Združevanje komunalcev V OBČINI CENTER SO SE ZDRUŽILA PODJETJA S PODROČJA INDIVIDUALNE IN KOLEKTIVNE KOMUNALNE PORABE Delavoi, zaposleni v ljubljan-skih delovnih kolektivih s pod-ročja kolektivne komunalne porabe — Komunalno podjetje Ljubljana, Rast, 2ale, Javna razsvetljava in živiiski trgi — so konec lanskega leta s pod-pisom samoupravnega sporazu-ma združili svoje delo in sred-stva v organizaciji združenega. dela Komunalno podjetje Ljub-ljana. Združitev omenjenih ko-munalnih delovnih organizacij so narekovale smernice druž-benega razvoja Ljubljane, ki posebej poudarjajo družbeni pomen komunalnih dejavnosti v našem mestu in njihove na-loge, da pospešijo že začete procese svojega združevanja ter ustanovijo samoupravno komunalno interesno skupnost. »Ob združitvi smo se odloči-li,« nam je v pogovoru dejal predsednik skupne komisije za združitev pri Komunalnem podjetju Ljubljana Franc Mli-nar, »da bo združevanje dela in sredstev potekalo postopo-ma in v več smereh. Predvsem smo se za tak način odločili zato, da bi z našo združitvijo uskladili razvojne načrte, zače-li racionalneje izkoriščati grad-beno mehanizacijo. vozni park in druga delovna sredstva, pri čemer pa seveda nismo nič manjše pozornosti posvečali organizaciji skupnih služb in skupnemu razvoju družbenega to osebnega standarda zaposle-niii v novi organizaciji združe-nega dela. Prezreti prav tako ne kaže tudi združevanja sred-stev za razširjeno reprodukci-jo, na področju samoupravlja-nja pa pospešenega razvoja sa-moupravnih odnosov, ki jih bo mogoče uresni6iti v združeni delovni organizaciji. Po vsem tem je bil cilj našega združe-vanja jasen: racionalnejše po-slovanje ter večja kvaliteta in povečan obseg komunalnih sto-ritev ne zgolj y Centru, mar-več v vsej Ljubljani.« »Verjetno to niso vse pred-nosti, ki jih prinaša integracija Ijubljanskih komunalcev?« »Brez dvoma. Opozoriti bi želel na osnovne značilnosti ljubljanskega komunalnega go-spodarstva, ki se odraža v tem, da neprestano ustvarja temelj-ne materialne pogojeza življe- nj& v mesta, pri tem pa oprav-lja javno službo . posebnega družbenega pomena. Tako o njegovem obsegu kakor orga-nizaciji ne nazadnje pa tudi o materialni asnovi na podlagi ustavnih sprememb odločajo porabniki in izvajalci komunal. nih storitev. To, kar močno po-vezuje komunalne dejavnosti oziroma delovne organizacije s področja komunalnega gospo-darstva, je njihova vloga in funkcija, ki se najbolj odraža v organizaciji komunalnih pod-jetij. če ob tem analiziramo 5e dosedanji sistem organizacije komunalnih služb v Ljubljani, lahko ugotovimo, da smo do danes zagovarjali sistem samo-financiranja in specializacije komunalnih delovnih skupno-sti. Naposled smo le ugotovili, da bomo kos vsem pomanjklji-vostim zgolj z združevanjem komunalnih delovnih organiza-tsij. Samo tako bo namreč ko-munalno gospodarstvo spet sposobno opravljati svoje po-membne in odgovorne funkci-je v razvoju Ljubljane.« »Če že govoriva o združeva-nju, kaj vse bo poslej moč de-jansko združiti v ljubljanski kolektivni komunalni porabi?« »Komunalci imamo precej skupnega, čeprav smo bili do-slej sila razdrobljeni. Poglejte, koliko skupnega imamo samo na področju nrejanja okolja, za katerega bi morali prav v Ljubljani še toliko bolj skrbeti kot drugje. Gre predvsem za asfaltiranje, čiščenje, vzdrževa-nje zelenic in za bodočo uredi-tev parkovnega sistema gro-bov. Podobno je pri urejanju stavbnih zemljišč, kjer imamo opravka z napravami ne samo kolektivne, pač pa tudi indivi-dualne komunalne porabe: ze-lene površine, ceste, parkirišča in javna razsvetljava. Prav ta-ko nam je javna razsvetljava potrebna pri prekopavanju cest, urejanje okolic zgradb po-vezuje med drugimi projektira-nje... Skupnega imamo komu-nalci še veliko ...« Razveseljivo je, tako vsaj ka-že, da bo združena delovna or-ganizacija Komunalno podjetje Ljubljana morda že letos pcHeg skupnega razvojnega načrta iz-delala tudi enoten sistem fi-nanciranja in upravljanja ko- munalnih dejavnosti v Ljublja-ni, ki smo ga vsa zadnja leta še kako močno pogrešali. Tega se v polni meri zaveda-jo tudi na »driigi strani«, med podjetji individualne komunal-ne porabe, ki so se podobno kot »kolektivci« odločila za združitev konec lanskega leta. Samoupravni sporazum o zdru-žitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela so podpisali: Kanalizacija, Komunalna ener-getika, Mestni vodovod in Pli-narna. Obširnejšo informacijo o namenu te integracije pa nam je dal direktor Plinarne Slavko Lambergar. »Z združevanjem delovnih organizacij s področja indivi-dualne komunalne porabe v Ljubljani smo želeli doseči predvsem optimalen razvoj na-še grupacije. To pomeni, da smo ta razvoj iioteli uskladiti-z drugimi delovnimi skupnost-mi, ki opravljajo individualne komunalne storitve, seveda pa tudi z drugimi nosilci komu-nalne gradnje mesta. Naša in-tegracija bo morala veliko bolj kot doslej prispevati k zago-tavljanju količinsko večjih in bolj kakovostnih komunalnih storitev, k boljšemu poslova-. nju komijnale kot celote, po-enotenju tako imenovanih jav- nih služb ter k postopnemu iz-boljšanju - delovnih razmer in dvigu osebnega in družbenega standarda zaposlendh v združe-nih komunalnih kolektivih. Združeni bomo tudi hitreje raz-vijali neposredne samoupravne odnose med delavci znotraj de-lovnih skupnosti ter med or-ganizacijami in potrošniki, k: bodo organizirani v komunal-nih in y drugih samoupravnih interesnih skupnostih.« »Kako bo moč doseči tako široko zastavljene cilje združe-vanja?« »Že med pripravami na zdru-žitev, bolje povedano, na skle nitev samoupravnega sporazu-ma smo se zavedali, da bo mo-ralo združeno podjetje skrbeti za celotno načrtovanje, grad-njo in vzdrževanje komunalne-ga omrežja v Ljubljani. V prvi fazi združevanja bo mogoče doseči le uskladitev tega raz-voja, medtem ko bo kasneje možno združiti razvoj in ko-munalno projektivo, hkrati pa bo nujno potrebna tudi skup-na nabava in uporaba opera-Uvne mehanizacije. Uresničitev teh nalog bo imela tako eko-nomski kot politični učinek. Ekonomskega, ker bodo nasta-jali prav v ljubljanskem komu- nalnem gospodarstyu večji de-narni prihranki, političnega pa v tem, ker občani in organiza-cije prav gotovo ne bodo imele več toliko pripomb na naš ra-čun, posebno še, ker bodo ko-munalna gradnja in rekon-strukcije obstoječih naprav bo. lje načrtovane in tudi usklaje-no izvedene kot doslej.« Na vsak način pa se bosta morali v uresničevanje razvoja nadrtovanja, gradnje in vzdrže-vanja komunalnega omrežja tako v Centru kot v celotni Ljubljani v sestavljeno organi-zacijo združenega dela s pod-ročja individualne komunalne porabe čimprej vključiti PTT podjetja in Elektro Ijubljana. Kratkomalo zato, ker obe pod-jetji že gradita svoje omrežje, kf bi ga bilo treba priključiti k ostalemu ljubljanskemu ko-' munalnemu sistemu. Individu-alni komunalci pač hočejo, da bi vsi udeleženci pri gradnji in vzdTževanju mestnega komu. nalnega omrežja čimprej pod-pisali poseben družbeni dogo-vor, s katerim bi v Ljubljani slednjič napravili red na tem sicer izredno zahtevnem, a po svoje nadvse občutljivem pod-ročju. Upajmo, da ne bo ostalo zgolj pri željah! Ivo Virnik