r, n NajTečji slovenski dnevnik Iv Združenih državah j| _ Velja za vse leto - - . $6.00 | Za pol leta.....$3.00 ° Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 11___ GLAS Lisi stovenskih delavcev v Ameriki« The largest Slovenian Daily to* J the United States. Iswifwl every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. r TELEFON: CORTLANDT 2876 Entered as Second Class Matter. September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Ttongress of March 3, IB'/U. TELEFON: CORTLANDT 2878 NO. 195. — ŠTEV. 195. NEW YORK, THURSDAY AUGUST 20. 1925. — ČETRTEK, 20. AVGUSTA 1925. VOLUME XXXTTI. _ LETNIK XXXIII BELGIJCI PODPISALI DOGOVOR Belgijci so podpisali dogovor z Združenimi državami glede vojnega dolga. — Posebna koncesija je bila dana glede posojila pred premirjem, ki bo plačano v dva in šestdesetih letih brez centa obresti. — Pogajanja so skrčila skupno svo-to na $417,000,000. WASHINGTON, D. C., 19. avgusta. — Ko so dobili posebne koncesije, ki bodo očividno bolj o-virale kot pa pospešile bodoča pogajanja s Francozi, so belgijski komisarji podpisali formalen dogovor glede fundiranja belgijskega dolga v znesku $480,000,000. S priznanjem moralne, čeprav ne pravne obligacije, izvirajoče iz obljube predsednika Wilsona, »la bodo Združene države porabile nemško vojno odškodnino za odplačevanje belgijskih dolgov, vzetih pred premirjem ,so komisarji ameriške za-dolžne komisije privolili, da odplača Belgija svo-to, znašajočo $171,780,000 v letnih odplačilih, raztezajočih se preko dobe dva in šestdesetih let, ne da bi ob kateremkoli času Amerika zahtevala en cent obresti. Preostali dolg $246,000,000, napravljen po vojni bodo odplačali na temelju istih pogojev kot so jih dovolili Angležem in drugim narodom, Poljski, Madžarski, Finski, Litvi. Ameriški komisarji so prepričani, da bo kongres odobril te pogoje. Belgijski zastopniki pa so mnenja, da bodo izposlovali ratifikacijo dogovora. Precej vznemirjenja pa je tako med člani ameriške komisije kot med uradniki zakladniškega de-partmenta glede stališča, ki ga bo zavzela Francija. Boje se, da bodo zahtevali Francozi slično razlikovanje med posojili pred premirjem ter po-vojni-mi posojili. Temu pa ameriška vlada odločno nasprotuje. Pri objavi belgijske uravnave je zakladniški urad poudarjal faktor "posebnega" stališča Belgije z vključenim migljajem, da je Belgija nekaj posebnega in da Francija ne more pričakovati takega priviligiranega postopanja. OTTAWA, Canada, 19. avgusta. — Poslujoči finančni minister je odgovoril na vprašanje, kakšni koraki sobili storjeni za flotiranje posojila, s katerimi naj bi se pokrilo dozorevajoče obligacije, da bo imela Canada na razpolago sklade, s katerimi bo skrčila svoje obligacije v New Yorku za nič manj kot dvajset milijonov clolarjev. Prva obligacija, ki znaša $90,000,000, ne bo zapadla dne 1. septembra kot poročano, temveč 1 5. septembra. En mesec pozneje bo treba odplačati tukaj in v New Yorku nadaljnih osem milijonov. Dne 1. decembra bo zapadlo $42,000,000 vojnega posojila iz leta 1915. PARIZ, Francija, I 9. avgusta. — Paris je vznemirjen vsled naziranja, da pripravljajo Združene države ofenzivo francoskemu vojaškemu proračunu. Strah za francoskij>roračun temelji na poročilih glede ameriško-belgijskih pogajanj, tekom katerih so Belgijci baje izjavili, da lahko plačajo letno odplačilo, s teih da skrčijo svoje vojaške izdatke. Francosko časopisje protestira odločno proti temu "ameriškemu nerazumevanju evropskega položaja" ter očita Washingtonu, da črpa prednosti iz svojega stališča kot upnik ter vsiljuje dolžnim narodom ameriške politične ideje. — Amerika nima nobene pravice vmešavati se v našo politiko ali omejevati našo suverenost, — pravi Journal des Debats in dostavlja: — Mi smo edini sodniki potrebe naše varnosti, posebno ker V Amerika, ko je odklonila ratifikacijo versaillske mirovne pogodbe, odklonila najmanjšo odgovornost napram Evropi. Posledice grozne nesreče na morju. Devet in dvajset ljudi je izgubilo dosedaj življenje vsled eksplozije kotla na izletniškem parni-ku Mackinac, ki je imel 700 ljudi na krovu. — Dosti ranjenih bo najbrž umrlo. ANTISEMITSKI IZGREDI NA DUNAJU Antisemitski izgredniki so navalili na dunajski parlament. — Na ducate ranjenih, predno se je policiji posrečilo razgnati nacijonaliste in anti-semite. — Kongresa se udeležuje tristo židovskih delegatov. — Seipela hočejo spraviti nazaj v urad. > v Angleško delavstvo proti komunistom. Angleška delav. stranka noče ničesar vedeti o > ponudbah komunistov. Komunistični poziv na armado in mornarico je zadel na gluha ušesa. — Armada n i delavstvu sovražna. LONDON. Amrlfjn. 19. avg. --Delavski voditelji najbrž ne bodo DUNAJ, Avstrija, 1 9. avgusta. — Medtem ko je šest tisoč policistov patruliralo po mestu z golimi sabljami in revolverji, je tekom velikanslfe antise-mitske demonstracije več tisoč nacijonalistbv ali j fašistov naskočilo parlament. Policija na konjih je naskočila izgrednike, docim!""""' "f^f.® >f'"'"'• f™ ° jo poala/Ia aii<*le«ka komunistična _ . „ lati nazaj z go- ^trajika narodni delavski franki limi sabljami. Na ducate ljudi je bilo ranjenih; se- i-1 ifenenajnemu s.ve-tu Trade Union Jemdeset izgrednileov so aretirali. | konusa s pozivom, na j izda _ _ manifest, na armado in Medtem pa se je tristo Zidov iz vseh dežel sveta, ko jih navzočnost na Dunaju je povzročila izgrede ler dejanski napotila oblasti, da so proglasile voj-o pravo, zbralo k otvorilni seji štirinajstega kongresa svetovne zionistične organizacije, da razprav-. ljajo o bodočnosti židovske države v Palestini. Izven koncertne dvorane, v kateri se vrši kongres, je bilo ranjenih 1 500 policistov. Petsto nadaljnih policistov pa je stražilo Leopoldov most, ki vodi k dvorani. Policisti na konjih so neprestano jahali po cestah *a drug«. Ko se je kotel raapoeii J ter podili narazen skupine fašistov, ki so objavili, da l-.VrTr1 TTnikladj>? T,je 1(r;ne bodo prenehali s svojimi demonstracijami, do- lila za j-it in nzletmkov na dolenijih , i , -i • • i »i \ krovih na mka, tekom katere je jkler ne bo pognanih z Dunaja tristo židovskih dele- skušal vsakdo priti višje, da uide gatOV. ^ Nekatcri so sWili vj Kavarne in prodajalne na slavnem Ringu so za-Kapitan Thomas MeVey, jo iz- Prte- Na stotine šip je bilo razbitih tekom izgre-javil, da je vozil parnik z naglico dov v pretekli noči, devetnajst oseb je bilo ranje- W^ilt Va2lj*V' k° ^ n'!nih in 132 ljudi so ~aretirali- Poškodovanih in ra-irSomn Je bi.]o tudi na ducate Policistov. Brez dvo- • i • ♦ w . . . 1 frt O C* V r 1 .« A % ^ t—s 1 r- ^ M « I M M. — M. — I _ I_ __. — _ J _ 1_____ _ _ J__ Se.mam onih. iki so podlegli d obi. ji mini i>o«ikod5jain pri eksploziji kotla na izletniškem p.irnika' 'Mackinac' BJack^tone Transpor- j , v , _ .. — ije }»os tatfon dnužbe, je včeraj zjutraj Je SKUSala navadna policija pognati nazaj Z gO-ran-ka narodni deiav^ki stranki naratstai že na de vat in dvajset oseb. Parnik se je nahajal na povratnem potovanj.it iz Newport, H. proti Pawrueket, ko se je pripetila nesreča. Domneva se,, da se bo število žrtev jj? povečalo. Dve osebi pogrešajo. Več kot petdeset ljudi le/i \ mornariški bolnici s*težkimi epe ki i na mi. in število mrtvih bo najbrž poskočijo na 15. Poteklo bo več dri, predno bodo zadnji izven nevarnosti. N Večino o»pejklih žrtev je obdala uhajajoča para na prvem in drugem krovu, ki je bila tudi svarilo f mornarico. V pismih se predlaga, naj se t manifefttu obrazloži položaj n»--fl delom in kapitalom kot si ga pre 1 >tavlja komiHii-tiična stranka ir si;*er v tem smislu, da organi ziraiM' sile kapitalizma priprav'ii« ne p«v.lii/.;ti s»- armade in morm rice, da obdrže delavce pod kontrolo ali da positrele -dnje, če bi se ii'pirali. Možno-it, da bi se vlada pvsln-žila voja/kov kot vko'kazov. je vedn'o občiiitl ji v:i točka pri delavskih voiUtcJjih, vendar pa ni-Portlai.dn. a vzeli s »-boj kot talea Ledie Newmana, sitia far-merja ter nek -iga prijatelja sh*d-njeg^. Ko =■•> l)ili v«i ljudje /.brani na farmi jetniki baiKlitov. so izvedeli od sh'dnjih podrobno poročilo o umorih in beigti iz Oregon iet- menje uhajajoče pare, ki jr kma- rna so proti-semitske sile ojačili banditi in posto-l:i ovil a ves parnik. Stroj s,, je pači, ki so se poslužili te prilike, da delajo policiji ustavil, in že je bilo čuti bolestne sitnosti vzklike in kričanje ranjenih. Med c - v 4em pa je bil že oddan klic na po-1 Splošno se domneva, da so nemiri več kot na- moč. trati pisma za komaj upoštevanja nišniee. \ redno komunistično propagando, i P.amJiti ni -o vpri-zorili nobenega .John Robert Clvnes. ki je bil poNkusn, da naprtijo mmfrvemu koloni ja-'ni ta jnik v delavski m mi- kaznj.-ncti krivdo umora obeh nistrstvu Ramsav MaePon.ilda. je stražnikov. Neki iga paznika je rrkel: | li'-tretlil v glavo Arnrray, ker ni — Bučne govorice komunistov l.otel vreči proč svoje puške Drn-n vstaji in revolueiji sjpadajo v yoga paznika pa je ustrelil Wel-minulo dobo. in njih izjave vrhu-; los. Ugotovilo je bilo rak?jučeno s trditvijo da niso hoteli bespu.nei •nikogar poškodovati, "dokler bi j a jo vi č veselo«, t i kot pa skrbi. TV. A. Appleton. tajnik g.*ni'- ralne federacije, «trokrvni!i unij.,______llulliri lF1 e rekel v svojem komentarji, gle ne postavljal med nas ter pro- ,,arniIr • antisemitski izrazi avstrijskih in nemških | e r„Kel v ^^ Konlra!ar„ sl „ ^ ,-LT'p : •Je pr"1r: blT Za izgredi vidijo nekateri politično! ., k....................." L«- J ' bregu. Po klic ami so bih zdravniki -u-j . ,, . .. I 4 . * in .luhnvniki iz okolice Vod-Ini Branje, da se izzene IZ vlade sedanji socijalisticni ! — Armada m mornarica sta | Drža vi v Ln občLck zdravnik postaje, kapitan Charles; blok S tem, da Se mu Vprizarja mednarodne za- P°*ni mOŽ 7 zdravbn ^ l ^koj pričele s splošni Riggs, je izjavil, da so ibile težko drege. Fašisti nameravajo b&je uvesti diktatorstvo lesnice potom diskreditiranja sedanjega liberalne- ranjene žrtve tajko oparjene. da .je bila vsa zdravni.ška znanost zaman in da je bilo le še mogoč f lajšati bolečine z razaimii sredstvi. Gertrude Ederle ni preplavala Kanala. Oscimn-.i.j^tleitna amerivka pla-vačica Gertrude Ederle je hotela scit minut tpr je bila primeroma malo oddaljena od tsvojega cilja ko so jo moči nenadoma zapustile. ^ Najbrž ji je ]>ostaJo slabo vsled zaužite morilce votde. Velik vihar v Iowi in Illinoisu. ^a režima. Sadoul oproščen v tretjem 'procesu. bil vele izd a je. Ker .se je pa izkazalo, da se je mudil v Rusiji ob onem času, ko Jaques Sadoul, ki je bil že trikrat niso Pf^ini«« med oT>e-procesirati zastram veleszdaje, je jnia državama diploenatmne zveze, bii včeraj oproščen. OfbdolŠJa je -ga. jo sodišče oprostilo. Senzacije ljubeči list ''Die Stunde" dviga ob-dolžbo, da hočejo fašisti s pomočjo puča spraviti nazaj v urad prejšnjega kancelarja Seipela. Ni mano, če je obdolžitev resnična, a pristaši Seipela podpirajo izgrednike. Reichspost", ki je vladni organ ter v ozkem včeraj pr.plavati Anglež kanal, .stiku s prejšnjim kancelarjem Seipelom, se javno Plava'a je osom i*r kn šestmtride- obrača proti Zidom ter poziva krščansko-socijal- ne člane državnega zbora, naj prekinejo svoje počitnice ter se vrnejo na Dunaj. Izjavljajo tudi, da je krščansko prebivalstvo sito židovske provokacije in da bo še prišlo do resnih nemirov. "Reichspost" izjavlja, da policija brutalno postopa z izgredniki. Ob istem času pa je list IVflorgenzeitung**, zio-nistični organ, objavil pozdrav kancelarja Rameka na zionistične delegate. Konji dvajsetih policistov so bili poškodovani tekom spopada v Rathaua parku, kjer je ljudska množica pozdravila čuvaje reda s klici "jeruzalemski vitezi" in "židovski čuvaji". vsakega uspeha. L*ike oblasti -M osnim lovom na umoln. da bi nm^a taka propa> dt-zuV bamdite, a dosedaj i,- brez ga uda napraviti kako škodo. John Heard, predsednik Worker* 1'nirsn ter član sveta strukov-uo linijskega kongresa, je pri]>om-nil: — Delavsko gibanja bo dobro storilo, če se le malo bri«ra za pi- R0JAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. proti vojakom in mornar j an, po'i- •nia In lepi na. pač pa naj preide k eiji in civilnim uradnikom ter CHICAGO, Tli., 18. avgusta. — Pri velikem A-iharju. ki je obtskal danes državi Iowa in Illinois, je Izgubilo več oseb življenje. ^V MacCombs, I1L. je vihar najbolj dirjal. Francozi zapuščajo Po-renje. dnevnemu -redu (Inknin j" tajnik komunistične stranke, ki je naslovil pi-ma na delavska zastopstva V. Ben Tillett .je r.-kel: ne bo n kdar izreklo, razven če bi prevelika provokaeija prisilila vmecsavainjc v sedanji družabni red. Ta najnovejši na|>or je kri- — Niti taiesame slabe be-ede ni čanje množice, ki bi rada ust%a-i/reklo strokovno unijsko gibanje !iila strašilo. Mir med Francozi in Druži. LO£DONT, Anglija, 17. avgusta. DUESSELDORF, 18. avgvsta. Dopisnik Daily Maila poroča iz Danes zjutraj so začeli francoski j Jot zale ma, -da so sklenili Fran-vojaki odhajati iz tukajšnjega me-ioozi mir z Druži, ki so ogrožali »♦a Tifo^t« i« ^—a lete Sirijo. Mirovni ipogoji niso znani, je sta. Mesto je bilo zased na 1 1923. Bofe za odpoklic čet ločen v londonski pogodbi, tikajoči se Daweaovega naoeta. 5£inctar se je ^ izvedelo, da bodo morali plačati Draži Francozom težko deuarno kazen. Pol milijona škode vsled ognja« EAT* CLAIRE. Wis., 18. avg. — PoL-iledica efcsjxlozije v GiJette Rubber Company je bil velik požar, iki je .povizročil za poi milijona dolarjev škode. V tovarni je bilo zaposlenih devetsto delavcev, ki ibodo najmanj «tdrkiajijt dni brez dela. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU Danes so naše cene sledeče: ^ JUGOSLAVIJA : 1000 Din. — $19.00 2000 Din. $37.80 5000 Din. — $94.00 Pri nakazilih, ki znašajo manj kot en tisoč dinarjev računamo posebej 15 eentov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte In izplačuje "Poštni Čekovni urad**. ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE 200 lir .......... $ 8.40 500 lir..........$20.00 300 lir .......... $12.30 1000 lir..........$39.00 Pri naročilih, ki znašajo manj kot 200 Ur, računamo po 15 centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in Izplačuje Ljubljanska kreditna banka« v Trstu. Za pošiljatve. ki presegajo PETTISOČ DINARJEV ali pa DVATISOČ LIR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben popust. Vrednost Dinarjem in Liram sedaj ni stalna, menjfc se večkrat In nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej; računamo po eeni tistega dne. ko nam pride poslani denar v roke. POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $/.— Denar nam je poslati najbolje po Domestic Postal Money Order ali po New York Rank Draft. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 4687 <0 ' GIjAiS NARODA. 20. AVG. 192T>. * GLAS NARODA {SLOVSHB DAILY) Owed and PubUoked by ulovbnic publishing company (A. -Corporation) V prtifaM Lonia BenadOc, tflfllifff PUm of bono« of the corporation and addraMi of above officers: 03 Cortland« St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. •• G L A 8 NAB0DA« "Toice of the People" Itemed Every Day Except Sundays and Holidays. %a telo leta velja Ust ea Ameriko Za New York ea celo loto — $7.00 Za pol leta ... %3JL0 Ta pol Ista ------ . $3.00 Za nioeemstva na celo loto _ "$7.00 Ua četrt lota _ %lJi0 Za pol leta .... „_ %3Ji0 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Qlat Naroda" ithaja vsaki dan ievzcmii nedelj in praotsfkoo. Popisi brea podpisa in osebnosti se ne priobčnje^:. Denar naj se blagovoli poftiljati po Money Order. Pri sprem«anbi kraja naročni-%®?t prosimo, da se nam tudi prejšnje bivaliiče nairowii. da hitreje najdemo naslovnika. •#0 LAS N A ft O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. IMPERUALIZEM IN KAPITALIZEM Imperij alio^m je okrajno potratna in draga igra. Vedno bolj težavno je namreč obdtzati podjarmljeaia plemena v pasji ponižnosti in poslu¬fti, kaitero so kazaili do«edaj. Treba je le pomiriti na izkmšnje španske in Francije z onimi nagajivimi liit'ci, .ki se potikajo nekje ob bf rbenSki obali ter se ud*a-jajo bedasti ideji, naj se jim dovoli, da upravljajo svoje lastne zia-dcve na Hvoj Jawtui način. Pred dvajsetimi leti bi jih razpršil iii uničil en sam infant erij-fcki polk, doforo opremljen, v družbi treh starih kanonskih čolnov. Sedaj pa, sveti bog! Ti capini vedo. kajco je treba boriti! Napravili so iz Špancev pravcate opice in tudi Francozi so v hudih škripcih. V Afriko je bil poslan maršal Petain. Osemdeset tisoč mož se nahaja v vojnem ozemlju in mogoče bo Francija mobilizirala na-daljnih tristo tisoč. Res, Messieurs, stvar je (naravnost strašna. č'e bodo Francozi nadaljevali s -svojimi kolonijakiiini pohodi, li« bo treba Nemcem misliti na vojno os vet o, kajti njih starodavni sovražnik bo medtem že izvršil samomor. Kar skuša doseč-i narodnostni- imperija Ibrein s kruto vojaško silo, to skuša ameriški kapitalizem miroljubnim potom. Lz nekega posebnega 'poročila ntf "Times* iz Wa^hingtona j * razvidno, kaiko fee ameriški kapitalizem v veilno večji in večji mer: polašča lastnim« drugih narodov. Inozemske \Urnost4a dosti lažja, če bi irmeda Canada delavsko vlado, ki bi se borila proti Wa41 StUeetu ta ko Ikot se bori- Mehika. Le prebujeno javno mnenje v Združenih državah pa more zadržali wash-mgtonsko vlado pred ogrožanjem Mkihike na način, ki hi proizvedel isti položaj,' s katerim se mora sedaj boriti Franoija v Maroku. kodušen dar v te srvrhe. Že v drugič ji' pokazalo to največje slov. podpor. društvo v velikem New Yorku. kako v veliksi meri se zaveda dolžnositi / do mojega bližnjega. Cast društvu ^in otbilo članstva. 11 i'ii želim. Ko sem ravtno pri peresu, bora malo širše pogledal v slovensko javnost tu v Amerdki. Sicer izpod mojega p resa i*ada prihaja kritika, to;la nikdo na j si preveč k sreru ne jemlje, če slučajno misli, da je on prizadet, pač p* naj' pospravi v bodoče. Ne ibom govoril samo o tej prošnji štrajkarjev, ki jo je priobčil Olas Naroda m dnevnik Pre valovi prošnja slovenskih slepcev od naselbine do naselbine kot sirota, ki ne najde strehe. Prav tako neslišno in samotno kost tavajo ubogi slepci v domovini. Ali smo r.s tako ledeni? Ali res no čem o slišati niti prošnje niti obup nega klica ne od te in ne od one str.uni? V obeh teh slučajih menda lic gre za stranko, -tu ne gre za 1 noira, tu gre za splošen dobrobit Toliko društev imamo v Ameriki. podporna1., pevska, dramatična in vse sipi Vse spi! Zakaj?! Vršile ko se veselice in igre z r, vse mogoče reči. in dao| k ko prihaja glas. ki naj bi bil uslišan, smo nemi. Le itako naprej! Kaj vraga ste? Ali danes naša domo vina stoji drugje kot je stala pred svetovno vojno? Ali ni ra.vno ista. samo da je vlada izpremcnjer.a Pa vas ne navdaja tisto čustvo kot je navdajalo nekega pisca pred 14. dnevi, ko je spuistil kratek dopis v slovensko javnost potom G-las Naroda. V njem zrcali vse suženjstvo do Francuttjna Mozaik je pre-spal eno desetletje. Iiog se ga usmili, on je gotovo takrat zaspal, ko je prini isel domov novo o bitko za sedem dolarjev in kup žemelj za 10 eenitov. Jože ima praiv. Kdo bi šel! Vsiakdo naj reče talko: Kdo bi šel. če se ne zdramijo. Jaa bi svetoval slovenskim newyorskim igralotan, ki so nan bili včash tako pri j uibl jeni in k;; ter iii imeBia so se tako pogosto brala, naj nam oni še enkrat vrpri zore eno polteno igro. ki jo bo vsa slovenska javnost zaželela in dobiček naj 'bi naiklomli sledem v Ljubljani. Vsakdo bo rad jx> zdravil igralce, ki so nam tolik j krat pokarali svojo od narave da rovano umetnost. Zakonski j art si naj vam ne brani *tetga. Stavim da bo še vsakdo rad stopil gle-laf PVli'.ksa. Peipco. Končane, Tineta in ki so bili todiko časa v na naselbini taikorekoč otroci tudi gl. predstnlnik J. S. K. J. so-brat Anton Zbašnik. Potem se bo priz<^rila igra "Tri sestre" pod odstvom Rud. Gorjupa; nato ples in druge zabave. Vstopnina za moške 73 centov, za ženske 00 centov, za otroke 15 eeutov. Člani in članice, ki se prireditve ne vde-ležijo, plačajo 75, oziroma 50 eer^-tov v društveno blagajno. Izvzeti so bolniki. Plačati morajo tudi oddaljeni člani in članice. Tako je bilo sklenjeno na društveni seji dne 16. avgusta. Vsi rojaki iz Moon Kun in okolice so vljudno vabljeni, da se veselice vdeležijo. Igral bo izvrsten orkester in za vsakovrstne potrebe bo dobro skrbljeno. Torej na svidenje 7. septembra! Frank Maček. Los Angeles, Cal. Kakor je cenjenim čitatcljem n čitatcljicarn že gotovo znano, so skoraj vse nonrice in poročila h: južno Ca jlfonn i je, posebno pa iz Los Angelesa po večini fino izdelane reklame za tukajšnje 'Real Bsbaite'" aigente ali kaj silič-nega. Namen moji ga dopisa je prt. da opišem tukajšnje razmere kolikor mogoče resnično. Delavske razmere niso v pravem pomenu besede nič kaj dobre. Lelo -Si> s težavo dobi in to za su-ženjsko p\ičo. Los Ang? le-s je bržkone najiJolj odprta delavnica v Ameriki (to je Open sliopi. Delavskih unij tukaj sk^ro ne po-znaijo. In kjer je 'kakšna, j«' po mnenju tukajšnjih delodajalcev brez vsakega pomoiia. Vzrok tej trmoglavost i tukajšnjih delodajalcev j«» j^revelilvo število br >/.-pckscjnih. vsake vrste mehanikov "u navadnih delavcev, ki so priro-mali iz vzhodnih držav v nadi. d;; najdejo svojo srečo v južni Cali-f orni ji. Dosti je tudi takih, ki so prišli ern radi zdravja. Potem tudi veliko število ta.koevauih 'Floater-' piironi:« sem, ko jih zima preže-] ne iz vzhoda. Tu km j jih zovtmo j 'zimski turisti". & veda. oni t>;i-i di morajo jesti, če ho-e jo živeti.' 11 Brez dela ni jeda", pravi pre-1 1S1. Brooklyn, 1T. Y. * 'G4las Naroda" je pricfcčil mojo proinjo oziroma^ prošajo stev-kujočih rudarjev Lz Cannde, ki &o ae obrnili aa s4o>v. naseljence v l^druženih državah za nujno pomoč boreč i m se proti nasilju in poAuženim ii mi i aAaijam od afcra-ni iqgL k^wfala. V v**iki stis&a ae lUdiaja tam 21 A>venakih drn-w Mk roja- kov. nastanjenih v okolici New Yorka in v to svrho nabrati $98.50 kot je bik> objavi jemo in potrdilo {KKlano na Glas Naroda. V imena si avlaujačkh rudarjev ae zahvalim vsem darovalcem in Glasu Naroda, ki mi je vise posle storil brezplačno v namenu, da se izboljša položaj sta/vkujooilh. Prav poaetmo se zahvalim Skr. Sam. BoL Podp. Mtm ca veli- 'li bodo rasni govorniki, med njimi KI odra, ter vedno kos srvoji nalojri 1 Vidite skup še enkra/t in pokažite nam še .tnkrat s\t>jo mnetinost Prepričan sem. da bo vsaka dvo rana premala. In tudi Jože bo pri sel, eepraiv ima ravno sedaj račun s Petrom Zgago. Pridite skupaj in pomaigajte vi-šiti dobro delo Vsakdo n*i.lo in vsi skupa j Iwmo uspešni. S'lowinci. ki so se ločili od rojstnega kraja, si bodo posta vili trajen spomenik. Spomenik ki ne bo stal kot mirna trda soha pač pa bo deflil dotbro nu d naj večje reveže od dne do dn<^ Spo nionik, iz katerega ne 'bo ledene m mline, pač pa topla tolažba »bed nemu slepcai. ki bo taval v ern ■temi, ne »fcutrč fcako je lepa na rava, a euteč, da je na gorkem. M pa zalto ne bomo ohuil>ožali. Ali bi ti ne bilo topilo pri srcu, ko bi se vrnil v staro domovino in videl tam ta fjpoanenik. ki bi delil dobroto, in v 5»vesti. da si tudi ti pri dejal mal delec. Društva, abudite se! Vršite dolžnost! Slišite vx>j jvosflbcm p začel posluževati najprej Trunk.->:;i v-;Lk-! dauje oroilj«- takozvanega "urr.l-"nika" Jeriča, ki si hoče pri slo-!vrn>!vi klerikalni ^os'>odi omenje-ii' tri pike na stroške lalikover- 1 Inežfv i:i duševnih sirot nekoliko ! c-d-. belit i. j Xa vsaki strani Kovertovega li-l;:l>ko čitute izraze "'dali s<» nni •breo v . . ali pa ''konjiček, ki •v . . . ]»i-kar? in tako dalje. I Ka j vse to dokazuje * Tn (Inkaznjf. >^a ima klerikalna lt1 -noda v Ameriki jako pika--•<> iln-tojnost. precej pikasto mo-: !<> in srrašno i>ikasto pani it.' Vodsivo (Irdinovih ])Oiljetij «>- • irkiša v izvolhuwh listih po ("leve-i hindu iti CMiieagi. da **t3nežee li<-' ;kni. !u skopnil" t Za božjo vol jo. >a j >mo v udar I v avgUHJi-i. sredi največje vročine! Ilir.lina pa o o-negu trovoriči. 1 Toila mož ve. kaj dela. so j ki jii>b temu malo moti. i l>.t. velik sneg. n-' iln ia nutao. Oskrba in knalter do jcočkor jo Tt*ntfi ponj ena zrn val doa b n narod nbie. Zato w rian zdi 11 itjno print* 4«ti pcljndoa ia pedreb* aa pojanik e tem pnd« ČLANEK 138. Od 13 do 24. meseca — bedi na dan. štirje o- ili pa s I'o 'ii'< mehko bulla no : ka dva ali tri 'Int. \*t"-a A Ti-t i sne? ne bo nikdar il — u«' poleti ne pozimi. ne ]>o-ltili s tako velikimi ošiljajo zadnji čas ! maeijo v hrvat.-Jkem jeeuku. lirra!- «rovor. Torej cenjeni rojak, afico nisi liko veselico b plesom in gledali-pripravljen se prila-oditi tem :j-ko ppi4 Mav0 Ktbin Kristanove; okolščinam, se sanjaj o nebesih, ki i,^IVi,.j.() ti jih slikajo agenta. Kar oni sli- j |JIUt5JJW v nrviUSKe.ni ^-..tan^a kajo, je deloma r Ulično le za one. j (ke ^ ,u vso 1110)'. ttiu-1 ki imajo polno mošnjo ali vsaj (]imo da ]iapr;u-imo več fese. j pol polne mošnje. Ne bom pa re-|1Ja h, D< klaanacija. kot s ' kel, da tu ni dobrih prilik, ako ti vkli in !m tU(li sijrurllo dobro* sreea mrla. j izražena, kajti arospcdieaia Anna r'aliformija je zelo bogata :Večer v IVl>>h Auditorium, na podnebje in l ipota, ako tvoja mez-'.jQth Sr. and Paik Ave. Vstopnina j da ne zadostuje, da bi polteno pre- j >:a moške j.- 50 -. ženske -J."><-. otro- i živel s^be in svojo družino. Pla- t.j so prosti vstopnine, če so povprečni malo večje kot v.j Zatorej, rojaki in rojakinje, m-' vzhodnih, državah. to,ko 1 • vo :v. Kristini. se mi z-li umevno na tem me--•tu tole {pripomniti: ; Kaj in kako je bilo s svelo Kri-tino. hoči-jo vedeti le li-':. ki -o s- v cerkveni vedi na čud«-.'• špee j;dizirali. Xajibrž je morala :! i; i velika svetnica, ker bi jo >ice; >)i ne zadostujejo niti se strinjajo s plačami, ki jiih povpiVieeui delavec-dobi za svoije delo. Slovenska naselbina je tudi tukaj, a ni taka kot 3 ulu v sred", blocika ali pri sosedu v drugom bloeku. pač pa : Pri sotsedai o^l 5 do 10 milj od tukaj. Raztreseni smo po celem Los Angele^n |n Las Angeles je raztresen po vsej južni Caiiforniji, vsaj tako jyravnjo v San Francisco kadar <-e takozvaui "Bustarji" malo med seboj ipokrcgajo rad: velikosti in lepot1 svojega mesta. Na društvenem polj^i je precej dokazov. d je veliko zanimanje za društveni in kulturni napredek našli naselbine. Ako bomo skupno in sporazumno delovali? ne bo dolgo, ko bomo lahko rekli, da prekašamo Sa.n Frameisco slovensko naselbino v vseh ozirih, raztm števila. Naš eilj j«, da Los Angeles polarne v »j;rvi ^*^sti najbolj napredna slovenska naselbina na Paeifiku. Torej rojaki in rojakinjo, vsi na deio, da čim prej dosežemo {A'oj cilj. V soboto dn° 29. avsrusta bo fcfcnftva "Rdeča knjiga", št. 462 kraja v Ameriko samo pr znam in patentirane mučenike. Vzennimo Trunkn. Ki.inu še niso ušesa polna o nje- L'OVf'ill mUČ« ll!Št\TU ? Tn sedaj bo prišel sem Ordina. ki }- -1'-ašno 1 rpel od ;i sloevnvka ja\mo>t v Ameriki, ki mora poslušati njihove neslanosti. Toda predaleč i m zabredel. TIo-tcl ^eni le nekaj omeniti o sv. Kri- --;-1ini in o Rev. Trunkn. J Kakorhitro bo začel Rev. Trunk RAZGLED PO SLOVENSKIH « Z] C^I Ami riki ka j daruje v imenu svete Krisiinie. naj si rojaki zapomnijo in vpošfr vajo na-t dnje mote be-< ed e; Zasluge 5A*. Kristine za slovenski narod baš tako velike kol -o za.slngc Rev. Trunka za jliško vero. Zarsluge sv. Kristine zi katoliško vero so dvomljive, še T zjutraj. — Koruzni, ovseni ali psenični zdroh, ^k«> zgoraj navedeno). Servirajte /. mlekom >;irovim maslom in soljo. ijee v-a-ih razsejano kokošje me so na krulili. Ca-šo mleka Otr<>bni piškoti in vii-1'iivii maslo ali pa >tar kruh in -u-rovo maslit. ' >i» f zjutra j. — Suho goveji me^i, /dr<»bijeno ali pa nastrgano. Srce ja u ječ je. zarei)i'nice. line raz,sekano. Kokoš, špinača glavice šparglj« v — precejeni paratližniki, dobro kuhano kore-.ijc. /m vkana k:»rfij(da. Pečena jab? 'k;i jili kuhana jabolka. Suh !:ruh i:i surovu ma>lo. Po 21. me-c i •»• •!! krompir in dobro kuhan otročji 1'i/ol. jmpoldre. — Kokošja. U ja.nječa juh i r r /< ;n :m kruhom, zdrobljenim Pudding iz korn/ne«ra ali navadnega ri/a t -r če.šplje. P skoti i/. Ot ro-surovo maslo ali pa star surovim maslom, zvečer. — Ps< nični zdrob, na -metana, kuhana po dve Dajt" eno do Treh velikih mlekom ali pa surovim mani in sol jo. Cašo mi ka. prepe-čem-a ali pi starega kruha n uiro-\ "ni mrislojii. Pripomba. Otrok sni«-* dobiti tekom prvih se trnih let svoje -ta-re.xti le Tnalo mesa. Razen tega s.» sm»- dali otroku meseno dijeto b-po enkrat na dan in ^icer zelo malo. (vključuje <1 hrano, ki v-rbuje dojili imajo na )ir a;i ribe. se lahko nn-so izlo-• /• n e- vam zdravnik [-\ im Rojaki v Springiieildu. III., sr. otvorili novo dvorano 'Slovenijo*. Otvoritev je bila zvezana z velikimi slavnostni i. V imenu mesta je pozd^raivil rojake G. E. Veaver. i predsed. Chamber of Commerce \ Rev. jonn xroDec s\-oj miušni-ki jubilej. Jubilant je bil rojnn dne 7. septembra na Logu pri Polhovem gradeu ter je nečak pokoj, škofa Jakoba Trobca. V Cletvehmdu se je poročil rojak Rudi Zakrajšek z ^liss Maric Gregory. V Jolietu, 111.. fc neki sedemnajstletni fant osIužuje io P.ranl Mle-j- »i ro !»ord- novega Eagle ka za prehrano otr<> pomoej > sti-klenice. To je na.ii'"nejš, M,tle-ko in najboljši sladkor. Oba sta Znanstveno zm šana in pripravljena. Bordenovo Eagle Mleko je hrana, ki gradi močne noge in zdrava telesa. Omogoči otroku pridobiti na teži. ki jo mora imeti. če hoče bili zdr-iv in normalen. Sprejeli ^o ga in pri p-: in zdravniki -tekom zadnjih n."i let vadi njegove izborile kakovosti. Mateiv bedo i/mašle, da se normalni in zdravi otroci st ilno razvijejo pri zavživanjm Eagle Mleka. (V ne veste, kako uporabljati P.ordenovo Eagle Mleko izrežit^ kupon v oglasu, ki izhaja v np-šem listu ter ga pošljite P.ord n Co. in ta vam b oposlala zastonj navodila v vašem lastnem jeziku kt>ko pr branja t i otroka ter tudi dnigo vn?-e sj>ise. ki vam bodo •lili polne informacije, kako skrbeti za vaše dete in za - e. Citajte te članke vsak teden skrbno ter jih ohranite za poznejšo uporabo. V Stmthors. Ohio, je umrla rojakinja Johana Jaksetič. Podlegla' mašinerije, je odA-niil. da ima naj-je pos2e Jeišan «»a nab^alnika. Čimveč kot not-ri S. N. P. J. priredilo prvo in ve-na Notranjskem. J | vrže, temmanj tlake mu bo treba opravljati na frančiškanskih po l.ii'h, travnikih in vrteh. * Koverta je namreč trgovec po sobne sorte. Kaj Ford? Kaj drugi ameriški podjetniki 1 Vsi niso nič v primeri ž njim. Koverta ima za denar celo nebesa naprodaj. Koverta je zmožen vsega, samo da bi 3ato moških m žl.nisk prosilo za službo in ti so dobiti svoja stanu mesti. Ob istem času pa se je Midi biznr<> ojačil in kompanija je hotela proiKvajati. Ker se nlsr» stavkarji kot celota vrnili na delo, je otvorila kompanija urade z: i sprejmi an je novih delavcev v Lowd! in M&nelu Mer, N. H. Od onega časa naprej je naprava kwiipanije obratovala s silo kakih tisoč moških in sto žensk, kojifa večina je prišla iz imenovanih dveh met4. Kak orbit ro je postalo znano da prihajajo v mesto ŠKOFJE IN MODA Po naročilu iz Vatikana so sc ■ iešLi škot je dz ligumke province' na konferenco, ki prav za prav ni biia n;c drugiuga kot nekak cer-' k veni motLni koaigres. Po dolgotrajnih debatah — škofje, kakor znano, radi mnogo govore — in pc izčrpnem prouceoiju dokumentov (izrezkov iz vodilnih modnih žurnaiov!) je škofovska konferen-1 c.i izdala fcinmaai, da sane jo v i>o-' doce nosili kratka krila in kratke rokave le deklice izpod petnajst let. Ferman zapoveduje še več: rokavi namreč ne smejo biti tako kratki da bi ne pokrili komolca.' krila pa morajo brezpogojno za-' kri'i pregrešna kolena, sicer so deklice v nevarnost i, da jim škofije odrečejo večno zveličan je. ši-rokogrudno, pi dovolj a je l'erman , (seveda le deklicam i/.poil petnajst. Zabasanost. ((SVITOM VtlW CO., MtW.YOnK Dve izborili ameriški igralki tcimisa sta Helen WHLs in Helen Ja-eobs, ki se bosta udeležili velikih iger v Forest IIWis. L. I. Iz življenja tekstilnih stavkarjev. Izgnani tekstilni stavkarji žive v taborišču v bližini Willimantic. — Kompanija jih je pregnala iz do-mov, ker so rajše ostali doma kot pa bi sprejeli znižanje plač. — S svojim bojem proti izkoriščevalcem nadaljujejo sedaj v šotorišču. let), da si smejo izreza t i vrat, a skebo. se je pojavila tudi državna J lc za širino dveh prstov — tako policija. Unijski možje pravijo. J javlja uradni li^t genovska škoda ni bilo do onega časa nikaikih flje. n-redov in izgredov. (V pa s-e sp-j Deklicam in sploli ženskam, ki daj zbere skupina stavka rje v da .so že prekoračile usodno starost razpravljajo o svojih Jiadelbah, soJ petnajstih let. e, pa spet na uro z ala-bastrovimi stebriči na komodi, ka- ! - O. nikakor ne. Spina je do- .... v . . . -bričnik. pošten človek; toda če bi tere medeni obrock, in zolt, plo- tovega, čevinasti okraski so se svetili ka- . ! mu v obraz —. kor zlato. smejal bi se ljajo, da 1k> šotorišče vzdržano toil ko časa kot potrebno, da se prepriča krajevne upravitelje na. prav, da mislijo stavkarji re^no in da se ne bod.o udali lastnikom. "Willimantic se je imenovalo 4' The Tlmad Citv" že dolgo vr-sto let in prebivalstvo šteje nekako 12.000 ljudi. Že dolgo predno je American Thread Company prevzela številne naprave, je -bila krajevna tekstilna naprava znanr* kot Willimantic Linen Compatny. trem prostoru, približno petnajst . Avstrija in Madžarska zopet pod — Nič mu za božjo voljo ne re-Vse se je v sobi gospodične Elis L,jtet kar lesketalo, nikjer niti praška vse je bilo kakor treba razpostavljeno, nikjer ne sledu najmanjšega nereda. Stoli in blazinjak, prevlečen s svetlim blagom, so bili staromodni, gotovo so videli dobo cvetočega poznega rokoko: zato pa je bila miza. pogrnjena s pestrim pregrinjalom, in druga oprava že modernejša, izdelana po okusu dob iz konea republike in iz časov velikega cesarja. Mali kazalec je že pustil za sabo IV in se bližal V. Gospodična Elis je položila nogavico in klopčič na okno, stopila v sredo sobe in se ustavila nedaleč od vrat, odkoder se je čulo glasno. — Kam je šel ? — Vzel si je knjigo in dejal, da gre študirat. Tožil je. da ima mnogo. — Seveda, če je zaljubljen. — Vi pa nikoli ne tožite! — Kaj-bi tožil! Ljubezen je sladko breme in človek bi si ga želel še več in študij — do konea leta je še par mesecev. Toda, gospodična Elis, — prenehal je s svojim kdinim. veselim tonom, zagledal se nad komodo, kjer je visela na steni okrogla, oljnata slika nevelikih razmerov. Na ogoljenem, temnem ozadju je bila videti podoba mladega duhovnika. Ta slika, ki jo je videl 0'b neki glavni cesti, vodeči od južne strani i v mesto Willimantic, Connecticut, vidite lahko naslednji napis: — Stavkarsko taborišče Wi'llimaritica. — United Textile Wonkers of America. — Izgnani iz svojih domov od American Thread Company. Na onega, ki se slučajno vozi skozi se vero iztočni del Connecticut;.^. ne napravi to znamenje posebno veliki iga vtisa. Za številne pa je postal ta znak celo nadlloga. kajtii snda.j stoji tam že dva in dvajset tednov ter bo mogoče ostal še za nedoločen čas. V industriji za izdelovanje su-ikanea se vrši sta vik a ter se bo vršila še več mjfseeev, če smerno verjeti ljudem. Danes je izbrisanih s plačiilnih seanaimov kompantrinu. ki je kot an- x- , . 3 .. , . .. , ... vni -itan in pogosto se vrše ta.m gleški zdravnik živel v Rimu pus- Nekat. iri setisiBijQ stavkarji so bih t ..... ,. , . •• ,-t ^ Je-estanJki in zborovanja. Molovsko življenje. To taborišče se nahaja na do-« Velik del telesnih bolezni lahko zasledimo do zaprtja. ' To stanje ne zanemarjajte. S je neprecenljiva pomoč v takem stanju želodčne in prebavne neu rednosti in~zaprtja. Sijajna tonikal_za oslabele ljudi. Cena 50c in 45.c. Poskusite najprej pri Ijskarfu. w. f. severa co. cedar rapids, iowa Strašna rodbins.^a drama -e j»- zgodila v Rakos-P.aloti pri 1 Uidimpcšti. Tovoriiiški uslužbenec linsro Wen/, je prišel zjutraj domov ter s je iz neznanih razlogov spri NV'"»io ženo. nakar je odšvj z doma. Žena pa je šla v kuhinjo. vzela sekiro in je pričela inahati z ujo po glavi svoje šestnajstletne hčere Ane. ki je še spa- trgovina link* NAPRODAJ del i ka te groceri.i», to-in slado-leda. dve sobi. poceni. — 1981 Metropolitan Ave., Middle Village. Brooklyn, N. Y. IŠČE SE DOGARJE. Le dobri in rzvižbani dogarji dobe delo za več let. na jboljši les iu najvišja plača. Oglasite se pri: G. S. Fleischer, . i>ox 59S, DeRidder, La. (G.13,20.2" & 3,10.17,24) službi ikompanije celih pet deset lev tov. Ko rpridejo \'liiiki na postajo, skušajo unijski z.ustopniki govori- eno streho Pod tem naslovom poročajo ea-rigrajski li^ti o razdelitvi palače bivšeira avstro.gi-skega poslaništva v Zenikoeju ob St-jimbuiu med avstrijsko in ana.lžairsko vlado, ^lad-žai-ski poslanik sp> je ž? n;use-li! v svo ji »polovici. Izdal sem novi cenik Domačih Zdravil katere priporoča Msgr. Krieipp v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK Pišite takoj po brezplačni cenik, da ga imate v slučaju potrebe pri rokah. IMPORTIRANO ORODJE IZ JUGOSLAVIJE. Kosa 7. Tinčkom, iz Kurantirnnejfa jekla. 60. 6.", 70 in 75cm dolse. f2.— Kosa pollranka z rinCkom, C5. 70 fn 75 cm. dolgre ................ $1.50 JCI^pilno orodje ................$1.25 Hrusni kamen "Boti^amo" ......45 Pralra ...........................30 ^Fotika .....P0c: Srp z;i klfpatl .S5c P.ibeSen 7.a rciw>, z dvoma nožema ............................. 51.25 Blago pošiljam poStnine prosto. Math. Pezdir Bqx 772, City Hall Sta., NEW YORK. N. Y. datno skrčile T>la.ee svojih nchiiz-j * i 7. vsakim novodosli.-m. ki je pri beneev. Kadar p?ša volnena inj^ »a delo. VoditeJ.ii priznavajo, bombažna indu=(trija. prične peša-j d« v tem le malo n spesni. Što-J 1 i tudi izdtnkubanje sukanca. Ame-]v'l«i so Pal jaki in nekateri i-iean Thread Company obratujr francoski Kanade i. Riviere je dvignil l>rotii konipa- ra.lo pečati s kakimi štiridesetimi | hito v kraijevnih tvornicah ^bve-Jsil priseljeniški oddelek delavske-! slučaji. To so slučaji ljudi, ki so|c.f.]o k; / prf>?la5.lllo krčenje totla nerazločno govorjenje. Sled-j vsak dan, ni zbudila Fribort o ve n j i<" se je mala, drobna pospodič- i pozornosti, pač pa ona tenka kita na odločila, stopila k vratom in maliu in umetnih rož, ki se je vi- pot rkala. Govorjenje je hitro umolknilo in med vrati se je pokazal mladenič srednje rasti. — Gospod Vavrena. kaj pa delate? Štiri je že davno proč. Kaj pa poreko pri pospodu aktuarju? — Prav imate, gospodična, — je od vrnil mladenič med vrati in la po zlatem okvirju nad glavo mlardegra duhovnika. — Tega venca prej ni bilo tu, — iiji vprašuje se je ozrl po gospodični, ki je sklonivsi roke v naročje molče sedela. — Prej. ko se je Fribort tako nenadoma začuden zagledal v sliko, je spreletela njeno uvelo lice kakor sto. Policisti na motornih kol kih š vihajo se mint j a noč in dan in detektivi se mewajo med moške in pa depart m en ta, naj uvede preis- bili obsojeni na globe v krajev-1 ^ ^ ^^ (Kl^otlk(yv v ,h de. nero ^pdišču in ki so vložili prizi- partmentih 0b on(,m so bill ve na višje sodišče. To. ponavadi ^ ^^^ ^^ (lf>hro OP{ranizh.am. _ „___ ___ .skrajno mimo in redno majhno T;radniilkl 1jnije so pri515 v mesito vLodi v railli^ie jedilnice. Le mesto je seilaj tako dotiro zastraženo od policije kot kako veleme- " ' . i indu^rijo. katero so Kapustili. Ko izginejo skebi v naprave, stvori j o j ------------------.-------- stavkarji, mo«ki n ženske spmv žeiLske. ki so ali nezaipowlene . ali j ^ ^ poklicajli^ a ^^ene nrav- pa zavzele mesta stavkarjev. ! e ni bJlo fWsoči. Razpo-sestna postopanja so bila ! T]mmas F McMahan, predsefl- n velja vi jena v .stotinah slučajem.! Textile Workers .je tudi dos- ka vo. Vsaki dan. razven v nedeljo, i*? zherjo stavkarji ob sedmih, pred ter se posvetovali s kra jevnim . malo lirupa je čuti, vendar pa so manaigerjem, Don Ourtisom. I>o-|rtK«i v svojih naiporih, da ohrome sti se je razpravljalo, a ničesar ni' prišlo iz teh pogovorov. Na-daljni ! uradniki iz newyor5kl ipa Tirada Grozdje! Grozdje! Grozdje! To je že peto zaporedno leto. ko smo razposlali na stotine kar grozdja našim odjemalcem v vse dele Združenih držav, in vsak posamezni odjemalec je bil zadovoljen z našim blagom! Naročite karo našega izbranega črnega ali belega grozdja in se prepričajte. Naša prva trgatev se je že začela. BAKULICH PREDOVICH CO. 216 California Fruit Bldg\, SACRAMENTO, CALIF. a vsa ta postopanja niso bila iz-K" eden a. kajti po objavljenju sodni js-kepa povelja so se ljudje, katerih so se tikali varant.i. prostovoljno izselili. V številnih slučajih 'pa -niso maple družine stavk ar je v dobiti stanovanj v drugih hišah in so se vsled. tega poakižile tegri fcotorišea staVka/jev. To taborišče vzdržuje United TVxtile "Workers Uinija in voditelji te unije izjav- polno, sveže njepovo lice se je ve- senca rdečice in njene oči so se hi selo smejalo. — Križ imam ž njim! Tako se je zagrizel v govorjenje jn zaljubil v svojo misel. — Kakšno? — I sami ukrivni plani in revolucije, čudno da Litomišlja ne požene v zrak. — Ali pospod Fribort, takšne besede! — in a Fribortom se je pojavil njegov kolega, filozof go-spod Vavrena, T^idinM' visoke, pec povesile. — Praznik svetega Jurija je danes in njemu je bilo Jurij ime. Poreden smehljaj je izginnil *z ustnic porednega filozofa. V tem so se oglasili na stopnicah nagli koraki in takoj nato je stopil v sobo bled, shujšan fant, ki je ka- — Kaj pa tako naglo. Zelenka? — ga je vprašal Fribort. — Pozabil sem knjigo in vsak čas bo pet. Moram na instrukcijo, — in že je izpinil v sobico. — TTbogi inštruktor! — je zavzdihnil Fribort in kakor vzbnjen po njem dejal gospodični: — Imam tudi dela. — Odšel je za Zelenko, ki je poiskal željeno knjigo in spet hitel od doma, da kor mimogrede pozdravil in hitel (mlademu poverjencu spravi v gla-v sosednjo sobo, kjer je stanoval vo šolski pensum. skupaj z Vavreno, Fribortom in | -- Spino. (Dalj« prihodqji&j pel na lice mestfa ter ni imel boljše «reče. I>n° 9. marca, po zapotovi-In. da bo skrčenje plač ostalo pra-vomočno, iso za>?t.avkaTi \*si delavci. V cdlem jih je bilo 2552. Vršilo se je glasovanje glede stavke >n soglasno z unij^kimi uradniki je deve»t in devetdesit od'stotikov sklonilo, da je bilo skrčenje mezd neopravičeno m da ne bodo delali za znižane plače. Celih deset tad-iiov so naprave počivale. Unijski uradniki praMijo, da je bila to posledica starvke. Kompauijski uradniki pa pravijo, da je bilo to posledica pomanjkanja naročil im da nof=o prišli v nfkake zadreg«, ko so delavca obeh spolov zastavljali. Med tem Časom pa Je balo kurjačem in strojnikom -naprave dovoljeno ohrajnrti sfcrrtje v redu. Popoldne dne 25. maja je nefei krajevni list objavil oglas kom-^panije, v katerem se je izdalo 'za- vod, ki .se nato pomika po glavni cesti mesta pred neko kino-gle-dišče, kjer poslušajo povore delavcev in njih voditeljev. Stavkarji upajo, da bodo naprave po-pustile, a dejstvo je, da obratuje kompanija s polnim časom in ete iuna na razpolago dosti skfcbov, da izvrši naročila. Verski boji v Indiji. Po poročilih iz Kalkute je 300C Indijcev v Maniipatu napadlo moli amedansfco procesijo. Morala je nastopiti policija, ki je aretirala 300 preveč gorečih pristašev ene in druge vere. Tvornica raket zletela v zrak V bližimi Napol ja je nastal i2 doklej še neznanih varoikov požar v pirotebnioni tVcwnnici, ki je vsled eksplozije zletela v zrak. Pri -nesreči so pirati ob življenje lastnik tvonnice in trije člani njegove rodbine. Tri druge osebe «o bile d«nj i po m v na stavkarje, naj se vr- hudo ranjene. Skoda je zelo veli ne jo na dalo in da jim bo vse od- ka. V vseh slučajih— najsibo za pošiljanje denarja v dinarjih, dolarjih ali lirah; najsibo za izplačanje denarja, katerega hočete iz domovine sem dobiti; najsibo za vloge na 'Special Interest Account* kjer je Vaš denar varno naložen in prinaša 4% obresti; najsibo za potovanje v 81 ar kraj in povra-tek v Ameriko, je najbolje za Vas, ako se obrnete na poznani in zanesljivi zavod, kateri Vas bo vsikdar točno in zanesljivo po-služil: FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA P08L0VNICA V AMERIKI . r. _ ii A. ___L;_____,_— ______:_:____ ____ GLAS NAHODA, 26. AVG. 1925. KapiUa Hirryit: JOSEPH RUSHBROOK Za "Glas Naroda" priredil O. P. 23 (Nadaljevanje.) — Brez pomisleka biti zaupal a že pred leti sem ti rok^l, da ni .skrivno^ moja lastjxa in v_.se bo izvi nlt4a, 'kalkorhitro bom nio-' gel storil,i to. Ipaan. da bo km a1! a llconec moj e^a ixxtepuskega življenja m prišel semkaj, da se aa srulno nastanim v Portsmouth. — Kaj pa te je dovedlo do misli, da pride« semkaj? — ga je vprašala £ua. ki je bila skrajno radovedna. -- K«r si ti tukaj, kot mi je zaupada Marv, — je rekel Joe, ki je pri tem močno zardel. Nekaj časa sta še ki-aniljala ter nato umolknila. Vrnila se je Mrs. Philipj». ki je govorila z Mr. Smallom ter se dogovorila, da bo naš mladi junak prcdntavljen naslednjega dne ob deve^lih. Tekom dneva si je Joe opledaval mesto, v katerem je bilo ravno sestavljeno brodovje. < • Me so bile ]x>]iie armadnih in mornariških častnikov, ■slednji ">o bili več aJi manj pijani ter hodili iz ene gostilne v drugo. Vrvenje in pehanje je bilo velikansko. Ob določeni m času je bil Joe na mestu in spustili so ga v urad trgovine, v katerem se je nahajal Mr. &mall. Kot /e omenjeno je bil Small mornariški agent, to je generalni provijautni in plačilni mojster za častnike in posadke bojnih ladij. Zakladal ji ladje z vsem potrebn im in častniki so imeli prost vstop v njegovo hišo — No, mladi mož, čul sem tvojo povest od si fctre, — je rekeQ Mr. Small. — Hoče« pu>titi svoje postopaško življenje, kaj ne? — Da. gospod. — je odvrnil Joe. — JStar sem sedemnajst let ter sem že vodil knjige. — Ali imaš kaj denarja? Joe je povedal koliko in koliko še lahko dobi od svoje "se- llteneh. jQjrte SAMO SEST DNI PREKO , Z OGROMNIMI PA&NIKI NA OLJE PAR IS 5. SEPTEMBRA FRANCE* 12. Septembra. HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabin« tretjega razreda z umivalniki in tekočo vodi za 2, 4 sli 6 oseb. Francoska kuhinja in pijača. 19 STATE STREET NEW YORK mmmmmmmmmmmmmmam^ alim.okalni agentje ^- ZOPET UMOR ŽENSKE V ITALIJI Sovjetsko mnenje o Angliji. atte' . — Kaj, sedemisto funtov? Jaz sesn pričel trgovino s stotimi in vendar scan prišel daleč. Denar dela denar, ali razumeš? Kaj naj napravimo s tem človokom? — je vprašal Small svojega uslužbenca, po itnenu Sleek. — Naj dela en teden tukaj v pisarni, — je odvrnil Sleek, — da vidimo, kaj zna. Small je nap^l v London, kjer je prenočil. Na-Jedsij vga dne je vzel poštni voz v M an sto ne. Smatral pa je za pri«i°mo la Rudija si žeii \tq>o>itaivitve normalnih od-nošajev z Anglijo, in niti en sovjetski ltrt se ne zavzema za preki-na jveejo na-in jen je zveze. Taiko se je izraizU Rakovski. Pa pogli jino kaj pišejo sovjetski listi, ki .se ne zavzemajo za prekinjeni je zveze. Seznimo kar po " Invest jih." ki so kakor zinano, vladni organ, in po "Pravdi," glasilu ruskih komunistov. Res. ne prvi, ne drugi se ne zavzema za prolcLnjenje zvez. Toda sovraštvo, ki vt jje iz o-beh listov do Anglije, je opažati v sleliern."/i članku, in priznat: , treba, da bi bilo težko naijti v kateremkoli listu na sveriu bolj prosi a-ltoLh in prostodušnih 'izrazov, kakor bas v omenjenih dveh služ-beniih glasilih mo-ko\>ike vlado. Zadostuje, da prečitaano samo naslove: CSianuhhrlainoMi odposlanci ko agenti provokaterji. — Angleški imperial! i zem upropa^ča Kitaj-sk o. — Angleški konizervati vni da in se ipoča z različnimi panogami političnih športov. K i tu j sik a. — Dežela s 400 milijoni prebivalcem, kii so obsojeni, da se morajo učiti angleščine in pušiti opi j. Ka j hočejo! Angleži ukacnijejo, Iv'itajei itbogajo. Chamberlain. — Bii rad postal drugi Oičerin, pa mu :ne gre. Imp iriailizem. — Počasi a gotovo učinkujoče sredktvo pro tu imperiju. London. — Po angleških besedah glavno mesto Kitajske, toda Kitajci imisiDi/jo drugače. Petrolej. — Tekočina ki prodre povsod in ostavllja oljnate madeže na diplomatskih dokumentih. NOVA ODKRITJA 0 MARSU Po tajinstvenem umoru v Napol ju, kjer so ribiči nafletels na plavajoč zaboj, v katerem je bilo trupbo umorjei>e ženske, poi^ofca brzojav zopet o taikem groznem rtač.umi iz Adrije pri Padovi. ' Tu j? zadavil starejši mož, obratni nadzornik v sladkorni tovarni, Patsquad'i, svojo drugo ženo. jo razreza 1 na kose dn jih zavil v svežnje, ki jih je potem vrgel v kanad rede Pada, ki teče mamo I'a d o ve. Zjutraj so postali stanovalci hive, kjer stanujeta Pasqualijeva. ipozomi na sit( 'kmalu t z sledili in prijeli. Policija domrv-\ta, da je nadzornik zadavil svojo ženo v spanju, jo potem zavlekel v kopalnico in jo tu razrezal. Morilec noče ničesar pniznati. Hretanje parnikov - Shipping Ne*« 22. avgusta: Majestic. Cherbourjf; Orduna, Hamburg; Stuttgart, Cherbourg In Bre-' men. 25. avgusta: Resolute, Hamburg: Sierra V en tana, Bremen. 26. avgusta: Berengaria, Cherbourg; Rocham-beau, Havre; Pres. Roosevelt. Bremen. 27. avgusta: Ze£and, Cherbourg; Ohio, Hamburg. 29. avgusta: Olympic, Cherbourg. a septembra: Mauretanla, Cherbourg; DeGrasse Havre; Pres. Harding, Bremen. 3. septembra: Columbus. Cherbourg In Bremen; Lapland, Cherbourg; Albert Ballin. Bremen. S. septembra: Paris. Havre; Leviathan, Cherbourg; Orbita, Hamburg. 8. septembra: Martha Washington, Trst; Reliance Hamburg. 9. septembra: Aquitania, Cherbourg, Oeorgc Washington, Bremen. 10. septembra: Pittsburgh, Cherhourg 12. septembra: Majestic, Cherbourg; 15. septembra: Republic. Bremen. 16. septembra: Berengar.a, Cherbourg. 17. septembra: Belgeniaiid. Cherbour Deutsch-land. Hamburg. 19. septembra: Olympic. Cherbourg^ Rotterdam, Rotterdam; Siiffr«-n, Havre; orduna. Hamburg; America, i:rein«-n. 22. septembra: Rt-solute, Hamburg. 23. septembra: * Mauretania, CherV>ourg; Zetland, Cherbourg; Ohio. Hamburg. 26. septembra: Paris, Havre; Pres. Roosevelt. Bremen. 30 septembra: A<]uitajiia, Cherbourg; lVes. Harding. Bremen. Naravnost v Jugoslavijo Potujte na velikih parnikih, ki pristanejo tako v domovini, da Je treba potovati !e par ur z železnico. Nobenih vizejev ni treba. IZLETNIŠKO ODPLUT.TE MARTHA WASHINGTON 8. septembra PRESIDENTE WILSON 6. oktobra Cena za Trst ali Dubrovnik, tretji razred $100. vštevši davek. Tja in nazaj $162 in davek. Žei»-znii-a od Trsta do Ljubljane samo Slot; ilo Zagreba $1.90, do Beograda $4.75. Vnaprej plaf-ana vožnja od Trsta du New Yorka samo *li»7.č>0. Posebne cene z:i vožnje tja in najtaj. Naj-potovanje. GOSULIGH LINE of TRIESTF Phelps Bros. & Co.,2 West st- ____' New Yorl% Kako se potuje v stari j in nazaj v Ameriko ministri so nesramni d-ovolj, , ./ . * „ „ J. niti ne taje svoje j>o/.resnosti m po h.Iepiio>?ti. — Anprle«3ki iniperfijalii-sti bi naše sel.iake najraje poda\"i-Yi in jib oropali kmba. V b «n žargonu prre stvar dalje. Morda ne bo odveč, če v naslednjem podamo kratek alančie. ki gra je v "Pra\idii" napival znani ru-ki aoolog Kolcov, in ki najbolje ilustrira metode sovj«t>4keiora žiirnalizma v bojn proti Aiig-liji. Aa-Iot navaja mai slovarčok. v »katerem karaikterizira x>°slednje s-\'eto\ia? dogodke in je mnenja, da bi ga moral vsakdo ?miat;i na pamet. Evo gra : Anglija. — Otoška država, ki jo loei od Francije Rokavski preliv. Toda odkar je Francija v posedi zračnega brodiovja 5000 letal, ni Anglija nič več tako izolirana rn odtod migrena in slabo spanje, ki mučita Angleže. Baldwin Stanley. — Mladenič petdesetih ldt, ki mnogo" obeta. ljše j«, da gre«. Pričakujem ta zw5er. \ (Dalje prihodnji.) \ X Znano je. da ji1 bil laiLsko leto Mars najbliže nasi fl. uniji in da so bila ob tej priliki izvršena 5tcivilna opazovanja), pri katerih so s« odlikovali zlasti ameriški astronomi. Časopisje sedaj poroča, da so njihova opaizovanja [pni ved ka (Jo nastopnih rezultatov: Zračna p!ais.t Marsa je gostejsa nego se je mislilo in obsegra okoili 200 km V višino, torej pribl/izno dvaikra.t toliko, kolikor znaša atmosfera zemlje. Ugotovilo ^f j? tudi. da \Iada na planetu mnogo nižja temperatura nego na zemlji. Astronomom se je eolo ij>osrečilo. d«i so izraičunali to temperatuix>, ki Knaša v širini ek- atforja Samo 7 stopinj Celzija, v severnejših širinah 12 stopinj pod ničlo, a na polarncjših krajih celo 100 stopinj poti ničlo. Kar se tiče Marsovih kanalov se niso um --ničila napovedanja u-čt-njaskov, iki so bila izrečena pred leti. Vsi ti kanali temeljijo le na enostavni optičaii prevari, kajti tudi s sedanjimii modernimi daljnogledi ni bilo mogoče opazovati kanalov, ampak le neke iu opravilne tvoren"ane. razstavljene na poe-dine dcie. Vsa ta opazovanja so dovcH.lla do zaninvivih zakljiičikov. da namreč na Marsu ni živih bitij hi to predvsem radi tega. ker je temperatura dostii ipre.nizka. d/a bi ob njej mogli živeti ljudje. Drnga ugotovitev za to naziranje pa tiči v tem. da je padla predpostavka o Mai*sovih kanalih, torej o kulturnem delu kulturnih ljndi. Zadnja naitančna raziskovanja na Marsu so torej obogatila našo moderno -znanost. To so baje novejši rezultati o eagonetnom Marsu, ki bo tudi v bodoče ostal iiganka za učnnjake. Poljske telefon is tke v boju za obstanek Položaj poljskih tLlefonistk je zelo žalosten. K«»r vlada noče vpo-fcitfvat.i n.jiihoVih vpravičenih zahtev, so sklicale te dni protestni shod. na katerem je govorila pred sednica zveze i^ol.iskih telefonistik DrfiliehoAV-ika o soeiailnii b-vli t h državnih ushižl>env potrebno da se položaj teflefonLstlc zbolj-ša. da ne bodo doslovno stradale. GLAS NAHODATHE BEST JUGOSLAV ADVERTISING MKOnjM DOBER PLEN KiVSTOMl wiwjoi. »lW_YO«K. Pri Ea&t Brewster, Cape Cod. Mass., je vpg-lo morje na olbrežje 104 ogromne some. Pilobh*alci so jih 'brez pos&nih težav polo vili in i^wiaili. NAZNANILO IN ZAHVALA Z žalostnim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znan ceni sirom Amerkkp, da nam je po tridnevni bolezni phičnici za vedno zasj>al nas ljubljeni sonček, oziroma brat, JOHN KRIVEC. star komaj šest in pol leta. Preminul je 6. avgusta ob pol enajstih zvečer. Pokopali smo ga 8. avgusta ob dveh popoldne na katoliško pokopališče v Trinidad. Colo. Prisrčno se zahvaljujemo dru-štvu sv. Jožefa, št. 140 J. S. K. J., v Morl.'v, Golo., karti;tnega član v mladinskem oddelku je bil pokoj, ni Johnny, Iki se je korporativtno vdeležilo pogreba in mu pokloni l«o leip venec v zadnji pozdrav. Iskrena hvala botrom, ki so prišli tako daleč k pogrebu, vsem ki so nam bili v tolažbo isn pomoč V žalostnih urah in vsem, ki so daro-vali vence in cvetlice. Hvala dru žinam J/mich.. Fabee. Tomšič, Smith. J. Tomšič, Mr. ftkrulbi, Mr. Bitnic. Mr. F. Tomšič. Mrs. Kos, Mrs. Velar in Mrs. Biketon. Hvala še enlyatt vsem omenfjenim in rieomenjcmitn, ki so nam bili v 'ka kršnokoli pomoč in tolažbo. Sta-riši. ki'se nimajo vpisanih svojih malih v društvih, naj ne odlašajo, ker pred smrtjo ne braaad niti mlacioat. Ti pa -dragi siraeek. oziroma bratec, počivaj sladko v tvoji rojstni grudi. Mlad -si sel od na«. a_Tvoj spomin ostane med-nami, in vidimo se nad zvezdami > Žalujoči ostaJi: Frank in Rosie Krivec, stariai; Joe, brat; Frank in Tony, polbrata; Angela in Ma-ry, sestri. ^ Morley, Co3o. 13. avsnista 1925. Clinton. S. C.. — Mrs. F. Rv I.inhart. časnikarjeva žena v tem mestu in mati peterih lepih fantov, je bila bolna kakih o**- m let. seda j j«- p.i zopet zdrava. "Xad t> let sem trpeTa i>»-k!en- ske muke, z vsakim re«l dvemi meseci sem bila pa sama k«»>i in koža. Nisem pa trpela sanio telesno, paf-pa tudi duševno, ko sem videla mojih pet krasnih fantov ziin«--marjervih in umazanih. Zdelo se mi je da bodo vsi enako slabi Pomagati pa nisem mogla, ker sem bila bolna na smrt. Veeknu v«!ii paskušala. zdravnike, zdravila in operai-ije, toda zdelo se mi je, da ml ni C- ne pomaga. Z vsakim dnem sem bi!a slabša. Pred dveirti mesei-i nekega nedeljskega i«opoldne, setn pa naletela v časopisu na oglas nekega gotovega zdravila, ki pomaga pri bolezni, ki ima gotova znamenja. .Moj slučaj se je popolnoma strinjal z opisom v Časopisu. Kljub temu, da nisem dosti zaupala, sem naročila zdravilo, ki je bilo zoper trakuljo. Če mi verjamete ali ne. pošast je šla iz mene, in še vedno se do mozga streseni, kadar pomislim na tisto strahoto. Danes, po dveh mesecih sem sko-ro podvojila težo. lf,'šno delo sama o-pravljam. celo perem sama in kar je še več — neprestano pridobivam, na t«-ži." Dosti moških, žem-k in otrok se zdravi za kako drugo bolezen in sicer neuspešno, dočim je njihova resnična bolezen poSast—trakulja. Gotovo znamenje te po-Sasti so oddajanja njenih delov, morebitna. pa izguba teka z včasnim izpeha-vanjem, pokrit jezik, zgaga, bolečine v hrbtu, stegnih in nogah, omotica, glavobol, občutek omedlevice s praznim želodcem, veliki, temni kolobarji krog oči. Želodec je težak in napihnjen. Človek tudi čuti, kot da se-nekaj giblje do grlo. .Bolnik ima rmeno kožo, malo tehta, ima slabo sapo. Pošast, ki včasih doseže dolžino 5o čevljev, i>ovaro0a božjastne napade. Če se splazi v sapnik, lahko zaduši svojo žrtev. Iznebite se takoj te pošasti, dokler ne izpodkoplje zdravja. Pošljite $10.48 za zdravilo I.axtajia. Č*e nimate trakulje, ta lek ni škodljiv. Prodaja ga samo Laxal Co., 135 I,axal Rtde., Box 963. Pittsburgh,*Pa. Za zavarovanje zavojčka 25o posebej. Xe pošljemo C. O. D. — Adv t. kraj Kdor je namenjen potov *tl \ i stari kraj, je potrebno, da Je na taučuo poučen o (Kitnih listih, pri j ljagt in drugih stvareh. Pojasnila, ki ram jih samoreat dati vsled naše dulgoletne LzkušnJ* Vam bodo gotovo v korist; tudi pri poročamo veduo le prvovrstue par-nlke. ki Imajo kablue tudi ▼ 111. raaredo. Glasom nove sMrlniikr postave k! je stopila v veljavo n 1 julijem 1U24, cainurejo tudi nedr&i vljai« dobiti dovoljenje ostati v domovla eno leto in a ko potrebno tudi delj tozadevna dovoljenja l&iajs ralnl nasi-rul^kl komisar v \Vtt«)j lngton. D. C. ProSnjo za In ko d< voljenje se lahko napravi tud) New Yorko pred od[»e'ovanjam te M poSlje prosilcu t sLarl kraj gla som uanovejSe odredbe. KAKO DOBITI SVOJCX IZ STAREGA KRAJA Kdor ieU dobiti sorodnika al ■vojea is starega kraja, naj nan prej pifie za pojasnila. Is Jug«*!* vije bo prlpnftfenlb t prihodnji! treh letih, od 1. Julija 1924 napra vsako leto po 671 priseljencev. Ameriški državljani pa sam ore J dobiti sem žene ln otroke do IS. Is ta brea, da bi bili šteti t kvoto. T rojene osebe se tudi ne *tej»j» kvoto. Stari« in otroci od 18 21. leta amerlSkih državljanov p Imajo prednost v kvoti. PlAtt« a pojasnila. Prodajamo v osne Uste as vse pr* te; tudi preko Trsta saniorejo J« Roslovanl sedaj potovati. Frank Sakser State Bank 32 Cortlandt St., New York ADVERTISE in OlMR NAROIlA BOJAKL NAROČAJTE SB NA •GliAS^NABODA* NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDBTJŽKNIS M2AVAH. PRVA IN NAJSTAREJŠA TOVARNA TAMBURIC ~ V AMERIKI— ki izdeluje najboljše tam-burice in Blede d<-la prekosi vse tvrdke te vrste. Tamburiee iz moje tovarne so priznano najboljše glede oblike, točnosti In glasu, kar pričajo priznanja zborov in poedinrev. Naročeno blago pošiljam v vse kraje sveta. Pišite po cenik, katerega pošljem zastonj. IVAN BENČIČ 4054 St. Clair Ave., CLEVELAND, O. Prav vsakdo— kdor kaj lic«] kdor k*j ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da ima j 4 čudovit uspek —> MALI OGLASI t "O lig Naroda " ADVERTISE in GLAS NAROD a Pozor čitatelji. Opozorite trgovce In o-brtnike, pri katerih kupm jete ali naročate in ete « njih postrežbo tadovoljni, da oglaiujejo v listu "Glas I Naroda I'. 0 tem boste ▼■tregli'vsem, Uprava "Glas Naroda' Pozor rojaki! V zalogi imamo SVETO PISMO (stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street New York, N, Y.