PoštnTna ptačsna v gorovM
Cena 1 um
Bes:/
Leto IU (IX.), štev. 145
Maribor, sreda 27. junija 1928
»JUTRA«
ifztiaja razun nedelje in praznikov v«ak dan ob 16. uri Račttn pri poštnem ček. zay.v Ljubljani št 11.409 ;Velja?mesofcno, prejoman. v upravi ali po poštUO-Din, doatavften na dom pa^C Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po tarifu
Ogtaoo sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Pr«šetaev* uiieA»iti4
Vidov dan
»Ak’ i iesu izginuli ždrali, al’ ostaše ptiči ždralovidi, naše pleme izginuti neče. Al’ ostaše ptici sokoliči, naše pleme izginuti neče.«
Tako pozdravlja srbsko-hrvatska narodna pesem dan sokolov-sokoli-čev, Vidov dan. To je dan, ko upiramo svoj pogled v prošlost, sedanjo&t in bodočnost, kajti Vidovdan je simbol naše mukotrpne preteklosti, simbol re“ sne sedanjosti in simbol srečnejše nam prihodnosti.
Dne 28. junija 1389. se je odigrala kosovska tragedija, bitka na Kosovem polju. Tega dne je zadala usoda našemu narodnemu telesu globoko rano in bilo je treba polnih pet vekov, da je zopet ozdravelo. Komaj se je bil razcvetel nežni cvet narodne kulture in svobodnega narodnega ustvarjenja, že sta prišla burja in mraz ter zamorila ta cvet: na Kosovu je padel car Lazar in ž njim cvet srbskega plemstva. Že dalje časa so udarjali valovi turških napadov ob Balkan ter iskali trenotka in kraja, da ga prebijejo s svojim hudournikom. Dokler je čvrsta roka carja Dušana upravljajo srbsko carstvo, Turka ni bilo niti blizu. Dušanovo carstvo je kakor zidovje odbijalo ‘turške valove. Toda kmalu je bilo po Dušanovi smrti to zidovje podkopano
—	ne od Turkov, nego od nas samih, po naši notranji neslogi, in tedaj je bilo Turku lahko, da je je uničil. Kosovo je bilo zadnji poskus, da ohranimo to zidovje.
Globoko se je bil vsadil ta dogodek v narodov spomin, globoko se je doj-nil narodne duše. In vsa bol in vse trpljenje je odjeknilo v narodni pesmi. Te prekrasne kosovske pesmi dihajo Dol, toda dihajo tudi junaštvo in ju-/laško samopremagovanje, kakršno bomo našli redkokje drugje v narodni pesmi. Kosovka-devojka in Majka Jugovičev sta dali spomenike, trajnejše od medi in kamna, katere je izklesal narodni genij. Pa četudi je bila bol Kosovke-devojke še tako velika in da-si je trpljenje Majke Jugovičev presedalo meje človeškega trpljenja, narod ni klonil v svojem duhu in ni obupoval, ker je vedel, da bdi narodni genij nad njim. On mu je dajal jakost, da je preživel v samozatajevanju in odrekanju polnih pet vekov ter da ni klonil niti trenotek. On mu je potrjeval vero, da ni sile, ki bi uničila narodovo energijo. Duh vidovdanski je vodil Karadjordja, vodil junake na Kumanovu ter je vodil one na Ceru in Kajmakčalanu.
In evo — v tem duhu vidovdanskem, v tem geniju, ki bdi nad svojim narodom, leži pomen Vidovega dne.
Vidovdan je simbol sedanjosti. Zopet razcveta cvet narodne svobode in kulture. Bdimo nad tem cvetom in pazimo nanj, da ga ne uničita burja in led... Resni so časi; zato stisnimo svoje vrste, jačajmo svoja telesa in bodrimo svoj duh! Velika naloga čaka vsakega izmed nas. In to je Vidovdan naše bodočnosti. Vidov dan naj bo, kakor je rekel nedavno veliki češki narodni borec dr. KramaF, dan, ko obnavljamo zaobljubo, da ne bomo nikdar več dopustili, da bi se ponovil Vidovdan. Obnovimo tudi sedaj to sveto zaobljubo, bodimo pravi pobor-niki ideje svobode, poštenja in enakopravnosti — vodilne misli za našo bodočnost, popolno edinstvo Jugoslove-novl
Stlepan Radič presta! krizo
VSI TRIJE RANJENI POSLANCI NA POTU OKREVANJA.
BEOGRAD, 27. junija. Po današnjem dopoldanskem pregledu ranjenih poslancev je bil izdan sledeči zdravniški buletin:
1.	Stiepasi Radič: Temperatura 37.4, žila 92, splošno stanje dobro. Bolnik sedi v postelji in ima dober tek. Radič je prestal krizo in je na potu okrevanja.
2. Dr. Pernar: Prebil noč mirno, temperatura normalna. Bolnik je danes že lahko zapustil posteljo.
3. Ivan Grandja: Počuti se dobro, rana se celi normalno.
Če bo zdravljenje bolnikov napredovalo v dosedanjem tempu, bodo Ir»iko vsi trije že v 3—4 tednih zapustili bolnico in odšli v domačo oskrbo.
General Živkovi* — Sef bodo-
če vlade?
VLADA BO SESTAVLJENA IZ PAŠIČEVCEV, DEMOKRATOV IN KMEČKO-DEMOKRATSKE KOALICIJE TER BO IMELA VOLILNI MANDAT.
BEOGRAD, 27. junija. Radikalni in demokratski ministri so imeli tudi danes vse dopoldne ločena posvetovanja o položaju. Po konferenci so izjavili novinarjem, da za danes in jutri ni pričakovati demisije vlade, pač pa bodo nastopile iz-premembe, čim se vrne kralj s svečanosti na Ceru.
Današnji beograjski listi se obširno bavijo s položajem in navajajo že razne kombinacije za bodočo vlado. »Politika« zatrjuje celo, da pride morda že danes Ao demisije, ker je nova kombinacija že gotova. Po tej verziji bi sestavil novo vlado komandant kraljeve garde, general Pera Živkovie, sestavljena pa bi bila iz radikalov, ki so pristaši glavnega odbora stranke, demokratov in Kmečko - demokratske koalicije. Klerikalci in Vukičevi-čevci bodo iz nove vlade izključeni, muslimani pa se bodo morali pridružiti demokratom, ako bi še hoteli ostati v vla di. Nova vlada bi morala sprejeti nettun-ske konvencije, nakar bi bila narodna skupščina takoj razpuščena in razpisane nove volitve. »Politika« smatra, da bi bi la vlada pod generalom Živkovičem najboljše jamstvo za svobodne volitve. Politični krogi upajo za to, da bodo v tako vlado privolile vse v poštev prihajajoče skupine.
Mnogo komentarjev je v zvezi s tem
vzbudila danes avdijenca bivšega podpredsednika radikalnega kluba, Ilije Mihailoviča, ki je bil pri kralju od 11.—12. ure. V poučenih krogih zatrjujejo, da je bil Mihajlovič v avdijenci mesto Ace Stanojeviča, ki je resno zbolel. Aca Stanojevič. je bil ves čas odločno na stališču, da mora sedanja vlada takoj derni-sijonirati, da se omogoči sestava nevtralne vlade, ki bi pomirila duhove in izvedla tudi nove volitve, To stališče je na današnji avdijenci zastopal tudi Ilija Mihailovič in dal s tem pristanek onega dela radikalne stranke, ki prihaja v poštev pri sestavi nove vlade.
Takoj za Mihajlovičem je bil sprejetja dvoru zunanji minister dr- Marinkovič. Četudi se v demokratskih krogih zatrjuje, da je bila njegova avdijenca le resornega značaja, prevladuje kljub temu prepričanje, da je šlo pri tem za stališče demokratov napram kombinaciji s Pero Živkovičem- Podrobnosti pa ni bilo mogoče zvedeti.
V kolikor odgovarjajo vse te kombinacije dejanskemu položaju, sicer še ni mogoče ugotoviti, vendar pa je evidentno, da se na vseh straneh mrzlično išče izhod iz sedanjega položaja in nihče ne dvomi več, da so Vukičevič-Koroščeve-mu krvavemu režimu ure že seštete.
Kralj se odpelje na svečanosti na Cer
BEOGRAD, 27. junija- Jutri zjutraj se odpelje kralj Aleksander v spremstvu ministrskega predsednika in več članov vlade z avtom na Cer, da prisostvuje odkritju kosturnice v cerski bitki padlim junakom.
Proglas demokratske stranke na narod
BEBOGRAD, 27- junija- Demokratski poslanski klub je na svoji današnji seji sklenil, da izda na svoje volilce proglas, v katerem bo razložil zadnje dogodke, ter pojasnil, zakaj je demokratska stranka napram zadnjim dogodkom doslej molčala. V proglasu bo tudi precizirano stališče demokratske stranke napram reviziji ustave in odnošajem do prečanskih pokrajin. Proglas demokratske stranke na volilce bo imel predvsem namen, preprečiti nadaljno razpadanje stranke v prečanskih pokrajinah, ki je zavzelo že tako velike dimenzije, da je Davidovičeva stranka v prečanskih pokrajinah že tako-rekoč izginila.
Hobilouo mostuo čakajo še 4 tedni trpljenja
OSLO, 27. junija. Danes, ob 8.35 zjutraj, je poslal komandant parnika »Eue-est«, ki sodeluje pri reševalni akciji, brzojavko, v kateri sporoča, da ostanka posadke generala Nobila ne bo mogoče rešiti poprej kot v 3—4 tednih. Vremenske prilike so se namreč tako poslabšale, da je pristanek z letali nemogoč. Posadka je oskrbljena z živili za mesec dni. Strokovnjaki upajo, da se bodo med tem časom pojavili med ledeniki širši kanali, ki bodo omogočili pristajanje vodnih letal. Le tako je upati, da bo mogoče spraviti na varno tudi ostali del posadke, ki jo je Nobile zapustil. O drugem delu njegove posadke še doslej ni nobene vesti in se splošno smatra, da je končno izgubljena.
Stresemonn u Karlouih uarih
DUNAJ. 27. junija. »Neue Freie Presse« poroča, da pride nemški zunanji minister dr. Stresemann v kratkem v Karlove vare na oddih in bo pri tej priliki posetil dr! Bencša v Pragi, da mu vrne njegov poset
v	Berlinu
Sodišče brez denarja
Gospič, 27. junija. Pri tukajšnjem sodišču je bilo za ta mesec razpisanih mnogo razprav. V zadnjem trenutku pa je moralo sodišče vse razprave odgoditi, ker nima zadostnih kreditov za pričnine. Najbolj so pri tem prizadeti osumljenci, ki morajo v preiskovalnem zaporu čakati, dokler dobi sodišče denar, da lahke zopet razpiše razprave.
Še vedno vse v Beograd!
Koliko so klerikalci svoj čas vpili, da gre ves slovenski denar v Beograd, in da od tam ne dobimo ničesar nazaj. Samo da mi pridemo v vlado, so kričali, takoj bo vse bolje. In glejte, res je tako: dozdaj je vsaj denar, ki se je nabral na naših slovenskih meščanskih šolah kot vpisnina, ostal doma. Sedaj, pod vlado, i v kateri sedi naša SLS, so pa dobila rav-! nateljstva naših meščanskih šol nalog, da morajo tekom 14 dni ves kot vpisnine plačani denar poslati v drž. hipotekarno banko v Beograd. Pa še naj kdo reče, da SLS ne čuva naših slovenskih interesov in naših žepov! —
Predavanje OUZD o prvi pomoči!
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani priredi v Mariboru, dne 1. julija ob 8. dop- v kinu »Apolo«, poslopje kazine predavanje o prvi pomoči. Po predavanju praktične vaje o dajanju prve pomoči. Ker je dolžno vsako večje podjetje, da razpolaga z izvežbanimi močmi v dajanju prve pomoči in je to tudi v interesu posameznih delavcev, pričakuj« urad, da bodo na navedenem predavanju zastopana vsa večja podjetja iz Maribora in njega okolice.
Kratke svobode
se je veselil kaznjenec Bašelj Štefan, ki je včeraj zjutraj prekinil svojo kazen, od katere ima še 29 mesecev, z begom. Zbežal je od poljskega dela zunaj kaznilnice. Sorodniki, ki jih ima v mestni okolici, so ga oskrbeli s civilno obleko in mož svobode ni znal drugače izrabiti kot s pohajkovanjem po mestu. Zvečer ga je že policija prijela v Gosposki ulici.
Pod sumom vloma.
Včeraj so aretirali radi suma vloma v Aškerčevi ulici pred par dnevi škofjeloškega rojaka Ivana K-, ki je že sedel radi vlomov in drugih deliktov. Pri rijem soi našli nož, ki izhaja iz vlomljenega stanovanja. Neke priče izjavljajo, da jih postava aretiranca spominja na moža, ki je nosil papirnato škatljo iz vile v Aškerče-
vi	ulici.
Čudna ljubezen »na prvi pogled«.
Oba brezposelna, ona iz Prekmurja, on pa iz Maribora sta se spoznala v neki gostilni. Najprej sta sedela vsak pri svoji mizi, potem pa skupaj in izpila sita še eno merico. Ko sta se razgovorila o svojih težavah, je on predložil nje/, naj gre z njim, ker ima na Pobrežju za dva dovolj veliko stanovanje. Šla sta in med potjo se je kratko znanstvo takole končalo: Ona pravi, da jo je spremljevalea vrgel na tla, da bi jo posilil in ker se je branila, jo je pustil, vzel ji je pa ročno torbico z 270 Din gotovine in osebnimi listinami. On pa pravi, da se mu je ona vsilila, da jo je spremljal, a da je meti potjo, ko sta počivala, zaspal ter se pozneje sam in mirne vesti zbudil. Policijal je moža oddala sodišču-
Pogreša se že od 21. trn- 131etni srednješolec Ignacij-' Zalokar. Po odhodu od doma so ga še videli na desnem dravskem obrežju. Morebitni podatki po pogrešanem dečku naj sc prijavijo starišem v Smoletovi ul. 18 ali pa uolicivi
Slran 2.
Mnrftiorsfc? VFCFRNTK /Mra
V Maribor n, dne 27. VI. 102S.
Rešilne akcije na /evernem
tečaju
NOBILE REŠEN, AMUNDSEN POGREŠAN.
Tragedija na Severnem tečaju se razpleta- V jutranjih urah 24. maja je krožila »Italia« nad Severnim tečajem, pristati pa 'nti mogla. Zadnjo radio-depešo je oddala »Ob dveh zjutraj 26. maja- Potem vznemirljiv molk do 8. trn., ko je ekspedicijska ladja »Citta di Milano« dobila zvezo z generalih Nobilom ter doznala, da rje vihar odtrgal gondolo od zračne ladje »Italia« ter vso posadko ločeno izročil strašno negotovi usodi. Italijanski letalec Maddalena je 20. t. m. zagledal Nobilov šotor, ni pa mogel pristati ter je ponesrečencem vrgel samo nekaj hrane, obleke in orožja. S tem je bilo ponesrečencem mnogo pomagano. Začele so pa hude elementarne nevarnosti: led se je razmajal in zveza z rešitelji je bila ogrožena v večji meri z vsako uro.
Tedaj je pa švedski letalec kapitan Tornberg v veliko začudenje in občudovanje sveta pristal na vodi v toliki bližini najhujše ogroženega taborišča, da je lahko vzel s seboj generala Nobila. Neposredno je rešitev izvedel Tornbergov pomočnik poročnik Lundberg, ki je bil pri tem v veliki nevarnosti- Aparat se mu je pokvaril, ko je pristal na 200 metrov dolgi in približno tudi toliko široki ledeni, s snegom pokriti plošči. General Nobile pravi o rešitvi: »Ko je 24. tm. Lundberg pri nas pristal, sem želel, naj vzame s seboj najprej Cecconi-ja, dr.
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
.Sreda, 27. junija ob 20. uri »On in njegova sestra«. Izven sezosie. V korist Udruženia gled. igralcev.
Sobota, 30. junija ob 20- uri »On in njegova sestra«. Izven sezone. V korist Udruženia gled. igralcev.
Opozarjamo ponovno na današnjo predstavo v Narodnem gledališču- Vpri-zori se veseloigra s petjem v 4 dejanjih: »On in njegova sestra«, spisal Bernhard Buchbinder, godbo zložil Rudolf Rai-mann. Naslovni vlogi igrata g. Harasto-vič in gdč. Udovičeva- Dalje nastopi skoro celokupen dramski ansambl. Režira. g. Rasberger, dirigira g. Lojze Herzog kot gost. Predstava se vrši v korist Udruženja gled. igralcev-
Mariborski	in
Gostovanje ljubljanske drame v Murski Soboti.
Člani ljubljanske drame prirede v Murski Soboti v kinu g. Dittricha tri nastope: v soboto, dne 30- junija igrajo Louis Vemeuil-ovo tridejansko komedijo »Sestrična iz Varšave«, v nedeljo, 1. julija Nicodemijevo tridejansko komedijo »Zora, dan in hoč«, v pondeljek, 2. julija pa prirede literarni večer z odlomki iz »Veronike Desiničke« (O. Župančič), »Hamlet« (Shakespeare) in »Smrt ipajke Jugoviča« (I. Vojnovič). Začetek vsakokrat ob 8. zvečer- Gostovanje se vrši pod vodstvom režiserja nar. gledališča v Ljubljani ga Zvonomira Rogoza- Ker so bila dosedanja gostovanja imenovanih članov na umetniškem višku, je tukaj razumljivo veliko zanimanje za letošnji nastop- Vstopnice so že v predprodaji.
Behouneka, potem Trojanija in mene, nazadnje pa Vilicri-ja in Biaga. Lundberg je pa hotel najprej mene, da dobi ekspedicija vse podatke za nadaljevanje reševanja in ker so to tudi tovariši zahtevali, sem se udal.« — Nobile ima zlomljeno nogo in hudo mrzlico.
Švedska ekspedicija prodira sedaj proti drugemu delu Nobilove posadke, ki je bil zanešen z obodom ponesrečene zračne ladje. Ta del je v boljšem položaju, ker ima pri sebi vso proviantno in oblačilno zalogo. Najbrž bodo kot prvi prodrli do njega ruski rešilci, ki so v stalni zvezi z švedsko ekspedicijo.
Veselje nad rešilnimi uspehi pa kvari negotovost in nevarnost Amundsenove usode- Slavni polarski raziskovalec se je pridružil rešilni akciji na francoskem hi-droplanu »Latham«. Hidroplan je par dni dajal točno dogovorjena poročila, sedaj pa molči že skoraj teden dni. Iz zadnjih brezžičnih vesti, ki so bile nejasne, se je sklepalo, da je »Latham« pristal na Medvedjem otoku. Norveška ladja »Michael Sars« je vzhodni del otoka že preiskala, ni pa našla nobene sledi o Amundsenovi družbi. Iskanje se nadaljuje sedaj na za-padnem delu. Voditelji rešilnih ekspedicij se tolažijo, da je »Latham« pristal na kaki stabilni ledeni plošči, kakoršnih je mnogo ob strani otoka.
Naši Nemci skušajo to gibanje za ustanavljanje nemških šol, ki bi naj bile namenjene ponemčevanju slovenske dece, očividno spraviti v popolnoma premišljen sistem. Prejeli smo poročilo iz Gušt.inja, da je znan tamošnji nemški nacijonalec Ossiander skušal tudi v Guštanju urediti zasebno nemško šolo, v kateri bi naj poučevala neka upokojena nemškutarska učiteljica. Ker se je zaenkrht preprečilo, so prešli sedaj tam na drug sistem: hodijo od hiše do hiše slovenskih delavcev, ki so zaposleni v nemški guštanski tovarni in poučujejo otroke skupno po 2 in 3-Značilno je, da je eden izmed g’avnih naukov pri tem privatnem pouku: »Deutschland ist groS!« Kakšna tendenca se s tem zasleduje, je vsakomur, ki pozna mentaliteto naših Miihleisenov, Moro-cuttijev in Ossiandrov, na dlani. Saj vemo tudi, da celo akcijo za ustanavljanje nemških šol odnosno privatnega nemškega pouka vodi ravno dr. Miihleisen. čegar mentaliteta glede lova na slovenske duše nam je še živo v spominu izza zadnjih volitev v narodno skupščino, ko ;‘e s slovenskimi brošurami in plakati lovil glasove slovenskih neznačajnežev rene-gatov za svojo nemškonacijonalno listo.
Vse to nam jasno dokazuje, da se naši Nemci nočejo spametovati, ampak še računajo na germanizacijo našega naroda in na vzgajanje gnusnega renegatstva, opirajoč se na moč svojega kapitala in na odvisnost slovenskega delavca od tega kapitala. —
Prihodnja šteuiiha .Uečernika*
izide radi Vidovega dne in praznika sv. Petra in Pavla šele v soboto ob običajni uri.
Naši Nemci s? nočejo spametovati!
Te dni je bilo čitati poročilo, da so j-azni nemški agenti v celjski okolici (fa -brikant Westen in njegovi priganjači!) zapeljali okrog 150 povečini slovenskih družinskih očetov, seveda odvisnih od nemškega kapitala, da so podpisali vlogo na oblast, v kateri se zahteva ustanovitev nemške šole. To je v zvezi s famozno odredbo prosvetnega ministra Grola, ki je naročil mariborskemu velikemu županu v vednostjo in menda celo s sodelovanjem v vladi zostopane SLS, da se naj prepušča stari.Šem prosta volja glede določitve otrokove narodnosti. Vsi, ki poznamo razmere, vemo, kaj to pomeni: germanizacija slovenskih otrok, Ha kor se je nekoč pod Avstrijo vršila po mestih s samonemškimi državami, zunaj pa s šulferajnskiml šolam,*
Kako Je s »fondom za pogozdovanje«?
Za pogozdovanje v Južni Srbiji in morda še tudi v katerih drugih delih naše države je bil pod vlado, v kateri 'sedi zastopnik SLS, ustvarjen tudi poseben fond, v katerega se steka po 2% iz vseh lesnih prodaj iz nadarbinskih, občinskih, korporacijskih ali privatnih gozdov nad 100 ha. Pri tem omenjamo samo kot ku-rijozum, da je n. pr. lahko tak gozd v bližini kolbdvora, kjer je spravilo lesa pravcata šala, a meri slučajno samo 99 ha, in iz lesnih, prodaj ni treba oddati niti pare v fond- Drugi posestnik pa ima gozd, ki meri slučajno 101 ha, bogvekje visoko v planini, odkoder se les spravi le z veliko težavo. Ta mora od vsake kupčije oddati 2%. V tem je vsekakor grda krivica. Najgrša krivica pa je nedvomno v tem, da se iz tega »fonda za pogozdovanje« pi do danes pogozdil še niti eden kvadratni meter, pač pa vlečejo iz njega mastne dijete, honorarje, novoletne nagrade itd- razne komisije, ki so za beograjsko gospodo neobhodno potreben inventar. Tako skrbi cincarska gospoda v Beogradu za »gospodarski napredek« naroda! In pri tem »delu za narod« pomaga cincarjem pridno naša SLS!
Obisk tujcev v Mariboru.
Na včerajšnji seji mestnega sveta mariborskega je bilo tudi govora o mnogih posetih tujcev v našem mestu. Prihodnje dni bomo imeli n. pr. priliko pozdraviti 25 člansko izletniško družbo Narodne zveze slovanske omladine (akademske) iz Prage, ki prispe okrog 4. julija na potu v našo državo. Občina pojde gostom, zastopnikom, vseh slovanskih narodov, na roko, kolikor bo to v njeni moči. — Iste dni se bo vršil v Mariboru kongres meščanskošolskih učiteljev Jugoslavije, ki jih tudi občina oficijelno pozdravi — Gradbeno gibanje.
Mestni svet je dovolil graditi hiše naslednji trojici na magdalenskem teritoriju: pritlični hiši Antonu Močniku in Mihaelu Maršiku, enonadstropno hišo pa Maksu, Nadi in Veri Škrobar. — Dovoljena je bila tudi adaptadia in prezidava nekih objektov v splošni bolnici, ki jo izvrši oblastni odbor. — Spodnještajerska ljudska posojilnica, ki je poslovala doslej v Stolni ulici, preuredi vogalno hišo, ki jo je nedavno kupila v Gosposki ulici nasproti kavarne Central za svoje potrebe. — Po sklepu poslednje seje občinskega sveta je odredil mestni svet, da se presljkajo stene sejne dvorane in da se napravi v dvorani ventilator. — Mariborska deca na oddihu.
Letos odpošlje Maribor troje skupin svojih najmlajših, ki jim ne utegnejo priskrbeti svojci primernega počitniškega življenja, na oddih- Dve skupini pojdeta na morje, ena pa na Pohorje k Sv- Martinu. Mestni svet je sklenil včeraj, da prepelje dpco mestni avtobus brezplačno do vznožja Pohorja, da oskrbuje to kolonijo mestna občina sama direktno in da priskrbi občina vsem kolonijam najpotreb nejŠo mobilno apoteko. Skupin!'Izletnikov na morju pa bo vodilo Mariborsko slovensko žensko društvo in Podmladek rdečega križa. —
Vse trgovine na Vidov dan dopoldne zaprte.
Velika župana ljubljanske in mariborske oblasti opozarjata, da notica gremi-ja trgovcev, da naj bedo obratovalnice na Vidov dan zaprte le med svečano službo božjo, ne odgovarja uredbi o odpiranju in zapiranju trgovin, ki v čl. 19 določno predpisuje, da morajo biti vse trgovine in obrtne obratovalnice na Vidov dan vse dopoldne zaprte-
Za rezervne oficire.
Komanda mesta v Mariboru javlja, da se bo proslavil Vidov dan s pomenom padlim junakom ob 8. uri na prostoru med kasarno Vojvode Mišiča in Magda-lenskega parka. Ob 10. uri služba božja v stolni cerkvi. Proslavi morajo prisostvovati vsi rezervni oficirji.
Opozarlauio na današnjo predstavo »On in njegova sestra«.
Kdor se hoče nasmejati prav od srca, si pojde pogledat to velezabavno burko, ki se vprizori po vrhu v korist Udruženja gledaliških igralcev nocoj v gledališču.
Državna gimnazija v Mariboru.
Vpisovanje v prvi razred šolskega leta 1928/29 bo v soboto, dne 30. junija in
v	pondeljek, dne 3. septembra, vsakikrat dopoldne od 8- ure dalje v ravnateljski pisarni. Vsak učenec mora prinesti s seboj krstni (rojstni) list in zadnje šolsko izpričevalo. Stari smejo biti učenci-gim-nazijci najmanj 10 in največ 13 let; izjeme dovoljuje veliko županstvo na posebno prošnjo. — Sprejemnega izpita ni; oglasijo pa se naj za gimnazijo le dobro pripravljeni ter telesno in duševno dobro razviti učenci (učenke). V ozira vrednih slučajih se učenci morejo vpisati tudi tekom počitnic.
Razpisano Inženjersko mesto.
Okrajni zastop v Mariboru razpisuje mesto gradbenega inženjerja. Prošnje naj se viože najkasneje do 14. julija-Scjm na Ptujski gori.
Dne 2. julija se bo vršil na Ptujski gori običajni živinski in kramarski sejem, ki je eden največjih v ptujski okolici. Vabijo se živinorejci in kupci k čim večji udeležbi
Mudi se!
Srečke drž- razredne loterije so v upra-
vi	»Večernika« na razpolago samo še do 5. julija. Sežite pravočasno po njih, da ne poidejo.
Objava Študijske knjižnice v Mariboru.
Javna čitalnica ostane od 2. julija do 7. septembra zaprta. Izposojujejo in iz-meiljujejo se knjige v tej dobi samo ob sobotah od 8.—12.30. — Posebne želje se naj prijavijo pismeno.
Usjužbenski davek.
Nujno se opozarjajo vsi delodajalci, ki ne zaposlujejo več kakor pet uslužbencev, da plačajo davek za to dobo v času od 1. julija do 15- julija, da se izognejo kazni. Po 15. juliju se bo vršila pri vseh delodajalcih obča kontrola in se bo za vsak primer nepravilnosti, bodisi da ni bil pravilno izračunjen in davčne knjižice nepravilno izpolnjene, predpisala kazen do 500 Din poleg izvršilnih stroškov in 6% zamudnih obresti. Delodajalci, ki zaposlujejo več kot pet uslužbencev, morajo pa davek odvajati mesečno. Pri vsakem plačilu je prinesti davčnemu uradu po členu 99 točka 3 pravilnika sestavljen seznam, v katerem je davek po lestvici pravilno izračunjen.
Ustanovitev prometa čez klanec v Jareninskem dolu.
Pri izvršitvi gradbenih del za, preložitev Reismanovega klanca v Jareninskem dolu se je pokazala potreba, da se promet čez klanec začasno ustavi- Promet z au-tobusi in osebnimi avtomobili :e vrši za dobo zatvoritve te ceste lahko preKO Ja-renine, promet z vozovi pa po občinski cesti preko Sv. Marjete. V nujnih slučajih je prevoz preko Reismanovega brega dovoljen le izključno na lastno odgovornost voznika in s vsakokratnim, dovoljenjem gradbenega vodstva, ki pa odklanja vsako odgovornost za eventuelne nezgode, zlasti za one vsled razstreljevanja.
Velika strelska tekma sekcije Maribor Slovenskega lovskega društva se bo vršila v četrtek, petek i»
soboto na vojaškem strelišču v Radvanju.
Osrednje društvo nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev,
podružn. Maribor, priredi v nedeljo, dne 5. avgusta dobrodelno veselico. Prosimo vsa druga društva, da se ozirajo na to humanitarno prireditev, in na ta dan opuste morebiti nameravane svoje prire« ditve.
»Domovinski dan« pri Šmarjeti ob Pesnici
kot prejšnja leta priredi tudi letos šolska mladina in podružnica Jugosl. matice in sicer v nedeljo, dne 8. julija ob 3- popoldne na sadonosniku g. Schicker-ja. Na sporedu so nastopi šolske mladine in odraslih. Najzanimivejša točka pa bo koncert 50 pevcev Glasbene matice iz Maribora. V prosti zabavi bo tudi srečolov s krasnimi dobitki- Vstopnina znaša samo 4 Din. Mariborčani in okoličani, pohitite ta dan v Slov. gorice, kjer boste prisrčno sprejeti in dobro postreženi. Poklonite darove za srečolov ter se vsaj enkrat v letu tako spomnite obmejnih Slovencev!
Mariborčani, v petek na izlet v obmejno Svečino!
Na Petrovč in Pavlovo, 29- tm. ob 3-pop. priredi Svečinski tamburaški zbor v prostorih g. Matarha v Svečini narodno zabavo z raznovrstnim sporedom (tamburanje, petje itd.) Zveze z avti in avtobus tja in nazaj so ugodne. Svečinski avtobus bo vozil iz Maribora ob 2. in 3. popoldne, nazaj v Maribor ob 7. zvečer in po potrebi še kasneje. Za dobro okrepčilo jamči znani g. Arh. Mariborčani in okoličani, držimo stike z našim obmejnim ljudstvom! V petek vsi v Svečino!
Slovenska Matica
se iskreno zahvaljuje Kmetski posojilnici za ljubljansko okolico, ki je pristopila kot njena pokroviteljica z zneskom lO-OOO.— Din.	1287
Pouk za posameznike v strojepisju, stenografiji, računstvu (nauku o menicah in devizah, kalkulacijah, kontokorentih itd-), enostavnem, ameriškem in dvostavnem knjigovodstvu z bilanco, trg. korespondenco m registraturi. Začetek: L sept. in 1. ok • Traja 3 do 6 mesecev- Samo praktično-temeljito, lahko umljivo. Kovač, bor, Krekova ulica 6
V Wa rTT)0’r«, rfne 57. Vt.
V r f F1? M T K Iffiš
m»imm itn i wpfc»i MiiiTirinrn—ra— ~-i-rr—
Letela pisma
BRZO-POŠTNI PROMET NAD IN POD ZEMLJO.
čudno: Stoletja že obstoja pisemska pošta. Polagoma so potovala pisma v starih časih v postiljonovih vrečah po deželi. Pozneje so jih nosili vlaki in pa-robrodi preko morja in kontinentov- Ves čas do danes je pa pošta ostala vendarle nekak privesek obstoječih prometnih sredstev. Šele sedaj prihaja v drugo razvojno dobo. Pojavljajo se nove metode brze pošte, kakor da bi se pripravljale na tekmo s telegrafom in telefonom.
Nedavno so v Franciji delali poskuse z malimi poštnimi letali brez letalcev. Taka letala jc vodil električni val skozi ozračje v veliki višini. Izkazalo se je pa, da naša tehnika temu še ni kos. Ob vetru in v megli so poštna letala navadno zgrešila svoj cilj.
Kako bi pa bilo, če bi taka v obliki torpeda zgrajena poštna vozila drča'a po tiru ter z največjo brzino prenašaia pošto na veliko razdaljo? Ko poskusi z malimi poštnimi letali niso dovolj dobro uspeli, sta se francoska inženerja lir-schauer in Talon takoj lotila tega vprašanja. Vprašanje sta tudi rešila ter natančno preračunala njegove tehnične in rinancijelni strani. Pri vseh napredkih nove dobe ne dobimo na pismo, katero smo danes oddali na večjo razdaljo od 150 km, prej odgovora kakor v dveh dneh. To je razumljivo, ker mora Železnica ravno tako kakor poštni avtomobil opravljati v prvi vrsti potniški promet Poštna služba se samo soredno ali mimogrede opravlja. Oba iznajditelja pa hočeta pisemsko-poštni promet osamosvojiti. Pošiljanje pisemske pošte naj bo neodvisno od prevažanja potnikov.
Francoska tehnika sta si zamislila ma-
lo	višinsko železnico, ki bi se vspenjala na velike razdalje kakih 15 metrov nad zemljo. Vse bi bilo zgrajeno iz tankega, a vendar močnega materijala. Bila \i dva tira, eden vrh drugega. Vozila bi bila železna, v obliki torpeda in z osmimi kolesi. Gonila bi jih dva elektromotorja od 8 konjskih sil. Taka vozila bi drdrala z brzino 360 km na uro po svojem tiru. — Vsako vozilo bi lahko sprejelo okrog 25 kg pisemske pošte in vsakih 10 sekund bi se odposlal po en tak poštni vagon. Avtomatične naprave bi cd vsake oddajne postaje regulirale brzino, avtomatične zavore bi pa ustavljala na razne kraje odposlane poštne vagone, ali bi jih pa odvajale na določeni tir.
Mogoče zvenijo poročila o tej iznajdbi nekoliko fantastično, ker je pa pregovor »čas je zlato« vedno bolj v veljavi, je gotovo, da se bodo poskusi v *em pogledu nadaljevali. V državah, kakor so Anglija* Nemčija in Francija, kjer so velike industrije centrale raztresene po vsem območju ali pa v Ameriki, kjer so velikanska mesta z mogočnim prometom daleč narazen, igra brzina poštnega dostavljanja veliko ulogo. Francoska iznajdba daleč prekaša zračno pošto v pogledu brzine ter ima tudi to prednost, da se lahko pošta odpravlja v kra‘kih pfe-sledkih. Najbrž se bodo že v kratkem času pridružili vsaki pokrajinski sliki taki domači telefonski in brzojavni žični napeljavi še tanki stebri in tiri nove pošte.
Ko je v Franciji na dnevnem redu vprašanje brzo-poštnega prometa nad zemljo, so pa v Angliji zgradili podzemeljski brzopoštni tir in sicer med deli Londona Paddinglon in Whitechapel. Po tem tiru že švigajo skozi predore na daljavo dobrih 10 km poštni vozovi brez voznika. Promet se vrši popolnoma avtomatično. Poštna vozila vozijo okrog 50 km na uro. Pod hišami velemesta se prevaža nmogo ton pisemske pošte.
Nogomet je kitajski izum
Nogomet se igra po vsem svetu in je po splošnem mnenju angleškega izvora. Toda Angleži se nikakor ne morejo pohvaliti, da so oni izmislili ta šport- Znano je namreč, da so v Indiji že pred več sto leti igrali podobno igro, prava domovina nogometa pa je pravzaprav Kitajska. Angleški učenjak prof. Gilles je protiča-val stare kitajske slike, da se informira o nogometu v davnih časih. Tako je odkril, tla je neki »Rmcnl cesar«, očividno le-cendarna oseba, že 300 let pred Kristo-vim rojstvom propagiral to igro. Iz sta-
5 UR DELA MANJ
če se ravnate po novi metodi, katero Vam priporoča Schicht
ŽENSKA HVALA
raztopljena v vodi odpravlja nesnago preko noči, drugo jutro pa se vzame za izkuhavanje perila
SCHICHTOVO TERPENTIN MILO
rili spisov se doznava sledeče: Cesar Čagn Ti, ki je umrl pred Kristom, je bil velik prijatelj nogometa. Njegovi oficirji niso bili navdušeni za ta šport in so mu rekli, da ta igra preveč utruja in da ljudje zato ne bodo mogli ostati zdravi in krepki. Tudi se ne spodobi za cesarsko visokost, da dirja za žogo. Cesar pa jim je odgovoril, da ljubi to igro, češ da nikakor ne utruja človeka. Toda njegovi dostojanstveniki se niso dali kar tako odpraviti. Obrnili so se nato na cesarico, ki je potem skušala pregovoriti cesarja s tem, da mu je predlagala razne druge igre. Toda tudi vsi njeni poskusi so ostalj zaman. Neki drug kronist pa piše, da se je na cesarjev god vedno vršila velika nogometna tekma- Zmagovalci so bili obdarovani s cvetjem, vinom, srebrnimi pokali in drugimi darovi. Vodja premagane stranke pa je bil z bičem izgnan z igrišča.
Kako je pasta! miiijanarjeu tajnik milijonar
Nedavno je umrl v Londonu Gerald Tepley, velik bogataš, ki je igral veliko vlogo v angleški liberalni stranki- Ko so odprli njegovo oporoko, se je pokazalo, da je zapustil vse svoje premoženje v znesku 10 milijonov funtov šterlingov svojemu tajniku Jamesu Joyu. Ta Joy ima za seboj zelo čudno življenje. Pred mnogo leti je skrbel za sedmero bratov in sester in je ponovno pozival očeta, ki se ni brigal za otroke, naj plača vsaj del oskrbnine. Da prepreči pomanjkanje družine, se je James lotil vsakega dela, ki se mu je nudilo. Pel je na koncertih, sodeloval kot statist pri filmskih posnetkih, bil hišni sluga itd- Nekega dne je moral kot četrti nastopiti pri neki igri. Eden izmed igračev je bil Tepley. Par let kasneje je Tepley Jamesa zopet srečal in ga našel v zelo slabi službi. Ponudil mu je mesto tajnika, ki jo je James seveda takoj sprejel. Pokazal pa se je pri tem tako zvestega in udanega, da mu je Te-pley zapustil sedaj vse svoje premoženje, obenem pa ga je tudi priporočil liberalni stranki , za svojega naslednika kot kandidata v njegovem volilnem okraju.
Žiuljenje štučentou u Rusiji
Položaj študentov v sovjetski Rusiji je naravnost neznosen. Ves čas študijev dijaki stradajo, o kakih higijenskih predpisih ni niti govora. Ko dokončajo študije, so večinoma strti in apatični. Kako težek je nj hov položaj, je najbolj razvidno iz Članka, ki ga je napisal novinar Larin v moskovski »Pravdi«. Larin o-pozarja v članku, da sedaj v Rusiji nikdo ne zasluži toliko, da bi mogel dati svoje otroke študirat. Zato dobivajo skoro vsi študenti državne štipendije, ki znašajo v Moskvi 25, v pokrajini pa 20 rubljev mesečno. A to je seveda mnogo premalo za življenje. Dijaki morajo zato stradati in opravljati druge posle, ki niso v skladu s študijem, kakor čiščenje ulic itd. Posledica tega je, da se študij podaljšuje in traja običajno osem namesto štiri leta. 1 Po osmih letih pa pridejo študenti v svet
izmučeni, navajeni na nered in nečistost in seveda zato nikakor niso zmožni, da bi izvršili naloge, ki jih pričakuje od njih človeška družba. Larin končuje, da bi morala državi žrtvovati za študente letno vsaj 30—40 milijonov, ko ima za druge strani milijarde na razpolago-
Zdraunikouo maščeuanje
Ko je zbolel konj princa Walesa, ga ni zdravil živinozdravnik, temveč neki zdravnik-specijalist. To je redek slučaj, vendar pa nikakor ne edini, da živali zdravijo navadni zdravniki. Glasoviti angleški slikar Whistler, ki je umrl pred 25 leti, je imel psička, ki ga je imel silno rad. Ko je psiček nekoč zbolel, je naročil umetnik znamenitega angleškega zdravnika Mackenzija, da je prišel k njemu. Zdravnik je bil seveda silno o-gorčen, ko je zvedel, da so ga poklicali h bolnemu psu. Čez, nekaj časa je poslal zdravnik svojega slugo k slikarju in ga prosil, naj pride takoj k njemu. Slikar se je silno razveselil, ker je mislil, da bo dobil naročilo za kakšen portret. Prišel je takoj k zdravniku, mu izjavil, da ima sicer mnogo posla, vendar pa je vse odložil, samo da se odzove zdravnikovemu vabilu. »Zelo lepo od Vas«, je odgovoril zdravnik, »nujno.Vas potrebujem in zato sem prosil, da čimprej pridete. Moja hišna vrata so namreč zelo obledela in zato Vas prosim, da jih hitro znova prepleskate«. Tako se je zdravnik maščeval nad umetnikom.
Pesnik In pisatelj.
— Kaj pa boš spesnil, ko tako pridno pišeš?
— Povestico; roparsko povest celo. Tu je treba imeti fantazije!
— Kaj pišeš rokovnjaške komade za novine?
— Kaj še? Za svojega starega: Denarja potrebujem.
Potepuhov ponos.
Sodnik: »Obtoženec, povejte mi svoje ime in priimek«.
Potepuh: »Se takoj vidi, da ste na no-vp v tej službi! Vaši predhodniki me že vsi poznajo.«
Odkritosrčno pismo.
Študent piše očetu po denar: ... nikar ne verjemi, dragi papa, da potrebujem denar zato, da bi poravnal dolgove! Dam ti častno besedo, da ga potrebujem le za sebe in da ne more biti govora o morebiti poravnavi računov.«
Prva pomoč*
Profesor: »Kaj boste storili najprej, če vam javijo, da je nekdo utonil.«
Študent: »Počakal bom, da najdejo truplo.«
Odklon]eno.
— Čuj, dragi moj nečak, tamle nasproti sedi neki gospod, ki neprestano na naju gleda. Ga-li poznaš?
— Da, to je moj krojač.
— Mimi, bi rad imel najbrž denar od tebe?
— Kaj šc! Od tebe, dragi striček!
Spori
5K 5Iauija - I55K maribaP 11:5 (7:1)
S sinočnjo tekmo proti praški Slaviji je odigrala družina »Maribor« svojo sedmo tekmo v letošnji sezoni. Čehinje, učiteljice hazenskega športa sploh, so pokazale krasno igro. Trdo trenirane igraike so tehnično na višku in podkovane z vsemi fintami tega športa. Baš radi tega pa bi bile po našem mišljenju lahko opustile preostro igro, ki so jo že takoj spočetka diktirale in ki so jo kasneje morale akceptirati tudi Mariborčanke — seveda z manjšim uspehom, ker so fizično ‘labeiše.
Vratarica gostov, večkratna'internaci-jonalka, je branila v lepem stilu najopas-nejše strele- Branilka je bila energična in vedno dobro plasirana, vendar se ie večkrat posluževala nedovoljene igre s tem. da je preveč očito držala nasprotnice in ovirala podajanje ali streljanje nu go!. Krilki sta bili izborno plasirani in sta preprečevale kombinacijske poteze domačink ter stalno podpirali svoj napad, ki nam je dal igro, kakršne v Mariboru še nismo videli: hitra precizna kombinacija in stre-
li	iz vsake pozicije. Obe'krili kot tudi srednja napadalka so izredno prodorne in ne streljajo zastonj.
Mariborčanke so imele sinoči izredno slab dan. Vratarica je bila spočetka skrajno nesigurna, čemur je tudi pripisati :>rve tri gole za Slavijo. Po odmoru se je sicer popravila, a ji še mnogo manjka, da bi mogla uspešno braniti vrata pri težkih tekmah. Branilka je imela težko stališče, ker je nista dovplj podpirali krilki, ki sta docela 'odpovedali in predvedli gotovo najslabšo igro letošnje sezone. Najsvetlejša točita je bil pač napad, ki je še precej odgovarjal, a se ga je držalo mnogo smole.
Po prvih minutah igre se je bilo bati, da bo doživela družina »Maribora« katastrofalen poraz. V 3., 4. in 5. minuti je padla prva serija golov za goste. Domačinke se niso mogle znajti. Šele v 10. minuti doseže DanuŠka za »Maribor« lep gol, ki pa ostane do odmora edini. Čehinje pa so natresle golov še v 13., 16., 18. in 23. minuti. — V drugem polčasu se domačinke znajdejo in dajo popolnoma enakovredno fgro, kar priča tudi razmerje golov po odmoru 4:4, V 1. minuti postavi Verica score 7:2, v 6., 9. in 13. minuti Čehinje 10:2, v 17. min. Danuška in v 19- Verica ter v 20. min. zopet Danuška na 10:5. V 22. minuti zabije Slavija svoj poslednji 11. gol.
SK. Slavija je nastopila v naslednji postavi: Dvoršakova; Reinlova; Bakovska, Červena; Gaiuškova, Olmrova, Dusilova. Uspešno so streljale Olmrova petkrat, Gaiuškova petkrat in Dusilova enkrat.
1SSK. Maribor: Breda; Zinka; Sonja. Vida; Verica, Olga, Danuška. Gole sta zabili Danuška 3 in Verica 2.
Sodil je g. Čuvaj iz Zagreba. — Sinoči se je vršil v Grajski kleti prijateljski; in poslovilni večer v Čast Čehinjam, ki so se davi odpeljale v Zagreb, k ter. nastopijo v igri s ConcordK),
MafrtFSSBTV 't C F R N T K Jufra
DECVO
v vseh obstoječih barvah, navadno in svileno dobite pri tvrdki
L. ORNIK, MARIBOR
KOROŠKA CESTA 9
takoi pristno staro vijolino, vijole. vijolšnčelo in stare toke. Ponudbe z navedbo cene na upravo lista pod,Kvartet*
Lajteršberg — Meljski hrib št. 336 na koncu Meljske ceste poleg Drave, 5 minut 1263 od zadnje autobus postaje
otvorj e n Puh in Scheicibach
Največja izbira jestvin za izletnike in turiste najceneje v delikatesni trgovini
L. UHLER. MARIBOR
GLAVNI TRG (Rotovž). 1017
Najcenejša in kulantnejša mehanična delavnica in trgovina je vedno bila le v Tatten-bachovi ulici 14 nasproti Narodnega doma 1280
Novi foulardi dotpali
meter so Din 78
Pohitite na Glavni trg št. 17
v trgovino	1282
JUSTIN GUSTINČIČ
Vsak poznavalec
garancije
Danes v sredo 27. Junija 1928
VELIKI VRTNI KONCERT
KRALJEV! DVORSKI DOBAVITELJ
PET AR 1 MSOVIČ
Prvo jugoslov. specijalno podjetje za kmetijstvo
MARIBOR. KOPITARJEVA ULICA 6
priporoča najbolj učinkujoče sredstvo „Conchy-nol“ za istočasno pobijanje oidija, kiseljaka in trtnega zavijača ter „Hmelin“ za pokončavanje vseh živalskih škodljivcev na hmelju. — 1283
GLAVNO ZASTOPSTVO:	«
BOGOMIR DIVJAK, MARIBOR
GLAVNI TRG 17,	1064
Za kooagne ofašče
Svira železničarska godba pod osebnim vodstvom kapelnika gosp. Sch6nherr-ja. Tscheligovo in Plzensko pivo. — Dobra kuhinja. — Začetek ob 20. (8.) uri zv. Brez vstopnine! Restavrater.
Shenllie in Frotier
blago ima na zalogi	toie
FRANJO MAJER
MARIBOR. GLAVNI TRG 9
MARIBORSKA TISKARNA
CENTRALA: JURČIČEVA ULICA 4
PODRUŽ.: STROSSMAJERJEVA 5
fedaja KonzocdJ »Jutra« ir, Ljubljani: predstavnik izdajatelja in urednik: Pran Broio v I i « .Via ,-ihore 1 iška Mariborska tiskarna d. d., £*nedstavnfl
Stank« UiIjUt Mtuihom