalabrino je, ne da bi razjahal, vrgel pastirjem nekaj besed, se obrnil in v diru odjahal v smeri proti Trevisu in Mestru. Velikanu je srce poskakovalo v prsih. ,,Samo, da bi bil lopov tam!“ je zarenčal. „Samo, da ne pridem pre-pozno!“ Zakaj strašna misel je preganjala Scalabrina. Bil je prepričan, da je Sandrigo ugrabil Bianco v prvi vrsti zato, id!a zadene Rolanda Can-diana. Todla predobro je poznal razbojnika, in je vedel, da ne bo ravnodušen za dekličino lepoto. In Sandrigo se ni nikoli ustrašil nasilja, kadar je šlo za lepo dekle. Drugi dan po dogodkih, ki sim jih pravkar opisali, je bilo proti devetim zvečer v krčmi ,Pri zlatem sidru* zbrano kakih dvajset mornarjev in čolnarjev. „Ldlimo!“ je zdajci povzdignil glas lastnik (krčme, dični Bartolo v lastni osebi. „Ne bi hotel, da dobim obisk gospodov policijskih strelcev!“ Večina gostov je plačala svoj zapitek in šla, nekateri sami, drugi pa v družbi deklet, ki so jim pomagale prazniti kislico. Kmalu ni ostalo v pivnici več kakor le še pet ali šest ljudi. Toda mojster Bartolo jih ni naganjal kakor druge. Zaprl je prednja vrata in se vrnil v izbo pri stranskih vratih. Bartolo je bil mož kakih petdesetih let in hei