Poitnina pirts— w y otofrtnl CmMii 1*- Stev. 294 V Ljubljani, petek 29. decembra 1939 Leto IV mnm« Pomemben nagovor sv. Očeta Pija XII. pri včerajšnEem obisku v KvSrfnalu: Trajen mir je možen samo na temelju krščanske pravice in ljubezni Rim, 28. decembra, o. Po razgovoru z italijansko kraljevo dvojico je imel papei Pij XII. pred zbranimi osebnostmi kraljevega in svojega spremstva govor, v katerem je dejal: »Na ta dan, ki smo si ga tako želeli, in v tem kraljevem dvorcu, v katerem je vzniknila slava starega Rima, vpričo kralja in cesarja in kraljice in cesarice, ki vsej Italiji prednjačita kol svetal vzor roditeljskih in splošno človeških vrlin, v prisotnosti kardinalov, v navzočnosti knezov in kneginj, v navzočnosti visokih osebnosti vlade in dvora, ponavljamo iz globine svoje duše izraze globokega zadovoljstva, katere smo občutili tedaj, ko sta veličanstvi, polni vdanosti do prestola svetega Petra, izvolili obiskati apostolski vatikanski dvorec in s tem dali pred našimi očmi in očmi vsega Rima izraz katoliškega duha, ki preveva mnoga stoletja slavno savojsko rodbino, katere svetlo krono krase spomini svetnikov in velikanov blaženega spomina. Danes je bil po desetih letih v tem slavnem dvorcu še enkrat potrjen srečni sporazum, ki je bil podpisan med cerkvijo in driavo, tisto delo, ki je v enaki meri podelilo sijaj neumrle slave vzvišenemu imenu našega prednika Pija XI. in njegovega veličanstva Viktorja Emanuela III. Preko Tibere, ki na zunaj loči Vatikan in Kvi-rinal, sta ta dva združena z vezmi, ki slone na izročilih vere očetov in pradedov. Valovi Tibere so odplaknili in izbrisali temne spomine preteklosti in namočili oljkove vejice, ki so sedaj bolj sočne in bolj bujne kot kdaj prej in svetijo na obali te reke. Danes, ko se prvikrat po dolgih desetletjih v veličastni dvorani dviga roka prvega rimskega duhovnika, da bi dala znamenje miru, danes se upirajo navdušeni pogledi vse Italije sem, upirajo se navdušeni pogledi vsega katoliškega sveta in semkaj so obrnjeni, rekli bi tudi navdušeni pogledi onih dveh velikanov, katerih kipa sta postavljena ob vhodu v ta dvorec, kakor da sta tudi onadva srečna, da sta dočakala uro, ko vstaja zora nove dobe. Srečna pa je tudi presveta Mati božja, kateri je na tem mestu posvečen oltar, da more izliti ves svoj neizmerni zaklad milosti na vzvišeno kr. družino, ki se je zmerom ponašala s tem, da je častila presveto Devico in Njo vzela kot simbol svojih najbolj vzvišenih vrlin. Zaradi tega pošiljamo tople molitve Bogu in presveti Materi božji, da bi zmerom izkazovala vsako milost in pomoč vzvišenim vladarjem Italije, kraljevim knezom in knežnjam, predsedniku in članom kr. vlade ter vsem prisotnim visokim in uglednim osebnostim, da bi v miru, ohranjenem po modrosti italijanskega vladarja in njegove vlade, Italija bila močna in spoštovana v vsem svetu, da bi ona tistim narodom, ki se danes kol sprli bratje bore na kopnem, na morju in pod nebom, bila svetal in bodrilen primer za bodoči sporazum in mir, brez katerega si ne moremo zamislili urejene in ustaljene bodočnosti. Kajti v zmoti je vsakdo, ki bi si hotel zamislili trajen in pravičen mir na drugem temelju kakor na nerazrušnem temelju krščanske pravice in ljubezni.* Božični potres v Turčiji je zahteval 42.000 žrtev Cela mesta uničena po potresu fn požarih - Točno število mrtvih in ranjenih še ni moglo biti ugotovljeno Ankara, 29. decembra, m. 2e dosedanji podatki o žrtvah potresa, ki je te dni divjal v Turčiji, nudijo strašno sliko. Zadnji potres je bil prava katastrofa za vso Turčijo, prava narodna nesreča, Mesto Ersinjan, ki ima 10.000 prebivalcev, je bilo središče tega potresa in je popolnoma porušeno. Računajo, da je v njem našlo smrt več sto ljudi. Poročila pravijo, da je porušenih tudi mnogo zgo- Finska vojska že na dveh mestih prodira po sovjetskem ozemlju Uradno poročilo o včerajšnjih bojih na finskih frontah Poveljnik sovjetske vojske na finski fronti odstavljen Pariz, 29. dec. o. Prvi pribočnik predsednika finske repubUke, polkovnik Paasonen, je izjavil, da je sovjetski načrt za preše kanje tinskega ozemlja na dvoje zdaj treba smatrati za onemogočen. Ta uspeh tinske vojske r času, ko Finska Se ni dobivala od nikoder pomoči, potrjuje upanje v popolno finsko zmago nad sovjetskimi napadalci. Helsinki, 29. dec. o. Snočnje uradno poročilo finskega vrhovnega poveljstva pravi: Na Karelijski ožini je sovražnik vso preteklo noč napadal pri jezeru Kelio. 28. decembra zjutraj smo te napade zavrnili, s protinapadom smo pa sovražnika vrgli na drugi breg jezera; neka-terim našim oddelkom se je posrečilo zasledovati sovražnika še na drugem bregu. Boji so bili divji, ponekod celo na nož. Finci so uničili dve ruski kompaniji. Na 'Zaledenelem jezeru Suvantu so Rusi pustili mnogo mrtvih. Med Hatjalahtenjervijem in Šumijem je sovražnik čez dan napadel na štirih točkah. Druga dva napada je izvedel med Sulo in Muolarjevijem. Vse napade smo odbili. V drugih odsekih živahno delovanje topništva. • vzh°^n' fronti, severno od jezera Ladoga, je bilo živahno delovanje patrol. Vzhodno od Lje-ske, y “lizini Lijanina, so se boji nadaljevali na sovjetskih tleh. Severnovzhodno od Ljeske v bližini Kivara smo sovražnika potisnili na mejo. Se-verno od Suomusalmija v okolici Kijantajerviia so se boji nadaljevali ves dan. Sovražna letala so skusala izvesti manjše napade na finske obrežne postojanke. Utrdbe na finski obali so podpirale operacije finske vojske na Karelijski ožini. Včeraj p bilo sovjetsko letalstvo zelo živahno v notranjščini države in na fronti sami. Sovjetska letala so obstreljevala v južnozahodnem delu finska mesta Lahti, Tampere, Hamenlin in Ritimaki. Med civilnim prebivalstvom je nekaj ranjenih. Tvarna škoda Je bUa neznatna, izvzemši Lahti, kjer so bombe občinsko poslopje. Na več mestih so _ nrPhf skušala s strojnicami napasti civil-letaf nanravilo' k frontl ni bombardiranje ruskih zvedto oSnennowe Skode‘ Finsko :eotrjena. Poročila iz Londona pa pravijo med drugim, da je potres v Turčiji zahteval samo mrtvih 9000, ogromno pa da je število bolj ali manj ranjenih. 12 mest in ogromno število vasi je popolnoma porušenih, na tisoče ljudi pa je zdaj zunaj v snegu, kjer so si jx>stavili zasilne šotore. Kar ni uničil potres, je razdejal ogenj, ki je nastal zaradi tega, ker so popokale plinske cevi. Po vsej Turčiji divjajo poleg tega še siloviti snežni viharji, tako da je tudi zaradi tega reševalno delo zelo otežkočeno. Koliko je tvarae škode, za zdaj še ni mogoče oceniti. London, 29. decembra, v. Vsako uro prihajajo nova poročila iz Turčije, ki govore o nekaterih novih podrobnostih silovite potresne katastrofe. Trdijo, da je mrtvih in ranjenih vsaj 25.000, Če ne več. Na vsem ozefnlju, ki ga je zadel potres, je razglašeno vojno stanje, da bi šlo reševalno delo čim hitreje od rok. Mesta in vasi še vedno gore. Gasilci in reševalci si prizadevajo z nadčloveškimi napori, da bi pogasili požare in tako preprečili še nove žrtve. Nemško poročno o izgubah na morfu Berlin, 29 decembra, o. Izšli so nemški uradni podatki o izgubah trgovinskih ladij od začetka vojne do 20. decembra. Ti podatki trdijo, da je Velika Britanija izgubila 134 ladij s 536.069 ton, Francija pa 12 ladij s 64.759 ton, nevtralne države so pa izgubile 78 ladij z 258.209 tonami. Vsega skupaj znašajo izgube torej 224 ladij in 849.137 ton, K temu je treba dodati še ladje, katerih usoda ni znana in sicer 14 angleških ladij s 46 425 ton, 4 francoske ladje s 17.233 ton in 20 nevtralnih ladij s 70.000 ton, katerih narodnost še ni ugotovljena. Tako 60 torej sovražniki in nevtralne države izgubili vsega skupaj do 20. decembra 279 ladij z 1,029.635 tonami. Nemčija je od začetka vojne do 20. decembra izgubila 18 ladij z 28 686 tonami. Od vseh teh ladij je sovražnik potopil'samo eno, vse druge je posadka sama potopila. Nemško poročilo očitno pn tem ne upošteva večjih nemških ladij, ki so bile uničene, kakor- »Co-lumbus«, k, ima sam 3^000 ton, »Cap Norte«. ki je bil zajet in ima 22.000 ton itd. Pred vainfml političnimi dogodki v Podonavju: Obisk italijanskega zunanjega ministra v Budimpešti - sredi januarja Budimpešta, 29. dec. m. Kakor smo že včeraj poročali ▼ našem listu, namerava italijanski zunanji minister j{roi Ciano v najkrajšem času obiskati madžarsko prestolnico. Poučeni krogi zatrjujejo, da bo grof Ciano prišel T Budimpešto sredi januarja, ter da se bo udeležil velikega zimskega lova. To prilož- nost bo izkoristil tudi za razgovore z vodilni-thyj«m, 8rS^1U poliUki “ z Centom Hor. 4udiV«en^l^Ža^!c0 Ca®°P*sJe obširno poroča ® ..^išem posredovanju Italije za MadfcSkl neSP°razum0v “•* » Vesti 29. decembra Ves svetovni tisk, zlasti ameriški, angleški, francoski in nevtralni ogromno poroča o obisku Pija XII. pri italijanskem vladarju. Vse časopisje hvali papeževa mirovna prizadevanja in pravi, da so se ta prizadevanja ujela z napori italijanske vlaae in itali-_ janskega vladarja za isti cilj. Prihodnja seja Balkanske zveze bo po nekaterih tujih poročilih 7. januarja v Belgradu. Nanjo bo povabljena tudi Bolgarija. Časopisje v severnih evropskih državah poroča, da je prišlo do vojaških uporov v Murmansku in raznih drugih sovjetskih mestih na severu zaradi slabe preskrbe b hrano in vsem potrebnim. Ker so Finci na več krajih uničili železniško zvezo med Murmanskom in Leningradom, je_ preskrba iz zaledja onemogočena. Estonske oblasti so dale na Pejpuškem jezeru, Čez katero teče meja proti Rusiji, na več krajih razstreliti led, da bi preprečile beg sovjetskih ribičev na Estonsko. Madžarska narodnosocialistižna stranka je zaradi izstopa več vodilnih poslancev v razpadu. Madžari ta dogodek pozdravljajo, saj je ta stranka ogrožala s svojim rovarjenjem notranjo in zunanjo varnost države. Finski vojaki, ki sodelujejo v bojih ob velikih jezerih, so vsi na drsalkah, s čimer jim je omogočeno naglo gibanje po ledu, katerega razstreljujejo povsod, koder se hočejo sovjetski vojaki približati finskemu bregu. Ker so rdeči vojaki obuti v klobučevinaste škornje, ponekod samo v cunje, je njihovo gibanje seveda dosti ^ manj spretno kakor finsko. Pn zadnjih dveh železniških nesrečah v Nemčiji je bilo mrtvih 295 ljudi, kakor pravijo nemška uradna poročila. Nesrečo pripisujejo slabemu stanju nemških železnic ki so potrebne obnovitve. Španija bo 1. februarja obnovila redni železniški promet s Francijo na vseh progah. Argentinski zunanji minister je včeraj izjavil da bo argentinska vlada zavrnila pritožbo nemške vlade proti intervenciji posadke s potopljene križarke »Admiral von Spee«. Francoska vojna mornarica je do sedaj potoki5 nemških podmornic in zajela od 17. do 24. t. m. 40.000 ton nemškega blag* ob Baltiškem morjn so zadnje h« {^rmr-2n V. Prav tak° Pa tudi reke, ki se izlivajo v Baltiško morje. Tudi Donava nosi s seboj velike ledene plošče in j*> zato vsa plovba na njej ustavljena. Francosko vojaško poveljstvo je izdalo sklep, j bratje m bližnji sorodniki odslej ne bo-r.? smeli več služiti v istem oddelku, ker Jin skupno življenje ovira pri izpolnjevanju njihovih dolžnosti. Poluradno glasilo sovjetske vlade »Pravda« piše v eni izmed zadnjih številk o pomanjkljivosti v sovjetskih premogovnikih, ka terih donos še daleč ne zadostuje za ruske potrebe, in o slabem gospodarstvu v kemični industriji. Po uradnih podatkih uničijo v kemičnih tovarnah zaradi nemarnosti letno 15 milijonov ton sode poleg drugega materijala. Nemški parnik »Gliickenbiirg« (2600 ton) so Nemci sami razbili na pečinah v Španiji ker so bili zasledovani po angleški vojni ladji. Norveški smučarji se v trumah prijavljajo kot prostovoljci za Finsko. Orožje pa bodo kupili za denar, katerega so nabirali med ljudstvom. Trgovinska pogajanja med Anglijo In Belgijo 80 fe pneela včeraj pppoldne. Istočasno pa so tudi pogajanja med Francijo in Belgijo. Novi japonski poslanik v Sofiji je včeraj izročil svoja poverilna pisma bolgarskemu kralju Borisu. Vzdrževanje poljske vojske v Franciji bo veljalo francosko vlado okoli 5 milijard din letno. Vse voditelje sirske komunistične stranke je dala zapreti francoska vlada, ker je ugotovila, da 60 ~ kakor pri nas in povsod — v plačani službi tu|e države, ki si prizadeva uničiti rranepo. Italijanski listi pišejo o brzojavki, ki jo je »oče K«? .Tod,°r ,Stalin P°sI^ predsedniki, t mske izdajalske komunistične vlade Listi pravijo, da se Stalin ujema z vsem kulturnim svetom, ko želi finskemu ljudstvu, da bi ee cimprej ubranilo nasilnikov. Ves svet pa ve An^il*!,50 V Jnae.Unitt — Stalinovi hlapci. ^ HJ ,e <3a,a °,b raznih Predelih cbale položiti nove mine, da bi zavarovala olovbo pred n«mSViTni ---------- Pomembna predstava v naši drami: 150 letnica »Županove Micke", prve slovenske igre Snoči je ljubljansko dramsko gledališče napolnilo občinstvo, ki je prihitelo, da bi proslavilo izredno pomemben jubilej; stopetdesetletnico datuma, ko se je prvič z gledaliških desk razlegnila slovenska govorica. Dne 28. decembra 1789. so na pobudo barona 2ige Zoisa v »Stanovskem gledališču« prizadevni diletanti igrali »Zupanovo Micko«, ki jo je po nemški predlogi s krasnim smi-clom za značilnost kranjskega jezika, izražanja in ravnanja napisal Zoisov prijatelj Anton Linhart. Predstava je doživela velik uspeh, prebila je led: tudi nemški krogi so morali priznati, da je naš jezik dovolj gibčen in melodičen tudi za gledališče. Ta zgodovinski datum je postal izredno važen mejnik, njegova edinstvena pomembnost pa nam je portala v vsej obsežnosti jasna šele v zadnjih desetletjih. Ljubljansko občinstvo je snoči do zadnjega kotička napolnilo naše dramsko gledališče. Za uvod je operni orkester pod vodstvom dirigenta dr. Švare odigral Mozartovo uverturo v opero »Don Juan«. Nato pa je nastopil kot slavnostni govornik dr. France Kidrič, ki je z jasnimi, preglednimi potezami izčrpal karakteristiko dobe in vzdušja, v katerem je nastala »Zupanova Micka«. Za odlična informativna izvajanja je bil govornik od občinstva nagrajen z dolgotrajnim ploskanjem. Nato je operni orkester pod vodstvom dr. Švare odigral še Mozartovo uverturo v opera »Figarova svatba«. »Die Feldmfihle« jc ▼ izvirniku bledo, malo-pomembno, šablonsko zasnovano delce — »Zupa-ntrva Micka« pa učinkuje živo, krepko, jedrnato. Linhart je znal tej bledi nemški zadevi pomagati na noge e 6i)ajnim smislom za 6log, v katerem bi morala biti taka reč napisana in za miljč, v katerem bi se morala goditi, če naj bi bila efektna. Krepka slovenska govorica prinaša v zgodbo cel nov svet, ki se nam danes zdi gosposkemu prav tako močno nasproten po duhu in po nušljevamu kakor 6e je moral zdeti gledalcem-poslušalcem ob premieri pred stopetdesetimi leti. Linhart je na ta način prenaredil »Feldmuhle« v tako bistveno učinkujoči meri, da moramo njegovo »Zupanovo Micko« z vso upravičenostjo šteti za prvo slovensko izvirno odrsko delo. Smel, velik in naše globoke hvaležnosti vreden je bil poskus Zoi6a in Linharta in 6icer v dvojnem smislu: govorici, ki so jo odrivali v stran ia jo imeli za jezik 6vinjskih pastirjev, težaški in neroden, »ta poskrbela za afirmacijo — po drugi plati pa sta z izbiro dela samega razodela svoje sočustvovanje z zapo6tavljano, čeprav daleč najmočnejšo ljudsko plastjo, z domačini, slovenskimi kmeti. Kmet je bil Slovenec, uboga para, »škric« pa Nemec gospod v deželi. Ln v »Zupanovi Micki« škric izvleče krajšo slamico, neuki, pa hribini kmet zagode gospodi krepko v brk. Snočno predstavo »Zupanove Micke« je pripravil režiser dr. Kreft z odličnim smislom za zdravo robatost, ki veje iz govorov in s rrav takim smislom za ravnovesje, ki mora vladati med govorjeno besedo in gesto. Njegova režija je v veliki meri pripomogla, da je »Zupanova Micka« učinkovala sočno polno, stilno Prav srečna je bila tudi inscenacija inž. arh. Franza, ki nas je v prvem dejanju postavil na kamniško plat skoraj v bistriški pejsaž, v drugem pa nas je povedel v slovensko kmečko hišo iz dobrih krepkih prejšnjih časov. Linhartovo »Zupanovo Micko« so snoči igrali, v izvirnem besedilu — in to uspešno. Čudovito, proti pričakovanju dobro so 6e člani dramskega ensembleja znašli v gorenjskem dialektu. Le tu pa tam je malo zabrnelo po dolenjska ali po primorsko, ah po knjižno — prijetnega, simpatično grčavega in čvrstega sloga pa take drobnarije v celotnem dojmu ni60 utegnile prav nič zmotiti. Dva moža sta se snoči nad vse imenitno odrezala: Cesar in Presetnik, ki sta postavila dve odlični, zastavni kmečki figuri. Začuda dobro pa se jc v tej okolici znašla tudi Mira Danilova, ki je z »Zupanovo Micko« marsikoga ugodno presenetila, saj b-i si bil le redkokdo lahko mislil, da 6e bo v dialektu v celem tako znašla. Posrečena figura je bil Sever kot »šiibar Glažek«, pa tudi Šaričeva kot »Štemfeldovka«, Drenovec kot »Tulpenheim« in Kralj kot Monkof so 6voje vloge odigrali v najlepšem skladu s stopnjo pomembnosti in z načinom, kakor je po družabni stopnji njihove odnošaje do kmeta pojmoval Linhart. Skratka: v slogu. Predstava je občinstvu iziredno ugajala, učinkovala je 6veže in prijetno demače. Le škoda, da ne bo še kakšnega večera 6 to Linhartovo igro. Za samostojen večer je prekratka, da bi jo pa navezali h kakšnemu drugemu delu, skoraj ni misliti. Če bi kdaj igrali morda »Veseli dan«, bi tudi Ine prišla vpoštev, saj »Veseli dan« že 6am izpolni docela čas enega večera. Obračun sedanje občinske uprave Potegnjeni avtomobilisti Maribor, 28. decembra. V včerajšnji številki »Slov. doma« smo poročali o protestu lastnikov osebnih avtomobilov v Mariboru, ker so nekateri avtomobilisti med božičnimi prazniki prav pridno uporabljali svoja vozila, dasi so časopisi poročali, da so vse vožnje z osebnimi avtomobili na božični dan in na Štefanovo prepovedane. Tisti avtomobilisti, ki so se držali tega, kar je časopisje poročalo, so bili prepričani, da Je dala policija onim, ki so se okrog vozili, dovoljenje za uporabo avtomobilov med prazniki. Temu pa ni bilo tako ter je bila policija pri vsem čisto nedolžna. Uredba o prepovedanem prometu med božičnimi prazniki ni bila namreč objavljena » nobenem službenem listu ter s tem seveda ni bila veljavna. To so nekateri brihtni avtomobilisti kmalu pogruntali ter so svoja vozila pridno uporabljali. Policija ni dala nobenemu izmed njih kakega posebnega dovoljenja Pohorski strah pred sodniki Maribor, 20. decembra. Pred malim senatom se je znašel danes na zatožni klopi »Pohorski »trah« 24 letni Valentin Štrukelj iz Selnice ob Dravi, ki ima za seboj kljub mladosti že pestro življenje. Že zgodaj je zašel na slabo pot ter se je seznanil z zapori, ki so mu postali sedaj pravi dom. Nič manj kot šestkrat je sedel v ječi, vsakokrat po daljšo dobo, pa ga vse to ni izpametovalo. Komaj je bil letos izpuščen iz ječe, je že spet začel krasti in vlamljati ter je postal letošnje poletje in jesen pravcato strašilo za prebivalce pohorskih vasi med Rušami in Sv. Lovrencem na Pohorju. Najbolj pa se je udejstvoval na Činžatu, kjer skoraj ni hiše, katere ne bi bil na skrivaj v nočnem času obiskal. Priznal je nič manj kot 18 vlomov in tatvin. Kradel je vse, kar je dobil pod roke. Vlome je izvrševal zelo spretno ter je potem izginil kakor kafra, tako da mu dolgo niso mogli priti na sled. Pokazal pa se je tudi kot velik nasprotnik cerkve, ko je dne 9. septembra t 1. pribil na vrata cerkve v Puščavi papir, na katerem je napisal razne bogokletne in sramotilne besede. Vse, kar je nakradel, je spravljal v denar s pomočjo raznih krošnjarjev, ki jih je v teh kra- jih vse polno. Denar pa Je sproti zapil in čim je začutil sušo v žepu, že se je podal spet na tatinsko pot Ko so ga prijeli, je priznal samo to, kar so mu lahko dokazali in tako se 6edaj zagovarja tudi pred sodniki. Razprava ob času poročila traja. Nova vaina pridobitev mariborske bolnišnice Maribor, 28. dec. Danes je bila v mariborski bolnišnici licitacija za nabavo rentgenovega terapijskega aparata, ki slane 250.000 din. Je to eden najmodernejših in najbrže tudi prvih aparatov te vrste v Jugoslaviji, ki se bo uporabljal za obsevanje in zdravljenje raka in drugih bolezni. Aparat bo dobila mariborska bolnišnica v roku treh mesecev. S tem bo popolnoma opremljen rentgenološki oddelek mariborske bolnišnice, ki bo imel najmodernejše toza-cTevne aparate na razpolago. Ta oddelek vodi spe-cijalist za rentgenologijo dr. Vakselj. Banska uprava je za izpopolnitev tega oddelka v mariborski bolnišnici veliko žrtvovala ter ji ere vsa pohvala. Belgrajske vesti Belgrad, 29. dec. m. Včeraj dopoldne je prispela v Belgrad skupin« zastopnikov vinogradniških in sadjarskih zadrug. Kmetijskemu ministru dr. čubriloviču in pomočniku finančnega ministra Filipančiču je zastopstvo izročilo resolucijo, v kateri vinogradniki nastopajo proti uvedbi državne trošarine na vino in žganje. Med drugim v svoji resoluciji poudarjajo dejstvo, da je v nekaterih pokrajinah vino skoraj edini, gotovo pa najvažnejši pridelek. Dalje naglašajo, da je dolgoletni boj vinogradnikov proti trošarini, ki je glavna ovira za potrošnjo vina, rodil slab uspeh, ker je sistematično povišanje vinske trošarine dovedlo do takšnega stanja, da so morali vinogradniki prodajati svoje pridelke skoraj _ zastonj. Zato zastopniki vinogradnikov in sadjarjev v resoluciji predlagajo, naj se ne uvede državna trošarina na vino in sadno žganje in da se s posebno uredbo ■'oprosti vino in žganje vseh samoupravnih dajatev in trošarine. Niš, 29. dec. m. Na svojem zborovanju v Nišu, je kmetijska zbornica za moravsko banovino sprejela sklep, v katerem zahteva, naj država takoj razveljavi svojo pogodbo s tovarno »Zorka d. d.« in naj zgradi sama zadružno tovarno za modro galico. lan dr. Jure Adlesic priKazai plodovito stin-no bilanco sedanje občinske uprave, ki je vseh področjih dosegla v resnici zuvidanja 'dne uspehe. Po več letih je bil letos račun- Ljubljana, 29. decembra. Včeraj ob petih popoldne je bila na magistratu seja ljubljanskega mestnega sveta. Zupan dr. Adlešič je najprej omenil važne dogodke, ki jih je mesto preživelo do 1. decembra naprej. Nato se je spomnil zaslužnih pokojnikov. Dne 14. novembra je umrl prokurist K1D g. Vilfan Josip. V svoji oporoki je zapustil mestni občini ljubljanski 400.000 din. Ker je pokojnik vedno želel, da bi dobila iz njegovega premoženja tudi Akademija znanosti in umetnosti darilo 150 tisoč din, bo o tej zadevi sklepal mestni svet. širši javnosti neznan zasebni uradnik g. Vilfan Josip je s tem vsej slovenski javnosti dal najlepši vzgled mecenstva in s svojim velikodušnim darom pokazal veliko ljubezen do glavnega mesta Slovenije in do predstavnice slovenske kulture Akademije znanosti in umetnosti. Pri nas so taki javni dobrotniki redki, zato pa je lepi vzgled pokojnega g. Vilfana tem bolj svetal. Dne 12. decembra je umrl v starosti 89 let g. Jožef Borštuar, župnik v pokoju, ki si je pridobil velike zasluge za ustanovitev nove župnije Sv. Družine v Mostah in za zgradbo tamošnje cerkve. Vsi navzoči so počastili spomin obeh pokojnikov in jima zaklicali »slava«. Za fi n a n č n i odbor je poročal dr. Ažman. Za letošnjo božičnico je bilo uslužbencem in delavcem izdanih 670.000 dinarjev. Iz volila pokojnega Josipa Vilfana se odstopi 150.000 din Akademiji znanosti in umetnosti, 250.000 din pa bo šlo v posebni fond, ki bo namenjen regulaciji trnovskega okraja. Za gradbeni odbor je nato podal zanimivo poročilo prav tako dr. Ažman. Prof. Silvo Kranjc je nato kot načelnik kulturnega odbora poročal podrobno o preimenovanju ulic. Dalje je bila na njegov predlog sprejeta tudi ustanovitev likovnih nagrad mestne občine ljubljanske. Od preračunskih 40.000 din, ki so bili določeni za odkup umetnin, bo odslej 20.000 din namenjenih za likovne nagrade. Za trošarinski odbor je nato poročal dr. Ažman, za personalno-pravni pa g. Avgust Novak. Štiriletna bilanca sedanje uprave V obširnem in izčrpnem poročilu je nnto župan dr. Jure Adlešič prikazal plodovitoštiri-letno na vredne uspehe ski zaključek predložen prvič ob pravem času. Župan g. dr. Adlešič je spregovoril o posojilih, ki jih je bila najela pred štirimi leti mestna upraVa za okrog 200,000.000 din. Ker so za preračunsko leto 1939-40 že sedaj plačane skoraj vse anuitete, ie že znan tudi saldo občinskih dolgov. Mestni zaklad ima sedaj din 118,270.429 dolga, mestna podjetja pa 71,313.751 din dolga. Torej skupaj 189,584.180 din. Dolgovi so se torej v štirih letih zmanjšali za 40 milij. din in je mestna občina odplačala po 10 milijonov din dolga na leto. Kljub temu pa je občina najela v zadnjih štirih letih za 29,597MO novih posojil. Mestni dolgovi so se na ta način povišali od 230 milijonov na 259 milijonov. Maloželezniški družbi je bilo odpisanih 16 milijonov, odplačanih pa je bilo 54 milijonov, tako da ostane 09tanpk 189 milijonov din. Medtem ko so stara posolila bila najeta tako, da se bodo odplačevala 50 in celo 75 let in s tem obremenila kar tri generacije, je sedanja občinska uprava nova posojila najela tako, da bo obremenjena kvečjemu le ena generacija. Stare visoke obrestne mere pa so bile zniiane in je sedaj srednja obrestna mera posojil 5%. Mestna hranilnica je že leta 1938. postala likvidna. Občina je to omogočila z najetjem posojila 30 milijonov din pri Državni hipotekarni banki in sama razpisala 20 milijonov obligacijskega posojila. S tem je plačala svoje dolgove pri Mestni hranilnici ljubljanski, ki je ■ tem poživljen pomemben činitelj vsega slovenskega gospodarstva. V maju leta 1937 Je prišla maloželezniška družba popolnoma ▼ posest mestne občine ljubljanske. Za mestno imovino je bil uveden inventar in je bilo ugotovljeno, da ima vsa posest mestne občine ljubljanske skupaj 418 milijonov din prometne vrednosti Čista imovina pa znaša po odbitku vseh bremen okrog 180 milijonov dinarjev. Za nadaljnji razvoj mesta je važen program za izdelavo regulacijskega načrta ter uredba, ki je bila sklenjena februarja 't. L V nadaljnjem je župan dr. Adlešič navedel obširne podatke, ki kažejo vestno delo sedanje uprave povsod: pri modernizaciji cest, pri mestnem vodovodu, mestni elektrarni in plinarni, klavnici, po-gretmem zavodu, zastavljalnici, Delavskem domu, ureditvi živilskega trga itd. Govoril je tudi o nameravani novi tržnici. S točnimi podatki opremljena poročila so najzgovornejša priča, kako odlično je delala sedanja uprava in kakšen napredek ter uspehe je dosegla na vseh področjih. Povsod je zaznamovan izreden napredek in razvoj. Za šolstvo je v zadnjih štirih letih občina mnogo žrtvovala. Vsa poslopja so bila popravljena in preurejena. Na meščanskih šolah so bile urejene moderne kuhinje in se je začel gospodinjski pouk. Na Viču je bila letos zgrajena moderna meščanska Sola. V bližnji bodočnosti pa bo treba odpraviti šolo na Vrtači, ki je v zasebni hiši. Ustanovljen je bil poseben odsek za telesno vzgojo in so obvezniki že nastopili na stadionu ob gasilskem kongresu. Sedaj je vpisanih okrog 750 obveznikov v 24 oddelkih. Posebna skrb je bila posvečena otroškim igriščem tn prihodnje leto bo preurejen velik del tivolskega nasada v otroški paradiž. Občina je začela izdajati »Statistični leto-pisc, ustanovljene so bile literarne nagrade, ki so se jim sedaj pridružile še nagrade za likovno umetnost. Tudi najboljši učenci ljudskih in meščanskih šol prejemajo nagrade, ustanovljena pa je bila tudi nagrada za mlade arhitekte, ki nosi ime mojstra Plečnika. Pieteto do umrlih 'dokazuje povečano pokopališče v Dravljah, dalje Navje, grobnica vojnih žrtev in Zale. Zgodovinarju župniku Ivanu Vrhovniku se je občina oddolžita s spominsko ploščo, glasbeniku Emilu Adamiču « spomenikom, prav tako je občina počastila spomin dr. Šlajmerja. V Turjaški palači je bil odprt mestni in edini muzej stanovanjske kulture na vsem slovanskem jugu. Ustanovljena je bila slovanska knjižnica. Častno meščanstvo je bilo podeljeno soglasno dr. Antonu Korošcu, prof. Jožetu Plečniku in Otonu Zupančiču. Za socialno skrbstvo je mestna občina izdala pred štirimi leti 4,840.000 din, letos pa 6.630.000 din. V štirih letih je bilo v ta namen porabljenih skupno 24,800.000 din, pri čemer razne investicije niso upoštevane. Med temi je treba omeniti Zavetišče v Trnovem, ki bo veljalo 3,b45.000 din, ženski azil kot prizidek Delavskemu domu je veljal 2 milij din. Občina je sklenila pripraviti 230 majhnih, r zdravih in cenenih stanovanj za delavstvo. Prva kolonija z 48 stanovanji za Bežigradom je veljala 3.575.000 din. Kredit za drugo tako kolonijo pa je tudi že zagotovljen. Zgrajena so bila štiri nova otroška zavetišča, peto pa bo kmalu urejeno pri šoli na Ledini v lastnem poslopju. Za zasebna otroška zavetišča je dala občina 330.000 din. Z darilom Mestne hranilnice bo občina začela graditi zavetišče za onemoplc na Bokal-cah, kjer bo prostora za več sto onemoglih stark in starčkov. Pri svojem socialnem udejstvovanju se je občina držala načela, da daje delo, ne pa podpore. Hkrati pa namerava svoje delo na soc. polju poglobiti tako, da nobenemu delavcu ne bo več treba prositi za delo. Delavec ima do dela pravico, občina pa ima dolžnost, da mu delo preskrbi. Socialni akciji mestne občine so velikodušno priskočili na pomoč meščani, vendar so pri nas nabrane vsote v primeri z drugimi mesti prenizke. Ves občinski svet je z dolgotrajnim aplavzom izrekel zahvalo g. županu za njegova lepa izvajanja, nakar je biia seja zaključena. Nato je bila še tajna seja, pri kateri so bila obravnavana napredovanja, upokojitve in nove namestitve. Ljabljaea Hud mraz se nam obeta Davi je v Ljubljani kazal termometer —16.6“ Celzija. Bolj zunaj, v predmestjih, pa so ga imeli še več, po 18, pa tudi po 20 stopinj pod ničla!. Z aerodroma javljajo,v da so ga tam imeli kar —24° Celzija! To je pa že hud mraz, podoben tistemu, ki nas je bil obiskal ono hudo zimo 1928! V Mariboru so zapisali —23° Celzija — in verjetno) — v Zagrebu prav toliko! Še na primorskih otokih j« temperatura zlezla pod ničlo in v obmorskih mestih! Edino izjemo dela Dubrovnik, kjer so ga našteli še vedno + 2° Celzija. Če bo šlo tako naprej in če bo vreme še vedno ostalo tak.o lepo jasno kakor je zdaj, potem bomo jutri nemara že zabeležili kakšnih 20 stopinj pod ničlo in v prihodnjih dneh še kaj več! Nemara bomo letošnjo zimo v našem mestu celo zabeležili rekordno zimsko temperaturo. Časa imamo še dovolj, saj smo zdaj šele v decembru, najhujši mraz pa ponavadi prihaja šele januarja in februarja. Nekag novih nesreč V bolnišnico so pripeljali včeraj tele ponesrečence: Kanduša Franca, posestnika Iz Tenetiš; padel je z lestve ter si zlomil levo nogo; Novak Marijo, hčerko mizarskega pomočnika iz Guncelj; padla je ter si zlomila desno nogo: Marijo Poženel, hčerko železniškega delavca iz Gornjega Logatca; padla je ter si zlomila desno roko; Franca Bartola, brezposelnega mesarskega pomočnika iz Loškega jx>toka; padel je pri smučanju ter se potolkel po glavi; Lovra Smrtnika, kleparskega pomočnika iz Ljubljane; padel je s strehe na glavo ter se precej hudo poškodoval in Antona Metelka, delavca pri Slogradu. Metelko je padel ter zlomil levo nogo. ni se zgodilo tako... strel, krogla je zadela Rocky- 'oman s slikami Rocky je stopil iz zavetišča. Njegov obraz je bil miren, leden, kamenu podoben. Jerry je stopil čez hodnik do okna, ki je držalo na cesto. Pogledal je dol in videl, da nepregledno morje ljudi v napetem pričakovanju gleda proti oknu. Reflektorji, ki so z begajočo lučijo obsevali množico na cesti, so se zdaj obrnili vej nanj. Jerrv je dal roki k ustom in na ves glas zaklical: »Ne streljajte več! Naj se policija umakne! Rocky Sullivan bj prišel z mano ven!« Duhovnikovo sporočilo je množico spet razvalovilo. Bilo je neverjetno, nemogoče. Da bi se Rocky zdaj, po tolikem boju sam udal? Kaj je ta kaplan res imel tako moč do ljudi? Še preden pa 6d je množica opomogla od tega sporočila, se ji je že nudil nov, pretresljiv prizor. Ko je Jerry še stal pri oknu, je Rocky neopazno stopil do njega in se mu postavil tik za hrbet. Vzdignil je samokres, ga prislonil duhovniku k ledjem in dejal zamolklo) »Obžalujem, Jerry, da »i ravno ti na tem mestu... Molči in pojdi mirno najprej!« Jerry ni nič odgovoril. Poznal je gangsterske običaje ... Toda pri srcu mu je bilo strašno hudo. Nenadno ga je obšla žalost, ne zaradi tega, ker je čutil za hrbtom samokres v prijateljive roki, temveč, ker je bila njegova pot zastonj in zastonj njegov napor, da tri Rockyja v zadnji uri rešiL Vzdignil je roke in se umaknil od okna. Ljudje na cesti so takoj rarumeli, zakaj gre. Gangster si je hotel rešiti življenje 6 tem, da je gnal duhovnika pred sabo kot talca. Vedel je, da policija ne bo streljala nanj. Neskončna dolga je bila pot po hodniku in po stopnicah. Jerry je stopal naprej z dvignjenimi rokami, ne da bi se Kaj ozrl. Bil je pr^onosen, da bi bil Rockyju zdaj, W>g5oe tako zahrbtno naskočil, privoščil samo besedo. Rockyja pa je bilo sram, toda klic po življenju je bil močnejši od vseh pomislekov, gnal ga je naprej kakor žival. Jerry |e bil zdaj edina obramba, skrival se je za njegovo telo in za njegov ugled. Oboje je bilo dovoli močno, da bo ustavilo policijske strojnice.., Ko so policisti videli, kaj se je zgodilo gori, niso vedeli, kaj naj bi storili. Če streljajo, ko 6e bo razbojnik prikazal, bo Rocky padel, padel pa bo tudi priljubljeni duhovnik, v katerega je bilo po zadnjem boju proti razbojnikom vse mesto zaljubljeno. Če pa gangsterja puste, bi jim utegnil uiti, zakaj bil je z vsemi mazili namazan. Kakšna sramota potem, če Rocky uide celi policijski brigadi, vpričo deset tisoč ljudi! Rooky in Jerry 6ta se po korakih bližala vratom. Položaj je bil več kakor čuden, bil je strašen. Ljudje na cesti so zadrževali dih. Nihče se ni upal premakniti, vsi so bili trdi od groze, da 6e mora zdaj zdaj primeriti nekaj strašnega . .. Zdaj sta bila na vratih. Tisoči in tisoči oči so se s strahom ozirali v Rockyja in v njegov bledi, strahotno trdi in spremenjeni obraz, podoben obrazu človeka, ki stoji z eno nogo na oni strani... Rocky je za trenutek zakrožil z očmi po množici in se za las nasmehnil Spet so ljudie enkrat na njegov račun uživali teater ... zadnjič ... Ko je Jerry na pragu obstal, «nu je spet pritisnil samokres na lcd;a in deial 6amo: »Naprej!* In stopila sta naprej. Rocky je zdaj imel eno samo misel: priti s talcem do množice in se zapoditi vanjo. Nastala bo zmeda ... potem naj ga policija iščel Ni videl, da se niso vsi policisti umaknili od hiše. Eden od častnikov se je bil skril za vogel. Rocky ga ni opazil. Ko 6ta otopila z Jerryjem dalje, je 4ocky ie bil ujet častnik prilezel izza vogla, previdno dvignil samokres in pomeril proti Rockyju. Preden je sprožil, 6e je bal, da 6e bo iz množice utrgal krik in gansterja opozoril. Toda ni se zgodilo tako... Počil je ja v desnico, da mu je revolver padel iz nje. Rocky se je opotekel. Še preden se je mogel v bolečini vzravnati, so že od vseh strani planili nanj policisti in ga stolkli na tla. Branil se je kakor pobesnela zver v pasti, toda ni imel samokresa. Kmalu 60 ga obvladali. Ves boj mu ni pomagal nič. Bil je ujet. . Ko so ga spravili pokoncu, je bil strt, zbit, uničen. Z njim ie bilo konec. Ve« napor in V6a zvijača in vsa zahrbtnost niso pomagale. Od tu in tam flrv&tska javnost je prepričana, da bo vlada io konca prihodnjega meseca izdelala vse obljubljene politične zakone, ki naj bi vrnili ljudstvu demokratične svoboščine. Vlada je zaradi božičnih praznikov prekinila z delom, zaradi bližnjih pra-roslavnih božičnih praznikov pa tudi ni verjetno, da bi delo napredovalo. Pač pa bo ves ta čas ostal na delu ožji ministrski odbor. V prvi vrsti gre za nov volivni zakon, katerega bodo kmalu izdelali In potem predložili na vpogled tudi glavnim opo-cicijskim skupinam, da povedo svoje mnenje in da bo tako končni novi volivni zakon pravi izraz razpoloženja in hotenja najširših ljudskih plasti. Prav tako računajo politični krogi, da bo prihodnji mesec rešeno tudi vprašanje radikalne stranke glede njene potrditve po notranjem ministrstvu. Prijavo za ustanovitev stranke je predložil podpredsednik radikalne stranke Miša 1 rifunovič že pred tremi ledni. Vlada pa stranke na podlagi obstoječih zakonov še ne more potrditi, pač pa jo lio potrdila, čim bodo uveljavljeni novi politični zakoni, zlasti zakon za svobodno združevanje in zborovanje, ki bo dovoljeval tudi politične stranke. Vse srbske narodne ustanove in srbska društva v Sarajevu eo sestavila skupen meddruštveni odbor. V odboru so imena znanih srbskih politikov, ki so se udeleževali v prvih vrstah vseh unitarističnih političnih akcij. Svojih ciljev ta nova zajednica srbskih društev še ni javno objavila, pač pa je verjetno, da je vse to odraz gesel, ki so jih med svoj narod vrgli bosanski Srbi, čim se je pojavila na muslimanski strani zahteva, da naj dobi Bosna s Hercegovino svojo avtonomijo, in čim so nekatere srbske opozicijske stranke zavzele precej ostro stališče proti sporazumu Dra-giša Cvetkovič—dr. Maček. V okolici Zagreba so božični prazniki potekli ▼ znamenju krvi. V dveh krajih, in sicer v Ču-čerju in v Gračanih, so se v gostilnah stepli in so bili ubiti trije ljudje. V Gračanih je med prepirom nekdo potegnil samokres in začel kar na slepo streljati med goste. Dva štrela sta zadela in tako sta padli dve žrtvi, eden mrtev, drugi pa težje ranjen. V Cučerju pa so se stepli kmetski fantje. Boj so iz gostilne prenesli na prosto in 6e tam pretolkli s koli in palicami. Vsi so bili pijani in tako je padalo na vse strani. Na cesti sta obležala dva pretepača z razbitima glavama in mrtva. Veeh zločinov je bil kriv alkohol. Tudi v Zagrebu so začeli navijalce cen ostro preganjati. Predvčerajšnjim je sodišče izreklo štiri kazni nad trgovci, ki se niso pokoravali odredbam oblasti in niso izobesili na vidnem mestu cen svojega blaga. Kazni so bile visoke, tako zaporne kakor denarne. Istočasno pa je ban banovine Hrvatske podpisal ukaz, s katerim se uredb« za pobijanje draginje in brezvestne špekulacije, katero je bilo izdalo ministrstvo za socialno politiko in ljudsko zdravje, uveljavlja tudi na ozemlju hrvatske banovine. Cementne tovarne v okolici Splita so spet v krizi. Zaradi vojne se je zaprl skoro ves trg za dalmatinski cement in skladišča tovarn so polna. Vsega skupaj imajo na zalogi okrog 4000 vagonov cementa. Zaradi tega so začele tovarne odpuščati delavce in deloma v celoti ustavljati obrat, deloma ga pa omejevati. Več tisoč delavcev bo spel brez dela in zaslužka. Na tajinstven način jo izginil posestnik Ivan “ Vavpetič iz okolice Ljutomera. Vavpetič je odšel v Štrigovo k svojim znancem in pri njih popival. Pozneje je šel v bližnjo vas k nekemu kmetu, ki je znal zdraviti bolezni živine. Vavpetič se je spotoma zvečer ustavil v gostilni, nato pa je izginila za njim vsaka sled. Orožniki so začeli takoj stikati za njim, preiskali so vse hiše v Štrigovi, toda nobene niti najmanjše eledi niso našli. Splošno mislijo, da je bil Vavpetič žrtev nesreče ali pa zločina. V obeh primerih je mogoče, da se nahaja njegovo truplo v Muri in so zato orožniki začeli pregledovati obrežje te reke. 14 trupel so oskrunili neznani zločinci na pokopališču v Dubrovniku. Lotili so se grobnic, dvignili težke plošče, razbili krste, nato pa pobrali mrtvecem zlate zobe in pa prstane, ki so jih še imeli na prstih. Zločinci so svoje delo izvršili na najbolj gnusen način. Trem mrtvecem so razbili lobanje, da eo jim potem odtrgali spodnje čeljusti, v katerih so bili številni zlati zobje. Posebna sodna komisija je pregledala oskrunjene grobove in ugotovila, da so morali biti na delu zelo dobro izvežbani zločinci, ki so znali spretno dvigniti težke nagrobne plošče grobnic, nato pa trgati kovinaste krste. V mestu je zavladalo veliko razburjenje, ker ni nemogoče, da so oskrunjeni še drugi grobovi, pa sorodniki do sedaj še niso prišli obiskat grobov, da bi morebiti ugotovili poškodbe. 350 letnico, odkar je bila v Rusiji ustanovljena patriarhija pravoslavne cerkve, se bodo spominjali in proslavljali tudi Rusi, ki žive v naši državi. Ta obletnica pomeni za rusko pravoslavje znamenit jubilej, kajti rusko pravoslavje je bilo pod vodstvom patriarhov zedinjevalni činitelj in nosilec vseslovansko ideje zlasti v drugi polovici preteklega stoletja in v novem stoletju do komunistične revolucije. Rusi v emigraciji se spominjajo zlasti zadnjega ruskega patriarha Tihona, ki je umrl eta 1925. Pri proslavi v Belgradu bodo sodelovali tudi zastopniki srbske pravoslavne cerkve. 8 sporom v srbski pravoslavni cerkvi sc ponovno bavijo srbski časopisi. Prinašajo namreč poročilo o govoru bitoljskega škofa Platona, ki je bil nedavno nameščen v novo škofijo, na njegovo mesto pa bo b»le spet prišel znani škof dr. Nikolaj Velimirovič. Skof 1 laton je dejal, da v vrhovih pravoslavne cerkve ni vse v redu. Rekel je nato, da smatra škofa dr. Nikolaja za krivoverca, ker je Povzročil v cerkvi razkol. Govor je prešel nato v čisto oseben ton, ki ga je Platon opravičeval s tem. da je škof dr. Nikolaj nedavno govoril v cerkvi žaljivo o njem. Dr. Nikolaj se noče odzvati povabilu patriarha, da bi se udeleževal sej pravoslavnega cerkvenega sabora, ker hoče, da bi se mu vsi priklanjali in ga ubogali. Platon je še pristavil, da je dr. Nikolaj brezverec, ki je deloval tudi v tujini proti pravoslavju, koder je le mogel. Ta govor škofa Platona je izzval med pravoslavnimi verniki veliko zanimanje in nmogo komentarjev, ker do sedaj ni bila navada, da bi se pravoslavni cerkveni višji dostojanstveniki med seboj vpričo javnosti tako obtoževali. Pri tem je treba omeniti, da je škof Platon pristaš sedanjega patriarha, ki je za to, da se pravoslavje ne tira v boj proti ostalim krščanskim veram v naši državi, zlasti pa ne proti katolištvu, medtem ko je struja škofa dr. Nikolaja zelo bojno razpoložena in gre v svojem boju proti drugim veram precej na ostrino. Ker pa dr. Nikolaj povezuje v isti zvezi pravoslavje in srbstvo, zato ima med srbskimi inteligenti in ljudstvom precej pristašev, prav tako pa tudi med nižjo duhovščino, ki vidi v pravoslavju v prvi vrsti svetišče srbstva, nato pa šele versko institucijo. Razne avtomobilske nesreče pred sodiščem Hud karambol pred remizo - Karambol na Groharjevi cesti Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Ljubljana, 29. dec. 2e dostikrat smo poudarjali, da ne mine teden, ko ne bi na sodišču obravnavali razne avtomobilske nesreče in karambole, ko ne bi na okrajnem in okrožnem sodišču sodili malomarnih, neprevidnih avtomobilskih vozačev in drugih oseb, ki povzročajo razne prometne katastrofe. Skoraj bi bilo potrebno, da se sodniki posebno specializirajo na kazenske paragrafe glede prometnih nesreč in da se poglobe v vso prometno tehniko. So že strokovnjaki-izvedenci, ki točno povedo, kdo je moral zakriviti nesrečo in vam izračunajo po vseh pravilih matematike in tehnike, kako je prišlo do nesreče in kateri vozač je hitreje vozil in kdo počasneje. Obtoženci, ki jih je udaril tako imenovani avtomobilski paragraf, redko pridejo pred mali kazenski senat, navadno pred kazenskega sodnika-poedinca na okrožnem sodišču ali pa pred kazenskega sodnika na okrajnem sodišču. Te dni je mali kazenski senat, ki mu je predsedoval s. o. s. dr. Julij Fellacher in sta kot sosodnika fungirala gg. Ivan Brelih in Rajho Lederhas. sodil o hudi avtomobilski nesreči, ki se ie dogodila 18. marca letos pred remizo, na kraju, kjer so res dostikrat mnoge prometne nezgode, čeprav je tam cesta ravna, široka in tlakovana. Remiza je res za javni promet kraj nesrečnega imena. France Čolnar, 27-letni samski šofer, je letos 18. marca vozil 2 osebi z avtomobilom iz Ljubljane proti St. Vidu. Obtožnica, ki jo je zastopal državni tožilec dr. Hinko Lučovnik, mu Je očitala, da je zaradi neprevidne in hitre vožnje zakrivil prestopek proti varnosti javnega prometa in življenja ljudi po §-u 205-11 k. z., ker je omenjeni dan pri remizi hotel prehiteti z naglo vožnjo drugi avto Cirila Satlerja, ki je prav v tistem trenutku sam prehiteval kolesarja Jožeta Bizjaka. Pri prehitevanju pa je obtoženec Čolnar prezrl nasproti vozeči tramvajski voz, v katerega se je zaletel z vso silo, tako da je zadnji del avtomobila popol- man. Ta je dobil prelom lobanje in pretres možganov in je takoj nato podlegel tem hudim poškodbam. Obležal je na kraju nesreče mrtev. Obtoženi šofer France Čolnar se je zagovarjal, da ni kriv te nesreče, da je kriv tega tudi drugi šofer Ciril Satler. Razprava je trajala skoraj 2 uri in se je senat naposled prepričal, da zadene krivda pri nesreči edinole obtoženca, nikakor pa ne drugega šoferja Satlerja. Obsojen je bil na 4 mesece zapora, nepogojno. Obtoženec je prijavil proti sodbi priziv in revizijo. Kazenski sodnik-poedinec dr. L. Pompe je včeraj obravnaval hud avtomobilskj trk na Groharjevi cesti, na kraju, kjer se križa ta cesta z Aškerčevo. Ta zadeva je že zahtevala več razprav. Hren Ignacij, tovarnar na Verdu pri Vrhniki, je 8. septembra lani pozno zvečer vozil po Aškerčevi cesti v smeri proti Tržaški. — Na križišču Aškerčeve in Groharjeve ceste je z,.vs0 ,?*'° zadel s svojim avtomobilom v avto Alojzija Rijavca. Bil je hud karambol. K sreči ni bil nikdo poškodovan. Hren je vozil v avtu svojo ženo in 3 otroke. Sprva sta bila Hren in Rijavec ovadena zaradi prestopka neprevidne vožnje. Proti Rijavcu je bilo kazensko postopanje ustavljeno, državno tožilstvo pa je tovarnarja Hrena obtožilo zaradi prestopka po §-u 205 k. z. Že 1. aprila letos je bil zaradi te avtomobilske nesreče Ignacij Hren obsojen, toda na obtoženčev priziv je apelacijsko sodišče prvo sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo kazenskemu sodniku-poedjncu v ponovno razpravo. Na včerajšnji razpravi je obtoženec_ zanikal, krivdo in navajal, da je vozil pravilno in da j*a ne zadene nikaka krivda, ker je vozil po glavni prometni cesti in bi moral_ drugi vozač bolje paziti. Izvedenca g. Joso Goreč in inž. Ditrich sta izjavila, da je Hren vozil z veliko večjo brzino, ko pa Rijavec. Sodnik je Ignacija Hrena obsodil na 1 mesec zapora in v plačilo povprečnine 500 din, pogojno za 1 leto. Obtoženec je prijavil priziv. Državni tožilec pa je zahteval, da mu sodišče predloži spis, da bo eventuelno predlagal norna zmečkalo. ŽrteV tega karambola je postal I obnovo kazenskega postopanja proti Alojziju Ri-uradnik ljubljanske splošne bolnišnice Ivan Roz- ' javcu. Prav primerna potegavščina z božičnimi zavoji Namesto naslovnikom so bili poslani na zapadno fronto Maribor, 28. decembra. Nekajkrat smo že pisali o pošiljanju paketov z živili iz naše države v inozemstvo. Opozarjali smo, da se na ta način izvaža zadnje čase iz naše državo mesečno do 30 vagonov najboljših živil, katere naša država tako rekoč poklanja inozemstvu ter no dobiva zanje niti pare, nasprotno pa mora še plačevati visoko nemško carino v naši valuti, kar znaša na mesec tudi okrog 2 milij. din. Med tem časom pa se je pošiljanje paketov v inozemstvo od dneva v dan dvigalo ter je doseglo pred božičnimi prazniki višek, ko je bilo v dveh dneh odpravljenih okoli 5000 takih zavojev. Prihajali so ti paketi povečini iz področja bivše mariborske oblasti, zlasti iz Maribora, Ptuja in Celja, potem iz Dravske doline, pa tudi veliko iz Ljubljane, nadalje iz Zagreba in drugih krajev na Hrvatskem in v Vojvodini. Vsak nemški državljan, ki ima v naši državi kakega sorodnika, se je sedaj spomnil nanj, četudi se poprej zanj nikoli ni zmenil. Sedaj prihajajo iz inozemstva mila pisma, v katerih se namiguje, kako dobro bi bilo, če bi se poslal kak Vino so kupovali, pa ga niso plačali Maribor, 27. decembra. Ni dovolj, da stiskajo našega kmeta razne nesreče in skrbi, povrhu mu sedajo za vrat še pijavke, ki mu znajo sjzretno izvabiti iz žepa zadnje pare. Ti6te pa, ki nimajo denarja, te pijavke opeharijo za pridelke. Družba takšnih prepredenih škodljivcev 6e je danes znašla pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča. Vodil jih je ,°91 etni posetnik Alojzij Turšak iz Polancev pri Osluševcih. Ta je v glavnem tudi dajal odgovor za glavne sleparije. Turšak ima malo posestvo, ki pa je močno prezadolženo. Zaradi tejja se je bavil s priložnostnimi kupčijami, da bi 6i olajšal življenje. Pri tem poslu pa ni preveč pazil na poštenost. Tako je bilo tudi z vinsko kupčijo, ki jo je imel 6 posestnikom Francem Krajncem iz Cirkulan. Posestnik Kranjc je prišel pred 2 letoma na Tezno v neko gostilno ter je ponujal gostilničarju svoje vino. Tedaj se je mudil v tej gostilni TuTŠak s svojimi prijatelji. Družba je postala pozorna na kmeta, ki je ponujal vino, in Turšak je takoj napravil načrt, da bi kmet« opeharil. Predstavil se je Krajncu kot vinski trgovec ter se začel z njim pogajati za vino. Kmalu sta se sporazumela ter je »kupil« 16 hektolitrov vina po 4.50 din liter. Dal mu je 500 din are. Oba Turšakova tovariša sta nastopila pri tej kupčiji kot mešetarja ter sta Turšaka na vse pretege hvalila kot zelo solidnega trgovca. Naslednjega dne se je Turšak s svojima prijateljima pripeljal v Cirkulane h Krajncu po vino. Najeli so tovorni avto, na katerega so naložili v Krajnčevih sodih 1500 litrov vina. Turšak pa kupnine za vino ni izplačal, pač pa je Krajnca potolažil, da mu bo denar kmalu poslal. Z vinom so se odpeljali kar naravnost v Savinjsko dolino, med potjo pa so se ustavljali v raznih krčmah ter so prodajali vino raznim krčmarjem. Prodajali pa so ga po 3 dinarje liter, dasi eo ga kupili od Krajnca po 4.50 din. Seveda je na ta način šla kupčija naglo od rok ter 60 vso zalogo kmalu razprodali. Ko je Turšak videl, da se na ta način lahko zelo lepo trguje, je opeharil še posestnika Franca Ralkušo v Cirkulanah za 2223 litrov vina, katerega je plačal po 3 din, toda Rakuša ni videl niti pare denarja- Izposoditi si je moral celo sode, da so mu sleparji lahko vino odpeljali. S tem vinom pa so 6e napotili s tovornim avtomobilom naravnost na Jesenice ter 60 tam razprodali vso zalogo s sodi vred. Njihove sleparije pa so prišle šele pozno na dan, ker so ubogi kmetje vedno upali, da bodo dobili od Turšaka denar, pa ga niso prej prijavili. Turšak se je pred sodniki zelo spretno zagovarjal ter je zanikal vsako krivdo. Obsojen je bil na 8 mesecev strogega zapora ter na izgubo častnih pravic za 3 leta, dočim sta bila njegova tovariša oproščena# Mariborsko gledališče Mariborsko gledališče. Petek, 29. decembra: Zaprto. Sobota, 30. decembra ob 20: »ZaroKa na Jadranu«. Dve nagradni predstavi v marib. jfledališču. Ustrezaj'oč mnogostranski želji gledaliških obiskovalcev se je uprava odločila tudi letos prirediti kar dve nagradni večerni predstavi, in sicer prvo za Silvestrovo, drugo za Novo leto zavoj živil. Kakor rečeno, je bil odziv na te proS-nje zelo velik in v Mariboru so osebe, ki ao poslale v predbožičnem tednu po pet in še več paketov na razne naslove v inozemstvo. Prej so paketi redno prihajali na naslove, to pot pa so bili naslovniki bridko razočarani. Onstran meje so bili namreč vsi paketi pregledani ter so bila živila iz njih zaplenjena. Ta živila so bila nato odposlana nemškim vojakom v bunkerje na zapadni fronti, katerim so bile vse te božične dobrote gotovo zelo dobrodošle. Povrh tega pa grozi sedaj tistim družinam v Nemčiji, ki redno prejemajo pakete z živili jz inozemstva, še druga nevarnost. Po zelo strogih določbah odredb o prehrani prebivalstva bodo namreč izgubile take družine pravico na nakaznice za mast in meso. To pa bi bil zanje zelo hud udarec, ker bi — kakor se je sedaj za božične praznike zgodilo — lahko kar naenkrat zmanjkalo pošiljk z živili iz naše države, pa bi ostali brez paketov in brez nakaznic. Izgloda, da so v Nemčiji na stališču, da se_ mora pač vsem državljanom enako goditi, če eni stradajo, morajo še drugi. športne vesti Krai i." n c n 2 S co O o J-* tempe- ratura v G* CD* □ c > •- ce * * Ž* X C C •gfc S ) oc Veter (smer. jakost. Pada- vine . » CD , — «o a « e £ 8 vrsta Ljubljana 768-9 -70 -in 86 10 N, — — Maribor 768-6 -80 -23‘it 90 10 0 — — Zagreb 768-4 -70 -23-0 90 0 0 — Belgrad 768-J -8-0 • 1T0 80 3 ssw, — — Sarajevo 757 9 -4-0 -trt 70 5 — — Vis 752T 2-0 •3-0 50 0 N NE« — — Splii 761-3 3-0 -ro 41) 5 NE, —. — Kumbot 757 0 5-0 4-0 40 6 NE, — Rab 763-9 2-0 -4-0 40 4 E, — — Junmnii 758- 50 2-0 40 6 NE, r-? Vremenska napoved: Zelo mrzlo in deloma oblačno vreme. Najnižja toplota na aerodromu — 24 pod ničlo. Koledar Danes, petek, 29. decembra: Tomaž, škof. Sobota, 30. decembra: David, kralj. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa c 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg št. 4; mr. Ustar, Šelenburgova ul. 7. Pričenši od sobote 30. decembra 1939 izostane na progi Celje—Velenje potniški vlak št. 9120a z odhodom iz Celja ob 19.05 in e prihodom v Velenje oh 20.12; zato pa vozi na isti progi od tega dne potniški vlak št 9120 z odhodom iz Celja ob 20.48 in s prihodom v Velenje ob 21.55. Frančiškanska prosveta M. O. bo priredila na Silvestrovo, 31. dec. ob 8 zvečer in na novega leta ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani burko v treh dejanjih »Velika repatica«. Na Silvestrovo so še na programu ribniške historije in nastop čarovnika Meltennia. Med odmorom igra društveni orkester. Predprodaja vstopnic po navadnih cenah v trgovini Sfiligoj v Frančiškanski ulici. OREHOVA JEDRCA sortiran cvetlični med in medico dobite nalcea«l« v MEDARNI, Ljubljana, Zidovska ulica o Športni krediti banovino Hrvaške, ki so pre neseni iz proračuna ministrstva za telesno vzgojo so naslednji (v dinarjih): Savez Sokola kraljevine Jugoslavije . Jugoslovanski olimpijski odbor . . . Jugoslovanska atletska zveza .... Jugoslovanska sabljnška zveza . . . Jugoslovanska plavalna zveza .... Podporo podzvezam in klubom . . . Jugoslovanska težkoatletska zveza . . Jugoslovanska boksarska zveza . . . Jugoslovanska drsalna zveza .... Jugoslovanska kolesarska zveza . , . Zveza moloklubov.......................... Jugoslovanska teniška zveza .... Jugoslovanska zveza ženskih športov . Jugoslovanska kajaška zveza .... Jugoslovanska kegljaška zveza . . . Jugoslov. table-tenis zveza............... Jugoslovanska hokej zveza................. Jadranska Straža Split.................... Krediti za športnike, ki bodo potovali inozemstvo Zimske olimpijske igre 1. 1940 . , , Priprave za svetovno prvenstvo . . . Zenske balkanske igre (Belgrad) . . Krediti znašajo skupno ... din 762.000 Redne podpore na osnovi zakona Savez Sokola kraljevine Jugoslavije din 870.000 Podjx>re za orgai^acijo gasilstva - - 189.000 Skupaj . . . din 1.059.000 Organizacijski stroški Nagrade za uspešno delo za napredek telesne vzgoje naroda . . Tečaji za športne učitelje .... Podpore za praznične tečaje . . . Podpore za strokovna predavanja o šport, in tel. vzgoji naroda . . Telovadišča........................... Podpore za gradnjo kopališč na Jadranu .............................. 38.000 121.000 82.000 22.000 55.000 130.000 13.750 8.750 11.000 13.750 8.250 13.750 8.250 5.500 5.500 5.500 5.500 71.500 46.400 29.000 29.000 29.000 din 159.652 190.500 161.000 90.000 153.170 912.500 Metlika Skupno ... din 1,618.322 Skupni krediti (redni krediti, redne podpore in organizacijski stroški) znašajo torej skupno din 3,429.322. 24. decembra so se udarili lovci iz Karlovca in divji lovci na sosednem Hrvatskem na Velikem Vrhu. Lovski čuvaj iz Bubnarcev je obstrelil enega do smrti, drugega pa ranil Kakor znano, se Hrvati upirajo in ne pustijo lovcem loviti p oloviščih, ker zahtevajo prost lov tudi za kmete. ®e zopet je pogorel G. Badovinac na Ostrižu pri Radoviči. Dne 26. decembra je izbruhnil ogenj v valjčnem mlinu zraven hiše, upepelil mlin, gospodarsko poslopje. Zgorel je tudi avtomobil. To J je že treti* požar pri Badovincu. Skoda ie bila zmerom krita z zavarovalnino. LJubliansko gledališče Drama. Začetek ob 20. 29. decembra, petek: Zaprto. 20. decembra, sobota: Igra s 6mrtjo. Premiera. Pie-mierski abonma. 31. decembra, nedelja ob 15: »2ene na Niskau-vouriju«. Ljudska predstava po globoko znižanih cenah od 16 dim navzdol. Ob 21: »Tri komedije«. Izven. 1. januarja ob 15: »Princeska in pastirček«. Mladinska predstava po znižanih cenah. 2. januarja: zaprto. Opera. Začetek ob 20. 29. decembra, petek: Zaprto. 30. decembra, sobota: Frasquita. Gostuje Zlata Gjungjenac-Gavellova. Izven. 31. decembra, nedelja ob 15: Pri belem konjičku Izven. Znižane cene. Ob 21: Frasquita. Izven. Gostuje Zlata Gjungjenac-Gavellova. 1. januarja, ponedeljek ob 15: »Gorenjaki slavček« Izven. Znižane cene. ob 20: »Nižava«. Izven. Znižane cene. Prihodnja premiera za Premierski abonma bo v soboto, dne 30. 1. m. Komedija ima naslov »IjJra s smrtjo«, ki pokaže na zabaven način, kako zvijačnemu prekupčevalcu spodlete vse kupčije in nazadnje ga prevara celo smrt. Igrali bodo: Lipah — Taldikina, Jan — Kaianctiva, Daneš — zava-rovalnega agenta Gliboviča, Jerman — doktorja Ueiikova, drugega zavarvovalnega agenta Notkioa — Presetnik, Bratina — Haričkina, Gabrijelčičeva — žena Taldikinova, Levarjeva — Zoja, Vida Juvanova — guvernanto Mino, Raakarjeva — Arišo, Vertin — nosača. Režija je prof. Scstova. Zvečer na Silvestrovo ob 21 pa bodo ponovili tri komedije; Boubouroche, Stalni gost in Priljudni komisar, komedije znanega francoskega ko-medijografa Courtelina. V prvi bo igral glavno in naslovno vlogo Cesar, v drugi Ktalj kot stalni gost, v tretji pa kot priljudni komisar zopet Cesar. Režiser obeh predstav je prof. šest. Gospa Zlata Gjungjenac in Zon Franci bosta v soboto zvečer prvič nastopila v lepi, skoraj operno pisani Leharjevi opereti »Frasquiti«. Naše občinstvo se gotovo še vedno rado spominja dovršenih operetnih kreacij g06pe Gjungjančeve, zlasti njenih nastopov v »Plesu v Savoju« in v »Veseli vdovi«. Našemu popularnemu tenoristu Žar Franclu pa bo Leharjeva glasba tudi nudila dovolj prilike za najširši pevski razmah. V ostali! vlogah bodo nastopili še: Peček, Modest Sancis in Bambičeva. Režija je Golovinova, dirigiral b< Niko Štritof. Na Silvestrovo popoldne se bo uprizorila vesela in doslej v sezoni najuspelejša opereta R. Be natzkega »Pri belem konjičku« z Zupanom, Mode 6tom Sancinom, Pečkom in Poličevo v glavni! vlogah, zvečer pa se bo prvič ponovila Leharjevi »Frasquita« s Franclom in Gjungjenčevo. Na novega leta dan pa se bo popoldne pono vila naša najlepša domača opera A. Foersterje’ »Gorenjski slavček« z Ribičevo, Franclom, Špa novo, Anžlovarjem, Barbičevo, Zupanom in M Sancinom. — Zvečer pa bo na vrsti d'Albertov: opera »Nižava« z Bašičcvo, Marčecem, Jankom Ribičevo, Orlom, Banovcem, Dolničarjem, Špano vo, Poličevo, Polajnarjevo. II. smuško prvenstvo mariborske podzveze ZFO Mariborska fantovska ]>odzveza priredi v so boto, 6. in nedeljo, 7. januarja pri Sv. Lovrenci na Pohorju podzvezni smučarski izlet, združen i tekmami za podzvezno smuško prvenstvo. Spore« izleta im tekem je naslednji; Sobota, 6. januarja: Ob 8 sv. maša v župn cerkvi, ob 9 žrebanje startnih številk v Proevet nem domu, ob 10 tek za mladce na 5 km, ob po 3 smuk za člane in mladce. Nedelja, 7. januarja: Ob 8. av. maša v župn cerkvi, ob pol 10 slalom za člane, ob pol 3 pa trolni tek na 10 km za odsekovna moštva, ob l razglasitev rezultatov in razdelitev daril v Pro svetnem domu. Podrobnejša navodila bodo odseki prejeli v po sebni okrožnici. O vsem potrebnem bomo 6prot obveščali v »Slovencu« in »Slovenskem domu«. 2-zdaj vabimo vse naše člane, da se izleta in teke« polnoštevilno udeleže. Načelo, ki se ga mora Anglija danes držati na svetovnih tržiščih: »Kupuj drago? Prodajaj poceni!« Ko je Anglija prebrodila vse glavne težave, ki so bile prehodnega značaja, se je z vso vnemo vrgla na to, da spet poživi svojo mednarodno trgovino, ki je zdaj seveda vezana na čisto drugačne okoliščine, kot pa je bila prej. Že tedaj, ko je Anglija uvedla zaporo tudi nad nemškim izvozom, je vse tako kazalo, da nameravajo Angleži izdati ukrepe, ki bodo do temeljev spremenili dotedanjo njihovo mednarodno trgovinsko politiko, in ki bodo imeli tudi daljnosežne posledice. To njihovo namero je treba utemeljiti s tem, da se je Anglija odločila varčevati s svojimi zalogami deviz in da na drugi strani kot vodilna svetovna trgovinska država in kot središče svetovnega trga čuti v veliki meri odgovornost do ostalih držav. Po uveljavi zajiore nad nemškim izvozom se je ta odgovornost Anglije še izdatno povečala. Težke in raznovrstne angleške naloge Naloge Anglije so raznovrstne. Anglija mora skrbeti za to, da se nemško blago, čigar pošiljanje je po uvedbi zapore nad nemškim izvozom zelo otežkočeno, nadomesti z blagom iz Anglije ali pa iz drugih držav. Vse svoje izkušnje, ki si jih je Anglija pridobila na mednarodnem trgovinskem jx>lju, mora izkoristiti v to, da dobe nevtralne države nadomestilo v tistih deželah, ki si jih je Nemčija v zadnjih časih priključila. Naslednja naloga bo, zavarovati preskrbo nevtralnih držav s surovinami iz čezmorskih dežela. Kar se tiče Nemčiji sosednih držav, bo prišlo do tega, da se bo izvedla neke vrste posredna blokada nemškega blaga z namenom, da gospodarska odvisnost teh držav od Nemčije ne doseže razmaha, ki zanje ne bi bil več znosen. Nove oblike, nova načela Trgovinsko politična naloga Anglije se bo nanašala v bližnji bodočnosti na nenavadno velik del svetovne trgovine in svetovne trgovinske politike. Naloga je tako velika in daljnosežna, da dosedanja sredstva, metode in organizacija sama več ne zadostujejo. Treba je poiskati novih, ostrejših oblik trgovinske tehnike in trgovinske organizacije, vsaj za toliko časa, dokler bo trajala vojna. Uveljaviti je treba dalje tudi nova načela ter izdati odločne ukrepe. Anglija zdaj že gre po tej poti. Določeni predlogi, ki jih stavlja v eni svojih zadnjih številk gosjx>darski urednik »Timesa«, so med drugimi tudi tile: Anglija se mora na svetovnem tržišču držati temeljnega načela: »Kupuj drago, prodajaj pa poceni.« Nobena cena ne sme biti previsoka, da se izključi nemški kupec, pri prodaji pa se je treba zadovoljiti celo s takšnimi cenami, ki bi prinašale izgubo. Pisec tega članka v »Timesu« označuje organizacijo sedanjega vojskovanja kot nekako pred-podobo tega ,kar naj se doseže tudi na gospodarskem polju. Končno je bilo v angleški poslanski zbornici sproženo tudi vprašanje ustanovitve neke posebne vrste trgovinskega ministrstva, ki bi imelo samo to nalogo, da spravi mednarodno trgovino spet v normalen tir, čeprav na drug način, kakor pa je bilo v navadi do sedaj. V Angliji kaj radi omenjajo članek, ki ga je napisal nek Holandec za angleški časopis »Times«. V njem pravi naslednje: »Anglija mora nevtralne države prepričati, da se ne vojskuje izključno sarno za lastne ogromne finančne koristi, pač pa prav tako tudi za življenje in svobodo manjših držav.« Pozabljena oporoka iz časov turško-bosenskih bojev Bosno je v oporoki zapustila papežu Spomladi leta 1463 je sultan Mohamed II., imenovan tudi »osvajalec mest«, prihrumel z veliko vojsko v Bosno in naredil za vedno konec bosanskemu kraljestvu. Ta odločni in podjetni mož je silno razširil turško oblast in izvojeval marsikatero zmago. Svoj prihod v Evroi>o je oznanil s tem, da je zavzel Carigrad, zadnjo postojanko grškega cesarstva, ki mu je služila kot oporišče za nadaljne vojne pohode. Padec Carigrada pomeni velik preobrat v evropski politiki in marsikaj bi bilo drugače, če bi se turška sila ustavila ob tej postojanki. Marsikatera bridka ura in marsikatera kaplja krvi bi bila prihranjena našim prednikom, če bi ne bilo tega silnega osvajalca, ki je imel silen tek po novi zemlji. Toda tedaj so imeli vsaj samo enega, ki je kosal ubogo mater zemljo in narode, pozneje se je pa večkrat zgodilo, da sta bila istočasno po dva ali pa celo trije, ki so vsi imeli izreden tek in so z »očetovskimi« besedami urejali svet, da ni skoraj ostal »kam"«! na kamnu«. Mohamed II. je imel več razlogov, da se je dežele polastil. Bogomili so bili nezadovoljni s svojim kraljem Štefanom Tomaževičem, ker se je odpovedal zmotni veri in stopil v katoliško vero ter tako navezal prijateljske stike z Rimom. Obrnili so se na Turke za pomoč. Ti so imeli en viden razlog več, da so deželo napadli. Vrhu tega ptt se je Štefan Tomašiveč sultanu zameril, ker mu ni hotel plačati davka in tako priznati turške nadoblasti. Ko je namreč prišel turški odposlanec po davek, ga je kralj peljal v zakladnico, mu pokazal pripravljen denar in rekel: »Poglej, še na misel mi ne pride, da bi tale denar poslal tvojemu gospodarju. Kajti če je sklenil, da me bo z vojsko napadel, bom imel eno sredstvo več, da 1 se bom branil. In če bom premagan, boni s tem denarjem živel, kamorkoli bom šel, pa če bom še tako zapuščen.« Bolj kakor zaradi nezadovoljnih bogomilov je Mohamed pridrvel z veliko vojsko zaradi tega predrznega odgovora. Kralj je pred napadalcem zbežal in se zatekel v trdnjavo Ključ, kjer ga je Mohamed oblegal, dokler ni trdnjave zavzel. Kralja 60 odpeljali v Turčijo in Mohamed mu je obljubil, da mu ne bo storil nič hudega. Toda ne bi bil zvest tradiciji vseh imperialistov, če ne bi poleg zemlje in narodov poziral tudi besede. Dal je kralja kmalu obglaviti. Kraljeva žena Katarina je zbežala iz domovine in se napotila v Rim. Tedaj je sedel na papeškem prestolu papež Sikst IV Bil je zelo učen in odločen mož, pa tudi radodaren in gostoljuben. Na svojem dvoru je sprejemal prince, ki jih je sovražnik krščanskega imena pregnal in oropal in proti kateremu je papež pripravljal križarsko vojno. Na njegovem dvoru so mnogi našli zavetja in naklonil jim je stalne podpore. Tako je prišla tudi Katarina, ki jo je papež lepo in ljubeznivo sprejel. Od tedaj naprej je vedno živela v njegovi bližini, žalostna In potrta zaradi usode svojega moža in nesrečne domovine. Leta 1475 je bilo sveto leto in v Riip je prišlo mnogo odličnih oseb, tako norveški kralj, saški princ in drugi. Od vseh teh je Katarina zavzemala prvo mesto kot živ vzgled žrtve in pa- peževe gostoljubnosti. Vsa leta, ki jih je preživela v Rimu, ni mogla storiti ničesar drugega, kakor da se je papežu zahvalila za njegovo dobrotljivost, edino stvar, ki jo je še imela na tem svetu. Da bi se papežu oddolžila za njegovo naklonjenost in brigo, mu Je zapustila pravice do bosanskega kraljestva, ne priznavajoč dejanskega V* vi. J** B&zvarme nemškega letala vrste »Heinkel«. Preden se mu je posrečilo pobegniti nazaj na nemško stran, ga je francosko letalo vrste »Curtiss« zbilo še na francoskem ozemlju na tla. položaja, novega turškega gospodstva nad Bosno. Njena dva služabnika sta prinesla nekega dne papežu ojx>roko. Papež jo je prebral in na to pristal. Shranili so jo v arhiv in leta 1478 je odšla kraljica po plačilo v Bogu. V Rimu je razsajala kuga in papež se je vrnil v Rim ter pokopal kraljico, ki mu je zapustila kraljestvo. Pokopana je v cerkvi sv. Marije »Ara ooeli«. Vendar pa je oporoka imela stavek, ki je določal, da pripade kraljestvo papežu samo tedaj, če bi se sin Katarine ne odpovedal turški veri, v katero je bil prestopil. Ker pa je ta sin kmalu umrl, je tako papežu po oporoki pripadlo bosansko kraljestvo. Toda papež Sikst IV. ni nikdar zahteval zapuščenega mu kraljestva, čeprav bi mu dohodki prav prišli, ker Rim so jx>leg vojska trle še druge nadloge. Tibera je naredila po mestu veliko opustošenje. Poleg tega pa je še Mohamed kmalu za Katarino umrl. In vsi so se globoko oddahnili, kakor vedno, kadar gre s tega sveta nasilnik. Tudi Sikstovi nasledniki niso nikdar zahtevali kraljestva, morda zato, ker so se bali brezbožnih zapletov. Pustili so ojKiroko, da je ležala v arhivu nedotaknjena naprej. »Lepo so ravnali Amerikanci z nami...« je pripovedoval kapitan potopljene nemške ladje »Columbus« Posadka potopljenega nemškega čezoceanskega parnika »Columbus« je prišla v Newyork dne 21. decembra popoldne na amerikanski križarki »Tuscalocosa«. Prepeljali so jih v Ellis-Islad, kjer bodo ostali kot brodolomci — za take jih smatrajo — dva meeeca. Kapitan »Columbusa«, Viljem Dfihne, se je izkrcal prvi. On sam se je pripeljal v spremstvu nekaj častnikov na križarki, ostala j>osadka pa se je pripeljala na treh drugih vojnih ladjah, ki so spremljale križarko. Časnikarjem je bilo dovoljeno stopiti na ladjo, fotografirati posadko ter se razgovarjati 6 častniki. Ko je »Columbus« zapustil pristanišče Vera Cruz, je imel na krovu 590 moških in devet žensk. Med reševanjem sta bila en moški in ena ženska ranjena ter so ju prepeljali na angleško kontratorpedovko »Hyperion«. Med pogovorom je eden od častnikov povedal, da je samo kapitan vedel, kam je ladja namenjena. Vsi drugi so bili prepričani, da hoče kapitan prebiti blokado kakor »Bremen« ter izrabiti ugodno priliko, ker da so angleške ladje odplule pred Montevideo, kamor se je bil zatekel »Graf von Spee«. Naenkrat smo opazili, pripoveduje častnik dalje, kako hiti angleški rušilec z vso paro proti nam. Poskušali smo zapluti v teritorialne vode Združenih držav, da bi tako prišli na varno. Toda rušilec je bil hitrejši od nas. Oddal je strel kot opozorilo in takoj smo vedeli, da mu ne bomo Angleži pridno pregledujejo tuje ladje Minister za izvaj‘anje gospodarske vojne sporoča, da je bilo 26. decembra v treh kontrolnih postajah za vojno tihotapstvo v USA in zedinjenem angleškem kraljestvu pregledanih 48 nevtralnih ladij. 27 ladij je bilo holandskih, sedem norveških, pet danskih, 2 belgijski, 2 švedski, ena jugoslovanska in ena letonska. Pretekli teden do 23. decembra je komisija za pobijanje tihotapstva pregledala tovore 123 ladij, ki so priplule po 16 decembru in 129 tovorov, ki so ostali od prejšnjega tedna. mogli uiti Kapitan je ukazal, da naj polijamo po tleh olje, zlasti tam, kjer je bilo kaj lesenega. Končno smo dobili povelje, naj spustimo v morje rešilne čolne. Devet mož je ostalo na krovu, da bi zažgali olje, ki smo ga bili polili. Ko so povelje izvršili, so poskakali s krova v morje. Pozneje smo zvedeli, da je dva od teh vzel na krov »Hyperion«, ki nas je zasledoval, dočim se je drugim posrečilo priplavati do rešilnih čolnov. Tako smo se vozili približno pol ure, ko smo nanadoma opazili, da se nam bliža ameriška križarka »Tuscalocosa«. Še preden so potekle štiri ure, smo bili vsi na njenem krovu, kjer so z nami zelo lepo ravnali. Dobili smo isto in prav toliko hrane kakor mornarji te križarke. Pa tudi drugače so se za nas pobrigali, kar se je le dalo. Ko so prišli nemški mornarji v Newyork, so najprej vprašali za fotografa in za kino. Bili so dobre volje, kajti gotovo so bili veseli, da se je vse tako končalo in da so našli varno zavetje. r te bi b’lo treba izpopolniti vo aške oddelke ... Nemški poročevalski urad je objavil naslednje: V smislu uredbe ministrskega sveta za obrambo države bo tudi za ves čas trajanja vojne poskrbljeno za osnovna načela vzgoje nemške mladine. Posebna pozornost bo posvečena rednemu Opravljanju delovne službe. Uredba ugotavlja, da je delo za časa vojne ena prvih nalog obveznikov delovne službe. Izvrševanje te dolžnosti predslav-Ija tudi v vojni predpostavko za naknadno uvedbo vojaške službe za tiste osebe, ki so rojene 1. 1920 kakor tudi za vse naslednje letnike. Rok službe v organizaciji obvezne delovne službe traja tudi naprej 6 mesecev. Ce bi se pokazala potreba, da bi bilo treba izpopolniti vojaške oddelke, pa lahko vrhovno poveljstvo skrajša rok za osebe, ki bi jih bilo treba poslati na vojno. Palestina Ima 1,477 915 1’udi Po uradni statistiki od letošnjega septembra ima Palestina^ 1,477.915 ljudi. Prebivalstvo Palestine sestoji iz približno 60% muslimanov, 30% judov in 10% kristjanov. Odstotek muslimanskega prebivalstva v Palestini se je zaradi velikega priseljevanja judov v zadnjih 18 mesecih zmanjšal za nadaljnih 10%. V or‘meru butanskega poraza USA zasedejo lat nsko Ameriko Znani izdajatelj časopisov polkovnik Nox, ki je bil 1. 1936 republikanski kandidat za podpredsednika USA, je v svojem govoru, ki ga je imel v Omahi, dejal, da bodo morale Združene ameriške države v primeru britanskega poraza zasesti vse zavezniške posesti v latinski Ameriki. tl II Ujeti angleški Iefalec, ki je v zadnji letalski bitki ob nemški obali moral pristati na nemških tleli. Program radio Ljubljana Petek, 29. dec.: 7 Jutranji pozdrav — 7.95 Poročila, nupovedi — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Iz slovenskih krajev (plošče) — 12.S0 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Opoldanski konoert Radij, orekstra — 14 Poročila — 18 Zenska ura: Delovni tabor visokošolk v Halozah (M. Ružič) — 18.20 Nikola Cvejič poje (plošče) — 18.40 Franco ščina (dr. 8t. Loben) — 19 Napovodl, poročila — 19.21) Nae. ura: Beli špor* v slov. planinah (Janez Uregorin, LJ.) — ■ 19.40 Objave — 19 50 Zanimivosti — 20 Zborovske točke (plošče) — 20.30 Solistični koncert: violon cello (prof. Čenda Šedlbauer, pri klavirju prof. P. Si. vic) — 21.15 Orglice In harmonika (Fr. Petan in St. Avgust) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 V oddih igra Radijski orkeeter. Sobota, 90. dec.: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Poročila, napovedi — 7.15 wls»n venček veselih zvokov (plošče) — 12 Na vožnjo neznano zdaj vsi se podamo (plošče) — 12.90 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13 02 Na vonžjo neznano zdaj vsi se podamo (plošče) — 14 Poročila — 17 Otroška ura: a) dr. B. Magajna: Račko in Lija. Bere avtor sam. b) Striček Matiček kramlja in poje — 17.50 Pregled aitoreda — ir za delopust igra Radijski orkester — 18.40 Slovenščina in naši Izobraženci (Lojze Uršič) - 19 Napovedi, poročila - 19.20 Nac. ura — 19.40 Objave — 20 O rn nnnji rmlitlki (dr. A) Kuhar) - 2o.3o Pisan glasbeni večer. Sodeluje o: Sramoi .Skrjanček«. Štefka Korem-čanova (sonran), Vilko Skok (citre). Vmes ploščo - t? «ii£E?V i* — 22.16 £a dober konec igra ltauijski orkeeter. A. O. BarriU 43 DVE BEATRICI Dolgo časa sta premišljevala, a nista mogla dognati ničesar. Oba sta se čutila zelo prizadeta; a še bolj don Francisco, ki se je še zju- traj norčeval iz don Cristovalovih prijateljev. Naslednje jutro so izvedeli drugo novico Kraljica je šla v Sevillo, obiskat sovojo dvorjanico Beatrice de Bovadilla torej ni bila več v nemilost). Talavera ge prisostvoval kraljičinemu odhodu; nihče pa ga ni vprašal za njegovo mnenje. Pravtako mu niso ničesar povedali o pogodbi, sklenjeni z mornarjem iz Genove. Ko pa je Izabela odpotovala, mu je rekel kralj: »Kraljica, naša gospa, je tako hotela. Njeno dejanje je plemenito in morali smo ga odobriti. « »Res je, res,« je zmedeno zamrmral Talavera. »Kraljica ge zelo velikodušna.« Ko je odhajal od svojega vladarja, je srečal don Cristovala. »Častitam vam, don Cristoval, k vašemu uspehu.« mu je dejal. »A priznati morate, da je ve6 načrt zelo tvegan za vas in za V6e. Vi tvegate 6voje življenje, naša vladarja pa ugled. Ker pa je Bog tako odločil, moramo imeti zaupanje. Naj se torej zgodi Njegova volja, admiral Oceana, in ne govorimo več o preteklosti.« S temi besedami mu je podal roko Don Cristoval se mu je zahvalil in odšel. Dobro je vedel, kaj naj si misli o škofovi nenadni prijaznosti. Bovadilla pa ni bil tako hitro pripravljen spraviti se z novim admiralom. Imel je zato pač zelo tehtne razloge. Posrečilo se mu je, da je odvrnil srce plavolase Kordovanke od njenega prejšnjega ljubimca. Uspelo mu je tudi, da je j>ripomogel družini Enr:quez do precejšnjega blagostanja; ni pa mogel, kljub vsemu prizadevanju, pridobiti srca krasne tiranke, ki ije V6e sprejela, kot da ji po pravici gre, a ničesar ni hotela dati v zameno. Prijateljstva mu sicer ni odrekala. Tudi stari don Inigo ga je zelo cenil; nehal je celo popivati in je ostajal doma, ko je don Francisco prihajal na obisk. Preselil ee je s hčerko iz Seville v Granado, ker je tako želel pokrovitelj. Ta je redno prihajal na obisk, a nikdar se mu ni posrečilo, da bi bil sam • plavolaso Beatrice. »Dragi don Francisco,« mu je dejal starec in ga prijateljsko potrepljal po ramenu, »zelo dobri »te, da nam delate družbo. Prijateljstvo je zelo lepa reč, škoda, da ni med nami tesnejše vezi. Kako srečen bi bil, če bi vas smel imenovati svojega sina.« Don Inigo je tako govoril v prisotnosti svoje krasne hčerke, ki je sklanjala glavo nad svoje ročno delo. Don Francisco je vzdihnil in ni odgovoril ničesar. Večkrat je stari plemenitaš napeljal pogovor v to smer. Don Francisco ni mogel doumeti ali je to le don Inigova muha, ali pa sta s hčerko domenjena. Na vsak način pa je moral jzretrpeti ob vsakem obisku Tantalove muke. Ko je bil nekega dne zelo slabe volje, sta ga celo vprašala, če je res, da 6ta vladarja imenovala mornarja iz Genove za admirala. Dotaknila sta 6e s tem najbolj skeleče rane Odgovoril jima je, da mu o tem ni ničesar znanega in da se bo gotovo kmalu izkazalo, da je to le prazna govorica. A žal. se njegova prerokba ni uresničila. Prihajala so vedno nova poročila; govorilo se je tudi o pogojih, ki jih je stavil don Cri-s.ovui un sta jih vladarja sprejela. »Pustite, naj jih sprejmeta!« je jezno vzkliknil don Francesco. »Vsi so ob pamet na dvoru. Se bodo že spametovali, ko bo nekaj sto dobrih kastiljskih mornarjev izginilo v morske globine, skupno z onim domišljavim norcem.« »Tudi meni se zdi tako,« je pripomnila plavolasa Beatrice. »Prav govorite. Povejte to tudi svojemu očetu. Zdi se mi, da hočejo danes vsi, po zgledu naših vladarjev, izgubiti glavo.« Tako je dejal don Francisco, ki so ga Beatricine besede nekoliko pomirile Ni pa bil voljan še nadalje razgovarjati se z zopernim starcem, ki je ob času njegovih obiskov trdovratno ostajal doma Kratko 6e je poslovil in odšel, da na svežem zraku nekoliko ohladi svojo jezo. Se nekoga je don Cristovalova zmaga spravila v slabo voljo Bil je to don Juan de Cabrera, ki je moral dan na dan gledati, kako 6ta vladarja obsipavala novega admiral s prijaznostmi A znal je usodo bolj pogumno prenašati, kot njegov svak. Nesreča, ki ga je že prej zadela, ga je popolnoma potrla. Ker ga je soproga zapustila, je bil tako osamljen in 6e ie čutil nekako osramočenega pred svetom. Beatrice )e bila zanj še vedno otrok; bila je njegov sončni žarek in sreča njegove hiše Kako srečen bi bil, če bi se vrnila! Upal je, da jo bo pregovoril, da bo omečil njeno srce, ko je šel k njej s kraljiči- nim naročilom Zase ni zahteval ničesar, ni stavil nobenega pogoja. A V6a njegova prizadevanja eo stala brezuspešna, Beatrice je ostala neomajna, v svojem sklepu. Sedaj pa je kraljica 6ama šla v Sevillo, da pregovori svojo trdovratno dvorjanico. Njeno potovanje je imelo nekoliko več uspeha, ker je Bovadillo ganil kraljičin obisk. Samostana pa kljub temu ni hotela zapustiti. »Pozneje,« je dejala. »In zakaj ne takoj?« je vprašala Izabela. »Ali se nočeš vrniti na dvor v spremstvu 6voje kraljice? Vem, da 6i dobra, a'neuklonljiva. A sedaj ? ..« »Sem nekoliko zmešana kaj ne? Tudi cama sem v tem vedno bolj uverjena Zdi se mi da sem na robu prepada, kot oni Arabec v pripovedki, k; |e videl na strmini cvet, Če se vrnem v Granado in ga zagledam ... ne vem, kaj se zgodi.., »Cvet!« je vzkliknila kraljica. »Saj ta je le v pravljici.« »Ne cvet, ampak njega . . don Cristovala. Sporočili ste mi njegove besede, Veličanstvo Bojim se. da, če ga vidim in govorim z • njim... bi bila zmožna preobleči se v mornarja in odpotovati z njim.« ! Zasmejala 6e je ob teh besedah, a njen smeh je izdajal njeno bol. »Lepa reči« je dejala, »a mogla bi 6C ostriči* Ali se ti ne bi zdelo škoda tvojih krasnih črnih kodrov?« »Saj si jih tudi redovnice strižejo. Ah, zakaj sem ženska! Ce bi še enkrat prišla na svet, bi hotela biti mož. »Sedaj pa moraš storiti meni uslugo in se vrniti v Granado.« »Vrnem se; a ne sedaj. Želim, da bi don Christovaj oapovoval pred mojo vrnitvijo.« , »Razumem,« je dejala kraljica! vedno dvomiš.« »Nikakor ne!« je vzkliknila Beatrice. »Če pa mi dovolite, VeM-čanstvo ..« . »Vem, kaj hočeš,« jo Je prekinila Izabela. »Vsi don Christovalovi prijatelji hočejo te dni odkrito govoriti s kraljico Drugim 6em to dovolila, a tebi ne dovolim Vedi, pa, poredna Bovadilla, da sem kaj obljubila: mornar iz Genove pojde iskat svojo Indijo proti zahodu in to za vsako cero. Si razumela ? Za vsako ceno. Če ti še ni dovolj, ti povem tudi to: kakor hitro se vrnem, bomo podpisali pogodbo * don Cri6tovalom in takoj nato bo odšel v Palos « Beatrice je Pr’1e‘® kraljico za roko in jo poljubila. »Prosim vas Veličanstvo,« je dejala, »da me obvestite, kakor hitro zapusti don Cristoval Granado. Se isti dan se vrnem k vam.« Za Jncoslovansko tiskarno v Ljubljani: Joto Kramarič - Izdajatelj; in! Joto Sodja - Brodnik Mirko Javornik - Rokopisov no vračamo •Slovenski dom« Izhaja vsak delavnih ob 12. Meseiha naročnina 12 din. sa inozemstvo 25 din Uredništvo: Kopitarjeva oiiea 8/111 Telefon 4001 do 10U5 Uprava: Kopitarjeva olira ft