Številka 78 TRST, v torek 19. marca 1907 Tečaj XXXII. Izhaja vsaki dan tudi ob nedeljah in praznikih ob 5.. ob ponedeljkih ob 9. zjutraj rosamlčce St«»YiIk© Be prodajajo po 3 nv«. (6 stotink) V mnogih totakanish v Trstu in okolici, Ljubljani. Gorici, Franju, Petru, Sežani, Nsbreiini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. Tene OGLASOV ne ra^nnajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotink; osmrtn ce. zalivale, poslanice, otr'aso denarnih zavodov co 50 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 5 K, vsaka na-csijna vrat* K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa ©o 40 stot. — Oglase sprejema Inferatni oddelek uprave - dinosti". — Plačuje ne izključno le upravi ..Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinost t je moč' Naročnina znaša za vse leto 21 K, pol leta 12 K, 3 meaece 6 K —, n» naročbe brez dopo%lane naročnine, ae uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo liata Nefrankovanp pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo Usta UREDNIŠTVO: nI. Giorgio Galattl 18. (Narodni đon) Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsordj lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konaorcij« lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti 5t. 18. ^ ss^s roštno-branilnični račnn št. Sll*6&2. ooccc-—— TELEFON itav. 1157. —— Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK". BRZOJAVNE VESTI. zakonsko novelo k odvetniškemu redu. Posl. Dezider Nagy in Samuel Fenyvesy sta opisala prekami položaj odvetniškega stanu ter sta zahtevala radikalne odredbe na tem polju. Nato jo bila razprava prekinjena. Prihodnja seja jutri. f Ravnatelj konservatorija Knittel. PRAGA 18. Sinoči je tukaj umrl za otrpnenjem srca ravnatelj konservatorija in Demonstracija štrajkuj čih krojačic na Dunaj . DUNAJ 1«. Nad 5000 štrajkujočih kro-ai ic je danes opoludne priredilo demonstra-ijski obhod ob Ringu. Policija je preprečila demonstrantinjam, da se niso podala v notranje mesto. Sprevod, kije vzbujal splošno. . _ „ -nozornost, seje mirno razsel. Popoludne se j skladatelj Karol Knittel v starosti 5-i let. •e sestal odbor društva krojačic, da se po-. Papežev god. svetuje o nadaljnih korakih. Delo počiva v RIM 18. Papež je danes predpoludne ,seh krojaških zavodih, izvzemsi nekoliko vsprejel kardinalski kolegij, ki mu jo pr^el manjših, ki so zahtevam ugodili. j čestitat k jutrajšnjemu godu. Na nagovor de-Vremenska napoved za Primorsko kana sv. kolegija, kardinala Oreglia se jc in Kranjsko. 1 papež zahvalil. Potem se ]e papež s posa- DUNAJ 18. Oblačno z mnogo solnčnega ' mičnimi kardinali razgovarjal, omenil je na to .iiaia. slabi vetrovi, milo. j tudi najnovejih katastrot v Nemčiji m na Otrpnenje ti'nika. \ Francoskem ter izrazil dotičnim narodom BUDIMPEŠTA 18. V občini Bellus (žu- j svoje sožalje. »aniia Trenčin) je bilo konstatovanih osem i ___ Hrvatski sabor, slučajev otrpuenja tilnika, v Fclso in Also-j ZAGREB 18. Avtonomni proračun za Kokos pa po eii slučaj, pet oseb je umrlo. | leto 1907 je bil v sprejet v tretjem čitanju, ■zr ~ ^ ^ _ J.^; - . . A„11ir;t1 Nato je zbornica pričela razpravljati predlogo °n t^f^tn^; Sudfmnsšti ^ o notranji kolonizaciji. Predloga je bila potem ministrov v Budimpešta. , - t aJ v generalniJ debati. V specijalni de- BUDIMPESTA 18. (Ogrski biro) P0",;bati sta posl. Popović in ZatHika predlagala r«.ča: Mimsterski predsednik baron Beck m k g g dodatek, po katerem se imajo v na-ministri Foit, grof Auersperg. Korytowski m slovu b{ma navesti kraljestva Hrvatska. Sla-ir. Dcrscbatta so se ob 10. uri predpoludne ( ^^ in Daluiacija> p0 kratki neznatni de podali v ministersko predsedstvo, kjer so se bati • |)U to popravet vsprejet. *akoj sestali v posvetovanje z ministerskim —..... jiedsednikom dr. \Yekerloin in ministroma Aosutom in Daranvi-jev. Predsedstvu mini-sterskega sveta so se stavili na razpolago rudi avstrijski isi ogrski strokovni poročevalci. BUDIMPEŠTA 18. Danes zvečer priredi ogrski trgovinski minister Košut večerjo, iatere se udeleže avstrijski in ogrski mi listri in strokovni poročevalci, ki sc udeležujejo posvetovanj. Za jutri so povabljeni vsi avstrijski ministri k ministerskemu predsedniku dr- Wekerle. BUDIMPEŠTA 18. Konferenca avstrijskih in ogrskih ministrov je trajala do 1. ure popoludne. Ob •'\. in pol uri so imeli posvetovanje avstrijski ministri in strokovni poročevalci v svojem stanovanju v hotelu ..Kraljica aiigležka". Ministri sc podajo ob 4. in pol uri v predsedstvo ogrskega ministerskega sveta, da nadaljujejo posvetovanja z ogrskimi ministri in strokovnimi poročevalci. BUDIMPEŠTA 18. (Ogrski biro) poroča : V posvetovalnici ogrskega iinančnega uinisterstva se je vršilo danes popoludne josvetovanje, katerega sta se udeležila oba -iunisterska predsednika, oba tiuančna ministra ter strokovni poročevalec gospodarskega .ddelka. Posvetovanje je trajalo od 5. do 7. it*e. Tekom razprave jc prišlo glede na neke točke nagodbenega gradiva do zbližanja med >bema vladama. Z oziroin na velik obseg na-^odbenili vprašanj se bodo jutri ves dan posvetovanja nadaljevala, Predpoludne se bodo posvetovali Členi obeh vlad, popoludne se posvetovanj vdeleže tudi strokovni poročevalci. Zvečer ob 8. uri je minister za trgovino Košut priredil vdeležencem konference večerjo. BUDIMPEŠTA 18. Na popoldanskih posvetovanjih, katerih so se udeležili tudi ol>ojestran3ki referenti, se jo razpravljalo o vprašanjih potrošarine. Posvetovanja so tra-;da do 7. in pol ure zvečer. Jutri ob 10. in pol iri se ministri zopet sestane j o na posvetovanje. Ob 'J. uri popol. priredi ministerski predsednik \Yekerle obed. Ogrska zbornica. BUDIMPEŠTA 18. Poslanska zbornica je danes nadaljevala specijalno debato o zakonskem načrtu glede uredbe plač državnih rjodskih učiteljev. Tretje čitani e se bo vršilo jutri. Nato je zbornica pričela razpravljati popravek vsprejet Ražsuli ujet. LONDON 18. .,Daily Telegraph" poroča iz Tangerja, da je vojnemu ministerstvu došlo od plemena Beni-Jesef poročilo, da je Rai-suli dospel k njih plemenu, ki ga ima ujetega. Viharji, poplave. LONDON 18. Ob severo - zapadni obali Angležke so silni viharji in valovi ter izredne poplave napravili veliko ^koclo. Po morju se hodi več razbitih ladij. Človeških žrtev ni mnogo. Lancaster in okolica sta poplavljena. Parnik ponesrečil. LONDON 18. Parnik vSuarez" proge „\Vliite Stare", ki ima na krovu 40 oseb, je pri Lizardu zadel na prod. Vlada velika megla. Na pomoč so odšli rešilni čolni. Za pasažirje ni nikako nevarnosti. LONDON 18. Potnike in moštvo ponesrečenega parnika „Suarez" izkrcujejo po vrsti na kopno. Na ladiji vlada velik red. Kakor zatrjujejo, ni ponesrečil nihče. LONDON 18. Neka brzojavka iz Lizarda poroča, da so rešeni vsi potniki parnika Suarez, med katerimi se nahaja 160 otrok. Voda je udrla v tri notranje prostore ladij e. LONDON 18. Angležki parnik ..Ne\v Stead* namenjen iz Novorosijskega v Hamburg je pri Beahi-Head zadel ob skalo. La-dija se nahaja v opasnem položaju. Na licu mesta sta dva remorkerja in en rešilni čoln. LONDON 18. Glasom neke ,,Llovduu iz Praule Point došle brzojavke je iz zapadne Airike prišedši parnik -Jebba" obtičal v morju blizo Praule Pointa. O času, ko je odšla brzojavka, so reševali potnike. ' LONDON 18. Glasom neke brzojavko iz Praule Pointe so rešeni vsi potniki s parnika „Jebba". Poneverjenje. ŠPIKA 18. Svota depozitov, ki jih je pri tukajšnji obrtni banki poneveril pobegli blagajnik Miiller, znaša 700.000 mark. Vsega skupaj je Miiller ponoveril en milijon mark. Novo bolgarsko ministerstvo. SOFIJA 18. (Bolg. brz. ag.) Na današnji seji sobranja se je predstavil novi kabinet ob živahnem odobravanju večine. Sobranje je izvolilo predsednikom dosedanjega podpredsednika Dobri Petkova, podpredsednikom pa posl. dr. 3Iočilova. Bolgarsko sobranje. i SOFIJA 18. Sobranje je na predlog predsednika Dobri Petkova enoglasno sklenilo izraziti irancoski vladi sožalje povodom kata- | strofe na „Jeni". Perzijski veliki vezir odstopil. TEHERAN 18. (Nemška kabelska družba) Ostavka velikega vezirja jc bila vsprejeta. Položaj je zelo kritičen. Nemiri v ( Tspahanu trajajo dalje. Rusija. Iz dume. PETROGRAD 18. List „Rus" poroča: Stranke desnice pripravljajo predloge, da bi provocirale levico ter odstranili revolucijonarje iz dume oziroma provzročile razpust dume. Narodni socijalisti so sklenili, da izjavijo vladi vsled zrušitve stropa v dvorani dume takoj po vladni izjavi svojo nezaupnico, ker je katastrofo zakrivila le nemarnost sedanjega režima. Stranka ima 80 mandatov in je do sedaj glasovala s kadeti. PETROGRAD 18. Prihodnja seja dume se bo vršila jutri predpoludne v dvorani plemskega zbora, v kateri zboruje navadno državni svet. Dvorana državne dume. PETROGRAD 28. Kakor poroča „Petr. brz. agent.:t bo nova dvorana za državno dumo v Tavriški palači do četrtka dogotovljena. Šest sto pijonirjev dela noč in dan, da izvedejo vse odredbe, ki so potrebne, da se utrdi strop nad dvorano in koridorji. Krvavi spopadi. VLADIMIR 18. (Petr. brz. ag.) 500 pijanih kmetov iz Po sad-Ga v rilo v a se je sešlo ter oplenilo neko žganjarijo. Ko so hoteli razdejati tudi neko državno zalogo alkohola ter niso hoteli poslušati opominov policije, je ista streljala. Deset kmetov je bilo ranjenih ; od teh jih je osem umrlo. BEROLIN 18. „Biro Wolft'< poroča iz Varšave : V Stokovu je prišlo do spopadov med pravovernimi katoliki in marijaniti, pri čemer je bila ena oseba ubita, več pa ranjenih. Aretovanje v hiši poslanca. PETROGRAD 18. V stanovanju posl. Gorčakova je policija aretovala 17 oseb. PODLISTEK. VOHUN 16 Amerikanski roman. — Spisal J. F. COOPER. PETO POGLAVJE. Vsi člani Hvartonove rodbine so prebili to noč v precejšnji nemirnosti, zlasti pa sestri, ki sta komaj zatisnili oko in prestrašeni vztre-•^etavali pri vsakem najmanjšem šumu. Ni jula, če sta vrtali zjutraj nespočiti in potrti. Ko pa sta z okna spalnico vrgli hlasten pogled na vrt in bližajo okolico, nista mogli zapaziti nič sumljivega. Nekoliko pomiijeni sta šli tedaj dol k zajutrku. Stotnik se je prikazal še-le, ko je že vsa rodbina sedela pri kavi. rVidim zdaj, da sem napravil bolje, da sem si prihranil dobro postelj in dober za-jutrk,w jo rekel veselo, ..nego pa da bi se bil hodil zanašat na gostoljubnost tega slavnega »oja kravarjev." ~ Ako si mogel spati, tedaj si bil sreč* nej&i od mene in Fanike. Mi dve sva smatrali sleherni glasdk noči za klice vstaške vojske." ..No," je smeje odvrnil stotnik, „priznati morani, da tudi sam nisem bil čisto brez vseh skrbi... A kako je bilo s teboj, a ?u se je obrnil hkratu k mlajši sestri, ki je bila oči-vidno njegova ljubljenka. „Ali si slišala tudi ti vstaSko godbo ali vsaj sanjala o njej ?" Deklica ga je pogledala ljubeče in odgovorila : rNe. — Kakor tudi ljubim svojo domovino, vendar bi mi bližanje naših čet ravno v tem trenutku napravilo velikih bridkosti j." Mladi Hvarton je stal zdaj pri oknu, ko je Cezar naenkrat z obrazom, ki je bil skoro bel, pridirjal noter in brez sape zaklical: „Tecite, master Enriko, tecite! Tukaj gre uporni konj." ..Teči ?u je ponovil angleški častnik, vzravnavži se z vojaškim ponosom. „Ne, gospod Cezar, teči ni moj poklic lu S temi besedami je šel odločno k durim, po mignil očetu in z zyim vred pogledal ven. Približno četrt ure daleč je bilo videti kakih petdeset dragoncev, bližajočih se v naglem diru. Poleg častnika, ki jih je vodil, je jahal mož v obleki na&elnika, kažoč na kro- Politično gospodarski pogled na leto 1 na slovanskem jnp. m. (Zvršetek.) Ivo tržaški Slovenci dobe potrebnih šol, bodo politično-gospodarski pogoji in elementi za njih vseobči kulturni in materijalni napredek čvrsteji in postanejo plodonoanejim činiteljem za bodočnost Slovencev in njihovega blagostanja. V Istri mora tudi hrvatsko-slo venska ljudska večina zadobiti svoje politično-upravne pravice ne samo v deželnem zboru, ampak tudi v deželni upravi, pri istrskem deželnem kreditnem zavodu, v občinah in na občinskih upravah, na javnem p -uku in prosveti na državnih sodiščih in oblastih, na zemljiščnih in davčnih uradih. V Dalmaciji se morajo rešiti važna politično gospodarska vprašanja. Dalmacija čaka na urejenje svojega pomorstva, na povzdigo ribarstva, pomlajenje starih oljkinih nasadov, organizacijo izdelovanja oljkinega olja, obnovljenja vinogradov, železniško zvezo in stikov z Bosno in Hrvatsko, osušenje močvirjev in mlak, zgradnjo dobrih komunikacijskih cest in poti na kopnem in na otocih, preureditev poljedelstva, gozdnarstva, sadjarstva, vrtnarstva in živinoreje, ureditev luk in pristanišč, uravnavo Neretve, pomnožetge ljudskih, obrt* nih, industrijalnih. trgovinskili in pomorskih šol, oživljenje velikih industrij, razvoj rudarstva... Dalmacija mora urediti tudi jezikovno vprašanje uradnega jezika na vseh državnih in javnih uradih. Dalmaciji je država dolžna, da jo po stoletnem težkem zanemarjanju povzdigne in pomladi v vseh pojedinostih narodnega gospodarstva in narodne prosvete. Državnopravno vprašanje, politično-administra-tivne in politično-gospodarske pripadnosti Dalmacije k Cis- ali Translajtaniji je postalo tudi imperativna potreba in se mora rešiti po možnosti čim prej. Kajti od tega reSenja je absolutno odvisna gospodarska bodočnost, vsako blagostanje in napredek vse Dalmacije. V Bosni in Hercegovini je rešitev raznih delikatnih vprašanj nujna. Vsakako pa je v prvi vrsti vprašanje, postaneta-li Bosna in Hercegovina samoupravni in ustavni pokift-jini z ustavno vlado in ustavnim svojim parlamentom V Rešitev tega vprašanja, oziroma poustavljenja Bosne in Hercegovine reši postopno tudi vsa druga politična, gospodarska, verska in socijalna vprašanja. Kraljevina Hrvatska mora premostili svoje abnormalno politično-gospodarsko stanje, v katerem se nahaja, odkar «e je osvobodila Khuen-Hedervarv-jevega režima. Opravičene nado je, da se sedanja zameglenost na politično-gospodarskem obzorju kraljevine Hrvatske že v bližnji bodočnosti razprši in da zasijejo topleji žarki politično-gospodarskega solnca. Politično-gospodarske razmere v slovanskih deželah, v Kranjski in na Goriškem in v slovenskih delih Štajarske in Koroške so pokazale v neprestani svoji borbi stalen napredek. Poljedelstvo, obrt, industrija, trgovina, novčarstvo, z eno besedo : vsakršno gospodarsko življenje je napredovalo v niino-lem letu. Samo, žalibog, samo strankarski in politično-socijalni odnašaj i med slovenskimi intelektu-valci otežujejo — svobodne ji polet na moenejem političnem in gospodarskem napredku. Srbija, Bolgarska in Ornogora, te svobodne jugoslovanske države na Balkanu, so napredovale divno v vsakem gospodarskem oziru. Sosebno Ornogora, kateri je slavni nje knez podelil v minolem letu svobodno državno ustavo, je napravila orjaški napredek. Črnogora gradi sedaj pomorske in trgovinske luke, železnice, urejuje pomorsko in jezersko brodarstvo, razvija svoj trgovinski izvoz, ustanovlja povsodi hranilnice in hranilne zavode, posvečuje največo skrb svoji živinoreji. Črnogora imavtudi že svojo črnogorsko banko na Cetinju. Še nekoliko in odpravljena bo tudi smrtna kazen. Vnanji kapitali nahajajo v Črnogori hvaležne in plodonosne investicije. Črnogorski izseljenci v Združenih državah ameriških pošiljajo preko Oceana na milijone kron na leto v svojo Črnogoro. Z dobrimi in povoljnimi trgovinskimi dogovori si je zagotovila Črnogora dosedaj vse nujne pogoje za čim hitreji in urejeneji narodno-gospodarski preporod. Adriaticus. Železniško vprašauje v Daliuaeljl. Doslej je bil ves svet uverjen — in sosebno dunajske vlade so to vedno zatrjevale — da Dalmacija zato ne more dobiti železniških zvez, ker Ogri nasprotujejo temu. Sedaj pa Ogrska taji, da bi bila ona nasprotovala, pač pa — Avstrija. Sosebno trdi to tudi ogrsk; trgovinski minister Košut v neki poslanici prvaku dalmatinskemu P. Cingriji. No, bilo kakor bilo, takt pa je, da so začeli sedaj merodajni krogi v Avstriji res neprijazno misliti o železniški zvezi Dalmacije šnjarjevo kočo. Nekaj mož se je odločilo zdaj od krdela in galopiralo tjakaj. Ko so dospeli do pota, ki je peljal v dolino, pa so zasukali konje proti severu. H var tono vi, ki so v brezdišni napetosti opazovali njih gibanje, so videli zdaj, da so vojaki, dospevši do Harvijeve hiše, napravili polukrog, tako da je bila koča v hipu obkoljena od kakih dvanajst jezdecev. Zdaj je skočilo par dragoncev s konja in izginilo... Malo hipov pozneje pa so se zopet pokazali na dvorišču, s Katro v svoji sredi, in iz njenega silnega mahanja z rokami je bilo dosti jasno spoznati, da se ne gre za malenkostne stvari ... Ko so dospeli zdaj še ostali vojaki tja, je sledil živahen pogovor s klepetavo gospodinjo, nakar je krenila cela četa z veliko naglico proti Hvartonovemu dvoru. Tukaj ni bilo v zmedenosti dozdaj nikomur palo v glavo, da bi bil poskrbel za stotnikovo skrivališče. Zdaj pa, ko je bila nevarnost tako ni^jna, je vse hitelo predlagati mu ta in oni kraj v hiši kakor varen kotiček. A mladi mož je odklonil to kakor nedo-[ stoj no njegovega značaja. Sploh je bilo pre-1 pozno, da bi pobegnil v šumo, ležečo zadaj za hišo. Vojaki bi ga v tem slučaju čisto gotovo zapaali in ga seveda tudi takoj dohiteli. Sestri sta se trudili, da sta ga s tresočimi rokami zavih v prejšnjo njegovo masko: in bili sta jedva gotovi s tem, ko so že bili dragonci na trati in v hipu tudi Hvartonov dvorec obkolili od vseh strani. Zdaj ni kazalo drugega nego udati se v predstoječo preiskavo, kolikor mogočo mirno. Poveljnik konjenice je razjahal in se z nekoliko vojaki bližal vratom, ki jih je podpiral Cezar počasi in z obotavljanjem. Težki korak vojakov je tako prestrašil nežne ženske, da so prebledele in trepetale. Možak, čigar nenavadna velikost je pričala o nenavadni moči, je stopil zcky v sobo, pozdravil družino po vojaško, a s tarotkostjo v pogledu, ki je bila v čudnem nasprotju z orjaško prikaznijo. Temni lasje so obkrožali v bujnih kodrih njegov obraz, od katerega pa je bilo videti komaj več nego velike oči, ker je neizmerna brada pokrivala njegova Kca. Pogled je bil, kakor že rečeno, krotek in mil in glas možakarjev, dasi globok, vendar ni bil surov aK neprijeten. [(Pride še.) Siran II * EDINOST« stv. 73. V Tratu, dne 19. marca 1907. Hrvatsko. Tako čitamo v praški „Tages- vprasanju. Izprevideli so, da bi bilo za ianja njegova izzvenevajo vendar v iacijo in za nje pripadnost k Avstriji Slovani so krivi, vlada je kriva! Isti prizor se ponavlja v „Lavoratoru„ v letu 1900. se je toliko na bolje obrnilo, da TRŽAŠKA MALA KEONIKA. Čuden postrešček. Neki Humber« Sembič, stanujoči v ulici della Scorzeria st. refren: zmagali z malenkostnim Številom glasov. ; dečiJ dogodek: PrecU nlc^lm je^bil leT^ »e-Tu so torej okoličanski kakor tudi mest-. ko kr5°0 v ulici sv< Roka> JTam • nM Slovenci pokazali, da oni „amen na no- iavneKa postreščeka Josi a T Prisedel ' k Dalmacija zvezala po železnici z Ogrsko. Pre- lijanski večini v deželnem zboru, ali v stvari vem trgu ni veljal Slovencem, ampak Lahom temu°in se ž njim pogovarjal Pogovor ie"*dal potenca ogrsko-lirvatska na Reki ie itak že sami ima (po „Lavoratoru") — italijanska samim. # riliko> da je Qn pokazai Js ' 0 U80vinast0 uro. dovela tako daleč, da Dalmacija postaja po- večina prav. ; Sedaj pa je en poslanec določen samo vredn0 n kron# Postre§ček je pa vzel uro v iitično m še bolj gospodarsko satrapija Ogrske Zadostovalo bo le par citatov. Koncesijo, za okolico, in tako je okoličanom dana prili- roko jn pobetrnil ž nio. in Hrvatske. Ako bi prišlo do železniške da bo vladni zastopnik na slovanske ka, da si izvole sami svojega poslanca, kateri Ta{ v kr£mj pjj ^em naslovom sh« zveze med Dalmacijo in Hrvatsko, bi bilo interpelacije s 1 o v a n s k i odgovarjal, označuje bo imel zastopati njih interese v državnem v?era; Dorofaii a* ie hil v neki krčmi »r<»- naravnost v elementarno škodo, ako bi se Navidezno pada kak udarec tudi po ita- ni Slovenci pokazali, da oni „amen" na no- je nacrt zeiezništfe zveze mea nrvatsKO in zoora. iirivaa je lorej opravi „navora- lenKosmu večino giasov: ia vomev mora na- ? 8elsko kujižico. Povedali smo da so na Dalmacijo definitivno padel, in da se ne tore") n;i strani vlade. Ista da jo storila hudo šim nasprotnikom italijanske narodnosti do- liciji našli pii njem Garuzz'olovo povelik* povzdigne več. Od todi prihaja tudi predlog, pogreško. Slovanska manjšina da ne bi bila kazati, da v okolici bivajo izključno le Slo- j knjižico, a denarja ne ker je bil istega nai-da bi Dalmacija dobila najkrajšo zvezo po smela preprečiti otvoritve zasedanja z ozirom venci! In to dokažate vi volilci s tem, da vsi bržeže' prej izročil svojemu tovarišu. Pred-morju z istrsko obalo. Po tej zvezi bi mogli na hudo gospodarsko krizo, v kateri se na- kompaktno volite slovenskega kandidata, ki sinočnjim je bil pa v neki krčmi v ulici del zbog nje kratkosti vspešno konkurirati z haja dežela. vam ga bo svojoča 15 v ujjci Mjramar j0 včeraj v jutro p aro plovbi, in če bi imelo to tudi stati velike i internacijonalizem — prav čudne vrste. lilne pravice. Nadalje je razjasnil, kaj so in na grozen način samovoljno končala svoje denarne žrtve. Avstrija se ne sme ozirati niti! Najvažneji moment v razvoju te krize pa v čem obstoje reklamacije in konečno, kako življenje Sestra Frančiška pripovedujo d i na kako sklicevanje na želje državnega voj-j je da je v deželnem zboru i s t r- da se te vršć. }je bila ' Terezija že kake tri dni jako'raz- nega ministra. Ali z brzimi zvezami po morju sk era italijanska večina s pasi v- Zaključek lepega govora je pa bil, da I buriena. Koje včeraj v jutro vstala jo Tt- v povspeševanje prometa s tujci 1—---: - * ----—~ — - » : i - j „ i „ •*n"1* -A—— ——11— -- 3— -j 1 J ' storjeno. Avstrija mora obljubila v svojem programu mestih Dalmacije, posebno v Kotoru skrbeti za zgradnjo moderno opremljenih hotelov in za dobro upravljanje istih. Avstrija je že znana, da prihaja z vsako idejo za kakega polstoleteja prekasno in tako tudi s spoznanjem, da je v Dalmaciji doslej neizmerno grešila. Sedaj hočejo delati za Dalmacijo, ko 60 si jo po svoji brezmiselni politiki že popolnoma odtujili. je to umljivo: ah če večma dela to, tepta parla- venskega kandidata I neko obleko. A pustila jc tam obleko in šla mentanzem z nogami. Na ta moment bi bil dr. Rybai je dodal še neka po- \ na streho hiše št. 13 in od tam skočila na moral „Lavoratore" kazati s prstom m mah- jasmla radi reklamacij in je ob enem navzoče uijco. Velika množica ljudij se je bila takoj niti s kolom po italijanski večini v deželnem volilco poučil, kako da imajo odgovarjati, ako nabrala okolu nesrečnice, ki je pa bila še zboru istrskem. . pridejo mej nje agitatorji dragih strank. Na-1 živa. prenesli so jo v vežo hiše št. 13 in ji Ali „Lavoratore ne more m ne more; dalje je natančno opisal, zakaj da so slo- j tam skušaii pomagati. dočim je eden njih zapustiti stare poti svoje m se povspeti na; venski poslanci v deželnem zboru tržaškem takoj telefoniral na zdravniško postajo za višino objektivnosti nasproti konfliktom med, povdignili svoj glas v svojem materinem, t. j. ! pomoč. A ko je prišel tja zdravnik se zdrav-ltalijansko plutokratično oligarhijo in — demo- slovenskem jeziku in je obljubil, da bodo na- niške postaje, je bila nesrečnica že mrtva. T . , . . . . _ kratičnimi Slovenci. daljevah na započetem potu. Ko je bila skočila s strehe, je bila priletelu Tajno potovanje nadvojvode Frana ' „Slovenec« vedno bolje informiran. to se jo oglasil za besedo g. A. Križ-; ua tla prav po koncu. Imela je vsled teg« Ferdinanda V Berolin. j v zadnjem času prevrača „Slovenec" o tržaš-; IlA™"^ J ® •m popolnoma zdrobljeni obe nogi ter je bila „Ncue Freie seji tržaškega deželnega zbora. Danes se nam i ce^..zaPora so oblasti leta 1898 , ko je kruta je zopet pečati s > Slovenčevim" poročilom 0 italijanska roka segmla po nedolžnem življenju J r -r - cesarice lL,lizabete, razdehle mej patriotične — — — » — — - -..... ' » baui^viu > ajn penama u 11 <>ao , . * I 1 t ■ . . ... _ . - . » *v» jv reie Presse" javlja, da je prihod kih razmerah kozolce, da je joj! Pred par "j'S/pt°P5°, poslanci z j vsa pokvarjena v notranjosti. - Pravijo, dh avstiijskega nadvojvode Frana Ferdinanda v dnevi smo pribili njegove kolobocije o zadnji|k[)llk0 1,nosf* je vzrok samomora neka nesrečna ljubezen. Bei-olin jako preseuetilo tamošnje politične in diplomatične kroge. Glasom informacij, ki jih je dobil dopisnik dunajskega lista od o volilnih shodili v tržaški okolici, ki je že j g^"^5 ^ avtentične strani, je smatrati za gotovo, da tako „izvirno", da bolj ne more biti, kajti N / , nrfi-' um-uu »nam . , , , . . • .. , . - . .j. .^v,.« .... jih cesar vsnrejemlje v avdijenci, ni niti ome- tukaj v Trstu, ni znano, da bi se bilo vršilo £®ln» ~ Pnčafovatl ,z gotovostjo, da bi bila cigana aretovala, le ustavila sta nil prihoda nadvojvede. O namenu tega poto- v tržaški okolici več shodov ter vemo le za \ ^tr^ iJ^Jl^l P°P^noma kos ter du se in ju gledala, a ko sta cigana to videla, steršič koroške brate, je popravil s tem, da „Volilci zbrani na volilnem shodu polit, in konje nekemu Josipu Mevlja. Ista dva Z n ati.AtA.tAl »a L'«i rt«rt ^ <-» nnonKrtM . H /1 m Acf" «9 Drtn^...^! J«^ t >7 /o i 1 vnflorio C f o r» o m Ti ri r\n-mm n ti O L-10 TOn/. T Dogodki na Ogrskem. Konferenca ogrskih Škofov. Kardinal primas Vaszarv je sklical ogrske škofe v mmlKoa%?euc\0njerC vCzvezi taf fllkltko SrcSke \e ** Ust, ki prinaša izvir- odobrojejo njihovo postopanje-: . toda je izP?. njegov izpit. „Prav . Jobro predlogo o zboljšanju p!a6 državnih ljudskih na ^ ^....... T. „ ob ,^ŽT,^lllSu.T,pr,8eta 8°g,aSn0 " učiteljev Volilni shod v Bazovici. V nedeljo, Vo . • . ... „ .., hitro po popoludanski službi božji zaceli so D Na t0 je bll° ^orovume zakl,učeno ali „„ -- A___^ TT_i___„i.......! Bazovci so nam priredili veselo presenečenje.! Drobne politične vesti. se zbirati na dvorišču g. Urbančiča zborovalci, „ j » , D e ž e 1 n i o b r t n i š k i s v e t ustanove iz Bazovice, Padrič in Gropade. ?. u^vJ^JT^ F™? »Slovenfc I na Moravskem. To je v Avstriji prva dežela, Po prihodu podpredsednika pol. društva j »LlPa fnas Je ,do ki ima tak svet. „Edinosti-, g. dra. O. R v b a f a odbornika j odhoda ^^silo z vbranim petjem m ko Francoski semeni :fčniki in v o* ^ J. M a n d it a in drugih gostov iz Trsta,! Tahkono'č" ^ ^ ^ JC 8° j a š k a s 1 u ž b a. Francoski državni svet je ^f03101™ dvorana naPolniIa do zadnjega j " ^ In re3 ;am je biIa ta noč lahka? kor v zavrnil pnziv semeniščnikov, ki so bili pozvani . «vPRti smo si bili vsi da vse k»r e tiče slovenskega interesa, potem pa se jim pati državni poslanec V. kurije Hortis, a ta! zavezancev v davčne razrede za občo prido- Denar hrani uprava „Edinosti'1, poti nekako vzravnavajo in zavzemljejo para- da ni druzega delal, nego hodil sedet v dr- j barino v svrho sestave družbenin kontingen- Za moško podružn. sv. Cir. in Me- lelno smer: vse hite istemu cilju nasproti — žavno zbornico na Dunaj in v dobi celih de- tov za 6. priredbeno dobo 1908/1909 ozirati toda je nabralo Vinarsko društvo v Dutov- k sovražtvu do Slovencev. setih let ni še ust odprl, kamo-li, da bi interese i na prirastke in odpadke davku podvrženih | Ijah o priliki občnega zbora 3 krone. Denar Tako se dogaja: čim je zavihral kak njega volilcev branil oziroma se za iste pote-' podjetij in opravil. hrani uprava „Edinosti", spor med Slovenci in gospodovalni stranki, v goval. One davčne zavezance, ki žele enotno Za ,.Ples mladine" so še darovali ::gg. nttiti »»In^A^n v\ nKn-rni A m innM ni rt rvtirv iinriri a I. hipu vlečeta pobožni r Amico" in nepobožni Govornik je opisal nadalje, kako zmago-Lavoratore" na isti vrvi kakor nacionalistično- slavje je zavladalo onega dne mej nam nas« liberalni „Piccolo". protnim italijanskim tržaškim ljudstvom. V Tako smo videli doslej še ob vsakem kon- j znak veselja so okna razsvetljavah, a na no-Hiktu, ob vBakem vprašanju, ki zasega v interes vem trgu, v ulici Nuova, pojavil se je celo Slovencev, tako se je zgodilo pri ,.Lavora- . transparent z napisom „Amen", kar naj bi toru" in „Amico" ob dogodkih v deželnem značilo, da za na Slovence je „Amen", t. j., rani l'Alllr» A . r> rt M A^sin ' Jn n m a nr> Jm a — _ 1 " A.2 T_________ zboru radi volilne reforme : oba sta se postavila s srditostjo na stran italijanske intransi-gence in brutalnega nasilja. da smo za vedno izginili s političnega pogorišča toliko v mestu samem, kolikor tudi^ v okolici. A ta njih radost ni dolgo trajala. Že obdačenje podružnih zavodov skupno z glav- i Stopar, Može, Primožič in gospa Fabijančič nim podjetjem, opozarja se na določbo § 37. i po 1 K ter Može in Stopar še po 50 sto-odstavek 4 navednega zakona, po katerem je tink kazni, ker sta pustila svoje soproge n take prošnje podati vsaj šest mesecev pred plesu. Skupaj o K, katere hrani g. Može. pri četkom dotične priredbene dobe na finanč- .. ■ ■ ~ ■ w > ni deželni oblasti. Vesti IZ GOPISKO. Kadar se nahajajo zavodi, ki jih je e- d Vzor deželnega zbora je naš gv- notno obdačiti v raznih deželah, je vsaka dotičnih deželnih oblasti upravičena, da sprejema prošnje. riški. Deset važnih zakonov skleniti v pol ure, je našemu deželnemu zbjru malenkost. | Volilni red — 15 minut, proračun 20 minut 2)ulovlje, Dutovlje, $utovlje, Dutovtje ?????? V Trstu dne 14J. marca 1907 »EDINOST« št. 78 Stran III »d. Gospodje postali so čudovito poslušni zega, vsled česar ne bodo nikdar izključena k uda «i disciplini. Gorje mu, kdor bi hotel presenečenja. Prvo vlogo bode imela v volil-Tovoriti h kaki točki. Očitajoči pogledi muče- nem boju strankarska disciplina. jih poslancev mu povedo jasno, kako pre-i d. Narodna prosveta v Gorici uprizo-arznost je učinil. Tako je mogoče, da je re- rila je v nedeljo dne 17. t. m. Pazin nepotrebne realne gimnazije in žnjimi il deželni zbor v zadnji seji poleg proračuna igri. Jedna, „Stalni gost", preložena prav važnih predlogov še okoli 140 točk v treh dobrč iz francoščine, je duhovita, dasi pre-irah ! Srečen narod ! Deželni zbor goriški. respektivnih profesorjev, priborila bi bila hrvatska stranka tudi 1. razred. Govorjenje Italijanov o italijanskem Pazinu je razkrin-dve manjši! kano kakor gorostasna nesramna laž. Slava volilcem! Živel hrvatski Pazin ! Gorica, 16. marca. x XI. seja je pričela v soboto z eno zamude ob 6. Navzoči so bili vsi poslanci cej pretirana satirica na sodne razmere. Večina občinstva pač ni umela vseh skritih dov-tipov, toda kljub temu je bilo veselosti dovolj. Igrala se je dobro. Posebno pohvalo zasluži državni pravdnik. ,ren dr.a Turne ; na dnevnem redu je bilo'. Dn^a igra „Pot do srca" je pisana kot vse 40 točk, katerim se je dodalo po rešitvi teh .bl ilh le 8Plsal . Kotzebue, v neverjet- ob Q in pol uri vse pod nem in dolgočasnem štilu. Dialogi dolgočasijo DI ne™e"' ^ Jemljemo v onzir, aa ob H. m pol uri vse pod občingtvo z&tQ ^ igra ^ na*ravi,| utisa je naša zemljiška knjiga med naibolj zane- e šest in so bile streho. Deželni glavar je naznanil, da je namest-,-:vo predložilo načrt 8 troškovnikom za j. ilitev reke Taglio ; stroški so preračunjeni Zemljiška knjiga v Podgradu. Iz Podgrada smo prejeli: Že predlansko leto je bilo določeno, da se imajo naše zemljiške knjige popraviti in urediti. V svrho tega poslan je bil v Podgrad na to delo en uradnik in še nekdo drugi dodeljen od sodnije. Delala sta skoraj dve leti, a vspeh je, lahko bi rekli, neviden, ako jemljemo v obzir, da Med premorom deklamoval je g. režiser Klav žar par pesmi. Že dve leti trudi se „Narodna prosveta" sta na K 39.000 ; od teh prevzame ■jH.000. Poslanca dr. Treo in Jakončič rlfžila po štiri interpelacije. Dr T r e o je utemeljeval svoj predlog država K buditi pri goriških Slovencih zanimanje za dramatične predstave. Toda stalnega občinstva si do danes de ni mogla pridobiti. Obisk je še vedno odvisen od vseh mogočih faktorjev podeljevanju podpor visokošolcem kakor | ~ slabega ah dobrega vremena itd. Vzrok „ kako posojilo na častno besedo, katero bi ^ našl ]JudJe sodijo domače prireditve iotičniki poplačevali, ko pridejo do službe. čl8to, drugače kot tuje. Kedar ie kde v „Tr-fsprejeto. Predlog za dovršitev osuševalnih gorskem domu", misli, da mora zabavljati ; :el na Kobaridski ravani se odstopi deželnemu ^"SJ6 Jf vse dobro. odboru. O potrditvi deželnega zaloga *07. je prišlo do malo debate. Dr. Treo e menil, da je deželno gospodarstvo slabo, i more pripraviti deželo do propada, ako In ker si prisvaja tako pravico vsak. če za leto' nima o drugem pojma, kot o svojem stanu, se godi ravno „Narodni proseti" često najhujša krivica. Kar je pa najslabše, je to. da se s takim sistematičnim, dasi morda ojde tako nanrej ; podporo se dovoljavajo, mtl ne tol«> hudo mišljenim kričanjem odvrača '-istranako: žigosal je novoletni dar deželnim občinstvo. Tako se pride do slabo obiskanih — dnikom : ako niso zadostno plačani, naj| predstav, kot je bila včerajšnja. In vendar lim plača zviša, „Trinkgelder" pa nikakor gospodje, ki so se trudili, zaslužijo več pn- . • i Tnflnis ' marjemmi menda v vsej Avstriji. Take goro- -stasnosti, kakor so opisane, se menda po teh • knjigah niso nahajale niti pred letom 1848, ko niti ni bilo navlašč za to postavljenih uradnikov. Saj pa tudi drugače ni možno. Naš sodnijski okraj je eden najobsežnejših, dela v zemljiški knjigi je velikanskega, bodisi z vpisavanjem. bodisi v občevanju s strankami, j ki jim je pristop dovoljen vsaki dan. Uradnik ! no more izvrševati svoje naloge ne na eno,! ne na drugo stran. In tako je bilo ob za- j ključku leta na stotine neizvršenih aktov, i Ako se je pogledalo kakšno zemljišče, našlo se je pri vsakem po več zaznamb: na ta način zemljiška knjiga ne služi namenu, kateremu je namenjena. Niti uradniki sami se UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov. zdiranje zobov brez vsake bolečine v zobarskem kabinetu Dr. J. Čermak»g. Juscher TRST ulica della Caserma štev. 13, II. nadst. ji so umestni. Štrekelj je zahteval, da bi se zvišal zne- znanja ŽelezniSkl shod v Gorici. V petek -k za brezobrestna posojila vinogradnikom na zvečer °*> un je bil južno - železmčaraki ^ 40.000. Poročevalec Holzer se je temu lavni sllod v hotelu „Piccolo". Zoralo se ]e orl in predlagal, naj se v to določi svota veliko število železničarjev. Govoril je sklica-{ 26.000, kar je bilo sprejeto. Potrdil se telJ 8°dr. Kopač iz Trsta o železniški or-;atut deželne kmetijske šole, kakor tudi ganizaciji. o pasivni rezistenci in o splosm pravilnik za deželni odbor in štatut za osebje mnenji železničarjev. Za nje je govoril sodr. "i Želnih uradov. Milost, demokraški državnozborski kandidat Zakon za osuševalna dela močviija v na prihodnjih volitvah. Vspodbujal je navzoče občinah Oglej, Ćervinjan in Terzo s proraču- naJ 80 udeležijo vsi volitve in naj dajosodrugi - enim troškom K 500.000 je bil vsprejet in sv°je glasove samo za strankinega kandidata, i:cer da dežela posojilo v izmeri 50% troška, Govoril je tudi neki sodr. iz Trsta v ltahjan-> je največ K 275.000 proti letnim obrestim skem jeziku za italijanske sodruge. Govoril je v istem smislu kakor prejšnja govornika. Konstituirala se je detinitvna krajevna organizacija -Splošnega strokovnega in zava-o dovolil °prispevek ic" 10.000. Nekatere'špre- rovalnega društva" na Dunaju; konstituiral se jembo zakona z dne 28. februvarija 1890 o ie delenitivm odbor, na čegar čelu stoji g. agradah za poučevanje verohauka na javnih Persolja, kakor predsednik. Prejšnji provizo- jo 2% ; znesek se bo moral vrniti v 30 Jet-:ih enakih obrokih. Za zgradbo pelagrozariji v Gradišči se :d8kih šolah so bile potrjene. Načrt zakona o uvedbi volilne jolžnosti za politične volit v e i rični odbor se je opustil. e O VVieserju, postajenačelniku državnega kolodvora v Gorici je bilo že dosti go- e padel. Zanj so glasovali le poročevalec vora in pisanja, da, celo protestni shod in -roa, Lapanje, * Klančič, Gregorčič, Jakončič. resolucija v deželnem zboru — vse to da bi -•j i ko in Faidutti. Proti sta govorila Treo in se ta zagriženi German odstranil iz Gorice, karani. I ^ nič ne pomaga. Kajti vso te resolucije Določil sc jc letni prispevek k 100 za in protesti gredo na Derschatto, « -ielne premije, ki se imajo podeljevati ko-erejcem na razstavah v Tolminu in Gradišču, 'brtui šoli, ki se ima vstanoviti v Solkanu, je dovolila podpora K 1200, za povspe- (Dalje na 4. strani). ANTON KUKIZ Trgovina, oziroma krojacnica Trst, olica Toirate št. 34 (T doti bis > „jnia mota cftt* di Srleste". VELIKA ZALOGA izgotovljenih oblek za odrasle in dečkt — vsake vrste. ===== Delavske hlače prve vrste, kakor tudi blago vseh vrst iz najpopolnejše novo«* •ZtZtZ«G>fZtZ»Z* €8ino slovansko zastopstvo za Trst in okolico vzajemno zavarovalne banke CUuji«« v TRSTU, nlioa delta Caierma 14 ,i<|iarijK 8e priporoča, uvaževaje gesto: „SVOJI K SVOJIH", slovanskemu občinstvu za zavarovanja m doživetja in smrt, zavarovanja deoe ter zavarovani« proti požaru. Ravnotam se dajejo pod zelo ugodnimi pegetf posojila v vsakem znesku proti poroštvu in na vknjižbe. Uradne ure vsaki dan od 9.—12, predpol. in oš 3.-6. popoludne._JOSIP ZIDARIĆ. ssatopalk. Iztirjevalca sprejme uprava našega lista. Služba stalua. Placa po dogovoru. JOOOOO Tovarna pohištva ■ »lica della Cesa it. 46 ZALOGA: Piazza Rosario št. I Katalogi načrti in proračuni za vanje planšarstva pa K 3000 ; slovenskemu :etijakemu društvu v Gorici K 500. Prošnja briških občin za zgradbo ženica iz Gorice preko Brd do Kormina se odstopila deželnemu odbora. Dovolile so ie različne podpore občinam za zdrav- ki -je pa pobratim Wieserjev in njegov najintimnejši prijatelj. S tem je dovolj povedano in označen je molk, ki dovolj ..odgovarja" na vse proteste. Požar. V noči iz petka na soboto je vpepelil požar v Bodrežu 1 hišo in 5 gospo-darskih poslopij. Poginila sta tudi dva pre-šiča in 5 goved. Trije poškodovanci so bili zavarovani, 2 pa ne, in sicer ona dva, ki sta najbolj siromašna. Enemu je zgorelo zraven Pohištvo solidno in elegantno »sr po zmernih cenah Rafaele Italia TRST — Via Maloanton 7 trene in namakalne naprave, cestnim odbo-i iliše in Iileva vte blag° in živina, drugemu dobrodelnim in vzgojevaluim zavodom, Pa vsa živina. Skoda iznaša približno 15000 j.kom, umetnikom in obrtnikom : podala se, i?java gospodarskega odseka, da se pod C. i u kr. vojaštvu in vrlim gasilcem se atjnom „Kras" umeje le obseg sežanskega i1e zahvaliti, da ni pogorela vsa vas, ki šteje r. ivarstva. 20 hiš. Odobrila se je nameravana stavba nove ••ir,!ie Lolni^nice stroškom K 140-000 in; '.ni račun deželnega hipotečnega zavoda. | Vesti iz Istre. Iz Podgrada. Vprašujemo, iz kakšnega - ienilo se" je,"da bo dežela" prispevala trgo-' razloga se ščuva na c. k. okr. sodniji v Pod- j nski šoli, ki jo vlada misli ustanoviti v gradu ljudi zoper zavoro valno banko „Slavij a" orici. Treo je govoril o učnem jeziku na ter 80 Jlh napotuje na „Assicuraziom Gene-j in na srednjih šolah. Verzegnasši mu je rali" ? -Slavija" nam je kupila bnzgaloico : kundiral a se je izognil vprašanju učnega le'h dala katera druga zavarovalnica se kedaj Zlate kolajne: DDIAJ . TU&ZH PALESKO J L Magrini & Figlio Zlat« kolajn* DDVAJ-TOBII tO ] TRST, ulica S. Giovanni št. 2 (Palača Salem) Telef. 1354 ODLIKOVANA TOVARNA IN ZALOGA GLASOVIRJEV Specijaliteta priznanih in najboljih pianinov. Zaloga klavirjev. — Izključno zastopstvo dvorne tovarne glasovirjev Friadrtoh Ehrbar na Dunaju. Koncertni llaiirji Mar so na razpolago gg koncert*. — HARMONIJI, ELEKTR. AUrOMATlCNI PIANINi, PHONOLA. M" X>aja v saj», ? itano, na obrok«. Popravljat akordira. Oena tmm«. "M • ^ika. Deželui glavar je izjavil, da je zasedanje kaj ? Lansko leto že je bilo ugotovljeno, da 1 g od j eno i n ^ d a p r i h o d n j o" sejo dobt5 Munf (za'se in za sosednje vasi, Male • lice pismenim potem. Mune 10 Zfjane) samostalno pusto z dnevno d Goriška deželna zveza za promet peš-zvezo s Podgradom, ter je bila tudi že t.»jcev imela je v soboto večer svoj ustanovni uradno razpisana služba poštarja. Prosilcev čni zbor. Prisotnih je bilo več odličnih Je bll° a Pošte le še m ! KedaJ b ' ? rc obeh slovenskih strank. Predsednikom je Za okoliške vasi Podgrada, to je za Ka- L:voljen g. dr. Treo, v odbor pa gg. M. čice» Sobouje, Starad bil je določen sel^ — Kocijančič, Jak. Zu- raznašanje pisem a stla še ni ! Kedaj bo 5 sel za v -orli, dr. Brecelj, Fr. Koci,----, ----- __ . nčić, dr. Gruntar. I. Furlani, Kudolf Ko- Za te fvasl 8e Je določl1 s.el v vas Pod- pro^- beže — pak tozadevna prošnja, vložena še d Po novem volilnem redu zagonski lansko leto, se ni rešena! Kedai in kako bo? •želni zbor odpadli so volilni okraji in ee Občinske volitve v Pazinu. Vspeh v •> volilo le £e v narodnostno ločeniii volilnih tretjem in drugem razredu je bil sijajneji rajih. S tem pa so oropani dosedanjih neš° fmo f nadejali. Pravi, pomembni m za »ih poslancev vsi volilni okraji, kajti od- pnhodnie državnozborske volitve lepe j bo moral kandidirati vsakdo v celi de-• i. Posledica tega bode, da • se posamezni - klanci ne bodo mogli brigati saino za po- nade vzbujajoč plebiscit je bil to. Včeraj je volil 1 razred. V tem razredu se nismo nadejali zmage. Ali dosegli smo tudi včeraj jako lep Civilna in vojaška krojacnica Bogata zaioga tu- in inozemskega blaga in vseh pred-i metov spadajočih v krojaško obrt. i Odlikovan dne 5. aprila 1906 na XXV11. me narodni ra^atavi ▼ P&rizu a častno diplomo, častnim križcem in xlato kolajno in na IL mednarodni razstavi v Bruxelles u z največo odliko „GRAND PRLXU diplomo. Maročbe se izvršujejo točno in se dostavljajo na dom Z odHčnim spoštovan ieni AVGUST ŠTULAR Trst — ulica Caserma štev. 4 — Trst Delavnica se nahaja v isti ulici št 6, I. nadst. rebe enega ali druzega okraja kod doslej, ^P^' ^ na9 popolnoma zadovoljil. Propadli smo samo za štiri glase. Za italijansko stranko je bilo oddanih 66, za našo pa 62 ipak obračati svojo pozornost na celo delo, ker bodo odvisni tudi od volilcev po < U deželi. Ker pa jc to nemožno, se je bati, i bodo skužali poslanci namesto i resnim adom ohraniti si z reklamnimi predlogi •»^□jo pozicijo Vsekako bodo odslej volilci na ab5em. Dozdaj imeli so priliko obraiti se i vsako potrebo na svojega poslanca, ki je -ael moralno odgovornost in ki se je vsled moral zavzeti za stvar. — Tudi volilna *citacija bode zelo otežkočena, kajti malo '»ode mo/.. ki so jednako priljubljeni po celi -f^ieii. V nekaterih krajih bodo pač volili * inega kandidata stranke/ ne pa tudi dru- glasov. Da niso italijanski signori postavili v TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST. ULICA CASSA DI RISPARMI0 5 KATALOGI BREZPLAČNO. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. Najvapetoeje sredstvo proti DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. r evmatizmu In protin TClf Al IMD rnniun prir^onav Tista Rafaela $ottu, lekarn JllU )(adMaa dtlU Salitt" i* lLl\ULinn VaUUinil Od lekarnarjev: sv. lakota in ]uipa 6o«u, Idonu ^m' lica1, Faratto *.] i Steklenica stane K 1-40. Is Tiste se ne odroiilja manje od 4 poti poiL poneha eH proH entteiptni poiHjsfcvi 7 K frankoj po*toine In Stran I V »EDINOST« štev. 78 V Trstu, diie marca lqf d j ali krut uo spoznavajo v njej : kako neki potem lajik, kateremu jc knjiga odprta i! Tu bi bilo potrebno korenite izpremembe iu sicer za sedaj vsaj toliko, da se stalno prideli zemljiški knjigi še en uradnik; nadalje pa bi bilo treba ljudstvo navajati na to. da briše stare že plarme dolgove, ki polnijo knjige in delajo iste nerazumljive. Sliši se, da je odrejeno, da sc nekatere knjige prepišejo: to je seveda edino sredstvo ; a aa to treba imenovati vsaj še nekaj uradnikov, ker sedanje stanje uradnikov ne zadošča niti za tekoča opravila. Tujci v Opatiji. OJ 1. sept. do 13. marca 1907 ]e priMo v Opatijo 1'2.:241 t>seb. Od 11. do 13. marca 1907 je na novo došlo 543 oseb. Dne 13. marca je bilo navzočih 3154 oseb. Vesti iz Kranjske. Umrl je v soboto v Senožečah tamošnji župnik in zlatomašnik g. Ignac Okorn. Pokojnik je služboval kakor župnik v Senožečah od leta 1873. Socijalna demokracija na kranjskem se živahno giblje. Priboriti si hoče uspehov, če ne v obliki mandatov, pa vsaj moralnih zmag. Pridobiti skuša na svojo stran tudi inteligenco z izvenekonomičnimi svobodomiselnimi zahtevami, ker je delavski tajnik Josip Kopač v Trstu odstopil od kandidature na Gorenjskem, kandidira socijalno- demokratična stranka v volilnem okraju Radovljica Tržič Kranjska-gora dr. Antona Drmoto, odvetniškega kandidata v Ljubljani in urednika ,Naših zapiskov". Slovensko planinsko društvo ima pnhodnjo sredo ob osmih zvečer v ..Narodnem domu1 v Ljubljani svoj letošnji občni zbor. Ob tej priliki bo znani fotograf Raž un iz Litije proizvajal skioptične planinske slike iz Kranjske in sosednjih slovenskih dežel. Drzavnozborske volitve v krškem okraju. Kakor znano, se na zaupnem shodu „Slovenske ljudske stranke," ki se je vršil dne 28. iebruvarja v Ljubljani, ni postavil kandidat za volilni okraj Krško-Kostanjevica-Trebnje, ker vodstvo stranke glede kandidata za ta okraj ni moglo doseči sporazumljenja s tamošnjimi zaupniki. Sedaj je „Slovenska ljudska stranka" za krški okraj proglasila svojim kandidatom veleposestnika dr. Janka Hočevarja v Krškem. Znaten del somišljenikom omenjene stranke se je bil izjavil za kandidaturo veleposestnika Alojzija Ravnikarja. ki pa je kandidaturo baje odklonil. Zveza kranjskih mlinarjev. V Ljubljani se je ustanovila zveza kranjskih mlinarjev ter je vlada tozadevna pravila že potrdila. Grozen samomor je izvršil v četrtek zjutraj v Idriji vpokojeni rudar Peter L a -pajne. Sel je v bližini mesta pod neko skalo : kmalu se je zaslišal močan pok, skala se je zrušila ter pod sabo pokopala 66-let-nega samomorilca. Zažgal je bil dinamitno patrono. Eksplozija mu je popolnoma odtrgala glavo od trupla. Lapajne je bil precej udan pijači in je samomor najbrže izvršil v hipni blaznosti. Nesreča. Iz Postojne se nam poroča: Kmetska sinova Anton in Fran Fidel iz Postojnske okolice sta šla v četitek zjutraj s ♦>0-letnim hlapcem Jernejem Mauerjem v gojzd nad Ambrožičevim mlinom po steljo. Na nekem ovinku se je težko naloženi voz prevrnil ter starega hlapca popolnoma zmečkal. Dramatična predstava v Postojni. V korist družbi sv. Cirila in Metodija prirede Postojnski diletantje v torek zvečer v „Narodnem hotelu" dramatično predstavo. Igrala se bo burka „Lumpacij vagabund." Začetek ob polu osmih zvečer. in morda ga bomo lahko še dostikrat hvalili. G. C o t i ć jo bil kakor mlinar Gornik od početka zelo dober, proti koncu pa je oslabel, kakor sploh vsa igra - . . Samo s»i'ičr, ta je postajal vodno močnejši. Go>pod S t o k a je v resnih vlogah nesrečen s svojim občinstvom, ki ga je tako vajeno gledati kakor šaljivca, da jemlje že njegove najbolj resne besede za „špas". Je pač težava z občinstvom. V svojega lopova Martina jc položil g. Stoka j veliko dramatične sile, morda še preveč za I to obskumo liguro, tega „deus ex machina", | ki pomaga izvleči parkrat iz globoke kolesnice visokonaložen voz te drame. Razvijal je g. Stoka veliko bizarnosti, povspel se mestoma do epileptike, in četudi se je publikum sme- Stoka tip popolnoma r' fftALI OGLAS!. OOOOOĐOOOOOSOCOO Mali oglasi računajo ne po 3 stot. beeedo; mađtuot!skHC9 besede se računajo ta t rat več. Najmanj 5.1 pristojbina 40 atotiuk. ■ Fiača se takoj.----■■■ •■ Posestvo, valjićni mlin in ss ena vodna moč v od železnišk ljubljanski okolici pol ure postaje I iwiv«.niwnv [Juo tuj u se proda iz proste roke, M?r Izvtn Tr»!a pisretRO neroit kak ,,MALI OGLAS talija denar v naprej, kar tSrucača na ta nlegcv oglat cb]tyl3fn če ni oseba pozr.ana Upravi lUta. Tarifa Ja natisnjena na čala „MUH OGLASOV" In vtakć« Itbka preračuni, koliko csu Ja Gc-cs* treba easiovlt! na Na vpraianja potom p'acm Informe-lle adlno la. če ba pismu cr>le)er« znanka za edgevoj Posestvo je posebno pripravno za živil: ........ rejo radi velikih gospodarskih poslor i plačati s tem, ja prestaja besana i jn dobrih pašnikov. Bližina mesta lair ..IIGERATMI ODDELEK" „Etftnoatl . j • , i .! J, ti bo čaju „iNSERATNi oddelek- za prodajo vseh gospodarskih priclelko --------^..................Več pove TOMAŽ' JEŽEK, pose: v Spodnjih Gameljnah nad Ljub'i »i U pod Rojanu „Tri osebe" jal. — ustvaril je g j po pisateljevih idejah. — Od drugih manjših _ vlog omenjamo vojaka Matijo in drvarja Tineta, ~ j ki sta ju gg. P o h a r in P o d k r a j š e k SČUkći oba dobro markirala, dalje moramo pohvaliti pcrricra ;t i,J>. tudi geo. Puceljnovo (dekla Marijana) in gco.--- Kataianovo (Hinko). (zadnja je jalco ljubezniva igralka, samo živahnejša bi morala pač; biti) in slednjič geo. Turkovo kakor mlinarico, ; dasi je bila mestoma precej slaba. Režija je bila i e deloma dobra : v scenerijali pač jako j lepa — a sicer smo gledali na odru vse preje nego XVII. vek. kakor bi moralo biti pravzaprav. Gledališče je bilo dobro obiskano. Prihodnja predstava bo na velikonočni ponedeljek z igro „Pri bele m k o n j i č k uu, v kateri . gostuje gosp. V e r o v ž e k iz Lj ubijane. „Slovan". Izšla je 4. številka te ilustro- i vane revije, ki jo ureja Fran Govekar in j izdaja Dragotin Hribar v Ljubljani, z na-i slednjo vsebino: Romau Romanov — Glas božji (kmetiška zgodba), Vladimir Levstik — Lepota (pesem) in Kerubin (pesem), Ivan Vasič — O Adriji in Le-vanti (potopis), Alojzij J i r a s e k —j Psoglavci (zgodovinska povest), Ivan Ivano v i č — Idealist (povest) in Olčevlgo — V posetih pri Gregorčiču. — Konečno „L i s t e k" (književnost, gledališče in glasba, ____,-.<-.-. lO ilitcfro^ii in unift« Naj |Qn7 ProsiD1 8nideDja danes 19. t m. • F!« luU « • točno ob 1. uri pop. južni kolodvor, glavni uhod. Bodico napravljeni kakor rečeno v nedeljo. Ako ne, prosim odgovor na „J. S. Poste restante, glavua pošta, Trst. — Va5 Janko. (315 prodaja kuhinjsko opravo: omare, nrze itd. iz prve roke. Trst, ulica siikar. dekorater, slika izveske itd. lakira _____________^rst ~~ u,lca Padulna št. 9 Malo stanovanje ! Vl si:!. i^C*.':«. P« godba ti: ii -n več let. — Ponudbe po-n^psrta4" na „Inseriiti.i < ddelek Edinosti"'. PJ87 i^Ct: poštena slovenska družina n:nl'> stanovanje z vrtnin. Ponudbe na , Inseratni oddelek Edinosti1'. 11-17 sprejema vsakovrstno deko rac i j.s ko, upniško delo, kakor sobe izveske in lakii\:n Žeieznični uradnik, 26 let star, samec, prikupljive zuna- ! njosti, z lepo prihodnostjo želi znanja z izobraženo ; pospico s primernim premoženjem. I.e resne ponudbe s sliko do 31. su?ca pod „Vladko 22", Trst, poste-restante. Tajnost zajamčena. '6 '4 i ec^fr-ž oorill PINO bivši urar v -Scžan javija svojim cenjenim odjemaic. • da je odprl svojo novo . 1 ur ........ H. , **ioiu. ulica Vražo Belini št?. 13 lllipo Pomniš na mandriji femajoviea bhzn ; , U'ltd. ncMlUia čistilnice rižo, kjer se po- : nasproti cerkve sv. Antona novega. dira hiSa, so na prodaj: okna, pod, palketi, trami in j j?r03£ja VSalOViStP.Ž Ure fa popravlja \%\t in op*ke. 2o7 j * * . .r r * r __ po zmernih senah in z jamstvoir Prva s!ev8nska 2aloga Slavoj SKerlj, krojač umetnost) številko diči 10 ilustracij in umet- ^g^Sei niška priloga „Sv. Jožef (slikal \ l a n o j k 3V0jim ; pjaZza liarriera 3, I. m tovnima p o h i 51 v :» AMJKEJ JUG — Trst, ulica sv. Lucije St. 18 (za ■ieželnim sodiščem). Cene brez konkurence. — Svoji k svojim ! zmernih I5 n annorfka pl šča tudi za obrniti, da Ee lahko igra dvojna igra. čina. 12 in inozemskih tvrdk Naslov : Zorko, Op- ve.^č elo- Štiriindvajsetletni uradnik •venfčme. lašćii.e in nemščine in knjigovodst a, išče Hlužbo tu ali zunaj. Ponudbe pod „Vjekoslav"' na „Inseratni oddelek Edinosti11. 302 Ekskluzivno zastOpniit\ in zaloga svetovnoznan-? tovarne koles (bicikljev in motociklet; ,8tyri&' tvr-dke Joch. Puch & Co. v Oradcu,kakor tudi tn-veliko zalogo pritiklir. Zaloga in vpeljava električnih zvoncev ^ Sprejme KaKcršno si Kodi popravo v 3?oii siiofci. Oglase, poslana, osmrtnice, zalivale, o^L 3E3T in v obče kakorJno koli vrsto oglasov sproje-Inaeratui oddelcky v ulici GiOrgio Galatti 1 (Narodni dom) polunad3tropje, levo. Ur iti Jf«' odprt od 9. ijutraj do 12. ia od 3. do B. p Po noči se sprejema v „Tiskarni ildin< mr Za Velikonočne praznike: ~ KRASNI PREDMETI PRIMERNI ZA DAROVE prodajajo so po tovarniških canah v novi E. MIONI TRST, ulica S. Rntonio 2 galanterijski trgovini (Palazzo Treves) Hodolphe Maas, Zrst - ulica farneto 32 Olje za stroje, cilindre, dinamo, motore itd. == posebno za žage na paro in mline. ===== Nitni bombaž za čiščenje strojev. AVAV /V Kdor želi pristna, jamčena vina naj se obrne um dobro znano ZALOGO VINA DOMENICO RAVALICO, ™T alloa Ntoold BUoohlavelll štev. 32. — Telef. 1729 kjer najde Istrska, Furlanska, Dalmatinska vina, kakor tudi stara vina po nizkih cenah. PoUlja. tudi aa dom. — Zrn Kraški teran MM po dogovoru. PRVA ZALkOGA VINA UMBERTO ZUCCO TRST — olioa Tiaiano Vecellio 9 ima izključno izurstna namizna uina Istrski rafoik po 72 »tot. litsr; Dalmatinsko vino po 80 »t. lfttor ; Opolo to OmlUJ* po 80 at Utor; rssun t«ga Izbera finih likerjev v buteljkah. SPECIJALITETA RcfoSkU Met (ii Iaitiffi raosnifoT) urnim jfisten 31 »ih. Pošilja tudi m don. — Jamči za pristnost lastnih pridslkov. Za gostiln Karje ^^ etne po dogovoru Čast mi je javiti, da sera v mojej Dunajskej prodajalnici slanine v TK8TU, ulica Caserma štev. 19 (Palača Vfanello) telefoh »tev- ieea odprl pooebno sobo ta sajntrek (TriUtilckatube), kjer dobijo moji cenjeni odjemalci, poleg izvrstnega belega in črnega vina tudi pravo izvrstno PLZENSKO PIVO dniitvam pliensketovame Prodaja suho in sveie meso, vsake vrste salama, Modcne, Bologne, Verone in odrskih Klobase Neustadter in Kranjske. Velika zaloga svežih konserv m konserv v^škatljah. omake in sir vsake vrste. OIOROIO MUTTCII.