večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ol> S. uri zvečer. Uredništvo ln upravnlitvo: Kolodvor.ko nllo. »tov. U,. - /.urednikom so moro govoriti vsak dan od n. do H. ure. - Rokopisi »o ue vraeajo. - InseratU , petit-v^ Velja za Ljubljano v upr.vnHtvu: .a oolo loto 0 gld., » pol lota 8 gld., .a četrt lota 1 gld. 00 kr., na mo.oo 60 kr., po6il,at.v na dom volja mesouno Manji dajo oo popust. ■ Štev. 124. loto 10 gl., «a pol leta 5 gld., sa čotrt lota 2 gld. 50 kr. in r.a jeden moaoo 65 kr. V Ljubljani v sredo, 3. junija 1885. Tečaj II. P. n. gospodom volilceni kranjskega velikega posestva. Ker si prizadevam, biti političnim strankam nasproti vedno pravičen, in ker želim kot deželni Klavar v interesu javnega blagra pospeševati mirno, zložno delovanje obeh narodnostij v deželi, navdaja me z žalostjo od častitega volilnega odbora ustavovernih veleposestnikov na svoje volilce proglašeni oklic, ker je ta po moji misli, žalibog, f«k, da bi prepad med strankama preje razširil, “ego premostil. Živo obžalujem, da se v tem oklicu oponaša, kakor bi se nahajali v moji domovini elementi, ki bi nameravali razvozljati državno vez ter Kranjsko ločiti od dednih avstrijskih deželft. Svojo najiskre-nejo udanost do naše cesarske domovine razodevali smo mi Kranjci, žrtvujč kri in imetje, skozi stoletja, razodevali smo na prisrčen način tudi Kranjci nedavno pri nepozabljivi deželni slav-nos‘i leta 1883. Veliko posestvo je, po moji misli, poklicano, vez, ki veže kronovine med seboj in zajedno s krono, ožje zategniti; v njegovem interesu je, da ohrani v svojem krogu jedinost, in po pravici pričakuje se od njega, da, oprto na spoštovanje, za tipanje in sočutje prebivalstva, uporablja svojo prednost v javnem življenji na korist države in dežele. Vse veliko posestvo dežele kranjske naslanja se na ustavo. S tega stališča ne bode sc branilo privoliti v to, da se na jedili strani razvi jajo vsaki narodnosti po državnih temeljnih zakonih zagotovljene pravice, na drugi strani pa, da se pospešuje avtonomija posameznih kronovin, v kolikor so to strinja z interesom skupne države Obe frakciji kranjskega velikega posestva sta si ede inteligence, stanu in posestva jednaki; obe vežejo isti interesi; to so faktorji, ki se mi zd<5 primerni, da se po njih posamezni deli združijo v kupno celoto. Navdaja me prepričanje, da večina velicega posestva, ker je pomirljivega duha, ni nasprotna bemu, da se potom sporazuma pošljejo v parla-mentno areno skupni poslanci, ki bi pri svoji previdnosti, pri svojem zmernem in konservativnem mišljenji, držeč se „zlate srede" in v svesti si svojega smotra, imeli sposobnost,, z besedo in dejanjem zastopati državne in deželne interese. Vprašanje bližnje državnozborske volitvo velikega posestva d d se po moji misli povoljno rešiti le na podlagi kompromisa. Prešinjen dobrohotnega namena dovoljujem si torej čostite svoje tovariše v velikem posestvu vabiti, da blagovolijo sprejeti samosvestno nasvet pravičnega kompromisa, zavračaje od sebe katero coli si bodi insinuacijo, ter oddati svoje glasove v tem zmislu pri volitvi dnč 5. junija. V sprejetji kompromisa vidim velikodušen, patrijotičen čin kranjskega plemstva in velikega posestva, kateri bi bil naši, od nas vseh jednako jubljeni domovini gotovo v čast in korist, V Ljubljani dnč 31. maja 1885. Gustav grof Thurn, deželni glavar. Listek. Življenje in navade v Ugandi. (Zlatorodov.) (Dalje.) Pokiuovo življenje v Masaki, glavnem mestu njegovo krajine Udu, jo bilo skoro kraljevsko Deželi dveh velikih glavarjev (starega Pokina in Watcga Namudžurilve) pojel je novi Pokino, in Z(1aj deli meso, darove in milosti. Na dvoru nje j°Vem, namestno kraljevskem, mrgoli vse polno ki ga prosijo darov, ali pravijo, da imajo v>.o do njih. Veliko je sužnjev, ki hočejo biti Poživljeni. Mastne službe siplje, kolikor more Vsi lQ kotmir hoče. Goved pobija na stotine, in zdaj Vsu Uganda govori, kako radodaven in velesrčen 10 novi mladi Pokino. Radodavnost njegova je Premišljena, to je, rad da, pa le zato, da bi si P*'dobil nagnjenost domačinov v Ugandi, prija-L jstvo velikih glavarjev na dvoru, in da bi si ZaRotovil pohvalno zadovoljnost cesarjevo. ^daj je Pokino, tako bi vsakdo mislil, vender zadovoljen. Ima li dosti? Ne šel Še ena služba, ena čast je, ki jo more Mtesa podeliti; t,a še ni prazna, zato mora še nekoliko počakali. Volitve v državni zbor. Včeraj podali smo uže izid nekaterih volitev katere so se vršile dnč 1. junija. Danes naj dopolnimo še ono poročilo. Na Dunaji izvoljene poslance smo uže ime- novali. Naj torej podamo izid volitev v mestih in trgih na Dolenj e-Avstrijskem. V mestnem okraji Baden-Modling-Schwechat, katerega je zastopal do zdaj dr. Lustkandl, oddalo se je 18G8 glasov, in izmed teh jih je dobil profesor J. Fiegl 1144, Lustkandl jih je dobil samo 717. zvoljen je torej Fiegl. — V mestnem okraji Dunajsko Novo Mesto-Neunkirchen oddalo se je 1425 glasov in izvoljen je bil nemško-na-cijonalni kandidat, gimnazijski učitelj Pernerstorfer, s 792 glasovi. Nemško-liberalni kandidat Pacher je propal. — V mestnem volilnem okraji St. olten-Miilk-Amstetten-Scheibbs-Kloster- neuburg oddalo se je 2126 glasov, in izvoljen je bil liberalec dr. Ofner s 1334 glasovi; klerikalni kandidat je dobil samo 788 glasov. — V mestnem volilnem okraji K r c m s - S t e i n - Z w e 11.1 oddalo se je 2088 glasov. Izvoljen bil je zopet dozdanji poslanec dr. Dobler. — V mestnem vo-ilnem okraji Korneuburg-Stockerau oddalo se je 1488 glasov. Izvoljen je bil dozdanji poslanec profesor Richter s 1315 glasovi. Gorenje-Avstrijsko. V Linču bila sta izvoljena nemško-liberalni kanditat. dr. Vielguth in dr. Eigner. — V Welsu bil je izvoljen nemško-iberalni kandidat dr. Gross. Dozdanji poslanec, poljedelski minister grof Falkenhayn, je ostal v manjšini. — V mestnem okraji Freistadt bil je izvoljen dozdanji liberalni poslanec Spann z 894 glasovi proti klerikalnemu kandidatu Homerju 696). — V Steyru bil je izvoljen dozdanji liberalni poslanec Wichoff z 995 glasovi. Trgovinski minister baron Pino ostal je z 941 glasovi v manjšini. _ v Riedu izvoljen je bil dozdanji liberalni poslanec Klinkosch. Cesar čuje, da nekje na zahodu je bogata dežela, polna velikih govejih čred. „Pokino! hodi pa naberi si goved", glasi se cesarjev ukaz. Ma homa zagrmi veliki vojni boben v Masaki, ozna njevaje Pokinov namen; mahoma skupaj privrč prebivalci v tisočih, grnejo s hribov in dolov dobro vedoči, da ta klic jim znani najlepšo pri liko plenitve, in čudno bi bilo, ko bi se kak kmet v Ugandi o takem klicu obotavljal. Toliko vojevitih čet nabral je Pokino in celo drugi glavarji so se mu pridružili. Hrumno koraka a pred njim se vmika prebivalstvo Ga m b a r a g a r na visoke planine in snežne gore. Pokino se ra duje uže, ko od daleč zagleda valovito travnato planoto Usongore in velikansko jezero Muta-Nzige Prestopivši rebra sneženih goril, neverjetno hitro koraka proti Usongori. Tukaj nagrabi s svo jimi dolgimi in krepkimi rokami velike črede goved dasi je ondotni rodovi strahovito branijo, naber tisoče krasnih žensk in otrok z ravnimi nosovi in tankimi ustni ter jih žtSne pred sabo proti Ugandi Zlahkoma in nenadlegan jo šel plenit, zdaj pa mu razne zapreke ovirajo pot,. Usongorska pla nota je pokrita s soljo in alkalijem, in zaradi tega mu pogine veliko ljudi. V dolinah izvirajo vrelci ki delajo, da je svčt barje in grez. Po vrhovih stogastih hribov se prikazuje čudni ogenj in dim, zdaj pa zdaj se zemlja potrese, v njenem osrčji pa se čuje zamolklo grmenje. Ne zastavlja mu poti le priroda, tudi ljudje ga čakajo v zasedah. Vanijorci so se zbrali in združili z Gambaragarci, da Pokinu povrat onemogočijo. Povsod prež6 nanj ter ga mučijo z napadi noč in dan. Toda Pokino je srčdn, ne-vstrašljiv in brž v orožju. Ne m§ni se za uad-prirodno grmenje v Usongori, deželi čudes, kljubuje vsem nakanam, ogne se nastavljenim mrežam ali je raztrga, in naposled pride v cesarsko mesto s tolikim plenom goved in sužnjev, da bi se ga sam cesar veselil. Cesar odloči dan, kateri bo sprejel njega in vojake njegove. A da se plačilo edino le hrabrim pripozna, da navariti piva (pombe) v velikanskih posodah, ki bodo pokazale, kdo je bil hraber in kdo ni bil. Težko pričakovani, znameniti dan se zazna. Cesar sede z nenavadno veličanstvenostjo na prestol, ženstvo se mu postavi zanj, glavarji se mu zvrstč ob straneh po svoji časti, puškarji se razpostavijo po svojih stražiščih, bobnarji in godbarji Solnograd. V glavnem mestu Solnogradu bil je izvoljen dozdanji liberalni poslanec dr. Keil s 429 izmed 432 glasov. — V skupini solnograških mest in trgov brez glavnega mesta oddalo se je 1239 glasov. Deželne sodnije svetovalec Weg-scheider dobil jih je 656, baron Bach samo 579, torej je prvi izvoljen. Trst. V drugem volilnem okraji bil je izvoljen Burgstaller. češka. Preobširno bi bilo navajati vse občine imenoma, omeniti hočemo samo število poslancev, raznim strankam pripadajočih. Izvoljenih je bilo: Šestnajst Čehov, osem nemško-liberalcev, štirje nemško-nacijonalci in jeden poslanec nemško-avstrijske gospodarske stranke. V kmetski občini Tešen propal je dr. Herbst s 77 glasovi proti nemško-nacijonalcu dr. Pickertu (196 glasov). Bukovina. V mestnem okraji Radautz-Sereth oddalo se je 1742 glasov. Izvoljen je bil s 1099 glasovi liberalni kandidat Tomaszczuk. Včeraj, dnč 2.junija, volile so: Na Moravskem, v Galiciji, na Štajerskem in Koroškem kmetske občine; na Kranjskem, v Istri in Gorici mesta, v Solnogradu trgovinska zbornica. Do zdaj znani so nam naslednji izidi volitev: Na Koroškem bil je izvoljen minister Pino s 124 proti 103 glasovom. Einspieler propal je v Beljaku za sedem glasov. V treh volilnih okrajih kmetskih občin so torej zopet prodrli liberalci, izvoljeni so dozdanji poslanci. — V Štajerski prodrli so slovenski kandidatje Goedl, Raič, Vošnjak. V Konjicah dobil je Goedl 46, Schmie-derer 6 glasov; v Slovenjem Gradci dobil je Goedl 42, Schmiederer 24 glasov. V Mariboru Goedel 107 proti 83 glasovom. Vkup je dobil Goedl 195 proti 113 glasovom, torej 82 glasov večine. Mihael Vošnjak dobil je v Celji 180, v Brežicah 92 glasov. Protikandidat Stadler je v Celji in v Brežicah samo 25 glasov dobil. V Ptuji prišlo je volit 355 volilcev, vsi so volili Raiča. Iz Moravske se o izidu včerajšnjih volitev poroča: V volilnem okraji kmetskih občin Brno dobil je Kusy 206, grof Belcredi 176, Weithofer 33 glasov. Vršila se bode torej ožja volitev med Kusyjem in Belcredijem. — V Boskovicu dobil je minister Pražžik 398, protikandidat Orator 92 glasov. — V Ilradišu bil je Srom skoro jedno-glasno izvoljen. — V Kremsieru bil je Skopalik s 313 glasovi zopet izvoljen. — V Mezeriči dobil je Mikiška 278, Seichert 191 glasov. Goriško. Izmed 713 oddanih glasov v mestih Goriške dobil je grof Fran Coronini 695 glasov. Gal iška. V galiških kmetskih občinah bili so večinoma izvoljeni kandidatje, katere je priporočal poljski deželni volilni odbor. Trinajst do-zdanjih poslancev je bilo zopet izvoljenih, med temi minister Ziemialkowski jednoglasno. pa blizu njega. Visoko v zraku se vijejo prapori, rdeče in belo opasani. Pred cesarjem stojč veliki poskušenjski lonci kakor izkušnja prave hrabrosti. Pokino predstopi, pade na tla in pripoveduje svoje čudovite vožnje in svoja čudovita dela po Usongi. Njegovi junaki tovariši, ki so z njim hodili, stoj6 v čete razvrščeni in poslušajo njegove besede. Ko Pokino konča svojo pripoved, pravi cesar kratko: „Pij, ako smeš!“ Pokino se dvigne, stopi k posodam piva, prime veliko žlico, zajme piva, jo dvigne visoko, in obr-nivši se k vojakom kliče: nTekeh?‘‘ (sem li vreden?) — „Tekeh!“ (vreden si!) odgovorč mnogoštevilni junaki. Zopet praša: Tekeh? in zopet se čuje: Te-keh! Na to pije in odstopi, cesarju govoreč svoje hvaležne tvijanze in janze. Zdaj pristopijo drugi, da pijejo poskušenjsko pivo. Vredni so pohvaljeni, a nevredni k smrti obsojeni po razsodbi naroda. Ne dolgo po tem prazniku pa se K a tek ir o Mijandža pregreši zoper cesarja s tem, da si v moji ošabnosti prilasti najlepšo sužnjo, nespoštujoč pravice svojega gospoda. Zaradi tega prestopa bil Je Mijandža po kratki sodbi obglavljen. Mesto Proti zopetni izvolitvi Rusina Iiovalskega se je vložilo več ugovorov. O dalnjih volitvah iz nemške Štajerske se poroča: V volilnem okraji kmetskih občin graških )il je izvoljen Kaltenegger (konservativec) z 205 glasovi. — V Brucku bil je izvoljen Posch s 122 glasovi proti Sterku (konservativcu), kateri je dobil 94 glasov. — V Feldbachu je bil izvoljen knez Alfred Liechtenstein z 244 glasovi. — V Lipnici bil je izvoljen korar Karlon s 189 glasovi proti kmetskemu kandidatu. Razne vesti. _ fP o seb n osli V i kto r j a_H n goja.) Viktor Hugo imel jo med drugimi posebnostmi tudi to, da je zel6 rad, videl. f.n ga ie kedo obiskal, .ojai^jii^h^el nikda^nijcogai^obis^ati. Ko se jo po letu 1848 govorilo o volitvi predsednika, pride nekoga dnč JerOme Napoleon h Hugotu ter mu reče: „Moj stričnik Louis vas jo zadnjič obiskal, pa vas ni domii dobil. Mu ne bodete vrnili obiska?" — „Ne“, odgovori Hugo, „saj vosto, da jaz nikogar ne obiskujem.'1 Kmalu potem premaknil so jo pesnik v drugo stanovanje in ko je ravno sam v red deval svoje stvari, stopi v sobo Louis Napoleon. „Jaz som s silo prodrl notri," spregovori. Hugo bil jo namreč zapovedal svojemu slugi, da ne sme puščati nikogar k njemu. Neki prijatelj pesnikov, ki je bil pri njem, hotel se je umakniti, a ta mu reče: „0 lo ostanite, jaz nimam nikakih skrivnostij 1“ Ker stolov ni bilo, vseli so so kar na zaboje. „ Gospod Viktor Hugo/"tako prične Napoleon, „vi ste mi do-4ri, a ljudje obrekovali so me pri vas in jaz yam “moram stvar pojasniti.“ In sedaj se je pričel oni razgovor, kojega je oni proglasil v svoji Hisloire d'un crime. Napoleon zagotavljal je pesnika, da so njegove kamere poštene, tajil jo, da bi gojil kako nelojalno taisel — a poznejši dogodki pokazali so, da ni govori resnice in prognanstvo poučilo jo slavnega pesnika, Večvrednosti bila so ona Napoleonova zagotavljanja. o k a starost.) V gradu Niedonvoidenu živi udova nekoga grajskega mizarja, ki jo užo 105 lot stara. Ta leži skoro cel božji dan in je skoio na pol gluha in na pol slepa. Cesaričina Štefanija slišala je o tej starki praviti in obljubila je, da jo bodo v prihodnjič obiskala. — (Taki so posli.) Gospod k slugi: „Tak6, še lo zdaj pridoš, in jaz zvonim užo cel čotrt uro po tebi! “ — Sluga: „ Jaz sem pač slišal zvononje, pasem mislil, da so lo igrate z zvončkom.“ — (Užo dolgo.) Stričnik k sestričini: „Danes zjutraj prosil je nekedo za tvojo roko." — Sestričina: „Pa vender ne oni debeli vladni svetnik¥“ — Stričnik: „0 no!“ — Sestričina: „Jo-li tajnik M.?“ — Stričnik: „Tudi no!“ — Sestričina: „No, potem pač ne vem, kedo bi bil." — Stričnik: »Jaz sam!“ — Sestričina (oklenivši so ga okolu vratu): „Ti, dragi Oto? O, jaz som te uže davno ljubila!" prvega ministra je bilo tedaj prazno, in Pokino je bil odločen za to važno službo državno. Nekdaj tako skromnega Magaso vidimo na prvo mesto za cesarjem povzdignjenega, in s tem je bil izpolnjen najskrajni namen njegove častiželjnosti. Zdaj sedi vsaki dan na desni svojega vladarja, ima nadzorstvo nad vsemi državnimi zadevami, zapoveduje vsemu vojstvu. Kader pa se oddali iz cesarjevega obližja, tedaj spremljajo ga glavarji njegovih dežel, in truma ljudi hiti postavljat se ob potu, da ga vidijo in spoštljivo pozdravijo. Pravico ima zdaj, da si najboljše izbere izmed onega, kar se v vojski napleni, tedaj najlepše in uajkrepkejše sužnje, najboljša goveda. Nadalje dobi izmed vseh daril, Mtesi prinesenih, biserov, vina, blaga itd. najlepši delež, kajti poprejšnji Magasa je zdaj prvi minister Ugande, prvi državnik! Kaj pa dalje? Čujmol Nekega dn6 obišče novi ta Katekiro znanega nam afriškega potnika. Stanley mu dovoli, da pregleduje njegovo zalogo zdravil, popotno lekarno. Ko mu razkazuje leke, in ko mu pravi o raznem upotrebljanju laudana, globoko vzdihne, rekoč: „0, to je tisti lek, ki si ga davno imeti želim. Ali ga nimate nit zame?“ Domače stvari. »Narodni Dom.“ Minolo nedeljo imolo je društvo „Narodni Dom“ občni zbor v dvorani ljubljansko čitalnice. Udeležba delničarjev je bila primeroma zelo mnogobrojna; zborovanja pa se jo udeležilo tudi precoj drugega, za glasovanje neopravičenega občinstva. Zborovanje otvoril jo prvomostnik društva gosp. A. Moscho tor opravičeval, da so letos .zbor ni mogel sklicati mesoca marcija, kor računi o izidu loterijo tcda.i niso bili šo gotovi. Ta loterija stala jo veliko truda, in vspeh jo bil, če tudi ne sijajen, gotovo pa zadfl' voljiv, kajti društvena blagajnica pridobila je po W loteriji zopet lopo svoto. Nadalje naznanja prvomostnik, da jo vslod spre-menjenih pravil zdaj možno društvu pristopiti tudi nieu.l premožnim ljudem; zdaj loliko pristopi društvu vsakdo, kdor se zavežo, da plača 10 gld. letnega donoska. Prvomostnik jo poudarjal, naj zdaj še no pr®* mišljujomo, kdaj, kje in kako so bode zidal »Narodu1 Dom“; zdaj posveti naj vsak svojo moči v nabiranj6 doneskov za narodno to podjetje; naloga jo velika, del0 utrudljivo, vonder jo možno, z združenimi močmi doseč1 kmalu smoter; vsakemu jo dolžnost, da so udeležuj6 tega podjetja, čo tudi s še tako skromnimi done®'11, Z vstrajnostjo, ■/, neumornim dolom, s požrtvovalnosti0 vsakega posamičnika doseči bodo možno ugoden vsp0*1-Posnomajino pri tom podjetji Cehe, kateri so s'107,1 dolgo vrsto let nabirali doneske; z neutrudnim delom zbrali so potrebno svoto ter si postavili monumentalno palačo, narod si jo postavil spomenik Tudi slovenski narod naj se združeno poprime dela, da zgradi vseslovenski dom v Ljubljani. Na to poroča društveni tajnik g. Hribar o d«' lovanji društva. Poročilo tajnikovo bilo je jako obširn°t zelo marljivo in natančno sestavljeno, h katerega 89 jasno razvida gibanje društveno ter njega gospodarstvo-Iz toga podrobnega poročila posnomljomo najvažneje točke. Društveni odbor imol jo v teku lota 12 soji v katerih so jo korenito posvetoval o dru&tvenih zadevah« osebito pa o gospodarenji z društvenim p.««'o«®«'"", S ročk so jo izdalo 100 000. Od teh so jih je f odstriglo 70000 tor razposlalo raznim društvom ‘n rodoljubom v razpečavanjo. Sročko, katoro so se vra čale, odpošiljalo so so zopet drugam, tako da je Pr'sl° v promet 114 632 srečk, Prodalo so jih vendor ni več nogo 32 949, za katoro pa ima odbor pri raznih strankah šo tirjati 5771 gld. Torej so jo v gotovini prejelo za razpočano srečke 27 178 gld. S takim ogromnim prometom nastalo j0 mnogo dola, katero ni mogel opravljati odbor sam, ,,a' joti si jo moral pomožnih delavnih močij, katoro Je bilo treba nagraditi. A tudi od loterijo bilo jo mnog" davka, tako da jo po odbitih raznih stroških od loterij0 ostalo dobička samo kakih 15 000 gld. Ta donar vlo*’1 so jo varno pri raznih posojilnicah in hranilnicah. Na vrhuncu sreče, bogastva, časti — in ^ nezadovoljen? Ubogi Magasa, ubogi Pokino, ubotf1 Katekiro! Vže zdaj, ko je še mlad, v cvetu s voj •’ mladosti, v krepkih moških letih, pa se boji, d* bi pahnjen ne bil v smrtno naročje; vže zdajp‘e' budi cele noči, ker vč, da nanj preži ^otoz"1 gospod", ki mu bode pomignil ob uri, ki je "e v6, kakor je bil pomignil njegovemu predb°d niku! Kasudžu, prvi cesarski rabelj, „motozni t° spod", ta pripoveduje popotniku, ki pride v kraje, kaj se jo zgodilo s sužnji m Magaso prvim državnikom. Cesar. 1 Na visokem hribu stogaste podobe stoje ki jih obdaja meja visocega trsja. Po stran©*1* je po hribu, so pota gladko izpeljana, ob- potilJ ^ stoje stogaste koče, prijetni logi in senčni ff - v Po širokih hodiščih gnetijo se domači l.iu(|Je v mnogovrstnih opravah. Bela obleka odsvit8^11 solnčnem žaru ter se dobro razznava od i'ui1,e in sivih. Vse ljudstvo suje proti cesarske111 . boru, ki se s hriba lepo vidi. Dokler ni dov° . vhod, pogovarjajo se in pozdravljajo zunaj vratih. Poročevalec spomina so v toplih besedah darova-teljev večjih svot »Ndrodnomu Domu" tor s priznanjem »menja požrtvovalnega razpočavanja srečk od nekaterih rodoljubov in rodoljubkinj, mod katerimi so je posebno odlikovala gospa Murnikova, soproga cos. svetnika in tajnika trgovinske zbornice, g Ivana Murnika. Da so bodo mogel dosoči zaželjoni vspoh, mora se vstrajno nadaljevati nabiranje prostovoljnih doneskov. Da se pa to nabiranjo prostovoljnih darov uredi in pospeši, sklenil jo upravni odbor v svoji seji dne 11. marcija t. 1., da se imajo upoljati za to posebno marke po 10 kr. To marke, ali prav za prav lističi, razdelili sc bodo društvenim povorjenikom in drugim rodoljubom, ki se za to oglasijo, v blokih, v katorih vsakem jih bodo po sto. O ugodnih prilikah, kakor: o društvenih besedah, o posobnih rodbinskih slavnostih, o svatbah in v veselih društvih bodo so ti lističi spe-čavali in od unetosti slovenskega občinstva jo odvisno, da so s to novo upoljavo doseže v kratkom ngodon vspeh. iako malo svotice žrtvoval bi vsakdo Uhko — a združeno in seasom dosogol bi se sijajen vspoh, nabrale bi se lope svote. (Dalje prihodnjič.) (Odlikovanje.) Nj. veličanstvo cosar izvolil je okr. sodniku v Kranji gosp. Josipu Potrati povodom upiošenega umirovljonja podeliti naslov in značaj deželne sodnijo svetovalca v priznanje mnogoletnega zvestega in odličnega službovanja. (D i ž a v n oz b or s k o volitve.) Danes volila je trgovinska zbornica v Ljubljani, katera voli združno z Ljubljano jodnega poslanca v državni zbor. Volitve udeležilo so je 18 volilcev, izvoljen bil je jodnoglasno g- grof Karol Hohenrvart. (čujte! -Slovan" se jo spokoril), proglasil je v zadnji svoji številki, da lmrn-gdni n;rjon vtadui-diat, da hoče namreč v deželi »onor-g i č n o, taktno in dosledno za stopatT bltiTč 1 a — grofa Taaffoi a", saj je — tako »Slovan" pristavlja — uže stokrat naglašal, da je »udan tem načelom." To bi bilo užo prav, ko bi so grof TaafTo le ne spominjal tistega krasnega programa, ki ga jo *>l' »Slovan", ko so jo kot nova zvozda prikazal na Političnem obnebji, objavil v svojem prvem listu; ko bi so no spominjal, da jo „Slovan" za novo loto 1885. pvinesol na čelu svojega lista lopo sliko, ki kaže tri mesta: Prago, Moskvo in v sredi Ljubljano; ko bi so grof Taaffe no spominjal, kako toplo je nodavno » Slovan" priporočal Slovencem, naj vzamejo kar vsi v roke, ne slovenske, ampak — rusko slovnico, kajti to bode »znamenje njih zmage"; ko bi so, ročomo, grof Taaffe ne spominjal teh in šo mnogo drugih onakih bedarij »Slovanovih". In kako, kaj so vam zdi, jo začel „Slovan“ svojo delovanje kot novo vladno glasilo? Stopil je brez obotavljanja „in medias ros" s tem, da jo broz ovinkov moglasil prof. Žuklieta—^^panslavistom“. Da, da, za dr. Tavčarja, ki hočo zdaj sam z gosp. Hribar- Mahoma umolkne govorjenje. Šumevno hrupni 'Ion vojnih kotlov se razlega, in čakajoči množici ^znanja, da cesar je sčdel na prestol, in da se zaslišanje pričenja. Vrata so hitro porinjena na stran, in zdaj se tare veliko muoštvo glavarjev, vojakov, kmetov in tujcev skozi osem ali deset (vorov proti zaslišni dvorani. Njih ropotna na-g ica nam pravi, da so podložni samovoljnega vla-aiJa, da so vseskozi služnega duha. Na skrajnem koncu tega slamnatega poslopja , j'1"0 vladarja v beli zdoljni opravi, v bakreno ... e{em jopiču, na stolu z naslonilom, ki gastra-. J° Puškarji in dva kopjanika. Momo hiteči dvor-'n imenitne osebe se mu globoko priklanjajo, ‘^•kateri mu poljubljajo desnico ali pa dlan; drugi, 1 8e držč stare deželne navade, mečejo se na tla ,la kolena, in roke proti njemu stegajoči, kličejo 8v°je tvijanze, in ko so se mu tako zahvalili, po-tlajo se na svoje sedeže. Tako se napravite dve v*'sti tik sten sedečih mož. Vseh obrazi so obrnjeni proti središču, kateri prostor je odmenjen tujcem, prošnjikom, opravnikom, zbornikom in drugim osebnostim. (Dalje prihodnjič.) jo m vred postati na mosto Šukljeta »oficijozus" ali pa „oficijozni sorvibilis", jo toga moža imo strašno imo; proč s Šuklietom »panslavistom", „ i zginiti mor a s pozorišča, in morda še kdo drugi ž njim" — da so bodo polom nrogto^v »Slovanovem11 taboru pro-8teje dihati! -Brejo ne bodo miru v kranjskih Slo-vencih!" Seve, da mir nastopi takoj, potom ko bodo ti možaki imeli v deželi sami besedo! Kako sicer panslavist" Šukljo „Slovanovim" pajdašem nasproti misli v tvoji domovini Avstriji, pokazal jo s tem, da je v voj- i lota 1866. kot prostovoljec pri Kraljevem Gradci ad 30 ur, skozi prsa prestreljen, ložal na bojišči, in *ia jo še le dva dni potem ko je bil raujen, dobil prvo obezilo. Zdaj pa naj povojo g. Hribar, dr. Tavčar, iin njijuni tovariši, kjo so oni svojo kri za Avstrijo! tprolili, da siuojo tako predrzno Šukljeta psovati? ’ No bodemo odgovarjali na vse drugo, kar šo „Slovan“ v zadnjem svojem listu, poln strasti, kvasi o g. prof. Šukljotu. Ijaj omonimo le še jodno. „ Slovan “ piše: »Pri nas v Ljubljani se danos javno pri-poveduje (moj Bog! kaj še Hanes ne pripoveduje v Ljubljani, zlasti pa v »Narodni Tiskarni"!), da prof. Suklje v klubu narodnih poslancev v Ljubljani ni bil ničesar drugega, nego uradni sluga deželnega nred-sodništva (der Amtsdioner dos Landosprilsidiums !). Samo ušesa io napenjal, kjo bodo ujel kako tajno besedo, da bi jo šo gorko odnesel v dežolno predsodništvo. Komaj se jo klubova soja sklenila, drl jo g. profesor na predsodništvo, in pet minut potem jo bi! gospod Andrej baron Winklor poučen o vsom." No, kakor da bi bilo ros tako strašno, ako bi bilo vso to gola resnica, kar pa ni! Komu ni znano, da so se narodni po-v •Manci ponašali in so šo vodno ponašajo s tem, da s poslanec prof. Šukljo ovajal deželnemu predsedniku, ar so jo godilo v klubu; da je marveč prišlo vso, ar se jo v klubu govorilo in dolalo, gorko v javnost, da se je to razpravljalo uže po ljubljanskih gostilnicah, ob kratkom, da so o vsom uže vrabci po Ljub-čvrkljali, prodno jo o tem kaj vedel deželni pred-dnik, za to je brez Šukljota užo skrbel — drug »Slovanu" dobro znan, in skrbi za to tudi zdaj, k^HL^^jJo daleč proč od klubovih sej in obravnav. Dragi »Slovan"! ta tvoja donuncijacija jo ravno toliko vredna, kolikor prejšnja: ta, kakor una, in sploh vse, kar so jo vnovič spisalo proti prof. Šukljotu, ni nič druzega, nego prav revon, pa vendor, kakor navadno, porliden — volilen manever. — (Kranjska hranilnica) imela je včeraj izredon občni zbor. Zbor odločil so jo jednoglasno, naj so nastavi novoustanovljeno tretje mesto adjunkta in novoustanovljono tretje mesto oficijala s tem, da so pomaknejo uradniki daljo. Podolilo so je toroj: tretje mosto adjunkta dozdanjemu prvemu olicijalu Franu Ra'jakowitschu, prvo mesto oficijala dozdanjemu drugemu oficijalu Antonu Rudolfu, drugo mesto oficijala dozdanjemu prvemu kancelistu Henriku Luke-schu, novoustanovljeno tretjo mesto oficijala dozdanjemu drugemu kancolistu Karolu Raku, prvo mosto kancolista dozdanjemu tretjemu kancolistu Rudolfu Kumru, dalje so so pomaknili trije kancolisti Albort Lugok, Leo ' Suppantschitsch in Josip BUhm Dve izpraznjeni mesti kancolistov in dve novi podelila so so prosilcom Karolu Achtschinu, Alojziju Dzim-skomu, Ludoviku Tschadi in Viktorju pl. Schreyu. — (Občinska volitev.) Na mosto od županstva odstopi všoga župana v občini Gojzd v k a meniš kom okraji bil jo županom izvoljon Jurij Sušnik iz Krivčevega. — (Deželna razstava na Koroškem)otvori so dnč 25. julija. Otvoril jo bodo pokrovitolj nadvojvoda Karol Ludovik. — (Tržaški škof) gosp. dr. G1 a vin a, kateri užo dolj časa boloha, odpeljal se jo prod kratkim Karlovo Varo na Coskem. — ( H y m e n ) Poročil so jo znani rodoljub gospod Ivan Gorjup z Proseka z gospico Emo Danev iz Občin. ljam — (Mrtvega našli) so dnč 28. t. m. posestnika Josipa Pristova z Dovjega polog Podkorenske cesto. Kakor jo pokazala proiskava, zadel je Pristova mrtvoud. — (Nesreča.) Z Dovjega se nam poroča: Dnč 21. t. m. okolo 9. ure dopoludnč hodila je dveletna hčerka Jarnoja Karlina brez varstva po železniškem tiru. Kar pride ob tistem času vlak iz Trbiža proti Ljubljani, zadeno ob doklico tor jo takč hudo poškoduje, da jo še tisti dan umrla. — (Nesreča vsled neprevidnosti.) Iz Rudolfovoga so nam piše: Dne 30. maja belil je zidar Jakob Polko zvonik pri tukajšnji frančiškanski cerkvi. Privezati se ni hotel in jo sploh zelo neprevidno postopal. Pri tem spodleti mu na odru in padel je 14 metrov globoko. Poškodoval so je tako, da je nekoliko ur pozneje izdihnil dušo. — (Najden človešk kostnjak.) Iz Radeč poroča so nam: Ko so dnč 30. m. m. kopali nekateri kakih 500 korakov oddaljeno od vasi Brunika pesek, naleteli so na človeško kosti. Na tem kraji bila je navada zažigati krosove in sumi se, da se je pred več leti pri kaki taki priložnosti izvršil zločin. Vender se tukaj nihče ne spomina, kodaj bi so bilo to zgo- dilo. — (Popravek.) V včerajšnje telegrame urinilo se je več napak: V Ribnici dobil je Margheri 50 glasov, no VViirzbach; v Idriji dobil jo dr. Poklukar 8 4 glasov, no 48; v Kostanjevici dobil je Šnklje 12 glasov, ne 11. Naj se torej v tem zmislu po- pravi. Narodno-gospodarstvene stvari. Cviček. Spisal Gustav Pirc. (Dalje.) 2.) Neugodne slabo razmero na Dolenjskem pa naredijo, da vinogradnik od lota do leta bolj v dolgove zabrede. Užo gori som povedal, kako pičle dohodke daje vinarstvo na Dolenjskem pri normalnih razmerah. Ali so ima na svetu kjo šo kak drugi kmet bojevati s tolikimi noprilikami kot dolenjski vinogradnik? Mrzla in pozna spomlad, slana, dož med cvetjem, prevroče poletje, mrzla in kratka josen, toča itd. krčijo Dolenjcu pridelek. Sedaj pa preti trtna uš in bolezen (glivica) »Poronospora viticola", ki je tudi uže v obili meri na Dolenjskom. In ta zadnja bolezon? Amerikanci jo imenujejo „Mildew“ ter se jo bolj bojijo kot trtne uši. Komaj so Francozi dobili v amerikanskih trtah sredstvo zoper trtno uš, da naredijo vsako leto zopet na tisuče hektarov novih, trtni uši zoperstoječih vinogradov, ki se prav izvrstno sponašajo, prišla je pa »Poronospora". Francoska vlada razpisala je darilo 1000 zlatov onim, ki izumi sredstvo proti »Perono-spori". Pri vseh teh neprilikah ima pa Dolenjec le malo ali pa nič postranskega zaslužka, ker so drugo stroke kmetijstva po polnem zanemarjene. V desetih letih je komaj enkrat letina taka, da Dolenjec zamore izhajati, in ko bi bila tudi vsako drugo leto taka, on pri takih razmerah, kot so sedaj na Dolonjskem, mora vender še iti rakovo pot. Gori je povedano, kako malo nese dolonjski vinograd. Ali mu pa v resnici šo toliko nose? Ne! Vino sploh Dolenjec težko prodd (vsaj veliko večino) in n* res, da bi uže v novembru se težko dobilo (glej »Narodov" članek), še meseca marca je dobra polovica še neprodanega. Neprodauo ostano pa najdalje časa vino iz vinogradov s slabimi legami, teh jo največ in to so lastnina velike večino dolenjskih posestnikov. Več časa, ko ima vinogradnik vino v zidanici, več se ga mu »posuši". Pa vso to bi bilo šo dobro. V slabi vinski lotini, katorih je na Dolonjskem na izboro, se mora živož, ki ga Dolenjec mora kupovati, z gotovim denarjem plačevati, in usmiljeni trgovec 'dd mu na račun prihodnjega mošta kolikor hočo. Kako jo pa stanje vinogradnika, ko jo enkrat v rokah namoštnika in po kaki coni mora dati mošt, o tem mislim, mi ni treba pisali, iz toli rok no reši ga najbolja letina. K temu pa pridejo stroški za obleko, davki, bira in pa obresti za dolg. Le en primer: V krSkem okraji prido na eno oralo njiv, travnikov in vinogradov 93gld. vknjiženega dolga. Njive in travniki Dolenjcu tako skoro nič ne dajo in obresti dolgov, ki so na teb vknjiženi, mora plačati vinograd. Da ta dosti ne da, sem uže gori razložil. Razmere so pa v resnici Se dosta slabše. Ako se izvzamejo nezadolžena posestva veleposestnikov iz krškega okraja, ki imajo skupaj precejšnjo sveta, pride na oralo kmetskega vinogradnika še enkrat tolika svota dolgov. Smelo trdim: Gori navedene dobodko vinogradov podvojene in ugodna letina vsako leto, vendor dolenjsko vinarstvo ne bode povoljno uspevalo, dokler celi gospodarski način na Dolenjskem drugi ne postane. (Dalje prihodnjič.) Umrli so: Dn6 1. junija. Antonija Preskar, krojačeva hči, 1 1. Sv. Jakoba nabrežje St. 31, ošpice. — Anton Velkavrh, delavec, 64.1., Sv. Petra cesta St. 44, opežanje. je izdal sledeče knjige in knjižice za ljudske šole in učitelje: Praktično metodiko, cena 80 kr., Prvi pouk 60 kr., Fiziko in kemijo 60 kr., Prirodopis 56 kr., Zemljepis 26 kr., Geometrijo 24 kr., Malo fiziko 23 kr., Domovinoslovje 20 kr., Pripovesti iz zgodovine Štajerske 6 kr., Opis krškega okr. glavarstva 30 kr., Zgodovino Štajerskih Slovencev 1 gld, 20 kr. — Isti pisatelj ima v zalogi razne pisanke in risanke; mali slovenski zemljevid kranjsko deželo z deli sosednih kronovin, cona 1 kr., ter slovensko-nemški zemljevid Avstrijsko-Ogerske, cena 1 kr., in zemljevid krškega okrajnega glavarstva, cena 5 kr. V knjigarni Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg na Kongresnem trgu št. 2 dobiva se: (90) Kisla voda, kopelišce Radvanj s svojo jako obilo ,,uati*o-lithion-kislino1'. Gnrodovi poskusi so dokazali , da jo ogljono-kisli P1' protinskili. boločinah najboljši in najgotoveje' zdravilo* Vslod obilega j ogljonokis-lika, natrona in lithiona jo rad-vanjska kisla voda kot specifikum pri : protinu, kamnji v žolči, mehurji le Lekarna «)»> varuhu*, C. Brady» Kvo' meriž (Kremsier). ---..-A — a. f — v I?-—4 firjtK ^— n,(J ^— i. ^ Telegrami »Ljubljanskemu Listu “ Dunaj, 3. junija. V galiških kmetskili občinah bili so izvoljeni vsi Poljaki, izimfii Rusina Kovalskega, in štirje Rusini, katere so podpirali Poljaki. Trinajst okrajev izvolilo je zopet dozdanje poslance, med terni ministra Ziemialkovskega. — V Črno vi c ah zmagal je liberalec Wagner proti dozdanjemu poslancu Kocbanovskemu. Gradec, 2. junija. Namestništvo je sistiralo sklep mestnega zastopa zaradi neudeležitve procesije na sv. Režnje telo, ker je v tem videlo demonstracijo proti katoliški cerkvi. Namestnik je povabil pismeno mestni zastop k procesiji. Budimpešta, 2. junija. Vas Liszko v lip-tavskem komitat.u je po polnem pogorela, ogenj uničil je okolo 400 hiš, več kot 1000 ljudij je brez strehe. Ogenj zatrosila je po neprevidnosti neka ženska; razjarjeno ljudstvo bi jo bilo vrglo v ogenj, da niso tega ubranili trezni možje. Zagreb, 2. junija. Ban je danes došel. — V petek imela bode regnikolarna deputacija sejo, da določi čas, kdaj se pričnu prave razprave. London, 2. junija. Kralj danski sprejel je posel razsojevalca med Anglijo in Rusijo. Elegantno vezane in z zlatim obrezkom stanejo 2 gld., nevez. 1 gld. 20 kr. I Ig. v. Kleimnayr 8 Fed. Bamberg ( knjigotržnica v Ljubljani. novo izumljena Telegrafično borzno poročilo 7. dnž 3. junija. Jednotni drž. dolg v bankovcih........................ > » » » srebru ...................... Zlata renta........................................... 6% avstr, renta............................. Delnice n&rodne banke................................. Kreditne delnice...................................... London 10 lir aterling................................ 20 frankovec ........................................ Cekini c. kr.......................................... 100 drž. mark......................................... c. kr. generalnega štaba, Mera 1:75000. Listi so po 50 ki'., zloženi zn žep, pri lepljeni nn platno po 80 kr. Il.v.KleiomavrMeOarteri-iiva knjigarna v Ljubljani. Jaz Ana Csillag s svojimi velikansko dolgimi Loreley-lasml, koji so vslcd porabe od mene izumljene pomade za rast las tokom 14 mesecev zrastli za 185 cmtr. ter postali lak6 gosti, da so mi zaradi teže morali izstriči tri kite. To pomado za rast las preiskavah in razkrojovali so najznamenitejši strokovnjaki mediciničnih fakultet ter jo uznali ne samo za po polnem neškodljivo, nego tudi za izborno. Ista pospešuje rast l&s, krepi lasne koreninice in je najbolje sredstvo zoper Izpadanje las in izborno učinkuje tudi na plešaste glave, redke brke In brado. Zel6 udana Ana Csillag. Razpošilja se v vse dele sveta proti naprej vposlani gotovini ali povzetji. (85) 8—3 Csillag: & drug., Budimpešta, Kraljeva ulica 20. Cena lončku: 50 kr., I gold. in 2 gold. z rabilnim navodom. Analitično-kemično preiskali in odobrili gospodje: Dr. Th. Werner, vodja kemično-analitičnega in politehničnega zavoda v Vratislavu; dr. Lev Liebermann, profesor in vodja kemično-analilične kr. ogor. državne poskusne postaje v Budimpešti, in Job. Szavosuk, prof. kemije v Budimpešti. Glavno zalogo v Ljubljani imata: Karol ICaringer, «pri knezu Milošu*, in Josip Obreza, frizer. Meteorologično poročilo, Stanje barometra v ram Mo-krina v ram C as opazovanja & ; Vetrovi 7. zjutraj 737-08 2. pop. 73G • 44 9. zveCer 738■96 Odgovorni urodnik J. Naglic. Tiskata in zalagata Ig. v. Kloinm#yr & o,d, Bnijib^rg v ljubljani