H 'p 5 6 60100200 PRI oskeonj* knjuni« L p.p.126 66001 K rv’ Lil DNEVNIK poštnina pločana v gotovini Ahb. postale I grupoi Cena 200 lir Leto XXXIII. Št. 159 (9467) TRST, torek, 12. julija 1977 PRIMORSKI DNEVNIK je začel tzr.ajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. DANES V ZBORNICI ZAČETEK RAZPRAVE 0 PROGRAMSKEM SPORAZUMU VLADA ŠE NI OBJAVILA URADNEGA BESEDILA POOBLAŠČENIH ODLOKOV DEŽELNEGA ZAKONA Nevarnost zaostritve odnosov med strankami ustavnega loka - Levica zahteva, da mora vlada spoštovati predloge parlamentarne komisije RIM, 11. — Na dolgi vladni seji, ki se je začela v soboto in je trajala do jutranjih ur v nedeljo, n;so rešili vseh vprašanj, ki so povedana z uresničitvijo zakona 382 o prenosu nekaterih državnih pristoj-®*sti na deželne uprave. Pooblaščeni dekreti, ki jih je popravila vlada, "odo morali sedaj romati v parlamentarno komisijo, ki se ukvarja s •rm vprašanjem. Toda to je samo tehnični in ne politični del vladnega •Movanja. Med vladno sejo je predsednik Aadreotti skušal z vso svojo avtori-eto preprečiti, da bi prišlo do raz-"uja v vladi in do razkola med strankami ustavnega loka, ki so ne-°*vno podpisale programski spora-dhnt. Kljub vsem naporom, Andreotti" ni uspelo razbliniti ozračja nezaupanja, ki jc zajelo politične stran-"e tik pred jutrišnjim začetkom raz-Pfave v poslanski zbornici o pro-famskem sporazumu. Sedaj pričakujejo, kaj in kako bodo odgovorile stranke levice na spremembe, ki jih je vlada vnesla v skupek pooblaščenih odlokov, ki jih le sestavila posebna parlamentarna Komisija. Sam predsednik vlade Andreotti je priznal, da so nekatere ^spremembe bistvenega pomena*. Vsebina sprememb še ni znana. Zakonodajni urad predsedstva vlade sedaj sestavlja besedilo pooblaščenih "diokov, ki jih je odobrila vlada. p°leg tega je treba omeniti, da bo korala vlada svoje spremembe čim-Prej predočitj parlamentarni komisi-Jl> ki ji predseduje komunist Fanti ln ki ima nalogo, da jih odobri ali *avrne najkasneje do 25. t.m., ko jih ihora vlada dokončno odobriti. JOjub vsemu pa se je zvedelo nekaj podrobnosti o spremembah, ki Jih je vnesla vlada, čeprav še ni objavila uradnega sporočila. Med vladno sejo in po seji, so se politič-na vodstva sproti telefonsko pogovarjala s predsedstvom vlade. Poli-hčne stranke so hotele vedeti, če besedilo vladnih popravkov ustreza sporazumu med njimi o program skem načrtu, v katerem je rečeno, da mora vlada pripraviti pooblašče "e odloke v skladu in sporazumno s Posebno parlamentarno komisijo. Andreotti je bil do sedaj v svojih izjavah zelo previden, čeprav je de) krščanske demokracije močno pritiskal nanj in na ostale ministre, naj Predloga posebne parlamentarne komisije spremenijo, «da ne bodo de-*elne uprave dobile prevelikih pristojnosti*. Proti večji samoodločbi deželnih uprav so tudi najvišji državni birokrati, ki so sporočili, da bodo stavkali, če bo vlada sprejela nasvete posebne komisije. Najbolj sporne točke se nanašajo ha trgovino, industrijo in kmetijstvo. *ato sta na sobotni vladni seji naj bolj nasprotovala predlogom poseb he parlamentarne komisije m nister *a industrijo Donat Cattin in minister Za kmetijstvo Marcora. Z uveljavitvijo zakona 382, jj velik del pristojnosti ministrstva za industrijo in kmetijskega ministrstva prešel na deželne uprave, kar bi nujno povzro-61°, da bi morah ukiniti pri obeh ministrstvih nekatera glavna ravnateljstva. Posledca tega bi bila, da m se število zaposlenih pri teh mi-nistrstvih zelo zožilo, krščanska demokracija pa se boji, da bi s tem Jgubila nekaj važnih «vzvodov o-blasti*. Po nekaterih vesteh se zdi, da vlada ni brit veno spremenila odloka, ki s* nanaša na ugodnostne kredite, čeprav namerava še naprej obdržati V svoji pristojnosti nadzorstvo nad skladi za kredite obrtništvu in kmetstvu. Zdi se tuji, da je kmetijskemu ministru Marcori uspelo prepre-č ti, da bi ukinili ustanovo za pomoč kmetom pri upravljanju kmetijskih socialistična stranka ocenila politično resnost vlade na osnovi sprememb, ki jih je sprejela za izvajanje zakona 382. Seja vlade RIM, 11. — Vlada se bo jutri zvečer ponovno sestala, da preuči še dva pooblaščena odloka, ki jih pred videva člen 8 deželnega zakona 382 in ki so povezani s prenosom nekaterih državnih pristojnosti na deželne uprave. O tem zakonu je vlada obširno razpravljala na dolgi seji v soboto do nedeljskih jutranjih ur, o čemer pišemo v posebnem članku. Omenjena ukrepa se nanašata na ustanovitev enega samega staleža pri predsedstvu vlade za delavce in uradnike, ki so sedaj v službi pri raznih državnih upravah in ustanovah in ki bodo na osnovi zakona 382 prešli V deželno službo ter na ukinitev ustanov, ka terih dejavnosti bodo prešle v pristojnost deželnih uprav. Danes sestanek sindikati-vlada o državnih uslužbencih RIM, 11. — Sindikati sporočajo, da bodo jutrišnji pogovori med sindikalno lederacijo državnih uslužbencev in vlado odločilni. Rešiti morajo nekatera pereča vprašanja, ki so že omenjena v delavni pogodbi, državna uprava pa jih ne izvaja. Zato so železničarji nedavno napovedali stavka in jo nato odložili. Danes pa so sporočili, da če jutri ne bo prišlo do sporazuma, bodo v najkrajšem času stavkali 24 ur. Gre predvsem za rešitev vprašanja praznikov med tednom, za določitev funkcionalnih kvalifikacij državnih uslužbencev, rešitev vprašanja nadurnega dela in sindikalnih pravic. V Rimu srečanje med Ortolijem in predstavniki italijanske vlade RIM, 11. — Podpredsednik g spodarske komisije EGS Xavier Ortoli, k, odgovarja za gospodarsko in finančno politiko gospodarske skupnosti, je dopotoval v Italijo v okviru občasnih stikov med skupnostjo in italijansko vlado. Podpredsednik Ortoli, ki ga jc sprejel predsednik italijanske vlade Andreotti, se je sestal na ločenih srečanjih z ministrom za zaklad Stammatijem ter z ministrom za finance Pandolfijcm. Zjutraj je bila na sedežu zakladnega ministrstva seja, ki so se je udeležili, poleg Stammutija in Ortolija, tudi izvedenci zakladnega ministrstva in na kateri so si izmenjali mnenja, trdi sporočilo ministrstva, o kratkoročni gospodarski politiki italijanske vlade. PRISPEVEK DELOVNEGA PAPIRJA NEBLOKOVSKIH DRŽAV Korak k premostitvi nasprotij v Beogradu Predlog neuvrščenih in nevtralnih držav dobil novo podporo in pozitivne ocene - Včerajšnji sestanek konference o varnosti in sodelovanju zelo delaven Odložena obravnava proti Vianalejevi in Salernovi STROKOVNI ODBOR IRI NAPOVEDUJE KRIZO ŽELEZARSTVA Bagnoli ali Gioia Tauro Na Jugu lahko preživi samo eden od dveh železarskih centrov O tem bo imel sklepno besedo upravni svet državne ustanove IRI (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 11. — Predlog devetih nevtralnih in tir rščenih evropskih držav bo pa vsej verjetnosti oobil tudi dokončno obliko. Kot poudarj >;o gre za celovit pristop do vsr elementov dnevnega reda in organizacije drugega dela beograjskega sestanka. Od četrtka, ko so delegacije seznanili s tem predlogom, čeprav v neuradni obliki, je bil ta dokument tema vseh pogovorov, tako formalnih kot neformalnih in so nekatere druge delegacije predlagale, da bi dobil tudi formalno obliko. V zvezi s tem so razpravljali tudi na današnji 23. plenarni seji, na kateri je dobil predlog neuvrščenih in nevtralnih držav novo podporo in pozitivne ocene. Danes je dala tudi sovjetska de legacija svoj pogled na jesenski del sestanka, kar je povzročilo, da so tudi mnoge druge delegacije (Češkoslovaška, Nizozemska, ZR Nemčija, Romunija. Avstrija. Poljska, Francija, Madžarska, Italija in Finska) podale svoja stališča o načinu dela tako plenumov kot delovnih teles, ki bodo delovala med beograjsko konferenco jeseni, ustanavljanju delovnih skupin se danes ni nihče upiral, čeprav so ostale nekatere razlike v stališčih do vloge in pristojnosti teh delovnih - teles in o njihovem odnosu do plenarnih sestankov. Poleg tega bi lahko rekli, da so se včeraj ublažila stališča tistih delegacij, ki niso bile za to, da bi se pogovarjali tako na plenarnih sejah kot na sestankih delovnih teles. To o eenjujejo kot ‘ novo možnost, da bi prišel pripravljalni sestanek v sklepno obdobje. Za zdaj je. kot kaže, za nekatere delegacije odprto vprašanje ' še, kdaj ustanoviti delovne skupi- dov, ki so v podpalubju Cavtata ter tako začeli z zadnjo fazo bonifikacije tistega dela Jadranskega morja. Sklep so sprejeli na današnji seji, ki jo je vodil minister za trgovinsko mornarico Ruffini. Volilna pravica državljanov v tujini RIM, 11. — Tukaj so sporočili, da bodo v torek, 19. julija, v po slanski zbornici začeli splošno raz pravo o zakonskem predlogu o volilni pravici italijanskih državljanov v tujini. Zakonski predlog je do sedaj podpisalo 192 parlamentarcev raznih političnih strank. Gre predvsem, da se spoštuje in uveljavi ustavni člen 48, ki naj omogoči, da bo več kot 5 milijonov I Italijanov v tujini lahko glasovalo, j RIM, 11. — Italijanski notranji j minister Francesco Cossiga je sprejel danes zjutraj na sedežu notranjega ministrstva generalnega direktorja francoske policije Roberta Panršuda, ki je trenutno na obisku v Italiji. strojev, ki naj bi jo samo preure- . Tudi strukturo socialnega skrbstva n dobrodelnosti naj bi v celotni Spremenili. Zato je vlada sklenila, ®a ne bodo ukinili zadevni podporni Ustanovi .temveč bodo proučili in o-dločali o vsaki ustavi posebej. KPI in PSI pa so že dale razu-jjteti, da ne bodo dovolile sprememb, ki jih je predlagala vlada m RIM, 11. — Komaj se je razvnela polemika okrog koristnosti gradnje četrtega železarskega središča v Gioia Tauru v Kalabriji, je tehnični posvetovalni odbor za železarstvo pri upravnem svetu IRI objavil svojo študijo, v kateri dejansko ugotavlja, da Italija ne potrebuje novih železarskih sčedišč, da je njena sedanja železarska industrija zastarela in jo bo treba preurediti ali pa nekatera podjetja enostavno ukiniti. Študija; se nanaša na železarne na Jugu in še posebno na železarno v Bagnoliju pri Neaplju in na načrtovano novo železarno v Gioia Tauru. Na kratko povedano, tehnični odbor . pravi: ali posodobiti železarske ria-F | prave v Bagnoliju ali pa jih zapre-ti; če se posodobijo, ne pride v poštev gradnja železarne v Gioia Tauru, v nasprotnem primeru pa st« lahko v Kalabriji zgradijo nove železarske naprave. Čeprav ima omenjeni odbor posvetovalni značaj, je vendar to strokovna študija, ki je bila sestavljena na osnovi perspektivne proizvodnje in porabe jekla v svetu, v Evropi in v Italiji. Razumljivo je torej, da bodo o tej študiji razpravljali in sprejeli morebitne ukrepe v upravnem svetu IRI. Razumljivo pa je tudi, da so študijo napravili strokovnjaki, ki gledajo za najmanj deset let naprej in da bo, tudi če ne bo v celoti osvojena, nujno vplivala na industrijski razvoj rta Jugu, zlasti pa še na razvoj italijanske železar ske industrije. Dokument posvetovalne komisije ugotavlja, da so naprave v Bagnoliju pri Neaplju izredno zastarele in že sedaj ima železarna velike izgube. Zato, pravijo strokovnjaki, je treba te naprave v prihodnjih letih posodobiti in jih usposobiti za proizvodnjo jekla, ki ga bo lahko porabil notranji trg, ali pa železarno, ki zaposluje sedaj 8.500 delavcev, zapreti in najti tem delavcem drugo zaposlitev z gradnjo ali povečanjem novih' oziroma obstoječih industrijskih podjetij na prizadetem območju. S sedanjimi napravami, železarna ne more dlje časa živeti in je zato potrebno, da se pristojne l nega odbora za železarstvo. C-j ne: zdaj ali jeseni, čeprav ve c politične oblasti prizadevajo, da! pravni svet si sedaj pridržuje pra:i držav meni da bi Jih bito treba vico odločanja na .osnovi rešitev, 5si J Ustanoviti se med tem delom se sfirejmejo eno ali drugo rešitev. To vprašanje strokovnjaki v svojem dokumentu nujno povezujejo z načrti o gradnji novega železarskega središča v Gioia Tauru. Iz študije je ražvidno, da bodo to središče lahko gradili pod pogojem, da se postopno ukinejo vsi obrati železarne v Bagnoliju. Zato študija o-menja razne alternative tudi za se nanašajo na sejme in razstava. Toda največje nesoglasje teed levico in vlado se nanaša na trgovinske zbornice. Trenutno pa komunisti in socialisti niso še jasno 9?vedaTT svojega dokončnega stali-Kljub temu pa prevladuje mnenje, da nameravajo demokratski desničarski krogi podpreti ''Se tiste spremembe, ki bi lahko 'aiesle razdor med strankami ustavna loka ob začetku razprave in teed razpravo o programskem sporazumu. To jim bo težko uspelo, kor se krajevne uprave, ki jih vo-diJo demokristjani, prav tako kot levičarske uprave potegujejo za eimvečjo avtonomijo krajevnih in deželnih uprav. To avtonomijo daje "Minam in deželam prav zakon 382. Po drugi strani pa Je treba upoštevati politiko levičarskih strank, k* je sedaj usmerjena predvsem ugoden izid razprave in glasovanja o resoluciji o programski i-zjavi v parlamentu. Vsaka ostrejša Polemika o pooblaščenih odlokih bi AUjno sprožila polemiko in zaostritev stališč v parlamentu. Zato socialistično glasilo Avanti piše, da skušajo demokristjani postaviti vse dogovore na glavo. Zaradi tega bo mu jih bo predlagal odbor predsed- j stanka. Ostaja tudi dilema o tem. stva na predlog glavnega ravnatelj) stva IRI. Ti sklepi, pravi upravni svet. bodo nato sporočeni ministrstvu za državne udeležbe. Ministrski podtajnik za proračun Scotti pa je danes v Neaplju izjavil časnikarjem, da je potrebno preurediti in posodobiti naprave v Ba Gioia Tauro, ki pa se vedno sklicu- kjer ^ Prodajajo jekh. iein in novezniein z obstoiečn že pod ceno .n da bo letos železarna jejo in povezujejo z obstoječo že lezarno v Bagnoliju. Če bodo železarne v Bagnoliju posodobili, pravi študija, ne bo potrebno graditi železarskih naprav v Gioia Tauru, V tem primeru torej bo treba poskrbeti za gradnjo v Kalabriji drugih industrijskih podjetjih, ki naj bi nadomestila načrtovano železarsko središče. S kratkimi besedami povedano to; rej, na Jugu naj bi v prihodnosti ohranili železarsko središče v Ba-gnoliju, ali pa zsradili novo središče v Gioia Tauru. Po mnenju strokovne komisije, poraba jekla v prihodnjih desetih letih ne dovoljuje obeh železarskih središč, ki bi nujno zašle v proizvajalno krizo. Kakšni bodo odmevi na te ugoto vitve? Upravni svet ustanove IRI je že danes sporočil, da je vzel na znanje študijo posvetovalnega tehnič- imela 80 milijard lir ?gpbe. Ministrski. podtajnik je časnikarjem zagotovil, da bodo ohranili sedanjo raven zaposlitve v železarni. Obenem je zanikal vsako možnost, da bi de.avce iz železarne premestili v druga podjetja kovinarske industrije v neapeljski pokrajini. Načelnik oddelka za Jug pri vodstvu socialistične stranke Neri je danes izjavil časnikarjem, da do kument tehnične komisije IRI ni bil soglasno sprejet in da je zanimivo, da sc z njim ne strinja <9 »n komisije in član upravnega sveta IRI prof. Saracena, ki bo jutri dal osebno izjavo o zadevi. Socialistična stranka zagotavlja, je dejal Neri, da lahko potrdi svoje dosedanje stališče, in sicer, da sodobna dežela kot je Italija mora računati sa mo na povečanje porabe jekla. kako bi delale te skupine- hkrati s plenumom ali izmenoma. Za sovjetsko delegacijo bi morali plenarni sestanki ostati rdeča uit dola konference cd začetka do konca. Glavna ugotovitev po današnjem zasedanju pa je, da je razprava vnovič cotrdila. da lahko delovni papir neblokovsih držav služi kot osnova ;:a sprejetje dokončne kompromisne formule, sprejemljive za vse delegacije. V tem smislu sj ocenili, da so imeli vsi današnji predlog: konstruktiven značaj oziroma da je bil sestanek zelo de-loven. B.B. Nadaljevali bodo z operacijo «Cavtal» RIM, 11. - Ministrstvo za prevoze je objavilo sporočilo, v katerem je rečeno, da bodo v teku tedna povlekli na površje še zadnjih 18 sodov strupenega svinčevega tetrametila k.: so na palubi lad;' Cavtat, ki e je pred leti potopila pred Otrantom. Takoj zatem bo družba SAIPEM začela z dviganjem na površje so Proces po hitrem postopku proti napistkaiim Marii Pii Vianule in proti Franci Salerno so odložili za dva dui. Podrobnejše poročilo na 6. strani. (Telefoto ANSA) V LIGURIJI SO STRELJALI NA DEŽELNEGA TAJNIKA KRŠČANSKE DEMOKRACIJE Genova in Rim ponovno prizorišči atentatov samozvanih rdečih brigad V Rimu sta neznanca streljala na upokojenca INAIL, češ da je tajnik katoliške organizacije «comunione e iiberazione» - Sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL obsoja teroristična dejanja RIM, 11. Po ne’, a j dnevih zasto ja je prišlo danes v Rimu in v Genovi do dvah terorističnih napadov prot: upokojencu INAIL Mariu Per-Unij-.i ter preti deželnemu tajniku KD za Ligurijo Angelu Sibilli. Prvi atentat so si že prilastile samozvane rdeče brigade, drugega pa še nihče, čeprav pričakujejo iz ure v uro, da st bo t.,di za ta atentat prilastila odgovornost ena od psevdorevolucio namih organizacij. Nekaj po 17. -uri sta dva neznanca, baje fant in dekle, izstrelila več strelov iz samokresa proti 60-letnemu Mariu Perliniju, nekdo pa je takoj zatem telefoniral redakciji ital jan-ske tiskovne agencije ANSA, da so rdeče brigade ranile deželnega taj nika katoliške organizacije ecomu-nione c Iiberazione*. Izkazalo se je. da Perlini sploh n tajnik te organizacije, niti njen član ne, temveč da samo občasno skrbi za knjigovodstvo, ker pa je zato prosil njegov sin, .i je eden voditeljev «comunione e Iiberazione* v Rim... Perlinija so takoj prepeljali v bolnišnico kjer so ugotovili, da so ga zadele tri krogle, vse tri v noge. Na kraju, kjer je prišlo do atentata, so preiskovalci dobili tulce kalibra 7,65 in kalibra | bile «. . , armato per il comunismo*, iiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiimiutinnmimimi...i.m................................................Minulima SKLEP JE SPREJEL VČERAJ PREDSEDNIK RIMSKEGA POROTNEGA SODIŠČA PROCES BORGHESE ODLOŽEN DO 19. SEPTEMBRA Ob obnovitvi procesa predvideno zasliševanje generala Micelija in polkovnika Bertija RIM, 11. — Proces proti 77 neo fašistom, ki jih obdolžujejo, da so se udeležili poskusa državnega u-dara Junia Valeria Borgheseja, se bo nadaljeval v ponedeljek, 19. septembra. Sklep, da prekine proces za več kot dva meseca, je sprejel predsednik drugega rimskega porotnega sodišča dr. Giuffridrf, ker bo dalj časa odsoten eden od članov porote, ki mora ostati pri hčeri: otrok je namreč pred 15 dnevi zbolel za i. lu četrtek zvečer so koroški Slovenci v Šent Jakobu v Rožu sami postavili dvojezični napis (ua sliki) in cnnrnčHi da bodo bodobno manifestacijo priredili tudi v drugih slovenskih krajih, ki niso «v desetih občinah, 1 ki jih je avstrijska vlada uradno priznala za dvojezična* s krivičnim zakonom vnetjem ledvic. Bolezen deklice je privedla že prejšnji ponedeljek do odložitve procesa, ki so ga preložili na danes, ko se je predsednik odločil za daljšo prekinitev, ki sicer podaljšuje, a ne preveč, redno poletno prekinitev sodnega delovanja. Ob obnovitvi sodne obravnave v drugi polovici septembra bo v o-spredju zanimanja zasliševanje nekaterih «zanimivih» prič, vsaj med tistimi, ki so v dvorani, saj je večji del škvadristov na varnem hekje v tujini. Posebno veliko je pričakovanje za zasliševanje polkovnika gozdnih čuvajev iz1 Cittaducale pri Rietiju Bertija ter generala Vita Micelija, bivšega poveljnika obveščevalne službe SID. Berti je vodil oborožen vod gozdnih čuvajev, ki je vkorakal v Rim v noči med 7. in 8. decembrom, da bi se udeležil protidemokratičnega državnega udara (njihova naloga je baje bila zasesti sedež italijanske radiotelevizije), ki so ga zadnji trenutek odložili, ker so se nekateri vi: šoki častniki skesali in jim odrekli podporo. General Miceli pa se bo moral zagovarjati zaradi potuhe, ki jo je dajal zarotnikom, ko ni obvestli svojih nadrejenih in vlade o namenih paj dašev črnega princa Borgheseja. čeprav je vedel za njihove naklepe. O tem je zgovorno pričal na procesu v Čatanzaru o pokolu na Trgu Fontana v Milanu, bivši poveljnik urada D obveščevalne službe SID general Gian Adelio Maletti. Ni torej izključno, da bodo ob ob novitvi procesa zaradi poskusa državnega udara, poklicali na zasliševanje bivšega poveljnika SID, da bi pojasnil dogodke, ki jih dokumenti procesa Borghese ne vsebujejo, ki pa so prišli na dan med sodno obravnavo v Čatanzaru. Sploh je Mi-celijevo zadržanje, kot izhaja iz dokazov. ki ga bremenijo, na meji med obtožbo zaradi potuhe ter tisto zaradi prave podpore, ki naj bi jo nudil zarotnikom. Rimski proces in proces v Ca-tanzaru sta se že izkazala kot dopolnilna: sodniki morajo včasih, zaradi proceduralnih razlogov, sicer razdeliti nekatere procese, vendar prisotnost istih imen in istih datumov, zgovorno priča i če je to sploh potrebno, da ie pred sodiščem isti prevratniški načrt, ki sž je odvijal od atentatov spomladi in poleti leta 1969 vse do današnjih dni. S tem v zvezi moramo omeniti ugotovitev zadnjih tednov, da so namreč umor sodnika Occorsia organizirali v Španiji in da so za to odgovorni Delle Chiaie in Massagrande ter drugi fašisti, ki so se zatekli v Madrid, ko je bila Španija še pod frankističnim jarmom, da bi se izognili italijanski pravici, kateri bi morali odgovarjati zaradi črnih prevratniških načrtov, večkrat krvavih načrtov, ki prihajajo danes na dan v procesih v Rimu in v Čatanzaru. iTJLVIU CASAL1 9, kar kaze na možnost, da sta streljala oba terorista. Policija je že ugotovila, da se je dvojica oddaljla nekaj sto metrov ter stopila na sivo giuiio, s katero se je odpeljala. Giulio so policijski agenti našli nekaj ur kasneje. Za sedaj se še ne ve, ali gre za ukraden avto, saj tatvine ni nihče prijavil, kar pa ne pomeni še nič, saj je mnogo Rimljanov sedaj na dopustu. Avto so vsekakor odpeljali na kvesturo, kjer bodo izvedli vse potrebne ugotovitve. Zdravstveno stanje Maria Perlinija ni zaskrbljujoče. V zvezi s tem atentatom je rimska federacija CGIL, CISL in UIL objavila sporočilo, v katerem ostro obsoja atentat, ki pomeni ponoven napad na demokracijo tet- na plu.-ali--stično izražanje mnenja- Federacija poziva vse delavce, naj okrepijo budnost, da bi osameli provokatorje, obenem pa poziva pristojne oblasti, naj sprejmejo vse potrebne ukre-re, da bi preprečile taka nevzdržna dejanja. Do atentata na deželnega tajnika KD je prišlo po 20. uri, ko je pravkar stopil iz hiše, v kateri stanuje. Kot kaže, so se mu približali trije mladeniči, ki so proti ing. Sibelli izstrelili kakih deset nabojev iz samokresa. Tudi njega so takoj prepeljali v bolnišnico, kjer so zdravniki povedali, da je Sibillo zadelo osem krogci, od katerih so štiri še v ranah. Sibilla ima več zlomeljnih kosti, vendar njegovo zdravstveno stanje ne povzroča zaskrbljenosti. Sibilla je časnikarjem povedal, da je bil videti mož, ki je streljal še kar mlad, mladi pa so bili tudi njegovi pajdaši. Streljali naj bi iz razdalje kakih tri metre, ko pa se je zgrudil, so zadnje krogle izstrelili iz razdalje samo pol metra. Inženir Sibilla je v Genovi zelo znan kot eden vidnih predstavnikov tamkajšnje krščanske demokracije, čeprav ni bil v nobenem od izvoljenih teles. Bil je več let predsednik mestnega prevoznega podjetja, pred dvema letoma pa je prevzel funkcijo deželnega tajnika KD. Tajnik KD Zaccagnini je vv zvezi z atentatom na Sibillo dejal, da potrjuje zločinski atentat na deželnega tajnika stranke, da je cilj tororistov prizadeti krščansko demokracijo, ki je, kot trdi vsedržavni tajnik Zaccagnini, glavna opora demokratičnih u-stanov. Vsedržavni podtajnik KD Gaspari je takoj odpotoval v Genovo, da bi na kraju dogodkov sledil nadaljnjemu razvoju. Inženir Sibilla ni doslej prejel nobenih groženj, čeprav je že dalj ča sa aktivno politično angažiran. Pozno ponoči so dnčvnikn «Seeolo X1X» telefonirali v imenu rdečih brigad ter si prilastili atentat na Sibillo. Mož, ki jc telefoniral je na-|H>vedal, da bodo v kratkem n atentatu objavili sporočilo. Pred tem .jc baje nekdo telefoniral neki ženski in si prav tako prilastil odgovornost /,a atentat na Sibillo. Ženska sicer vsega sporočila ni razumela, spomnila pa se je, da so zadnje besede kar daje slutiti, da sc tudi neka druga samozvana komunistična organizacija poteguje za očetovstvo a-lentata. (if) Španska pesela pred razvrednotenjem MADRID, 11. — V Španiji in na vseh mednarodnih valutnih trgih so danes ustavili menjavo španske pe-seste. Po vesteh španske uredne a-gencije, bodo peseto v najkrajšem času razvrednotili za poprečno 20 od sto. Menjavo pesete je ustavila tudi španska narodna banka, čeprav ni uradno sporočila, zakaj je sprejela ta ukrep. Po nekaterih vesteh, ki so prišle prav tako iz Madrida, naj bi najkasneje do julri razvrednotili jjezeto celo za 25 do 35 cd sto. Nekatere španske zasebne banke so danes prodajale domačo valuto za okrog 15 od sto ceneje kot v petek. Španija preživlja hudo gospodarsko krizo, ki se izraža predvsem v visokem primanjkljaju plačilne bilanco, ki znaša 12 milijard dolarjev in rt šoki inflaciji, ki je že dosegla več kot 20 od što. Zaradi tega je neizbežno, da se bo tudi domača valuta razvrednotite, da bo lahko nova vlada, ki je izšla iz nedavnih prvih parlamentarnih volitev po Francovi smrti, sestavila nov gosjjo-darski načrt. Sporočajo, da namerava vlada svoj načrt predočiti tudi levim opozicijskim strankam. Prvi izidi japonskih volitev TOKIO, 11. — Po zadnjih deblih podatkih o izidih japonskih političnih volitev, na katerih morajo obnoviti polovico poslanske zbornice, kaže, da se je liberalno demokratska stranka izredno okrepila. Liberalci so si že zagotovili 59 sedežev, medtem ko je najmočnejša opozicijska stranka, socialistična, obtičala na 20. Ostaja pa še vedno odprta možnost, da se opozicija 'o-krepi, saj morajo še prešteti glasove v velikih mestih kot so Tokio in Osaka. Srečanje Waldhoima z (Jierckom v Varšavi VARŠAVA, 11. — Generalni tajnik Organizacije združenih narodov Kurt Waldheim se je danes sestal s predsednikom poljske partije Gie-rekom. Poljska tiskovna agencija PAP poroča, da so pogovori med Gierekom in Waldheiinom zadevali predvsem položaj na Bližnjem vzhodu, možnost sporazuma na tistem območju ter nekatere druge mednarodne probieme. Waldheim se je sestal tudi s poljskim zunanjim ministrom Wojtaszekom. NA PREVIŠNJI SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Začetek važne obravnave o ureditvi mestnih okrožij Odbornik za decentralizacijo bo podal predlog o razdelitvi in pristojnostih novih krajevnih upravnih enot Poleg običajne vrste upravnih sklepov, kj jih mora tržaški občinski svet odobriti, bodo na drevišnji seji občinski 'svetovalci ‘začeli obravnavo o predmetu, ki je temeljne važnosti za nadaljnjo demokratizaci jo družbenih odnosov in za soodlo Čanje krajevnih skupnosti pri U-pravljanju lastnih potreb. Odbornik za decentralizacijo Lon zar bo namreč predložil in razložil dva predloga sklepov, ki zadevata novo razdelitev občinskega ozemlja v okrožja* in pravilnik, ki urejuje pristojnosti neposredno izvoljenih rajonskih svetov, v smislu državnega zakona iz lanskega leta. Kot je znano, je bilo doslej o-zemlje tržaške občine'razdeljeno na 12 rajonov, katerih 20-člansice kon-zulte je imenoval občinski svet na podlagi sporazuma med strankami in so imele samo posvetovalne pristojnosti. Po novem bo prebivalstvo ob prihodnjih občinskih volitvah, ki bi morale biti novembra (čedalje bolj se pa širijo vesti, da jih mislijo odložiti do prihodnje spomladi, ko bi sovpadale z deželnimi), istočasno izvoli lo tudi od 16 do 22 »rajonskih svetovalcev, sorazmerno z naseljeno stjo okrožja. Ta se po odborovem predlogu ne bi mnogo razlikovala, niti po številu niti po ozemlju od dosedanjih, imela bodo pa večje pristojnosti, saj bodo neposredno u-pravljala temeljne javne strukture in storitve na svojem teritoriju. Pričakovati je zato zanimivo razpravo, v katero bodo poglobljeno posegla predstavništva vseh političnih skupin. DANES V DEŽELNEM SVETU Nadaljevanje razprave o šolskih okrajih Danes ob 9.30 se sestane deželni svet. Po običajnih vprašanjih deželnih svetovalcev, se bo nadaljevala razprava o šolskih okrajih v Furlaniji - Julijski krajini. V popoldanskih urah se bo sestala peta deželna komisija, ki bo nadaljevala s proučevanjem zakonskega osnutka o ureditvi postopkov pri javnih delih. Fašisti zopet razgrajajo Fašistični pobalini so včeraj zopet uprizorili običajno provokacijo. Po zborovanju MSI v Barkovljah ,se je skupinica mladih fašistov podala na Trg Goldoni, kjer je bila protifašistična manifestacija, ki jo je v znak protesta proti zborovanju MSI orga nizirala skupina mladih levičarjev. Fašisti so najprej napadli levičarje, nato pa so se zatekli v bližnji bar in pri tem razbili nekaj šip. Zabarikadirali so se v baru, medtem pa je že prispela policija, ki je pomirila duhove in prepričala levičarje, naj ne nasedajo provokacijam in naj odidejo domov. Prav v tistem trenutku pa se je priklatila na Trg Goldoni še ena skupina fašistov, ki je z drogovi sončnikov bara Astro navalila na levičarje.. Policija je o-dločno nastopila in priprla pet fašistov ter enega levičarja. Vse so odpeljali na kvesturo in jih po zaslišanju izpustili. sags , BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE.. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA s. p-.k: TEČAJI VAJ.UT V MILANU DNE 11. 7. 1977 Ameriški dolar: debeli 880,50 drobni 850,- Funt šterling 1550.- Švicarski frank 359,— Francoski frank 179.— Belgijski frank 24 — Nemška marka 376,50 Avstrijski šiling 53..20 Kanadski dolar 810.— Holandski florint 354.— Danska krona 144.50 švedska krona 195.- Norveška krona 163.— Drahma: debeli 24,50 drobni 25 — Dinar: debeli 46,50 drobni 46,50 MENJALNICA vseh tujih valut Vcer aj med izpraševanjem bodoče vrtnarice I " ii »i^,i*,iiiii ili®ll|ll,,liii,iBim,imliiiiiflw,irfi# |(iiliiil|l|iiIiiiirfjiiiil|l((iiiiiimii §iiiiiiiiini^^gunglmnn1||,ulllu,|, ju, ^,1,,!!, 1,,!^!,, j j j111, j1)|I1|,jg(1g j, jg|(|(||||j|1|I|||||m111uf lljI j p ^ TRI LETA PO USTANOVITVI POSEBNEGA ODDELKA NA UČITELJIŠČU | NA FESTIVALU UN1TA IN DELA Otroške vrtnarice opravljajo prvič usposobljenostne izpite • Uanes konec izpraševanj na klasičnem, jutri pa. na znanslvenem liceju Na slovenskih višjih srednjih šolah se v teh dneh s polno paro nadaljujejo ustni izpiti. Na nekaterih zavodih se izpraševanja že bližajo koncu, ponekod pa bodo trajala vse do konca tedna. Danes bo padel zastor na maturo na klasičnem liceju, jutri bodo stopili pred komisijo še zadnji maturanti znanstvenega liceja, »trgovci* bodo končali svoj trud v četrtek, na učiteljišču pa se bodo pogovori dijakov s profesorji zavlekli vse do sobote, ko bodo odgovarjali kandidati z Goriške. Poleg matur na višjih srednjih šolah pa potekajo v teh dneh, na učiteljišču tud; usposobljenosti izpiti za otroške vrtnarice. Odkar so pred tremi leti ustanovili na tej šoli posebni oddelek za otroške vrtnarice, je letos prvič, da polagajo dijakinje (22 in 4 privatistke) izpite in s tem zaključijo svoj triletni študij. Usposobljenosti izpiti za otroške vrtnarice se v marsičem razlikujejo od zrelostnih izpitov. Namesto dveh pismenih izdelkov so morale bodoče otroške vrtnarice oddati tri pismene naloge in sicer iz italijanščine, pedagogike in slovenščine. Poleg tega so morale opraviti še izpit iz grafike in telovadbe. Tudi ustni izpiti so precej drugačni od tistih, ki potekajo v teh dneh na ostalih šolah. Dijakinje morajo, namreč pd,-, govarjati na vprašanja iz vseh predmetov, kar nekako posnema način izpraševanja, ki je bil značilen za »staro maturo*. Ustnj izpiti so se začeli v soboto, mi pa smo jim ne koliko prisluhnili včeraj. Izpraševalno komisijo, ki ji pred seduje Marija Raunik, sestavlja 1? članov, tako da postane dijakinjo, kj pristopa k izpitu, kar nekoliko strah, ko se sama pojavi pred tako številčnim razsodiščem. Kandidatke odgovarjajo zapovrstjo na vprašanja iz italijanščine, slovenščine, matematike, prirodopisa, zemljepisa, zgodovine, gospodinstva. glasbe in verouka. Ko smo poslušali postavljena vprašanja in odgovore, smo dobili vtis, da so prva in druga preveč površinska, kar ne doou-šča, da bi prišlo med profesorji in dijakinjo do nekega širšega in poglobljenega pogovora. Edino pri vprašanjih iz glasbene vzgoje ima dijakinja možnost, da pokaže svojo spretnost, ko mora drugim, tudi zaigrati ne občane, o čemer so se bili že dogovorili na prejšnjih sejah Demokristjanskj predstavniki so pred sejo sicer predložili resolucijo za priznanje olajšav nekaterim posebnim. kategorijam občanov ne gle de na raven njihovih dohodkov, o čemer bodo razpravljali na prihodnji seji, in so ugovarjali priznanju sejnine slovenskemu prevajalcu, zaradi česar bodo morali o tem sklepati šele septembra. Prehod vrtcev ONAIRC pod državno upravo Sindikalne organizacije SNS-CGIlJ, SINASCEL-CISL in CCdL-UIL, ki vključujejo učno in neučno osebje in zapeti eno izmed otroških pesmi. Jzra^° Le pri tem predmetu pride med 3V0Je 2adovoljstvo ob Pcbudl Parla' ■iiuiiiiiiiuantiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiinii razstava likovnikov - amaterjev, v občinski knjižnici pa o nabrežinskem Kulturnem domu V okviru razstave vin v Nabrežini so v nedeljskih dopoldanskih u-rah v prosvetnem domu «Igo Gruden* izbrali najboljša letošnja vina. Za belo vino je bil najuspešnejši Danilo Lupine iz Praprota, drugo mesto je zasedel Lojze Lupine prav tako iz Praprota, tretji vinogradnik Pa je bil Mirko Radovič iz Nabrežine. Prvo nagrado za najboljše črno vino je prejel Ivan Terčon iz Nabrežine, drugo 'Bruno Kante iz Praprota, tretjo pa Danilo Lupine prav tako iz Praprota. Tudi nedeljski dan razstave vin je potekel v prisrčnem vzdušju in kljub slabemu vremenu sta šla vino in jedača dobro v promet. Slabo vreme Pa je motilo program, a sta godbi lz. Nabrežine in iz Babičev pri Bujah lahko veeno nastopili. Občinstvo Ja z burnimi aplavzj nagradilo izvajanja godbe na pihala iz Babičev. To je bila ponovno mala nit, ki se plete v odnosih med devinsko-nabre-žinsko in bujsko občino, ki bi morali v bližnji bodočnosti preiti v pobratenje med obema občinama. Prav to sta poudarila v svojih kratkih nagovorih devinsko - nabrežinski župan Albin škerk in odbornik bujske občinske skupščine Anton Pertot, po fodu Nabrežinec. .Oblačnost in stalna nevarnost dežja P« je prisilila prireditelje, da so tombolo prenesli na včeraj. V dvorani sedeža PD «Igo Gruden* je bila razstava domačih likovnikov - amaterjev, med njimi je bilo največ razstavljenih del domačina Viktorja Godniča. V občinski knjižnici pa je bila razstava o bodočem nabrežinskem Kulturnem do-Jnu. Poleg makete nabrežinskega JOga in Kulturnega doma je bil tudi idejnj načrt doma in druge priložnostne slike. Včerajšnji dan pa JO bil v znaku prekrasnega vremena, ki je priklicalo, logično ne samo Vreme, v Nabrežino številne ljubitelje pristne domače kapljice. VAŽNO OBVESTILO KZ DVOLASTNIKOM Kmečka zveza opozarja dvolastnike, ki nameravajo sekati drva na jugoslovanskem področju, naj pravočasno predložijo prošnje. V ta namen naj se javijo v pisarni Kmečke zveze Ul. Cicerone 8/B, pritličje med uradnimi urami (od 8. do 14., ob četrtkih od 8. do 12. in od 15. do 18. ure). S seboj naj prinesejo dvolastnike knjižico ter številke parcel. Poleg osebnih podatkov je namreč treba navesti na prošnjo številko parcele, na kateri nameravajo sekati, katastersko občino, pod katero parcela spada ter površino parcele in količino drv. Prošnje bomo sprejemali do 30. julija 1977. Tajništvo Kmečke zveze Do 11. avgusta čas za vpis v seznam brezposelne mladine Kakor znano, je stopil v veljavo Nedržavni zakon štev. 285, ki u-t^Ja vrsto izjemnih ukrepov za zaposlovanje mladine. Zakon nalaga bdi deželnim upravam določene na-,°Se in odborništvo za delo se je malu po objavi zakona v Uradnem estniku povezalo z uradi za delo, ).* delujejo v občinah Furlanije - Ju-jske krajine. V teh uradih so začeli Ptsovati mlade ljudi, ki bi se radi aposiiij pri zasebnih podjetjih ali j?1, javnih družbah in ustanovah. Pisovanje bo trajalo do četrtka, d • avgusta. Deželni odbornik za c*o Dal Mas je v tej zvezi raz-TOslal vsem občinskim upravam po ha'v 0'?r°žnico, s katero jih vabi, Jjl kolikor mogoče publicizirajo pri adini obstoj spiskov in možnost ij’1®' Dal Mas je tudi poudaril, da ]e dežela po zakonu dolžna skrbeti Ja tisto brezposelno mladino, ki bo vpisala do 11. avgusta. Ambasador DDR Pri Pilloniju j.^beraj je bil ambasador Nemške si 'S, a,'čne republike v Italiji Gy-aus na vljudnostnem obisku pri ni^^dniku deželnega sveta Pitto- ROK 18 MESECEV BO HITRO POTEKEL DEŽELA NAJ VZPOREDNO Z DRŽAVO URESNIČUJE OSIMSKE SPORAZUME Zagotoviti sodelovanje predstavnikov vseh demokratičnih strank v deželni komisiji za Osimo ■ Vedno bolj vztrajna zahteva po izgradnji satelitskih industrijskih con Ocenjevalna komisija na delu v Nabrežini llllkllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIINIIIIIIIlllllllllllliUliillIllllilliliiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiii STANJE ONESNAŽENOSTI TRŽAŠKEGA ZALIVA SE VEDNO PREPOVEDI KOPANJA V NAŠEM MORJU Najbolj ogroženo področje pri Miljah, Barkovljah in Devinu V dneh, ko sonce še kar pripeka, ko se živosrebrni stolpec postopoma viša, si vsakdo želi osvežitve ob morju. Pri tem pa se marsikdo vpraša kam? Pravijo, da je naš zaliv že precej onesnažen, Istra je predaleč, prav tako Gradež in lagune. Ne preostane nam drugega, kot da si doma poiščemo kraj, kjer je morje še čisto. Na srečo je to za sedaj še mogoče. Od državne meje pri Lazaretu, mimo Tankega rtiča, zaliva Bova, rtiča Ronek do ladjedelnice Sv. Roka, je morje čisto, če izvzamemo rt Olmi, kjer še velja prepoved kopanja. Od Sv. Roka do ladjedelnice »Alto Adriatico* je kopanje onemogočeno zaradi prisotnosti organskih odplak. Na tem področju je precej kopališč, prepoved pa za sedaj velja, čeprav je odstotek onesnaženosti v nekaterih, predelih pod nivojem, ..ki ga v drugih državah imajo za nevarnega. V tržaški občini se lahko osvežimo v kopališčih »Lanterna* in »Au-sonia*, od tu dalje pa velja prepoved do Čedasa. S tem so hudo prizadeta kopališča ob barkovljan-ski obali, košček obale od Čedasa do miramarskega pomorskega parka je premajhen, da bi lahko zadovoljil nemotorizirane meščane. Gr-Ijan, Križ, Brojenca in Sesljan so najbolj čista področja, vsaj glede organskih odplak. V Devinu pa se vse spet zatakne, saj velja tu stroga prepoved kopanja, ki s° nadaljuje do Tržiča. Kot smo že rekli, u-poštevamo tu le organsko onesnaženje, to se pravi prisotnost patoloških klic v morju, glede drugega onesnaženja pa je zadeva nekoliko drugačna, saj prisotnost terminala naftovoda Ingolstadt Trst pogojuje stanje iz dneva v dan. V bodoče Težaški lomi- "° Pokrajinsko kmetijsko nad-st iq*V° se ie Preselilo v Ul. Milano 'ieviJk * nai-membnih pridobitev sindikalnega boja delavskega razreda. V šestih oddelkih, v Tržiču, Gorici in Krminu se je lani prijavilo k pouku nad 100 delavcev, ki bodo ob zaključku šolanja prejeli potrdilo o opraviienem obveznem šolanju. V Tržiču je tečaj obiskovalo tudi precej Slovencev. Ki so zaposleni v tamkajšnjih velikih podjetjih. Prav iz vrst delavcev iz Doberdoba, pa je prišla pobuda, da bi na tečajih uvedli poleg angleščine tu di pouk slovenščine. Isti delavci so ob podpori sindikatov napovedali za jutri zvečer v Doberdobu sestanek, na katerem bodo prikazali koristnost dopolnilnega / šolanja ter ponovili zahtevo, da se v prihodnjem šolskem letu v učni načrt tečajev za delavce uvede tudi poučevanje slovenščine. Sp-stanek bo ob 20. uri v prostorih prosvetnega društva »Jezero*. ciano Luciani je poudaril strogost pregledov predvsem nad uvoženimi ribami. Največ teh pripeljejo na goriški trg iz Jugoslavije. Pokrajinski zavod za higieno opravi izvide prav nad vsako pošiljko, ki jih nato posredujejo pokrajinskemu živino-zdravniku, ta je namreč pristojen, da izda dovoljenje za prodajo rib. Največ pozornosti posveča inštitut količini živega srebra v ribah, zaradi visokega odstotka tega elementa so pred kratkim uničili osem stotov krapov. Pokrajinski laboratorij je primerno opremljen tudi za druge specifične analize nad raznovrstnim blagom. Luciani je zaključil pogovor z mnenjem, da preplah v naših krajih nimfa) Motene 'oseuvrša j ni bilo na našem trgu uvoženih morskih žab in nitj drugih rib, ki bi ogrožale zdravje potrošnikov. Otrošk« vzgojiteljice opravili1 preizkušnjo Včeraj se je na tečaju za otroške vzgojiteljice zaključil tudi ustni izpit. Dijakinje so nastopile pred izpitno komisijo, ki je bila tako sestavljena: preds. dr. Bratuž, pod-preds. pref. Vončina, prof. Srebrnič, pref. Faganel, prof. Humar in pref. Kranner. Vsaka dijakinja se je pripravila na določeno temo, ki naj b; jo pred otroci podajala. Komisiji je morala obrazložiti način podajanja in pred staviti predmete, s katerimi hi pri otrocih vzbudila zanimanje. Spoznali smo, da so se dijakinje res vži vele v podajanje, saj je temu sledila živahna dskusija o umestnosti ali pa ne glede uporabe določenih sredstev Seveda so se tudi pomenili o posameznih nastopih med letom, saj so jih imele dijakinje veliko. Iz razgovora z dijakinjami so prišli na dan razni dejavniki, ki ugodno, ali pa ne vplivajo na potok posameznih nastopov Plavolaso dekle iz Doberdoba nam je namreč povedalo, da ji je zadnji nastop spodletel, ker je bil tik pred božičnico in zaradi priprav je morala nastopati v kuhinji. Že sam ambient ni bil primeren za nastop in tudi otroci se niso počutili v pravem okolju. Zato kljub dobri pripravi ni mogla podati otrokom teme kot bi jo lahko podala v razredu. V takih !n podobnih težavah so se med letom znašle bodoče vzgojiteljice in ta je bil vzrok njihove nezadostne pri-■ prave. To je bilo v glavnem tisto, kar je večina deklet povedala Nazadnje smo še vprašali ali imajo možnosti zaposlitve na Goriškem. Povedale so nam, da možnosti so, saj je bil še pred kratkim razpisan natečaj za zaposlitev otroških vzgojiteljic. Sedaj jim ne preostaja drugega, kot da potrpežljivo čakajo na objavo končnih Izidov. L. S. Ta teden praznik «Dela» v Doberdobu Slabo vreme je preprečilo vse prireditve letošnjega praznika lista «Delo* v Doberdobu, ki ga je prirejala sekcija KPI «Jože Srebrnič*. Tako ni bilo ne okrogle miz.e o slovenskih narodnostnih vprašanjih ne nastopa folklorne skupine »Bro-dograditelj* z Reke in niti nedeljskega zborovanja, na katerem bi morala govoriti Venceslav Devetak in Tullio Paiza. Festival bodo priredili ta teden. Kljub dežju pa so sobotni del praznika dobro izkoristili. Okoli 70-članska folklorna skupina »Brodo-graditelj* z Reke, je s svojim prihodom vendarle zapustila sled. Njen predstavnik Nedeljko Mihelčič, odbornik za kulturo pri občinski skupščini Reka, je izročil Dober-dobcem darilo, Drav tako na so v počastitev 'srečanja tudi domačini izročili svoje darilo. Meč pogovori so Daberdobci lahko izvedeli za nekatere zanimivosti o življenju Rečanov, predvsem pa s,.> izvedeli, da živi na Reki številčno močna in tudi na kultumo-prosvct-nem in rekreacijskem področju de lovna skupina -Slovencev, ki šteje preko 10.000 pripadnikov. Obrad Sarič, vodja folklorne skupine, je gostiteljem poklonil nekaj brošur, kjer sta v sliki in besedi opisatte’ nastanek in dejavnost te folklorne skupine. Prirediteljem i« resnično "$al. da niso mogli videti rijenega nastopa, ki traja neprenehoma dve uri in ki obsega pes-mi in plese jugoslovanskih narodov in narodnosti, ker skupina v tem tednu ne bo nastopila na festivalu v Doberdobu. Kljub temu, da «Brodograditelj» ni nastopil, oa ie bil njegov obisK vendarle koristen. Omogočil je namreč, da sta se povezali partijski organizaciji obeh ladjedelnic reške in tržiške, ki sta se v načelu dogovorili, da bo folklorna skupina »Brodograditolj* ob prvi priložnosti, ki se bo nudila, nastopila v Tržiču. zmerno majhnega nihanja gladine vode (računajo, na največ 1 m) pa bo voda izredno čista, ohranila pa bc tudi specifično zeleno modro barvo. Glede tehničnih zmogljivosti naj navedemo, da bo hidrocentra. i v Solkanu imela v začetni fazi dva agregata. Teoretični poprečni letni pretok vode so izračunali na 93,6 kub. metrov na sekundo, minimalni p;-, na 12,5 kub metrov. To je tako imenovani biološki minimum, ki zagotavlja reki vsaj približno normalen razvoj njenega rastlinstva in živalstva, seveda če ne nastopijo vmes izjemni dejavniki, med katerimi je tudi zmeraj bolj naraščajoča stopnja zastrupljenosti z odplakami. Nastanek jezera bo v mnogočem spremenil podobo doline do Plavi. Zaradi zvišanja gladine vode — računajo preko 20 metrov — bodo morali premakniti nekatere objekt«. Tako bo treba prestaviti zajetje Goriških vodovodov pri Mrzleku. Premakniti pa bodo morali tudi sedanjo traso ceste. Novi objekt bo s svojo visoko začetno zmogljivostjo ugodno vplival na sicer že kronično pomanjkanje električne energije, predvsem pa bo tudi v najbolj kriznih obdobjih žage ovijal gonškemu bazenu samostojnost. «Vrhovski piknib v znamenju dežja Popoldanski dež je tudi v nedeljo motil vrhovski praznik. Organizatorji so se težko odločili za odprtje kioskov predvsem zaradi blata in z njim povezanih težav, ki bi morebiti nastale s parkiranjem avtomobilov. številni obiskovalci, ki so spraševali, kdaj se bo začelo slavje so prisilili Vrhovce, da so le začeli točiti in tudi muzikantje so kmalu zaigrali. Ta odločitev se je kmalu izkazala za pravilno, ker se je na Largi zbralo kar precejšnje število ljudi. Predsednik prosvetnega društva »Danica* Leopold Devetak je pred zaključkom šagre povabil vse prisotne, naj zopet obiščejo Vrh v petek, soboto in nedeljo, ko se bo piknik nadaljeval. Marijan Sošol zopet najboljši Pred dnevi smo poročali o odlični uvrstitvi 14-letnega Marijana Sošola z Oslavja na ribiškem tekmovanju ob umetnih jezerih pri Koprivnem. Na skoraj 200 tekmovalcev se je namreč Sošol uvrstil na prvo mesto. Mladi dijak je v nedeljo dosegel ponoven uspeh na tekmovanju, ki ga je rekreacijski oddelek goriške bolnišnice pripravil ob jezeru v Ločniku. V konkurenci 114 ribičev je namreč zasedel prvo mesto. GORIŠKI AVTOPREVOZNIKI ZASKRBLJENI Kako v prihodnje z izdajo dovolilnic za Jugoslavijo ? 14. in 15. julija naj bi o vprašanju razpravljala mešana jugoilo-vansko-italijanska komisija - Nesmotrno razdeljevanje dovoljenj zapostavlja krajevne prevoznike, zlasti zasebne Vprašanje izdajanja' dovolilnic za prevoz blaga s tovornjaki v Jugoslavijo že dalj časa zaskrblja pred vsem zasebne avtoprevoznike v naši pokrajini. Prevoz blaga s tovornjaki urejujejo, kakor je znano, dogovori mešane jugoslovansko-italijanske komisije, ki se bo predvidoma sestala še ta teden. Že dalj časa je slišati, da se bo jugoslovanska stran najbrž zavzela za spremembno dosedanjih predpisov in prakse in to iz več objektivnih razlogov. Italijanski avtoprevozniki imajo na razpolago določeno število enoletnih dovolilnic za neomejeno število voženj v Ju goslavijo. Približno polovica teh dovolilnic je porazdeljena v Gorici in Trstu, nekaj pa tudi v Vidmu, ostalo pa v drugih krajih Italije. Prav zaradi takega načina razdeljevanja dovoljenj, pa so se znašli v težavah mnogi avtoprevozniki iz našega obmejnega področja, ki se pretežno bavijo s prometom z Jugoslavijo. Dovoljenj namreč primanjkuje. Precej drugačen pa je položaj v Jugoslaviji, kjer precej dovoljenj ostaja neizkoriščenih, predvsem na račun manjšega obsega prometa z Italijo, pa tudi zaradi smotrne izdaje dovolilnic, saj jih lahko prejmejo samo podjetja, ki so pooblaščena za prevoze s tujino. Revizijo dosedanjih določil pa narekujejo tudi spremenjeni pogledi glede urejevanje prevozov. Nenadzorovan porast cestnega blagovnega prevoza, na račun železnice je povzročil precej negativnih posledic ne samo jugoslovanskim železnicam, ki se otepajo vsako leto z večjo poslovno izgubo, ampak tudi cestnim podjetjem, ki s sredstvi, ki se zbirajo niso v stanju v razmeroma kratkem času zagotoviti primernega sodobnega cestnega omrežja. Odtod tudi odločitev za bolj usklajen, ura v nan razvoj cestnega in železniškega prometa. Račun za napake iz preteklosti bodo najbrž plačali avtoprevozniki, ki se zavzemajo, da bi še naprej ostala v veljavi dosedanja določila. Kino Gorica VERDI Zaprto zaradi dopusta. CORSO 17.30—22.00 »Profondo rosso* film Daria Argenta. G. Larie in M. Meril. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. MODERNISS1MO: zaprto zaradi dopusta. CENTRALE: zaprto zaradi dopusta. VITTORIA: zaprto zaradi dopusta Tržič PRINCIPE 18.00-22.00 »Peccati in famiglia*. EXCELSIOR 18.00-22.00 »Arniči miei* Noro Gorica in okolica SOČA »Iskala je srečo*, ameriški film ob 18.0 in 20.30. SVOBODA »Kaj ležiš, nekaj povej!*, ameriški film ob 18.30 in 20.30. DESKLE Danes zaprto. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada RODILI SO SE: Alessandro Aston« Salvatore Presti in Elena Paviotti. UMRLI STA: 81-letna gospodinj Giuseppina Grison por. Medeot in 41 letna gospodinja Maria Targioni. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU »Ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna San Nicolo Ul. 1. Mag-gio - tel. 73328. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani Korzo Italija 10 - tel. 2576. NA NEDAVNEM MEDNARODNEM ZASEDANJU V PORTOROŽU Napori za demokratizacijo znanosti so hkrati napori za napredek družbe 0 znanosti in tehnologiji v humanizaciji napredka je spregovorila prof. dr. A. Kornhauser - Pravica in dolžnost vsakogar je, da znanost pozna Na portoroški 7. mednarodni konferenci Znanost in družba o humanizaciji napredka, o kateri smo že poročali, je bilo posebno poglavje posvečeno vprašanju znanosti in tehnologiji v humanizaciji napredka. Enega temeljnih referatov na to temo, in sicer o problemih in možnostih na tem področju je imela prof. dr. Aleksandra Kornhauser. Človešto je izpostavljeno vrsti ključnih problemov, je dejala dr. Kornhauserjeva, pomanjkanju prostora in surovin, onesnaženju zraka in vode, pomanjkanju energije in hrane, ogražanju zdravja in tudi pomanjkanju znanja. Izhod iz kritičnega položaja mnogi vidijo v prerazdelitvi naravnih dobrin, v prvi vrsti v dvigu cen surovin. Drugi pozivajo na akcije za omejevanje prebivalstva na eni in na zmanjšanje potrošniškega apetita človeštva na drugi strani. Pesimisti ne-omaltuzijanskega kova napovedujejo skorajšnji konec naše civilizacije, medtem ko optimisti govore o kompletni rešitvi vseh problemov s pomočjo sodobne in bodoče znanosti in tehnologije. Vendar znanost in tehnologija ne smeta biti religija dvajsetega stoletja. Kreatorji politike morajo poznati njune dosežke. V demokratičnem sistemu socialističnega .samoupravljanja je sleherni človek kreator politike, izbirati mora med različnimi možnosti in o tem odločati. Če sam ne pozna bistva problemov in predloženih rešitev, potem drugi manipulirajo z njegovo pravico odločanja. Zato je tudi pravica in dolžnost slehernega človeka, da pozna znanost in njene dosežke. Vendar moramo pri tem upoštevati, da nihče nima niti časa niti potrebnega strokovnega znanja, da Di lahko spremljal napfedek vseh disciplin na strovni ravni. Vendar mora biti obveščen na strokovno pravilen, hkrati pa tudi razumljiv način. To postaja čedalje večji problem. Ne gre samo za dolžnost obveščanja slehernega državljana o dosežkih in možnostih sodobne znanosti in tehnologije na ustrezen način. Še bistvenejše je vprašanje, kako iz tega ustvariti ne samo informativen proces, ki teče v eni smeri — od znanosti k človeku — temveč komunikacijski proces, v katerem bo sleherni človek spoznal znanost in uporabljal njene dosežke, istočasno pa s svojimi predlogi in sodbami vplival na njeno nadaljno u-smeritev, torej na raziskovalno politiko. To predstavlja težko nalogo najprej za znanstvene delavce. Treba je pobijati elistično mišljenje, da je strokovno pravilno, a vendar poljudno prikazovanje znanstvenih problemov, metod in rezultatov neznanstvena aktivnost*. Toda to je tudi naloga politike. Vloga politike je. da usmerja člo veka k znanstvenosti in znanost k ljudem. To nj samo naloga samoupravnih interesnih skupnosti za znanstveno delo. Znanost mora biti prisotna v sleherni osnovni celici, v slehernem združevanju teh celic. Povečanje deleža znanosti mora biti nenehen proces v sleherni aktivnosti. Kako spremlja znanost človeka v njegovem vsakodnevnem delu in življenju? Kako lahko_ in mora spremljati znanost in razvoj tehnologije? V organiziranem delu se človek In znanost srečujeta še posebej pri planiranju razvoja sleherne delovne organizacije in delovnega področja kot celote pa tudi v okviru slehernega teritorialnega območia. Znanost in tehnologija sodita v plan sleherne delovne organizacije. Vendar je znano da temu ni tako. Kljub vsem deklaracijam manj od polovice delovnih organizacij v SR Sloveniji vključuje raziskave v svoje razvojne načrte. Tisti drugi del kot da ne misli na razvoj na podlagi znanstvenih dosežkov. Jasno jc, da je mednaroda iz- menjava znanstvenih dosežkov in Sodobnih tehnologij nujna. Sleherna zaprtost na tem področju je škodljiva. Vendar se je potrebno vsakokrat tudi vprašati, pod katerimi pogoji uvažajo dosežke znano-' sti in tehnologije — ali gre za e-nakopravno mednarodno izmenjavo ali za cnokolonialni proces? V gospodarstvu še posebej srečujemo forsiranje raziskav, ki naglo vodijo k realizaciji na tržišču. To je še posebej potreba in značilnost manj razvitih in di-obno organiziranih okolij, ki nimajo dovolj sredstev za kompleten proces raziskovalnega dela. Takšna naravnanost daje samo kratkoročno dobre rezultate. Brez kompletnega procesa raziskovanja, torej brez napajanja aplikativnih in razvojnih raziskav iz fun-dameiAalnih, se vsi napori postopno skrčijo na raven rutine, ki ne vzbuja več ustvarjalne fantazije v zadostni meri, v okostenelih sredinah pa jo celo duši. Kratkoročna aplikativna in razvojna raziskovanja so potrebna, ker njihovi rezultati omogočajo nove naložbe v znanost. Toda biti morajo planirana in realizirana v povezavi z dolgoročnimi raziskovanji, ki razvijajo nove znanstvene metode. Brez tel) tudi znanost v takšnem okolju preide v kolonijo nerazvitih. To je slabo tudi za proizvodnjo. Čas od znanstvene iznajdbe do prenosa le-te v proizvodnjo lahko znaša tudi več desetletij — na primer za televizijo 22 let, za silikone 39 let, za penicilin 16 let itd. Neinte-grirana proizvodnja ni sposobna čakati tako dolgo in opravljati dolgoročne raziskave. Integracija temeljnih, uporabnih in razvojnih raziskav ter integracija proizvodnje je edini način, da se lahko zagotove zadostna sredstva in sinteza idej za neodvisen napredek. Tu imamo še nov deficit: ko planiramo raziskave za gospodarstvo in investicije v novo tehnologijo, preveč pogosto pozabljamo na potrebo po raziskavah za potrebe člo veka in njegovega okolja, čeprav mora celotna proizvodnja služiti prav tem ciljem. Med problemi s tem v zvez; je treba omeniti tudi začarani krog proizvodnje in potrošnje. V pogojih brez zadostnega vpliva družbe na posamezne proizvodne procese, tam, kjer pri upravljanju ni prisotno celotno združeno delo, teče proizvodnja mimo interesov človeka: v izdelke. ki bi s svojo kvaliteto lahko povečali trajanje uporabe, načrtno vgrajujejo sestavne dele. ki krajšajo obdobje trajanja, za ceno, dobička povečujejo delež .dela, (to pičijo se odpadki, onesnažujeta se voda in zrak. . . Vendar tudi na jnovejše tehnologije rušijo naravno ravnotežje. Jedrska tehnologija tu nj edini primer. Pridružujejo se ji zlasti kemijska, biokemijska in v novejšem času biološka tehnologija in še nekatere druge. Njihov vojaški proizvodni program je seveda še mnogo nevarnejši. Napadi na tehniko in pozivi «na-zaj k naravi* nimajo smisla. To ni niti realno, niti potrebno. Živimo v obdobju tehnike in moramo živeti z njo. Tehniko potrebujemo tudi zato. da bi lahko mimo naših žalitev in našega števila ostali v ravnotežji! z naravo, mnogokje pa ga bo treba znova unostaviti. Za neravnotežje ni kriva znanost, temveč več njeni izkoriščevalci. Isti znanstveni dosežek, pa naj je to smodnik, jedrska bomba ali sintetični virus, lahko služi ljudem in naravi nasploh koristno ali škodljivo. Odločitev o tem je v rokah politike. Glede na to, da so znanstveni dosežki lahko rešitev ali pa u-ničenje, je tem bolj potrebno, da jih poznamo in da o njihovi uporabi odloča čim večje število ljudi. Zato so napori za demokratizacijo znanosti hkrati napori za napredek družbe, za njeno humanizacijo. Uresničevanje znanstvenih dosežkov v življenju in delu človeka, še posebej pa ustvarjanje novih, terja ustrezne pogoje za ustvarjalno delo in zdravo ravnotežje različnih oblik in vsebine dela. Število in kvalifikacija delavcev tod mora biti v ravnotežju z realnimi potrebami življenja. Eden od ključnih pogojev za u-stvarjalno delo so napori za večji delež znanja v strukturi dela in priznavanje le-tega kot kvaliteto dela. Tu mora humanizacija napredka priti do polnega izraza: v slehernem človeku, v slehernem delavcu je Lreba vzbuditi željo po znanju in ustvarjanju, ker je to temeljna človeška značilnost. Slehemj delavec je potencialni izumitelj novih rešitev ali izboljšave postopkov. Tu ne gre samo za ekonomski, temveč v enaki meri tudi za humani aspekt: delo mora biti veselje, vsebina življenja, ne pa njegova kazen. In za konec: svoboda ustvarjanja. Ta svoboda je kot vsaka druga: odprta in široka do meje. kjer začenja ogrožati svobodo. Razum nima meja in le-teh mu tudi ne smemo postavljati. Meje so določene z odgovornostjo posameznika in celotne družbe na podlagi njene zavesti. Prvi je odgovoren za svoje delo, družba pa za usmerjanje napredka v smeri humanizacije s pomočjo programiranja in finansiranja tega napredka pa tudi s pravnimi sredstvi. To je ključna naloga politike. Posebej je treba poudariti odgovornost znanstvenih delavcev. Ne samo do ljudi, temveč tudi do celotne narave. Dolžni so ugotavljati vzroke, zakaj znanost in tehnologija pogosto nista več v ravnotežju z naravo. Sodobni človek in tudi raziskovalec jemlje naravo preveč statično, kot objekt raziskovanja, merjenja. Potrebni so novi pristopi integriranega pristopa k naravi, parametre zanj pa morajo določiti skupaj naravoslovci, tehnologi, filozofi, in sociologi. Ne gre več samo za pomen znanosti pri izkoriščanju narave, temveč za pomen znanosti in tehnologije glede ravnotežja v njej. D.Ž. Mladi harmonikar Stelano Cendon, ki je nastopil prejšnjo nedeljo v Špetru na prireditvi beneškoslovenske mladine »Moja vas« SOVJETI HOČEJO DOHITETI MOTORIZIRANE DEŽELE AVTOMOBILSKI VELIKAN OB KAMI NAJVEČJE GRADBIŠČE NA SVETU Letalo se spušča med žerjave - Pole^g stanovanjskih nebotičnikov,še tatarske lesene kolibe - Najsodobnejša domača in tuja tehnologija - Prvi avtomobili že na cestah Že velikokrat je bilo ugotovljeno, da je Sovjetska zveza na nekaterih področjih dosegla ne-sluten napredek, drugod pa je v precejšnjem zaostanku za ostalini razvitim svetom. In to celo na področjih, kjer bi iahku krepko vadila. Se več, na mnogih, (udi sovjetskih mestih so že ugotovili, da se na nekaterih področjih Sovjeti nekako obotavlicjo, kol bi jim delo ne šlo od rok in so rezultati dela zares šibki Toda ni pav.-od tako. Primer «velikana na Kami* to dokazuje. Kadar se veliki rtupol.iev* spušča na letališče v Naberežniie Čalni,,-ima "potnik občutek, da bc letalo s krilom zadelo ob enega neštetih gradbenih žerjavov, ki so razpršeni prt velikanskem področju. Ko namreč Dolnik gleda skozi okno, imrt občutek, dr bo pristal prav sredi gradbišča. Pred samimi sedmimi leti je tu bilo več vasi, ki ,so vse skupaj štele kakih 20 tisoč prebivalcev. Danes pa je tu že mesto z 270 tisoč prebivalci. Govorimo o mostu, morali bi ta govoriti ■> velikanskem gradbišču, največ-jem gradbišču na svetu, kajti na površini kakih 100 kv. km jc cela vrsta na stotine, na tisoče gradbišč. Gre za mesto v katerem Žiri normalno življenje že nad četrt milijona ljudi, ki so 'zaposleni pri gradnj mesta,, pri gradnji tovarn in tudi že pri izdelovanju avtomobilov in drugih industrijskih izdelkov. Na gradbiščih in v že dokončanih tovarnah ali oddelkih teh tovarn je na delu na desettisoče ljudi, ki so opremljeni z najsodobnejšo tehnologijo, kar ie premore svet Mesto sestavljajo, nebotičniki, velikanski večnadstropni stanovanjski blok;. velike tovarni: in med vsem tem se vzpenjajo orati nebu tudi velike črpalne naprave, ki vlečejo iz podzemlja .; slutil, da gre za velik posel Ko ie «kralt ameriške avtomobilske- in ddštrijč*’ 1970. leta prispel e sov jetsko glavno mesto, ga je sprejel sam premier Kosigin. ki ie poklica) k sebi še ministra za avtomobilsko industrijo Karasova Po kratkem razgovoru so se ž» dogovorili, da bo Ford nosil davno breme praktične izvedbe načrta za gradnjo savtomobfiskega velikana na Kami*. Šlo ie za, veliko naložbo v viših’ 5 milijard (tolarjev, to se pravi 4.300 mili iard lir v naši valuti. Mistor Ford je bil navdušen, niso na biti :: tem navdušeni v ameriškem obrambnem ministrstvu, ki so Fordu posel preprečili. Še pred tem so Sovjeti o zadevi razpravljali s strokovnjaki iz Turina. Ljudje iz torinskega Fiata so menili, da ie načrt za niih preobsežen, posebno, ker so bili že angažirani v Togliattigo-rodu Italijanski strokovnjaki so zato poklicali na pomoč Nerrn.e in Francoze, da bi velikega načrta lotili družno. Toda kaže, da Nemci niso hoteli, Francozi prav tako ne. Celo zelo podjetni ;n požrtvovalni Japonci ki so imeli v tisti dobi sredstev ne prelek, niso ponudbe sprejeli. Tako so Sovjeti ostali pred dilemo, ali se iotiti dela sami. al. «utopistični načrt* prepustiti času. In sovjeti so se lotili načrta sami. vendar so poklicali na pomoč svoje «ožje zaveznike* k: SEV. Tatarsko avtonomno sovjetsko republiko so že pre1 proučili geologi, urbanisti, načrtovalci, lir ta 11,70 pa so začeti sem prihajati tudi gradbeniki. Dela so se lotili z vso razpoložljivo mehaniko, oziroma z vso moderno tehnologijo, kolikor je Sovjeti imajo. Med tem so se razmere med Moskvo in VVashingtorinfn" nekoliko izboljšale in fjenttVipn ip, moral nekoliko popustiti. No osnovi prvih in razmeroma majhnih a-meriških kreditov Sovjetski zvezi so začele ameriške tvrdke dobavljati Sovjetski zvezi stroje, naprave in drugo tehnologijo. Američanom so sc nato pridružili Francozi, Italijani in Japonci. Seveda pa so tu še posebno angažirani Čehi in Slovaki, di ne govorimo o vzhodnih Nemcih, ki so sem pripeljali svoja najno-vejša tehnična sredstva Pec let so graditelji v mestu gradbišču, ki še vedno nosi staro ime, tekmoval: s časom in ka/c, da so zmagali. Na dan začetka 25. kongresa KP SZ, to se pravi 24. februarja lani so mogli na Rdečem trgu v Moskvi dati tia ogled prvih pet tovornih avtomobilov znamke «kamaz<> Od tedaj so izdelali kanih 15 tisoč tovornjakov. Samo ob sebi se razume, da je to razmeromo ma.jii-na številka ob tolikih naporih. Po najnovejših podatkih prispe iz tovarne danes okoli 70 vozil na dan. Ta številka je še manjša, če upoštevamo, da gradijo več vrst vozil in r-icet 8-tonsui tovornjak. 10-tonski prekucnik, pa tudi 22-tonske težke tovornjake. Toda vedeti morami', da gre le za poskusno proizvodnjo, kajti rnčijni pravijo, da bodo sredi 1979. leta zgradili šele prvo polovico tovarne. Tedaj bo njena TOREK, 12. JULIJA 1977 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Jazz koncert: E!vin Jones 13.30 DNEVNIK 13.45 Danes v parlaihentu 18.15 Po sledovih zvezd 19.10 Programi pristopanja k TV 19.30 Tarzan 19.45 Almanah, Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 VZDOLŽ REKE IN NA VODI Čuden človek, ki je že v Londonu sledil Hendersonu, se prikrade v Slieldonov dom in prebrska spalnico Kathe rine da bi s tem prestrašil dekle. Cooper, ki uide policiji, ki pa je v pogostih stikih s Hendersonom se dela kot bi o dekletu vedei prav vse. Toda medtem on sam zve. da je biia Kathe rine pred mesecem dni y Italiji, konkretno v Benetkah In prav ona pritegne pozornost Robina Cravena, mladega časnikarja, ki pa v resnici ve o zločinu več kot vsi drugi. 21.40 Dan lsea Tesser 22.30 Srečanje z ansamblom «Gan-ga Zumba» Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Druqi kanal 13.00 DNEVNIK 2 Ob 13. uri 13.15 Komorni koncert: Franz Joseph Haijdn 18.05 Bedonia: Kolesarstvo, amaterski «Giro» po Italiji 18.15 Energija, Vzgojna oddaja 18.45 Iz parlamenta, DNEVNIK 2 - Šport 19.00 Ubaldo- La.v predstavlja: LA DONNA Dl F10RI Vremenska napoved 19.45 DNEVNIK 2 . Odprti studio 20.40 DNEVNIK 2 - Dossier: IL SENNO DI POl 21.30 VARIETEJSKE LUČI Ob koncu: DNEVNIK 2 -Zadn je vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 19.01 Obzornik 19.15 PAN TAU. serijski film 19.47 Ljubljanski dnevi plesa: Beograjski sodobni balet in Jazz balet Ljubljana 20.15 Risanka 20.30 DNEVNIK 21.00 NOVELE HENRY.JA JA MESA, dramska nanizanka' 21.43 G. Verdi: AIDA III. in IV. dejanje predstave ma dridske Opere 22.44 DNEVNIK Koper 20.30 Odprta meja 20.55 Otroški kotiček 21.15 DNEVNIK 21.35 ATENTAT, film: režiral fa je Jerzy Passendorfer v njem igrajo pa Andrzei Mav. Bazena Kurovvska. 22.50 Aktualna tema, dok. oddaja 23.05 Narodna glasba: Beneška Slovenija Zagreb 20.30 DNEVNIK 21.00 Signali 21.50 Akcije: Krvodajalci 22.00 SVATBA: celovečerni film Švica 15.35 Kolesarstvo — TOUR DE FRANCE 19.30 Programi za mladino 20.45 Iz serije «Trener Wullf»: PRILOŽNOST ZA KLAUSA, film 22.00 DVOBOJ NA SVETU, filn; 23.30 Kolesarstvu — TOUR DE FRANCE TRST A ' 7.00. 8.00, 9.00, 10.00. 11.30, 13.00. 14.00. 15.30. 17.00. 18.00. 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 8.05, 9.05 Glasba in kramljanje: 9.30 Nekoč je bilo: 9.40 Koncert sredi jutra; 10.05. 11.05 Predpoldanski omnibus; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Glasbeni almahah; 14.10 «Ov-čar Marko*, roman: 14.30 Glasba na našem valu; 15.35 Klasični album: 16.05 Od melodije do melodije; 16.30 Za najmlajše: 17.05 Slov. glasbeni mojstri; 17.20 Glasbena panorama: 18.05 S Plečnikom po Italiji; 18.20 Zborovska glasba. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 13.30, 14.30, 17.30. 19.30. 21.30 Poročila; 8.00 Glasba za* dobro jutro; 9.30 Plošče: 10.00 Z nami je...: 10.15 An- ročila; 6.00, 7.20 Jutranja glasba in pogovori; 8.50 Resna glasba; 9.00 Vi in jaz: 11.00 Zasmehovana ženska; 12.05 Par besed; 12.30 Ena dežela na enkrat: Trident in Gornje Poadižje; 13.30 Glasba; 14.20 Drobec satire; 14.30 Moje cesarstvo za eno žensko, radijska igra; 15.05 Srečanje z Vip; 15.30 Disco-teka; 16.15 E...stale con noi; 18.05 Tandem: 19.20 Nastroteka; 20.30 Posvečeno jazzu; 21.05 Osebnosti veseloiger; 21.35 «11 trovarobe*; 22.00 Simf. glasba; 23.15 Lahko noč. SLOVENIJA 6.30, 7.30, 8.30, 9.00. 10.00, 11.00. 13.00. 15.00, 16.00. 19.00, 20.00 Poročila; 6.15 Danes za vas; 7.20 Rekreacija; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8,20 Na danšnji dan; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Glasbena matine- “ . ■ Na sledi zmogljivost znašala 75 tisoč tovornjakov na leto in 125 tisoč dieslovih motorjev. Ko pa bodo leta 1982 tovarno dokončali, bo njena zmogljivost znašala 150 tisoč tovornjakov in 250 tisoč dieslovih motorjev. Preostanek motorjev bodo porabili v raznih drugih sovjetskih avtomobilskih tovarnah n.pr. v Lvovu ir. Likinu. Del proizvodnje pa bo šel tudi v izvoz. Tovarna zaposluje sedaj že 40 tisoč delovnih moči. po večini Ijrfdi, ki se šele privajajo na to dejavnost, hkrati na je tu tudi več tisoč - Američanov, Nem cev. Italijanov in . Japoncev, pa tudi Čehov in .Nemcev iz vzhodne Nemčije. Ko' no ’roVamn delala s polno paro?" ro^žajoOšlo vala 35 tisoč delovnih PidCL Na koncu še enn zanimivost; Sovjeti se niso lotil'' neposredne ga izdelovanja listnega motorja. ‘Izdelali so sicer načrte za vse , ostalo, motor on so kupili od za-hodivoncmška tovarno ^Mercedes*. Vendar so tudi temu motorju dodali nekaj svojega Verjetno v zvezi z drugačno klimo, ki vlada ponekod v Sovjetski zvezi v primerjavi-s klimo Srednje Evrope. Sovjetska zveza, ki ie v motorizaciji v zaostanku za ostalim razvitim svetom, skuša sedaj listali svet dohiteti. Velikan ob reki Kami spada v ta načrt. a tiitiiiiii iiii m iiimiiiiiHiiiiiiiiimiitiiiiiiiitiiiiiiiiniuMiHiiiiHiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiit 1111111111 iiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimitiiMiMitiiiiiiiitmiitiiii m tiii'iiiiiiiimfiiiiiiiitiiiiin zem in volja do življenja. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) — Vaše želje ne morejo biti za-LEV (od 23.7. do 22.8.) - Bodite kon za druge. Iz nekega pisma previdni do osebe, ki že nekaj časa boste izvedeli, kaj draga oseba dela z vami. Zvečer slovo od pri- misli. let je; 11.45 Orkester Red Redford; napotki /.a naše goste iz tujine; 12.05 Glasba po željah; 14.00 MtSdi pred mikrofonom; 14.15 Folk glasba; 14.35 Mini juke-box ; 15.00 Valčki, polke in mazurke; 15.30 Poje Boba Stefanovič; 16.15 Glasbeni program; 16.45 Orkester lahke glasbe; 17.10 Poslušajmo jih skupaj; 17.40 Glasbeni notes; 18.00 Počitniški vrtiljak; 18.45 Zabavna glasba; 19.00 Glasba po željah; 21.00 Operne arije; 21.35 Rock party; 22.00 Večerno srečanje; 22.35 Komorna glasba; 23.00 Di-scoteka sound. RADIO 1 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Po- 12.03 Poletni promenadni koncert; 13.10 Danes smo izbrali; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Po domače; 14.20 Zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 V korak z mladimi; 16.30 Glasbeni mozaik; 17.00 »Vrtiljak* 19.05 Poletni spre hod z našimi solisti; 20.20 Zabavna glasba; 20.35 Lahko noč. otroci!; 20.45 Ansambel Bojana A-damiča; 21.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.30 Radijska igra - N.V. Gogolj: Ženitev; 22.50 Zvočne kaskade: 23.20 Jugoslovanska glasba; 0.05 Literarni nok turno; 0.15 Popevke. OVEN rtod 21.3. do 20.4.) - O bravnavati boste morali svoje težave z odločnostjo. V čustvenem pogledu se bo gotovo nekaj spremenilo. BIK (od 21.4. do 20.5.) - Ne vznemirjajte se, ker nimate nasprotnikov, ki bi vam utegnili storiti kaj slabega. Vpleteni boste v neki spor. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) -Neovirano boste sledili Svoji zamisli o sodelovanju. Plačati boste morali ceno za vašo udobnost. RAK (od 22.6. do 22.7.) - Denar, ki ste ga naložili v neko ustavnovo. bi vam bolj prav prišel v poslih. Lotite se čtiva. Horoskop jatelja. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) - Do korektnih tekmecev se tudi vi sami vedite korektno. Prejeli boste vest, ki vas bo vzradostila. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) — Če ne boste oprezni bi utegnili izgubiti, kar ste si pridobili. Pod plastjo pepela še vedno tli. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) — Odpravite zastoj, do katerega je prišlo v administraciji. Optimi- KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) — Vsak naj prevzame svojo odgovornost in vse se bo prav izteklo. Bodite bolj objektivni. VODNAR (Od 21.1. do 19.2.) — Primerno razpoloženje za zaklju-čitev težkega posla. Nekoliko zmešnjave v družini. RIBI (od 20.2. do 20.3.) — Vaše kritike bi utegnile povzročiti nesporazum. Lotite se delikatnega problema. Za bitko na tem delu fronte (okrog 13 km širine) so na italijanski strani zbrali 16 divizij, 1.300 topov (od tega skoro polovica večjega kalibra), 600 bombard in 130 letal. Pri Zdobi so čakale ladje topovnjače, na katerih so bili postavljeni tudi angleški in francoski topovi kalibra 280 in 305 mm. Artilerijsko strelivo je bilo ocenjeno na okrog dva milijona granat. Za realizacijo načrta je poveljstvo HI. italijanske armade postavilo borbeni razpored svojih glavnih enot na ta način, da je na glavnem sektorju v smeri napada (od Kostanjevice do Grmade) postavilo VII. in XIII. korpus v prvi napadalni ešalon. Za njim, v drugem ešalonu, so sledili XV., XXIII. in XIV. korpus. V smeri Volkovnjak - Fajti hrib - Trstelj je bil postavljen XI. korpus, s katerim naj bi pri Biljah sodeloval VIII. korpus iz »goriške cone*. Taki velikanski sili so Avstrijci postavili nasproti 5 divizij, ki so bile v sestavu 7. in 32. korpusa. Razmerje je bilo 3=1 v italijansko korist. Napadalci in branilci so bili pripravljeni in odločeni, da uresničijo načrt. Prvi, da prodrejo v Trst, drugi, da napadalcev ne pustijo niti za korak naprej. Na Krasu je bilo do 22. in 23. maja sorazmerno mir- no in tiho, kar je vzbujalo varljiv vtis, da bo glavni vihar ostal severno od Gorice. Toda 23. maja ob 4. uri zjutraj so Italijani sprožili hud artilerijski ogenj iz 500 baterij. Ta je izbrisal vse, kar je bilo videti na površini zemlje, in tudi ljudem v slabih zaklonih in kavernah ni prizanesel. Kazalo je, da italijanska pehota ne bo srečala žive duše. Od Škabrijela do morja se je tresla zemlja od bobnečih granat, bomb in bombard. Obstreljevanje je bilo povsod enako močno, tako da je bilo težko presoditi, kje bo sprožen glavni napad italijanske pehote. Avstrijci so svoje sprednje jarke izpraznili (razen o-pazovalnih straž) in med topovskim obstreljevanjem povlekli moštvo na drugo črto, da bi se izognili prevelikim izgubam. Avstrijska artilerija je odgovarjala italijanski in je obenem tolkla po italijanskih prvih in rezervnih jarkih, v katerih je zelo gosto strnjena pehota čakala povelje za naskok. Vojakov je bilo toliko vsepovsod, da nobena granata ali šrapnel ni mogel zgrešiti. Kamor je izstrelek udaril, je nekaj zadel. Z napetimi živci so branilci ždeli v jarkih, luknjah in vrtačah in pričakovali čas, ko bo dan signal: »Prihajajo!« In ni bilo potrebno čakati dolgo. 23. maja ob 16. uri se je začel naskok italijanske pehote. Spet se je ponavljala slika napadov iz prejšnjih o-fenziv, le s to razliko, da je bilo sedaj vse Polj' množično. Nekje v redkejših, drugje v gostejših zaporednih vrstah in skupinah so se ne glede na velike izgube napadalci poganjali naprej, do prvih avstrijskih jarkov, ki jih ni bilo več. Strojnični rafali in treskanje bomb so se o-glašali z raznih strani, tudi od tam. kjer bi kdo mislil, da ne more biti več nobenega življenja. Avstrijski jurišni oddelki so prvi skočili iz zaklonov in v skokih od kamna do kamna in od jame do jame drveli proti napadalcem. Za njimi so šle skupine iz druge črte. Borci so bili osmojeni, blatni in kosmati. Iz njihovih oči je žarela želja po maščevanju. Zob za zob, glava za glavo. Tisoč življenj je padlo za ozek pas kamenja, za nekaj razoranih jarkov. To je bila cena, ki sta jo morala plačati napadalec in branilec. Tudi sedaj je prišlo do polnega izraza pravilno borbeno sodelovanje med avstrijsko pehoto in topništvom. Goste, zaporedne vrste napadalcev je zasula toča nizko pokajočih šrapnelov in krogel iz dobro namerjenih strojnic. To je bil avstrijski zaporni ogenj, pred katerim so se italijanske napadalne vrste ustavljale, padale in se spet v skokih poganjale naprej v nov ogenj eksplozij in strojničnih rafalov. Nekateri so obstali. Niso si upali naprej iz jarka. Še več jih je bilo ranjenih, mrtvih, razkosanih in pomendranih. Drugi so hrabro drveli proti avstrijskim jarkom. Nečloveški kriki so se utapljali v žvižganju bur-je, grmenju eksplozij in ropotanju pušk in strojnic. Oficirji niso mogli več poveljevati v tej peklenski zmešnjavi. To je bila splošna slika na vseh sektorjih od Sv. gore do morja. ^ KAKO JE BILO NA DRUGIH SEKTORJIH? » Na Sv. gori so 23. maja napadalci po hudem topniškem obstreljevanju spet vdrli na avstrijske položaje. Bu-kovinsko,- madžarski bataljoni so ob pomoči topništva v ostri borbi od blizu pognali napadalce proti Soči. To ni-bil zadnji napad na to prirodno in človeško trdnjavo. Še tri mesece so se napadi v presledkih ponavljali, preden je ta hrib zapustil zadnji avstrijski vojak. To se je zgodilo v drugi polovici meseca avgusta 1917. leta, v enajsti ofenzivi, ko so Avstrijci prepustili napadalcem tudi vzhodni rob hriba Vodice. 23. maja: OD SV. MARKA ČEZ VRTOJBO DO BILJ Avstrijski položaji so bili tod zaradi dolgotrajnega zelo močnega obstreljevanja italijanske artilerije popolnoma razorani. Napadale so jih italijanske brigade «Re«, »Abruzzi«, «Cuneo», »Treviso« in «Emilia», ki so bile sestavljene iz izkušenih in hrabrih borcev. Tudi tokrat ni bilo uspeha. Razbiti in z velikimi izgubami so bili napadalci pognani na svoje izhodiščne položaje. Proti večeru se je napad ponovil, a rezultat je bil enak. Na severnem delu Krasa med reko Vipavo in Komensko planoto so razsajale hude borbe, posebno okrog Faj-tega hriba, Kostanjevice in Hudega loga. Na tem delu so frontno črto branile avstrijske enote VII. korpusa, v katerem so bile tri divizije. Italijanski artilerijski ogenj’ je varoval zadržane in odbite italijanske napade, ki so se ponavljali ves dan in so prizadeli velike izgube na o-beh straneh. Najhujše je bilo na grebenu in pobočju Volkovnjaka In Fajtega hriba (kota 464) in na manjšem vrhu (kota 363) med njima. Na tem sektorju so napadale divizije XI. italijanskega korpusa. Na pobočju hriba proti reki Vipavi, v rajonu vasice Ozrenj, so bili vsi napadi 63. italijanske divizije krvavo odbiti. Samo brigada »Lecco« je tu v dveh dneh izgubila 46 oficirjev in 1760 mož. Madžarski polk št. 39 je tu razbil pet napadov brigad »Brescia«, »Ferrara« in «Bisagno». Tudi proti Fajtemu hribu, kjer je napadala 58. italijanska divizija, so bili vsi napadi ob občutnih izgubah odbiti. Nič boljše ni bilo tudi pri Kostanjevici, kjer je brez uspeha od vseh strani napadala 4. italijanska divizija. Italijani so sicer prodrli v razvaline vasi, toda branilci so jih zasuli s svinčeno točo in ognjem iz skritih strojnic in plamenometalcev, tako da jih je veliko padlo in je le malokaterim uspel umik. Druge napadalne enote levo in desno od vasi je zaustavila avstrijska artilerija s hitrim zapornim ognjem iz rajona Trstelja in Temnice. Samo brigada «Barletta» je tu izgubila 2700 mož in 90 oficirjev. Vas Kostanjevica je slej ko prej ostala razvalina brez gospodarja. , j (Nadaljevanje sledi) ' PRIMORSKI DNEVNIK 5 ŠPORT ŠPORT ŠPORT 12. julija 1977 kolesarstvo DESETA ETAPA «T0URA» NOBENE SPREMEMBE NA SKUPNI LESTVICI Včeraj je zmagal Fedor den Hertog HOUEN, 11. — Na zahodu nič novega! Kolesarska krožna dirka po Franciji je prišla brez večjih presenečenj v svojo ključno fazo. Da-nes so se pomerili kolesarji na 174 km dolgi pTOgi od kraja Bagnoles de 1'Orne po vse do Rouena. Etapa ni bila posebej privlačna: glavni fa-Voriti so le nadzorovali dr^g drugega in so opustili vsakršen'poskus nega. O tem govorijo dejstva: Thu-rau 53., Thevenet 54., Merckx 55; na skupni lestvici so to prvi trije, seveda v nekoliko spremenjenem vrstnem redu. Idealna priložnost to-?-a kolesarje kot je Fedor den Hertog, nizozemski prvak, ki se je v. ključnih trenutkih oddaljil od številne skupine in ohranil svojo minimalno prednost" vse do konca. Dvajset sekund zatem, ko je Hertog pri-v?z*l na cilj, je prispela tudi glav-nina. Vsi v istem času. Thurau je še vedno lastnik rumene majice. Medtem pa se «Tour» bliža Bel Siji Jutri bo namreč na sporedu km dolga etapa od Rouena do Roubaixa. Bo Merekx reagiral? Vrstni red današnje etape: V Fedor den Hertog (Niz.) 4 ure 49'38”. Poprečna hitrost 36,048 km na uro 2 Danguillaume (Fr.) 4.4958” “• Jean Chassang (Fr.) *• Rik van Linden (Bel.) 5 Esclassan (Fr.) ”• Karstens (Niz.) '• Janssens (Bel.) ”• Van Katwyk (Niz.) ,»• Teirlinck (Bel.) Delepine (Fr.) H- Sercu (Bel.) J2. Šmit (Niz.) J* Bertin (Fr.) D- Santambrogio (It.) 15- Beon (Fr.) vsi v času Danguillauma Skupna lestvica: J- Dietrich Trurau (ZRN) 61.21’06” 2 Eddy Merckx (Bel.) po 51” ”■ Bernard Thevenet (Fr.) 1’22” * Hennie Kuiper (Niz.) “• Alain Meslet (Fr.) ”• Van Impe (Bel.) '■ Galdos (Šp.) *• Laurent (Fr.) 9 Villemiane (Fr.) kO- Zoetemelk (Niz.) 1'40” 2'09" 215” 2’47” 2’52” 2’53” 3’40” DUNAJ, 11. - Belgijec Van Ho-Ien .ie osvojil naslov svetovnega mladinskega kolesarskega prvaka v eestni vožnji na Dunaju. 126 km “olgo progo je prevozil v 3.17'22”. Nastopilo je 142 tekmovalcev iz 2® držav. JUGOSLOVANSKO PRVENSTVO Kranjčani v formi KRANJ. 11. — V drugem dnevu cestnega kolesarskega prvenstva “KRJ za člane v Kranju, so zopet slavili domačini. Tokrat je bilo na }^ti ekipno tekmovanj^ na 22,7 km dolgi progi, ki .so jo kolesarji Prevozili štirikrat. Že iz uvodnih Potez ie bilo razvidno, da so člani "ornače Save v izredni formi in obenem tudi glavni kandidat za S to dirko je bilo tudi letošnje državno cestno kolesarsko prven svo za člane zaključeno. Po tej odločilni preizkušnji je zvezni kapetan Jesič izbral deset najboljših kolesa rjev, ki bodo zastopali Jugoslavijo na balkanskem prvenstvu v Bukarešti. Ekipo sestavljajo: Ropret, Rakuš, Kraker, Udovič. Frelih, Robovčan. Arsovski. Hukič Marinkovič in Bulič MOTOCIKLIZEM U V AGOSTINI PONOVNO ZMAGAL SALZBURG, 11. — Giacomo Ago-stini je ponovno zmagal. To mu je uspelo na VN Salzburga, kjer je osvojil prvi mesti v razredih do 350 ccm m 500 ccm. Te dirke niso bile veljavne za SP KOŠARKA Prvo koto jugoslovanskega državnega prvenstva v košarki bodo odigrali 29. oktobra. Pari tega kola so naslednji: Bosna-Metalac, Kvar-ner-Radnički FOB. Brest- Partizan, Jugoplastika - Dalvin Crvena zvezda . Gibona, Beko - Rabotnički ir. Zadar Borac. VESLANJE NA PRVENSTVU SLOVENIJE Koprčani v Mariboru na prvem mestu MARIBOR, 11. — Na privlačnih vodah mariborskega jezera se je zaključilo republiško veslaško prvenstvo Slovenije za mladinke in mla dince ter za člane in članice. Organizatorjem veslaškega kluba Branik se je prijavilo kar 80 tekmovalcev in tekmovalk iz vseh slovenskih klubov. Veliko zanimanje je vladalo za tekmo osmercev, kjer sta posadki Bleda in Branika bili izenačen boj vse do zadnjih metrov. V ključnih zamahih pa si je ztnaco zagotovila ekipa Bleda. Med ostalimi velia omeniti reprezentante brata Golob iz Maribora, ki sta v dvojcu brez krmarja zasedla zasluženo mvo mesto. Prvo mesto je v skupni uvrstitvi pripadlo veslačem koprskega Nau-Llur.a, ki so v posameznih tekmah dosegli vrsto zanimivih ffezultatov. AVTOMOBILIZEM .'»-i c WATKINS GLEN. ll. - Belgij-sko-nemška dvojica Jaek.v Ickx In Jochen Mass, na avtomobilu porsche 935, je zmagala na fi-urni vožnji v Watkins Glenu. Druga sta bila Američana Follmer in I.ungcr (porsche 934), tretja pa Haywood in Hagestad (porsche turbo RSR). KOLESARSTVO NA NEDELJSKI DIRKI VETERANOV ADRIIN TEKMOVALEC VEEIGINELLA ZASEDEL ODLIČNO DRUGO MESTO Le za malenkost se mu je izmuznilo celo prvo mesto ESTORIL. 11. — V nedeljo je bila na dirkalni stezi v Estorilu, pela avtomobilska vožnja kategorije šport. Zmagal je Italijan Arturo Merzario pred Bram.illo in dvoj,-co Francia Dini. Vsi so vozili na avtomobilih znamke alfa romei; Veterani lonjerske Adrie so v nedeljo končno dosegli zadoščenje: Verginella je v silovitem finišu, ko se je na ciljni ravnini predstavilo preko petdeset kolesarjev, zasedel drugo mesto. Predstavnik »belo.-mo drih» je tako dokazal, da se je v kratkem času, od marca, ko je po skoraj dvajsetletnem premoru spet stopil na kolo, do sedaj odločno iz boljšal in je začel prihajati v formo, kot v starih časih. Našel je svoj silovitj sprint in čeprav je zasedel za Scattom iz Veneta drugo mesto, j< lahko zadovoljen, saj je prikazal odlično pripravo in predvsem vcsnosL s katero trenira. Naj pruomriimo se, da je Verginella v sprintu, k, je bil dolg kakih tristo metrov, prišel le pol kolesa za Scattom in pred elito sprinterjev iz Veneta, med katerimi je bil novopečeni italijanski prvak Dalla Rosa, prvak Veneta, lanski «tricolore» Bo-nilauri ir. vrsta znanih kolesarjev. Škoda, da je dirko pokvarila žirija, ki ni bila sposobna v finalu sestaviti točnega vrstnega reda in je morda po petem mestu (do katerega se vsi strinjajo) po kdo ve ka terem kliuču razdelila še mesta od šestega do desetega, medtem ko so bili vsi ostali kolesarji enajsti. Tako so lonjerskj predstavniki zgubili ATLETIKA > V NOVI GORICI Nenad Stekič je bil osrednja osebnost letošnjega jugoslovanskega prvenstva Verjetno mu je le za las ušel novi evropski rekord ■ Vzorna organizacija Novogoriški športni delavci zaslužno za organizacijo letošnjega 33. državnega prvenstva vso pohvalo. Vsi nastopajoči, i :>t tudi njiiio'; trenerji in spremljevalci, so odhajali iz Nove Gorice zadovoljni, pa čeprav je bil končni uspeh nekaterih pod pričakovanji. To pa je najboljši dokaz da lahko postane Nova Goric- nravi atletski center :i to že v bližnji prihodnosti. Letošnje državno prvenstvo je navrglo nekaj odličnih rezultatov. Najprej bi omenili, iizjsfW serijo skokov v daljino evropskega rekorderja Nenada, .Steki&i, V, je v soboto dopoldne na kvalifikacijah skočil 8,27 m in tako postavil letošnji najboljši dosežek na svetu. Po mnenju njegovega 'trenerja Marinkoviča je Stekič napravil veliko napako v tem, da ni dopoldne opravil samo enega skoka ter nato hranil moči za popoldanski finale, ker, kot je znano, so tedaj psihofizične sposobnosti vsakega posameznik., občutno boljše. Prav skok v daljavo je prinesel tudi nov rekord SR Slovenije, po zaslugi mladega domačina Piculina, ki je bil s 7,55 m odličen drugi. Strokovnjaki obetajo tudi temu, še 1 IUUI glavni auimiuuv t,« «*£££&* niH. ne osemnajstletnemu „,M„ bi.- ®‘° in so vodstvo nato ohranili vse 9o konca. S kar sedemminutno za-hiudo je na cilj prispela drugouvrščena ekipa Metaliacomerca, med-ko je tretje mesto zasedel lan-prvak Rog. Skupno je startalo sedem ekip, S** katerih so bile tri slovenske. R°>eg Save in Roga je branila slovenske barve tudi Astra. stečo prihodnost. V odlični formi je ta čas tudi rekorder v skoku v višino Temin. V soboto ja kar dvakrat naskakoval novo rekordno višino. Toda tako dopoldne, kot tudi popoldne, mu ni uspelo preskočiti 221 cm, oziroma 222 cm. Popoldne pa je imel v »nogah* rekordni dosežek, saj je Ul izjemno razpoložen in je vse višine ....i........m,.mn,mm...i.....mm................................ ODBOJKA V V ZGONIKU V NEDELJO POPOLDNE ZAKLJUČEK REVIVALA številne nagrade za ekipe in posameznike V nedeljo popoldne je ZSŠDI organiziralo v Zgoniku zaključno sre-anje vseh udeležencev rekreacij-,ega tekmovanja «Odbojkarski re-•val 77». čeprav iz objektivnih raz-agov udeležba n' bila ravno polno--evilna, pa je bilo zadovoljivo zaspanih vseh deset ekip, kj so navale na tem tekmovanju. j Hrisotne rekreativce in športne slavce je pozdravil odbornik ZS ■u* za odbojko Boris Simoneta, ki r v kratkem nagovoru naglasil pomembno vlogo, ki jo mora imeti re-e9cija slehernega člana naše • ‘'izbe, kar še posebej velja za biv-s špodrite, ki se intenzivno ne u-. . arjajo več s te'esno kulturo. Ta u® ,tekmovanja, ki jih bo treba v Uiee še ponoviti in bi zajela še . 5,1 arog zamejskih »veteranov*, ne sf.kiTm° Prispevajo h kreoitvj medvojnih prijateljskih vezi in spozna-Da i1 °Ut'nerri pa naj bi imela pro uagardr, učinek, da bi se mladina U Pulj množično opredelila za to športno panogo. »»m' . ie nagrajevanje ekip in po- b nezn'kov, Prvouvrščeni ekipi — «°r (moški) in ZTT (ženske) - sta u ®J®!j iepa pokala, ekipe, ki so se ’■le. na drugo in tretje mesto j S in Breg v moški ter Ekipa Ds^ h in Kras v ženski konkurenci), ni so dobile v dar plaketo združe-Vsal ^asto!>ajoči igralci so prejeli >7. sv°i° spominsko diplomo in l afiko ZSŠDI, prav tako pa so do-1^. 1 Priznanje tudi nepoklicni sodni-V-j ! 80 sodili posamezna srečanja, 81 kapetani nastopajočih ekip so dobili v dar spominsko knjigo, enako priznanje pa so prejeli tudi naj-staiejši, oziroma najbolj požrtvovalni tekmovalci vsake ekipe. Organizator je za prisotne pripravil tudi prigrizek, dober golaž s polento, ki so ga »zalili* s pristno domačo kapljico. Dež je sicer okrnil zabavni del sporeda, kljub temu pa so udeleženci preživeli lep večer v sproščenem in prijateljskem vzdušju, manjkala pa ni niti harmonika in pesem. —bs— OBVESTILA 30. in 31. julija bo v Nabrežini PRAZNIK ŠD SOKOL s pestrim športnim in zabavnim sporedom. Vljudno vabljeni. MM* Kotalkarski tečaj za začetnike ŠD Polet prireja za začetnike kotalkarski tečaj, ki sc bo začel v ponedeljek, 18. t.m., na ploščadi na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah. Tečaja se lahko udeležijo otroci obeh spojov v starosti od 5. do 8. leta. Podrobnejše informacije in vpisovanje pred začetkom kotalkar-ske revije, ki bo od petka do nedelje na velikem kotalkališču na Opčinah. preskočil v prvem poskusu. Neuspeh pa gre to pot pripisati samo psihološkemu značaju. Med ostalimi atleti so zadovoljili še Alebič, Božinovič, Vukičevič, veteran Ivančič, presenetljivi ;. volič (ki je premagal prvega favorita v teku na 80) m Puljčana Saviča). Škoda, da jo bil nedeljski finalni tek na 400 m ovire v največjem nalivu, če ne bi slej ko prej mladi Glunak izboljšal državni rekord. Razburljiv tek na 3.000 m z zaprekumi je dobil član ljubljanske Olimpije Kotnik in poVi .u še s sobdnim časom. V troskoku je bil n.ajboljši mladi Hege-dič ter v disku Milič. Poudarili bi nič manj kot dvanajsto Zaporedno zmago Zagrebčana Srečka Štiglica v metu kladiva, kar je doslej edinstven dosežek v jugoslovanski atletiki, V ženski konkurenci sta bila dosežena dva nova rekorda' SFRJ. Tako je 'Šverčeva (Velenje) izboljšala rekord v teku na 3000 m z 9’24”28 in najuspešnejša tekmovalka 33. prvenstva Pavličičeva v teku na 400 m z ovirami z 62”06. Domačinka Šavletova je v tej disciplini dosegla nov slovenski rekord in odlično drugo mesto. V skoku v višino je bila najboljša Hrepevnikova z letošnjim najboljšim rezultatom v Jugoslaviji 182 cm. V nekaterih disciplinah so bili doseženi poprečni rezultati in to velja še posebno za mete. To pa je že nekaj let pomanjkljivost jugoslovanske atletike in še zlasti ženske. REZULTATI MOŠKI 100 m: 1. Zarič - 10”72 2. Knapič 10”81 3. Sagadin li”02 200 m: L Alebič 21”31 2. Zarič 21”43 3. Knapič 21’'56 400 m: 1. Algbič 46"21 2. Savič 47”61 3. Bohučki 48”39 800 m: 1. Životič 1’47”95 2. Savič 1'48’T0 3. Bošnjak 1’50”40 1500 m: 1. Božinovič 3’42”66 2. Lisec 3’42”69 3. Pokrajčič 3'42”90 5000 m: * 1. Molovič 14'18”43 2. Lisec 14’18”63 3. Medan 14'19”01 10.000 m: 1. Kondo 29’37"92 2. Aškovič 29'4B"76 3. Šamu 30’40”67 110 ovire: 1. Vukičevič 14"34 2. Pisič 14’ 36 3. Vulevjč 14”98 400 m ovire: 1. Gluhak 51”80 2. Anžur - 52”36 3. Penca 53"25 3000 m zapreke: 1. Kotnik 8’41”13 2. Vulovič 8’44”16 3. Radovanovič 8’45”98 Krogla: 1. Ivančič 19,12 m 2. Marčeta 18,42 m 3: Milič 18,15 m Kopje: 1. Pavlovič 72,00 m 2. Djurovič 70,20 m 3. Primorac ” 70,10 m Disk: 1. Milič 57,80 m 2. Pečar 55,32 m 3. Mijač 53,52 m Kladivo: L Stiglič 65,48 m 2. Gojič 62.12 m 3. Gromilovič 59,54 m Daljava: 1. Stekič 8,14 m 2. Piculin 7,55 m 3. Jahič Višina: 7,53 m 1. Temim 219 cm 2. Komnenič 211 cm 3, Prezelj Palica: 208 cm 1. Bizjak 460 cm 2. Sarčevič 460 cm 3. Bošnjak Troskok: 440 cm 1. Regediš 16,23 m 2. Spiji$oj .» ter g a tukajšnje sodstvo obtožuje sodelo vanja pri umoru sodnika Vittoria Occorsia. Dejansko sodi omenjeni fašist, kj se po koncu vojne nikoli ni mogel sprijazniti š tako imenovano parlamentarno demokracij) ter je bil že često obsojen zaradi raznih terorističnih atentatov, med «mandatarje» Occorsiovega «killer-ja» Pierluigija Concutellija. Zahtevo po Grazianijevi izročitvi bo zunanje ministrstvo posredovalo preko italijanskega veleposlaništva v Londonu britanskim oblastem. Medtem se je zvedelo, da bo drugi in nič manj zloglasni italijanski fašist Giancarlo Rognoni, ki se nahaja trenutno v Španiji, izročen I-taliji po vsej verjetnosti še ta teden. Rognoni jq ustanovitelj naci-fašistične organizacije «La fenice» ter je bil v odsotnosti obsojen na 23 let zaporne kazni zaradi bombnega atentata z dne 7. aprila 1973 na vlak Turin - Rim. (dg) sko šele pričela prava preiskava. Ne gre namreč pozabiti, da so francoske oblasti pred nedavnim aretirale 44-letnega Hectorja Aristyja, bivšega diplomata dominikanske republike. ki je bil družinski prijatelj Revellijevih in čigar vloga pri Lu-chinovi ugrabitvi še ni bila razčiščena. Sam seveda zavrača odgovornost. BOGOTA, 11. — Blizu mesteca Virginia v pokrajini Risaralda kakih 400 km od bolivijskega glavnega mesta se je pripetila strašna prometna nesreča, pri kateri je bilo najmanj 15 oseb ubitih, nadaljnjih 20 pa hudo ranjenih., Tovornjak s turisti je iz. neznanih razlogov strmoglavil v globok prepad. Potniki so bili večinoma univerzitetni študentje. OTTAWA, 11. — Zahodnonemškl kancler Helmut Schmidt jc dopotoval na dvodnevni obisk v Kanado, kjer bo imel vrsto razgovorov z ministrskim predsednikom Trude-auom. ' Beseda bo tekla o najpomembnejših mednarodnopolitičnih problemih, zlasti pa še o vprašanju dobav kanadskega urana Zvezni republiki Nemčiji. WASHINGTON, 11. - Predsednik Jimmy Carter bo imel jutri ob 20.30 ipo italijanskem času) tiskovno konferenco. MOSKVA, 11. — Sovjetske oblasti ne dovolijo znanstveniku Benjaminu Leviču, da bi odpotoval na tuje. Hotel je namreč v Oxford, kjer se je danes začela v počastitev njegove 60. obletnice posebna konferenca. Levic je pred časom zaprosil dovoljenje za izselitev v Izrael, kjer bivajo njegovi otroci, vendar zaman. PRAGA, 11. — Podpisniki tako i-menovane ,«listine 77» so v dokumentu s št. 12 objavili, da se kakih 350 do 400 češkoslovaških pisateljev nahaja na «indeksu», da so torej cenzurirani. Dokument je podpisal, kakor že vse poprejšnje, Jiri Habjek, VARNOST IN VARČEVANJE NA CESTI spoštovanje na cesti izboljšuje Kakovost življenja Na prehodih za pešce Vsako leto podrejo avtomobilisti 35.000 pešcev na cestah. Izmed teh umre 2.300 oseb (več kot tretjina je oseb nad 65 let). 32.500 pa je ranjenih. 19,5 od sto, to je 6.650 oseb, je pešcev, ki jih je avtomobil podrl na prehodu za pešce. Nobenega opravičila Treba je izbrati Agresivnost ponižuje in spravlja v nevarnost družbo. Slabiču lahko avtomobil nudi iluzijo, da se počuti močnejšega. Vendar je avto tud' napredek: skrajša razdalje in omogoča boljše stike, več poslov, več sprostitve. Treba je izbrati. Vsak dan podrejo avtomobili 18 oseb na prehodih za pešce, to je na prostoru, ki je namenjen njihovi varnosti. To je prava kriminalna manifestacija agresivnosti Nič |e ne more o-pravičiti. Izbira je spoštovanje Spoštovati druge na cesti zato, da spoštujemo sami sebe. Spoštovanje je več kot formalna prijaznost: pomeni razumeti vzroke drugih, pomeni aktivno se vključiti v odgovornost vseh. Na cesti bomo znali spoštovati norme in prometne znake, le če spoštujemo človeka. Boljša kakovost življenja V Italiji se vsako leto registrira en milijon novih avtomobilov, približno polovico pa jih odstranijo. Nadzorovati moramo posledice tega prirastka zato, da bomo lahko branili kakovost našeaa živlienja. To je odvisno od nas. ministero lavori pubblici Campagna Sicurezza Stradale MINISTRSTVO ZA JAVNA DELA Kampanja za varnost na cesti