33. štev. Velja v Ljnblteni in po pošti: «10 Jcio ... K 120 — <01 leta . . . , 60 — fctri leta . . . w 30 — M mesec . . . „ 10-— Za inozemstvo: celo leto ... K 140' poi leta. . . . „ 70 tetri teti ... n 18' xa mesec . . . V Ljubljani, petek 6. februarja 192f m. leto. 12 — Ra pismene narofbe brez pošiljat« denarja se ne moremo ozirati. .1 naj pošiljajo po nakaznici. se zaračunajo po poi«. nem proštom in sicer 1 mm visok ter 65 mm štiok prostor za enkrat 1 K, za večkrat popnst Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1, Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu štev. 8. Telefon štev. 44. Izhaja vsak dan zjutraj, Posamezna številka velja 60 vin. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se irankirajo. — ~ Rokopisi se ne vračajo. " Londonski pakt razveljavljen. Beograad. 5. (Izvirno poročilo.) Kakor poročalo Iz Pariza, je Izročil ameriški poslanik včeraj mirovni konerenci original ameriške note glede ultimata Jugoslaviji v jadranskem vprašanju. Nota povdarja, da Amerika odločno nasprotuje nasilnemu postopanju proti Jugoslaviji, zlasti pa zavrača vsako sklicevanje na londonsko pogodbo, ker so vse tri prizadete države. Anglija, Franclja In Italija, pri vstopu Amerike v voj- no izjavile, da odstopajo od londonskega pakta v kolikor nasprotuje Wllsonovim načelom. Ta del ameriške note je vzbudil v Parizu ogromno senzacijo. Tudi časopisje, ki je dosedal še omahovalo. stopa sedaj na našo stran. Splošno se pričakuje, da se bosta morali udatl tudi Angleška in Francoska vlada, in da bosta odrekli Ita-Hji nadaljno podporo. Konsternacija ‘v Italiji. Reka. 5. febr. (Izvirno poročilo.) Zadnje vesti iz Pariza, zlasti poročila o ameriškem pritisku in o pripravljajočem se preobratu v angleški in francoski politiki, so vzbudile v italijanskih nacionalističnih krogih veliko razburjenje in vznemirjenje. Ita- lijanski ministrski svet Ima neprestano seje, ne more pa priti do nlka-kih rezultatov. V časopisju in v celi javnosti se opaža splošna zbeganost. Bojevitost, ki je vladala še pred par dnevi v nacionalističnih vrstah, očitno pojema. Preobrat v parlamentarni krizi. Beograd, 5. (Izvirno poročilo.) Dočtm Je še včeraj kazalo, da se bodo pogajanja za sestavo koncentracijske vlade definitivno razvila, je prišlo trkom včerajšnjega in današnjega dne dc važnega preobrata. Regent je posegel osebno v razvoj krize ln pozval predsednika narodnega predstavništva, dr. Pavloviča v lastnoročnem pismu, naj se kot njegov zastopnik (hotno reglus) pogaja z vsemi strankami, In poskuša omogočiti -sestavo koalicijskega kabineta. Dr. Pavlovič je s svojo na- logo takoj začel. Pogajanja potekajo ugodno. Radikalci so bili sprva sicer nedostopni, pozneje pa se Je dosegel sporazum na ta način, da se izločita oba glavna nasprotnika, Pribičevič in Protič. Prvi naj bi dobil kak manj važen portfelj. drugi pa naj bi postal predsednik ustavnega odbora. Narodni klub topot menda ne bo delal posebnih težkoč, pač pa vztrajajo socijalisti še vedno na svoji zahtevi, da se dr. Koroščevi skupini ne sme dovoliti vstop v vlado. Papež izobčil češko cerkev. LDU. Rim, 4. febr. Agenzia Stefani javlja: »Actae Sediš Aposfoli-cae« priobčujejo dekret urada Santo Ufficio. v katerem se obsoja reformistično gibanje med češkim klerom. Kcngregacila urada Santo Ufficio graia, obsoia in ekskomunicira z dekretom z dne 15. jan. 1920 češko cer- kev, ki se Je odcepila od rimske cerkve. V pismu na praškega nadškofa opozarja sveti Oče nadškofa in duhovščino. naj s pazljivostjo proučuje sedanji položaj in nasvetuje, nal se skliče v Pragi zborovanje, ki bi pripravljalo sporazum. JUGOSLOVANSKA ZAROTA V PRIMORJU? Bakar, 5. (Izvirno poročilo.) Italijanski Usti poročajo o Številnih eksplozijah v vojaških smodnišnJ-cah na Goriškem In v Istri. Listi su- mijo, da gre za sistematično organizirano sabotažo tajne jugoslovanske zarotniške družbe. Ves vojaški in policijski aparat je na delu, da Izsledi krivce, vendar je njegov trud dosedaj brezuspešen. Pravi vzrok demisije dr. Žerjava. Na včerajšnji sei! načelstva JDS so razpravljali tuda r deirlslli predsednika deželne vlade dr. Žerjava. Kakor poizvemo, so vzroki za demi-siio globlji in drugačni kakor se je to v javnosti dosedaj mislilo. Iskati Jih je predvsem v velikih diferencah, ki so se pojavile v valutnem vprašanju med slovenskimi demokrati ln finančnim ministrom Vojo Veljkovl-čem. Druga preporna točka Je vprašanje naših carinskih uradov. Slovenska vlada je v Beogradu ponovno opozorila na negospodarsko, za državo in javnost škodljivo poslovanje v našin carinarnah, zlasti v Mariboru in Špilju, ter zahtevala odločno remeduro. Finančni minister pa ni bil dostopen dosedaj nikakšnim reformnim predlogom in ni nudil nobenega upanja, da se razmere zboljšajo. Tretio, ne manj važno sporno točko tvori pomožna prehranjevalna akcija za ubožne sloje, ki Jo Je preprečil, oz. zavlekel v prvi vrsti minister Velj-kovič, ker ni nakazal od vlade že dovoljene in odobrene podpore. Vsled tega ie prišla cela akcila v veliko zagato. Deželna vlada za Slovenilo pa zahteva slejkoprel. da se pomožna akciia izvede do zadnje točke. Pogajanja, ki se vrše baš te dni o teh vprašanjih, še niso dovedla do sporazuma. S slovenske strani jih vodi minister dr. Kramer. Kakor poroča komunike o seli načelstva JDS, ie načelstvo odobrilo te zahteve dr. Žeriava in lih sprejelo za svoie. Odločeno ie. iti v tem oziru do skrajnih konsekvenc. Spor med mirovno konferenco in Nemčijo. Dunaj. 5. febr. (Izvirno poročilo.) Listi poročajo obširno o nainovejšem sporu, k ie nastal med veleposlaniško konferenco v Parizu in Nemčijo. Kakor znano, le sestavila konferenca Imenik voinih krivcev, katere nai bi Nemčila v smislu versaillske mirovne pogodbe izročila. Vodja nemške delegacije ven Lersner pa ie izjavil, da imenika ne more izročiti nemški vladi, ker ga ne odobrava. Zato je odstopil s svojega mesta in odpotoval sinoči Iz Pariza. Mirovna konferenca ie poslala nato noto oo posebnem kurirju v Berlin. Kakor se pričakuie. bo nemška vlada noto spreiela in ii v smislu versaillske pogodbe ugodila. Čuvajmo svojo severno krajino. Maribor, 4. febr. 1920. Pri nas vlada zadušljivo ozračje. V Mariboru so se v zadnjem času začeli gibati nemški purgarji in delavci na vse kriplje. Vedno imajo svoje sestanke in nekaj kujejo. V stalni zvezi so z Gradcem in dobivajo od tam nasvete, vzpodbude in — sredstva. Ker so tudi sami zelo požrtvovalni, morajo ta sredstva biti že zelo mnogobrojna, kar oni sami s ponosom priznavajo. V vsem njihovem obnašanju vidimo dan na dan, kako raste njihov ponos, njihova samozavest, da, njihova nesramnost. Imajo svojo organizacijo, svoje »strokovne«, »pevske« in druge »kulturne« sestanke, na katerih se pečajo le s politiko. Organizirajo svoje obrtnike in trgovce ter svoje delavstvo. Od početka je izgledalo, da bodo, vsaj nekateri, postali pametni in da bodo računali z danimi razmerami. Toda radikalna struja je zmagala in danes smemo reči, da je nemška nevarnost zopet tu. V graških listih odkrito povedo, kaj nameravajo. Pri nas govore odkrito le, kadar so med seboj, priznati se jim pa mora, da postopajo enotno, po dobrem načrtu, da se ne cepijo brez potrebe na stranke, odnosno, da vkljub raznim programom nastopajo povsod v sklenjenih vrstah. Upiiv tega Organiziranega odpora se čuti ne samo po mestu, ampak po vsej južni Štajerski in Koroški, ker postopajo spretno ln izrabljajo naše pogreške. Organizirajo se politično v gospodarsko stranko. Reči se mora, da je ta poteza mojstrska. Pod navidez zmerno firmo povdarjaio ti stari, izkušnji organizatorji, ki »o navajeni, da podrede manjše interese te ali one skupine »dem Oememwillen«, interese raznih onih plasti, ki so kaj izgubile ob lanski spremembi. Tu se zbirajo vsi mariborski in celjski trgovci, nekateri obrtniki, vsi njihovi odvetniki in drugi gospodarsko neodvisni ljudje. Povsod širijo zahteve, n. pr. za poplačan je avstrijskega vojnega posojila, in vabijo na ta lep vse one mlačne in prej pol germanizirane Slovence, ki so radi ali neradi trobili prej v njihov rog. Nadalje bude smisel za občinsko in drugo samoupravo. Priznati moramo, da imajo za slična vprašanja mnogo več smisla, nego mi, ki se včasih po nepotrebnem srdito prepiramo med seboj. Tudi smo na slabšem, ker mnogi izmed nas vidijo le sebe, svojo skupino, stranko... Delavce so Nemci izborno organizirali. Tam ni zabav- ! Jjanja tjavendan in slepega strastne-j ga napadanja med voditelji. Železničarjev Nemcev je še precej, mnogo zlasti ponemčenih (ki pa ne znajo niti nemški govoriti, ampak so vzgojeni v njih duhu), in ti so deloma v socijalni demokraciji, deloma pa pri novoustanavljajoči se, uprav državi nasprotni organizaciji »Freiheitssocl-alisten«. Povsod se občuti vpliv nesrečne naše kratkovidnosti, ki dajo tem ljudem poguma. Delavec kakor obrtnik in velekapitalist se združujejo proti nam, vodi jih Gradec, naša slepota in razcepljenost jim pa daje potuho. Da se ta pogubonosna naša politika pozna že tudi na Koroškem v plebisetini coni. ni nič čudnega. Posebno pomaga nemškim namenom uprav bedasto postopanje takozvane Jugoslovanske socijalne demokracije, ki daje na Koroškem in v Celju, zlasti pa v Mariboru Nemcem čisto nerazumljivo potuho. Povsod zastavlja svoj vpliv zanje, in misleč, da bo na ta način sama postala močna, goji s svojo organizacijo ob Dravi nemški vpliv, nemško nesramnost. Socialdemokrati so v tej slepoti ustvarili ozračje, slično onemu pred vojne. Le tako je bilo mogoče, da so se upali nemški prena-peteži obrniti na angleškega poslanika v Beogradu s pritožbami proti Slovencem (— višek nesramnosti in obenem ponižanja. To so vsi Nemci, ki so poprej vedno tulili: Gott straffe England! —) in da so nemški sodru-gi pretepali slovenske železniške delavce in jih metali iz delavnice, kar imenuje potem službeni komunike pod Kristanovim vplivom »izrinje-nje«. Seveda ni čudno, da se Neme! brez razlike strank, Wirtschaftspar-tei, socialdemokrati in Freiheitsso-cialisten, že sedaj bahajo, da hočejo pri občinskih volitvah v Mariboru in na celem Podravju, morda pa še tudi v Celju, »den windischen schon zei-gen«. Tudi se iznova čuje sklicevanje na »deutsche Arbeit, deutsche Treue, deutschen Willen. deutsche K raft.« Mi seveda nimamo nič proti temu, da se uveljavijo vse skupine naših državlianov. toda to nveMav-lianie nikdar ne sme biti naperjeno proti našim državnim interesom, našemu narodnemu ugledu, našim demokratskim čustvom in socijalnim nalogam slovenskega malega človeka. Mnogo smo že zamudili. Verni.ir še nismo mnogo izgubili. Nevarnost Je tu, in treba jej pogledati v oči. Treba priznati: Sami smo krivi, ln treba klicati glasno in iasno: Vse Ko je razpadala Avstrija. (Dalje.) IV. Načrt stalnega spoja t Inozemstvom. Beg čez fronto Kmalu po odhodu Goričana, je dospel na Dunai nadporočnik A h -č I n. Bil je že dvakrat na fronti, dvakrat ranjen. L. 1916. le bil v neki garniziji blizu Dunaia kot rekonvalescent. Imel ie sicer mnogo posla, vendar ie orihaial tu pa tam na Dunaj. V kavarni Beethoven se ie sestal z Bregarjem. Ker sta biia že od prej dobra znanca, sta se začela tako) po-govariati v našem duhu. 2e po nekoliko razgovorih sta bila na lasnem, da poide Ahčin čim preje na fronto, od tam pa v Rusiio. Bregar je imel nalogo, da nabere mnogo materiiala, zlasti vojaškega, ki ga ponese Ahčin seboi. V maiu 1916. ie zadeva že toliko dozorela, da sta napravila Bregar in Ahčin konkreten načrt, ki le bil fantastičen in vratolomen. Ahčin se le namreč obvezal da gre na rusko fronto in da vzame seboi vse polno vojaškega materiiala. ki bi mogel izborno služiti Rusom proti Avstriji; nadalie. da po svojem prihodu na fronto čimorei prebegne na rusko stran, potem pa da odide preko Skandinavije v Švico, kamor mu bo Bregar stalno pošillal voiaške. politične in gospodarske vesti iz Avstrije in Nemčije, v uporabo Antante Ahčin in Bregar sta si delila nevarnost, združeno s tem podietiem. Ahčin je riskiral življenje pri prehodu s fronte. Bregar pa pri pozneiši korespondenci. Predno le Ahčin odšei na fronto, se je pogosto sestajal z Bregarjem in ta ga ie informiral o voiaških. političnih in vseh važnih zadevah, ki so bile važne za antantine prijatelje. Da ne bi niuni opetovani sestanki vzbudili kakega suma pri avsriiskib šoiceliih; se nista shaiala na Dunaju ampak v Badenu pri Dunaiu. Ko je bilo nabranega že dovolj materiiala. med katerim ie bilo mnogo takega, o katerem ie bilo treha Antanto nujno poučiti, da napravi potrebne ukrepe s svoie strani, se Je Ahčin odločil, da se lavi prostovoljno im fi-rmtn in pride čimorei do Antan-tinih zastopnikov. Stopil le do svojega polkovnika in mu povedal, da no more več zdržati doma In da želi takoj »v ogenj za domovino«. Polkovnik le bil seveda zelo vesel tega redkega natriiotičnega ooiava in obljubil Je Ahčinu, da ga pošlje s prvo marš-komnanilo. Obliubo le tudi držal. Sredi Juniia 1916 Je dobil Ahčin Dovelle. da se odpravi na fronto; čez nekaj dni ie bilo treba odpotovati. Neposredno ored svoiim odhodom se ie Ahčin sešel z Bregarjem v restavraciji na dunaiskem vzhodnem kolodvoru, da se pogovorita še zad-niič vse potrebno. Dogovorila sta se, da bo poročal Ahčin vsak drugi dan s fronte. Ker ie bila nevarnost, da policija kai izvoha, ako Bregar vsak drugi dan dobi poročila od Ahčina, sta določila, da bo Ahčin pisal pa psevdonim dunajskega Žida na kavarno Beethoven. Voščila sta si še enkrat srečo in vesele svidenje v novi domovini. Na fronti Je bil Ahčin dodelien kot poveljnik totniji, ki se je nahajala v vzhodni Oaliciii blizu Biodvia. Tako! no svojem prihodu se le zanimal o situaciii. kie le »sovražnik«, kie in kakšne so naše obrambne pozicije, kako stole ruske linije. Par tednov le rekognosciral teren, si napravil natančen načrt za beg. in ko se mu le zdelo, da le situacija za to primerna. je sklenil izvršiti svoi načrt v prihodnl! noči. Bila le topla Juhlska noč. nekoliko oblačna, brez mesca. Ahčin Je izdal svoiim patruliam novelie. da gredo na levo skraino krilo sektorja, na katerem se ie nahaiala nlegova stotnila. Okoli polnoči je sporočil svoiemu namestniku, da gre sam nadzorovat patrulje. Vzel ie s seboj kompletno vojaško opremo in seveda vse važne podatke in se podal na opasno pot. Polagoma se le bližal naiskrainelšim žičnim oviram avstrijske pozicije. Ker je poprei dobro proučil teren. Je dobro vedel, na katerem mestu more najlažle priti preko. Bil ie v veliki nevarnosti, da ga predčasno zasačim avstriiske ali pa ruske patrulje posebno ker se je slišalo strelianle od blizu. Vleže se na trebuh ln olazi se po vseh štirih počasi proti ruskim postojankam. Bila so močvirnata tla in na nekaterih mestih precei globoke kaluže. Mestoma se ie globoko pogrezal v blato ln s težavo pulil roke !n noge. s katerimi si le pomagal naprej, iz blata. Posluhnil ie pri vsakem zvoku. vsako razstrelieno deblo, vsak grm ie zadobil pošasten pomen Z velikim naporom in počasi se le pomfkal dalje. Gluho tišino ie včasih pretrgal klic, oddallen strel. Ahčin ie ležal v blatu, a ni čutil vode. kaluže Oblival ga je pot. strah ga ie spreletaval. Tako se je 2 uri plazil naprei in je imel okoli 2. ure po noči približno pol kilometra avstrlske žične ovire že za seboj. NevamoTii bilo iti no noči dahe fcr se iavitl ruski oatrulii. ker ie bilo teko verjetno, da bi ga ruska pa-trnha. misleč, da Ima nred sehol avstrijskega oredrzneža, na mestu vstrelila. Zato ie ležal v kaluži približno dve uri in počakal da se Je pričelo svitati. Ko se le nekoliko zdanilo. se zravna ln gleda okoli sebe. da zanazi rusko patrulio. In res. bila ie kakih 50 korakov daleč od niega. Patrulia ga ie zapazila in ruski mužik je zavpil: »Stoj!« ter pomeri) proti njemu s puško. Ahčin se mu ie odzval v ruskem ieziku: »Zdravstvuj batlu-Ška«. dvignil roke ter mu povedal da ie niegov prijatelj. (Omeniti treba, da Ahčin perfektno govori po ruski.) Mužik ga ie strogo, kakor so mu velevali volaški predpisi, stražil in odpeljal na poveljstvo. Tako ie končal za Ahčina srečno smrtnonevarni beg. In srečno le bil Izveden prvi del načrta, ki sta ga napravila z Bregariem. Po dolgotrajnem potovanju ki bi se dalo primerjati z doživliaii. popisanimi v Homerievi Odiseii. ie prišel Ahčin proti koncu leta 1916 preko Skandinavije. Londona in Pariza v Švico. Dogodke tega potovanja bomo popisali kasneie. Materijal ie vsekakor prišel s tem pobegom v prave r0k6š tem. da le prispel Ahčin v Švico in se nastanil v Curihu ie bil izveden načrt napravhen pol leta poprej na Dunaiu. Podlaga za korespondenco z Dunalem le bila dana. (Dalje sledi). gtranke. vsi sloji, po »kupnem dogovorjenem načrtu skupen nastop »a fckupni interes. Čuvajmo svofc taverno krajinol Mimogrede. Recimo, da so Cehi na našem ozemlju mesto nas Slovencev in da imajo oni zgubiti Primorje. Kaj bi videli v tem slučaju? V izložbah bi videli pole« najrazličnejših trgovskih proizvodov umetniške slike ogroženih krajev, fotografije primorskih pokrajin, statistične tabele iz najraznovrstnelših področij, videli bi predočen na ta ali oni način marsikateri corpus delicti italijanske kulturne misije, zemljevide, itd. Nadalje bi prinašalo časopisje poleg stvarno informativnih referatov polno ilustracij, v Javnih lokalih bi viseli v živih barvah umetniški lepaki z vzpodbujevalnimi gesli, skratka naj bi naletel n. pr. v Ljubljani kamorkoli, povsod bi odmevalo na tisoč načinov: naše Priroorle, naie Primorje! In kar Je še važnejše, ne bilo bi veselice, ne zabavnega večera ne venčka, ne sestankov, ne shodov, ne prijateljskih krožkov, kjer se ne bi spontano in radovollno nabirali prispevki v narodno obrambne nafnene. £ehom preti nevarnost, da pri plebiscitu zgubijo Tešinsko. Pomen te male ogrožene pokrajinice pa nkl od daleč ne dosega pomena Jugoslovanskega Jadrana. Sramovati pa se moramo mi Slovenci, pregledamo H, kako daleč zaostaja dejanska akcija širšega občinstva na Slovenskem za gospodarsko podporo in vzpodbudo češkega občinstva njihovim Teštn-cem. Žslibog so nas Italijani v tem oziru prehiteli. Tekom preteklega leta so deževale na Julijsko Benečilo neprenehoma denarne zbirke, mak In velike, iz vseh kotov Italije. Gotovo, naše industrijske in trgovske organizacije ne morejo konkurirati z Lombardskim velekapitalizmom v mnogo milijonski radodarnosti in požrtvovalnosti, mi nimamo finančnih mogotcev, kakor le n. pr. Dante Fer-raris. Zato posnemajmo rajši metodo »Rešilne Armade« zbirajočo i najmanjše prispevke in dosegajočo na ta način letno ogromne milijonske avo-te. To bi vedno znova oživljalo zanimanje med najširšimi sloji naroda. Proletarcev vinar igra siknejšo moralno vlogo nego bogatinov cekin. To le mimogrede v opozoritev, kako bi lahko bilo in kako v isthsf ni. VVilsonova politika. Teoretik dogmatičnega marksizma Karol Kautsky Je napisal razpravo o VVilsonovl politiki. Ker se na prvi pogled zdi, da Je Wilsooova politika preračunana kontradikcija, skuša Kaufsky to mnenje ovreč in dokazati nasprotno. Wilson Je bil izvoljen za predsednika Združenih dTŽav kot pacifist. Ali to ga ni oviralo, da se Je odločil stopiti v svetorto vojno. Nekateri Imajo Wilsona za licemerskega politika In pravijo, da le njegovo politično obnašanje najverjetnejši znak, kako mora ideologija intelektualca vselej kapitulirati pred koristmi bur-žuazije. Kautsky smatra, da ni pravilno in to ni ono stališče in da ni VVilsonova politika nič novega, temveč da po poloma odgovarja tradlci-jonalni politiki Amerike, katero velevajo posebne koristi države. Amerika nima ponosnih In Junaških tradicij fevdalne dobe. nima Spominov na fevdalno vojaško kasto ta nima spominov na srednjeveško absolutistično policijsko monarhijo. Mladi Ameriki s svojo državno ta ustavno uredbo, z oceanom od Evrope odrezani, oddaljeni od evropskih vlad in režimov, ni bilo nikotl potrebno, da se poizkuša z orožjem v borbi za obstanek. Vso svojo moč k osredotočala na gospodarskem polju za svoj ekonomski razvoj. Amerika Je Imela simo svojo fludsko vojsko: mfHco. Militarizem se ni mogel razviti, ter ni mogel tu časa, sedemletne vojne nitf v Wa-shingtonu vzpostaviti vojaške diktature kot je to storil Cromvell v Angliji in Napoleon v Franciji. Po proglasitvi ameriške neodvisnosti (1776) ni bila Amerika še Jedlnstvena. V svoji socijalni strukturi le imela dva doblft dovoljenje, d* smejo na bosanskih In hercegovskih sejmih kupovati za lastno vporabo brez posebnega dovoljenja po en par vprežne žlvint. 4- Za Izboljšanje meničnih tečajev. V I.ondoou se je te dni vršila važaa finančna konferenca, katere so se udeležili Chamberlain, Bankirji. politiki Is zastopniki delavcev* da se posvetujejo v meničnem te* čaju. 4- Gospodarska komisija dežeL no vlado za stvarno demobilizacij* v Ljubljani odda 20 hi nuno ve kompozicije in ruma s 40 do 44 odstotkov Tralies iz skladišča v Ptuja Enake se odda zaloga ene cistern* tera, ki se nahaja na postaji državnega kolodvora v Ljubljani. Reflek-tantl za označeno blago naj vlož* prošnje pri gorenjem uradu dc I& februarja 1920 z navedbo ix>nudnil| cen. 4- Podržavtjenje samoborske že* leznlce. Državne oblasti se zelo zanimajo za samoborsko železnico, kj bo preurejena ln dob; široke tračnic«! mesto dosedanjih ozkih. Govori s«, da bo železnico odkupila država. 4- Kriza v češki sladkorni fndsk strffl. V češki sladkorni industriji s« Je radi pomanjkanja premoga pojavit zastoj, čehoslovaki bi morali glasom pogodb eksportiratt 4.300.00$ stotov sladkorja, 1. januarja pa sc g* Imeli v zalogah šele 789.800 q. Da morejo tako zastale naročitve povzročiti nevarno gospodarske kriza Je evidentno. 4- Prva pošlljatev santoSke kft* vo v Hamburg. V Hamburg je do« spel * Brazilije parnik »Kentukej« 1 3000 vrečami kave. To Je od 7. avg, 1914. prva h Amerike v Nemčije došla pošiljatev. Druge bodo sledil«, 4- Slovenski premog te z adute čase poskočil za 55 K pri toni. 4- železniški promet v Dalmacff je vsled pomanjkanja premoga znatno ometen. Občinstvo se poslužuje vojaških vlakov. 4- Menjalnic« v Zagrebu moraita po banski naredhl Izložiti tečaje de* viz vsak dan na javnih vidnih rne» stih. S to naredbo se namerava od* pomoči veriženju z denarjem. ■ 4- Jadranska banka te na svojem zadnjem občnem zbor« v Trsta; sklenila preložiti svojo centralo I* Trsta v Zagreb. 4- Obrtno-rokodelsld mitte) se % najkrajšem času otvori v Beograd« 4- Za povzdlgo vlnogradnrstv* v Dalmaciji te vlada nakazala kmetijskemu oddelku dalmatinske vi ud« svoto štirih milijonov kron. Dena* se porabi za brezobrestno post iti* dalmatinskim vinogradnikom. 4- Trgovsko društvo v Saratevti V Sarajevu se je ustanovile prometno društvo »Drina« z glavnice enega milijona kroa. Sčasoma s* oovna glavnica zviša n* dva mtik> Joua. 83. itev, >"■" ' Dnevne vesti, — Trikratni živio vsem, Id »e vračate! Komanda dravske divizijske oblasti v Ljubljani Je pod zgo-rajšnjim naslovom izdala sa vračajoče se vojne ujetnike iz Italije pro-klamacijo, ki obsega pozdrav in kratko navodilo, kam se Imajo ujetniki obrniti radi zglasitve, ujetniških pristojbin, civilne obleke, radi morebitnega nadpregleda itd. Te prokla-maciie so se dale natisniti in vsak ujetnik dobi na sprejemni posta# po en izvod. Razposlala pa so se tiste tudi vsem županstvom, da tisti vedo, kako imajo postopati. Županstva so dobila obenem s temi tudi evidenčne listke, katere morajo z domov se vmivšim ujetnikom v dvojnem izvodu izpolniti in potem podati en izvod pristojni polkovni okružtii komandi (Maribor, Celje, Ljubljana, Pliberk), drug izvod pa vojaški ta-tendanci za Slovenijo v Ljubljani. Vsak ujetnik se mora tekom 48 ur potem, ko je prišel na svoj dom, zglasiti pri županu * dokazilom o razkuženju. Da se ne zanese v naSo deželo kaka bolezen, naj vsi župani skrbno pazijo, da se bodo spolnjevali vsi predpisi glede razkuženja. Natančnejša navodila o tem so županstva itak dobila od zdravstvenega oddelka za Slovenijo fn Istro v Ljubljani. — Načelstvo JDS. Je v svoji seji 3. t. m. na predlog g. dr. Tavčarja ia-reklo soglasne predsedniku deželne vlade g. dr. Žerjavu svoje popolno zaupanje in priznanje, odobrilo zahteve, ki jih je,,predložil centralni vladi v zvezi s svojo demisijo in izjavilo, da jih sprejema za svoje. — Na naslov vojaške cenzura, Dopisnice, pisma in časopisi, ki prihajajo iz zasedenega ozemlja, nosijo vsi pečat vojaške cenzure v Ljubljani ter se dostavljajo naslovljencem jako neredno. Da se cenzurirajo dopisnice in pisma, se razumemo, čeprav v največ slučajih gre za dopisovanje med stariši in otroci, brati in sestrami. Kaj pa naj vojaška cenzura v Ljubljani najde za našo državo nevarnega v »Goriški Straži« ali »Edinosti«, ako italijanske oblasti ta dva lista puščajo v naše kraje brez ovite, nam res ne gre prav v glavo. Četudi sedijo pri naši vojaški cenzuri bivši avstro-ogrsk! oficirji, bi isti vendar morali imeti vsaj toliko domačega razuma, da j« v našem interesu, da ne oviramo naročanja »Goriške Straže« ln »Edinosti« s tem, da pustimo ležati došle Šte v iike v prostorih vojaške cenzure včasih kar po celih 14 in več dnij. Zahtevamo raditega, da se odpravi vojaška cenzura vsaj za goriomenje-na dva lista, da se bodo naši ljudje na nje mogli naročati in da jih bodo mogii redno prejemati. — Italijanska cenzura. Kakor poroča »Goriška Straža« je Italijanska cenzura v Gorici zaplenila temu slovenskemu listu eno stran obsegajoč iriserat »Ljubljanske kreditne banke« glede povišanja glavnice od 20 na 30 milijonov kron. Isti oglas je neovirano lahko priobčila tržaška »Edinost«. • — Kredit za Invalide. Vlada je dovolila kredit v znesku 120 milijonov dinarjev, ki sc bo vporabil za podporo invalidom. Invalid! se raz-dele v tri skupine. Prva skupina bo prejemala mesečno po 180, druga po 100, tretja pa po 75 dinarjev podpore. — v Nujna prošnja do vlade. Državnim vpokojencem moškega te ženskega spola ter sirotam se je ob-IJub:la dragi',ljska doklada, a do danes je še ni. Kako naj sc preživimo s tem, kar zdai dobimo? Zlasti nam vdovam, ki imamo le eno tretjino normalne pokojnine, ni mogoče živeti. Same sl ne moremo v aajvečjlta slučajih prav nič prislužiti, posojila tudi nc dobimo. Državnim uradnikom se je ugodilo, nam vpoknjeo-cern pa le obljubilo. Od obljube pa še ni nikdo živel Prosimo vlado, naj nam prej ko mogoče dd, kar Je namenila, naj nam pomaga živeti, ker sicer umiramo, 8 umreti ne moremo. Gospodje pri vladi prevdarite, če Je mogoče živeti v teh časih, živeti pri takih dohodkih ter olajšujte našo neznosno bedo! — Razšlrjenle selske službe. Z dnem 16. februarja 1920 se razširi Pri kr. poštnemu uradu Bled 1. dostavljanje poštnih pošiljatev po Selškemu pismonoši v sledeče vas!: Piko vica. Luž je, Zasip in Sebenje. Dostavljanje se bo vršilo vsak dan razu,n nedelje. — Topil Januar. Tako topksga Januarja in tako mile zime že dolgo n."mo imeli. Sploh ni letos v nobenem delu Evrope hudega mraza. Zato tudi zimskega športa nL Zadnja **]* mila zima je bila ona od leta 1876. na 1877. Takrat Ja bflo este « akno samo 16 dri toliko trden led M vodah, da sa je bik) mogoče drsati — Sicer 5e letos zime ni konec, zato Je ne smemo predčasno hvaliti; februar, marec ln april nam prinesejo še vedno lahko neprijetno in nepravočasno razočaranje. — Slika, slikana z oljnatimi barvami. signirana s črkama »Jela, 8. L 1919« se je našla. Okvir Je rujav z zlatimi okraski. Lastnik, ki naj vzkaže pravilno posest, naj ae zglasi pri policijskem ravnateljstva r Ljubljani, soba št. 19. — Obsojeni tihotapci In verlž-niki. Tržačan Schlavonl Oiovanm je bil obsojen na 1000 K globe in teden dni zapora, ker Je tihotapil te verižil a razno tkanino, zlasti satenom. —• Kakor Čujemo, Je odsek za prehrano pri deželni vladi potrdil nekatere razsodbe centralnega urada zoper navijale® in verlžnike, med temi tudi ono proti trgovcem Benediktu, čer-naku itd. — Verilnika z usnjem Bobek Albert ln Radej Fran is Vojnika pri Celju sta bila obsojena na 1000 K globe te teden dni zapora zaradi ve-rlženfa. Zaplenili so jima tudi 35 kg usnja. —■ Kavalirski tihotapec. Zagrebško policijo zanima neki kavalir, ki Je sošal za poldrugi milje® zlata vtihotapiti na Reko. Kavalir Je tudi v Ljubljani poskušal svojo prakso. Za Sedaš mn je spodletelo. Ljubljana. ■* Verižnih! m vračajo ali pod odprte na vse strani Prejeli smo: Pred časom Je »Jugoslavija« priobčila seznam sedmih verižnlkov in tihotapcev obeh spolov, kateri so biU iz Ljubljane izgnani In Jim je bil ponovni povratek k nam prepovedan. čez nekaj dni sem zopet čital poročilo, da se je eden izmed izgnanih verižnikov vrnil v Ljubljano »na zrak«. Če je bil drugič izgnan ne vem, poročati pa vam morem, da se v Ljubljani zopet pojavlja ena izmed izganih verižnic. Slavno policijo bi rad vprašal po kaj Je prišla v Ljubljano? Ali res še ne bo kanca tej korenini narodovega gmotnega ln nravnega zla? — Mestni tlak. Naročnik nam piše: Ceste so blatne do gležna. Dobijo s« p« brezobzirni ljudje, ki postajajo na trotoarju in se razgovar-JaJo ter na ta način zapirajo pot tistim, ki morajo iti mimo. Nobeden se ne umakne ta marsikateri mora stopiti v blato, če hoče priti naprej. Naj stražniki take Hudi opozorijo in jim ukažejo, da puste trotoar prost samo za bojo. Saj sc že dosti nadležni tud) tisti, ki po teh hodnikih vozijo otroke, ali pa male vozičke z živili. Dobro bi bilo, da bi se v tej zadevi napravil red. = »Žitni zavod« ima v službi nekega g. Hugo Casigrande. ki je vse prej nego Jugoslovan. Begunci, oso-bito oni Iz Ajdovščine in pa okolice ga Imamo v zelo slabem spominu. Resnično naši ljudje, pošteni in delavni in pravi Jugosloveni, se morajo potepati brez dela in jela okrog, ljudje dvomljivih značajev pa sede v udobnih službah kot za nagrado za storjene krivice. Ne le ljubezen, tudi pravica Je slepa I = G. Joso Goreč, trgovec v Ljubljani je daroval za knjižnico »Udruženja gledaliških igralcev« 200 kron in dragoceno knjigo »Reta-hard und selne Bflhne«, za kar mn odbor Izreka zahvalo. Prijatelj gledišča, posnemajte. — Odbor. ** Umrla je ga. Zdenka Dachs, soproga nadstrojnika »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani. Pogreb se vrši v soboto ob 2. popoldne ix Florjanske »Uče. N. v p.l »z Zasebni uradniki ln uradnice. Danes ponoči Je preminul naš dolgoletni član Fran Bartl, uradnik »Okrajne bolniške blagajne«. Pogreb se vrši v petek, dne 6. t. m., Gledališka ulica 7. Da Izkažemo zadnjo čast našemu zvestemu tovarišu, prosimo polnoštevilne udeležbe. Društvo zasebnega nradništva Slovenijo v Ljubljani. ss Srečk« mesta Ljubila ne so bCe Izžrebane že pred enim mesecem, a še ne vemo katena. Prosimo obvestila, kje saj se v tej zadevi zglasimo, če se ne bo teh številk natisnilo v listih, kakor svoječasno. = Tobakarfl. Mnogim tihotapcem Je policija zaplenila znatne množin« tobaka. Frančiš. Solar te Rožne ulice v stanovanju za J196 K tobaka, v* podstrešju pa za 344 K ter 700 veržlnk. — Specilalist v tihotapstvu tobaka Je neki Anton Kmet iz Sjod-nje Šiške. Znal je spreminjati dimenzije svojega telesa, kakor kameleon barva Napravil si Je posebne veKJa žene v vn& aukaH Potem J« M od trafike do trafike ter metat tobačne savaje v te žepe, taka d* se je sčasoma znatno odebelil. Policija mu je te dni preskrbela primerno kuro, da Je postal suh na tobaka te finančna uprava mu preskrbi sušo v denarnici. = Vozniki gnojnice — pozori Okoličanskl posestniki so se sedaj navadili, da vozijo gnojnico pri belem dnevu skozi mesta kar J« po Še veljavnih cestnih predpisih stno* go prepovedano. Posestniki ljubljanske okolice se opozarjajo, da jirn je dovoljeno voziti gnojnico šele po 10. »večer skozi mesto. =® Tatvina na državnem kolodvoru. Oostllničjr Josip Habjan te Spodnje Šiške je našel v svoji šupi sod strojnega olja, ki Je bil ukraden ca državni železnici ter ga je neznanec začasno tam shranil. Oi)*, 200 kg, sv vrnili železniški upravi Maribor. Velik koncert prvega Jngoslovea. skega čelista Juriče Tkalčiča se viti 9. t.m. v slov. mestnem gledališča. Na glasovirju ga spremlja znani virtuoz Ciril Ličar. Trgovski ples se vrši jutri T. februarja v GOtzovl dvorani. \ stop J« dovoljen samo vabljenim. Ce te Je kdo pomotoma prezrl, ki se žeM udeležiti plesa, naj javi svoj naslov pri trgovskem gremiju ali pa pri gg. trgovcih Welxl, Šoštarič ta Starki, Prijeti vloniUd. V noči na 8L Januarja sp vdrli v odvetniško pisarno dr. Llpdda neznani zlikovci in odnesli dva pisalna stroja. PoH-dg se Je posrečilo, da so jih takoj še tisto soboto izsledili. Aretirali m Jih v Zagrebu te našH P>1 njih fe ob« ukradena stroja. Celje. O manifestacij! prod laškemu ta-perljalizmu, ki se je vršila v Celju v soboto smo naknadno prejeli obširno poročilo, ki ga je pa vsled pomanjkanja prostora in zakasnelosti žal m moremo v celoti obla viti. Posnamemo samo še nekaj zanimivih pok datkov. Manifestacijo sc pripravljali petošolcl gimnazijci v zvezi s trgovsko šolo. udeležilo pa se ga Je vse slov en. občinstvo. Zborovalna dvorana je bila mnogo premajhna. Shoda Je predsedoval dr. Relsman, govorih pa so poleg zastopnikov dliaštva še dr. Kukovec, Leskovšek. Žabkar, v Imeno beguncev Mežnar ta Sancin ln drugi, ki so vsi povdarJaH, da se laškemu Imperljalizmu ne udarno nikoli In da ne bomo mirovali, dokler ne odrešimo celega našega Primorja. — Po shodu se je razvil veličasten obhod po mestu. Kralju te regentu sd bile odposlane pozdravne brzojavke. Tajništvo Samostojne kmetijske stranke je pričelo 29. jan. poslovat! v Celiti. Celjski renegatskf mladiči so začeli zopet izzivati, kot so bil! nekdaj pred vojno in med vojno navajeni. Zgodilo se je že parkrat, da so MU od teh fantalinov brez povoda ra-hruljeni mirni slovenski pasantje. C* takšni slučafl ne prenehajo, bo tneo-da res treba prav brezobzirno vpeljati metodo klofutanja. NŠŠC " V današnji politični šofl NSS w bo predavalo o narodnosti ln socfja- Ilzmu. To predavanje te) eno nafta-teresantnejših od vseh dosedanjih. Mnenja o tej točki so dandanes tako različna ln naši mednarodni nasprotnik! sipljejo ljudem tozadevno toliko peska v oči, da je nujno potrebno. da smo v tem vprašanju vsi dodobra podkovani. Po direktivah. II Jih bomo dobili v politični Voli pa bomo delovali med ljudstvom, da ol-memo jugoslovanski proletarHat Internacionalne pogube. Ntbčs naf ne manjka pri tem predavanju, ki se vrši ob po! A uri v spodnjih strankinih prostorih v Nar. domu. Shod v Kandlfl-Novo mesto. Pri številni udeležbi se je vršil preteklo nedeljo v gostilni Wind?scher v Kan-dljl javen shod, ki ga sklicala krajevna organizacija NSS. v Novem mestu. Shodu Je predsedoval tovariš Lenščak. O dnevnem redu »politični položaj ln volitve« je poročal tov. Brandner, ki je osvetlil postopanje naših nar. predstavnikov kakoT naših dosedanjih vlad, ki so vedno te pri vsaki priliki zastopale ie Interes« buržuazlje In se nasilno vzdrževale na površju. Pri volitvah bo obračun. Manuelni In duševni delavec imata enake interese In moreta Iti l« s strankami, Id stoje na stališču razrednega boja. Ce vlada med delavcem ta uradnikom še vedao nekako nasprotstva če vidi prvi ▼ drugem gospoda, je temu Iskati vzrok v tem, ker se poslednji — s malimi izjemami — da tetablieti m eščansko-kaplta »stičnih strank. Tu dl interesi kmetov se križajo, kar se bc pokazalo pri razlastitvi veleposestev, ko bodo »večji« nastopali za čim višji maksimum, a tem branili svoj® koristi te škodovali malemu kmetu. Istotako je rešitev malega obrtnika, ki ga je kapitalizem že skoro popolnoma uničil, ker je konkurenca s stroji kljub nadvečjfan naporom ta žrtvam nemogoča, edino le v socialistični stranki, Id stremi za socijalizacijo kapitalističnih podjetij. Najnovejši poskusi za samostojen nastop pri volitvah niso v Interesu malega obrtnika, ker prihajajo te vrst zastopnice veleindustrije J. D. S. Delavec, uradnik, mali kmet te mali obrtnik imajo skupen interes, da vržejo kapitalistični izkoriščeval-ni zlatem, ta ker tvorijo večino naroda, tudi pravico, da m polaste državne moči te začno izvajati stranki« program. V tem znamenju se bo vršil predstoječl volilni boj. — Shoda »o se udeležili tutfl pristaši drugih strank. K besedi se nihče ni oglasfi, pač pa Je padlo par medklicev te vrst zaveznikov JDS. — Ko Je govoril še br. Hrvat tov. Poropat, ki Je protestiral proti nameravani importadft inozemskega delavstva, je tov. Lenščak, opozarjajoč na veliko važnost močne politične organizacije zaključil to lepo vspdo zborovanje. GOTOVIM GOSPODOM V PO* JASNILO. (Dopis te Celja.) O Narodni soc. stranki krotijo po Celju različne govorice od ljudi, ki kakor se vidi, ne poznajo niti programa lastne, še manj pa Narodno soc. stranke. Nekateri gospodje pri SLS nam predbaclvajo, da smo privesek IDS, a ti zadnji »fraka iH« pa, da smo ruti ečkarg v drugi izdaji, ah celo bofi-ševilri. V odgovor bodi pojasnjeno v toliko prvim, da nikakor ne moremo pripadati IDS. ker ta stranka pod vsemi tremi imeni, pod katerimi Je obstojala: t. j. liberalna. Nar. napredna ln IDS Je bilo vse prej, kakor pa delavska stranka ta Je vedno zastopala le koristi veleposestnikov, veletrgovcev in veleobrtnikov. IDS pa odgovarjamo, da nas loči od rudečkarjev beseda ta pojm »Narodnost« ln to Je tako globok ta širok Jarek, da se pač ni moči premotiti. Da nismo boljševik! ah mogoče kakšni tolovaju Jamči naš program. v katerem stoji na prvem mostu narodnost, vsled česar zahtevamo ta stremimo le zatem, kar J® narodu ta državi koristno. Da pa ae širi boljševizem in komunizem, tora! Ideje, ki so državi naravnost nevarne, Ja p« kriva v največ* meri JDS, katera stranka v svoj« okrilje zbira ta ščiti ravno največja škodljivce naroda, to so razni verižniki, navijale! cen to vojni dobičkarji. V Celju pripadajo tef stranki skoraj vsi trgovci in ti so ae izkazal! pri zadnjem žigosanju bankovcev na ta način, da so mesto, da bi cene za 20% znižali, poskočili z istimi do 40*. Pač pa bi svetoval! mogotcem oa našem slavnem mestnem magistratu, da naj slečejo rokavice tud! nasproti Nemcem, ker so isti ravno vsled njihove »človekoljubnosti« ta narodne »strpljivosti« začeli po mestu rogoviliti ta prati nevarnost, da postane Celje zopet »die feste Burg« t. J. zavetišče nemštva za Spodnji Slovenskemu uradništvu pa M priporočali, da se zaveda, da spada tud! ono v delavsko masa da miril samostojna ne glede ra to, kakšn* migljaje dobiva od zgoraj. Kaj od zgoraj lahko pride, Je dokaz razpust Saveza državnih uslužbencev v Zagrebu ta aretacija odbora, in to pod demokratsko sod], vlado. Enesesar. Is celjske politika. Opozarjam« policijskega komisarja g. L. naj s« ne umešava v politično nazirauj* svojih podrejenih uslužbencev, ke« Imajo Isti kite svobodni državljani v svojem prestam časa tete pravic« kot vsak drug državljan. Zaenkrat naj zadostuje. Društvena in uradna obvestila. Maškarada ljubljanskega Sokol« IB vrši tudi tetos na pustni torrit v obeh dvoranah Naroaoega doma, M eni prihodnjih števf& priobčimo vse podrobnosti. Sestanek vseh tesarskih mojstrov; te Slovenija v »vrhe ustanovitve strokovne zadruge, se vrti do« 22, t m. ob 9. uri dopoldne v mestni po« svetovalnici (magistrat). Na ta sestanek se rabijo vsi tesarski moj«# iz cele Slovenije, ker cn za utano* vitev velevttžu* gospodarske m* kovne organizacijo. »Sokol« v Radostite priredi skupno z dratevom »Jugoslavija« v nedeljo dne 8. februarja po gledališki predstavi »Španska muha« v vseh prostorih brata Iv. Jermana predpustno zabavo » pfeeom, šel#v* pošto Kd. Cisti dobiček gre v fos| n zgradbo »Sokolskega doma«. " Šport in turi stika, V soboto dne 7. L m. točno ob pol 9. uri zvečer priredi sloviti šahoviad mojster dr. ing. Milan Vidmar stoit*. tantsko produkcija K udeležbi sg vabljeni! vri prijatelji žaba! — LigSp Ucrnski šahovski klub. Turnir Utedi šahovskega frfafca t. kavarni Evropo, Sesti dan. Igralo n Je z veliko vztrajnostjo. Interesantna partija med Ferjanom te Zupančiče!« se Je po treh urah vsled poznega ča» sa prekinila. Zdi se, de Je potažaj z« Zupančiča maki ugodna®. Albert S« v ugodnejši poziciji prod dr. Puc« odklonil pooodeoi remta te končne zgubil. Dalje m dotah Ka&teraa pre j Določa *. Cedei paott Kragelj^ pnri. Vagafe proti tal. Vagajl ta Po» Hame prod Torošu. Stenje po stan dnevu: Poljanec 6. Ferjan 5 (ll Zupančič 4 (A dr. Čadež 4, dr. ToroŠ, prot Varaja 3. Kafitema, Kr*. Brij 2, Albert. Dolenc, tež. Vagaja t Za osooracje ottmtftekega pod* odbora ra StorenlJoraterrtti v£» sta vračih »Uniona«. Soglasno se ja sklenila da bodi bodoči pododbe« vrhovna taštanca v vseh ŠportetU zadevah za Slovenijo. Vsako športa« društvo bo trnek) v pododboru 2 zon stpnika, ki izvolijo potem delegate *a orsednfl olimpijski odbor SHS f Zagrebu. V najkrajšem času se skliče v Uubljano ustanovno zborovanje slovenskega pododbora. Pripravljaj« na deta vodi odsek, etztofeč 1» zastopnikov Itahljnn&kib športnih org* tdzacU. Pokrajinske vesti. Trbovlje. (Vlom.) V leseno barako Alojzija Kamnikarja na Vodah pri Trbovljah Je bilo vlomljeno ta odnešeno razno blaga obleka perilo, manufaktura v skupni vrednosti 5627 kron. Vlomilcev še niso izsledili. Mavčiče pri Dravljah. (Predrzna tatvina.) Posestnid Mariji Stenovee sc neznani tihotapci pri belem d«evu včeraj ob 10. dopoldne odgnali iz hleva enega vola. x Ptid Dne 31. januarja 1920 je bil v Ptuju »Vokalni koncert«, ki ga J« priredij medjimurski kmečki pevski zbor te Maclnca, Pri koncertu so sodelovale seljaklnje ta sel jak! Iz Medjimurja. Zbor je vodil g. župnik Llpnjak, ki je spravil ta seoaški zbor na višek. Na sporedu so bOe same medjimurske narodna pesu znali smo iz njih tužno medjmursfco dušo, ki Je tako dolge bila pod madžarskim jarmom ln vendar tako hrepenela po svobodi, po zlati prostosti. Seljak Je ustvaril te pesmi ta se-Uak nam jih je podal. Občinstvo Je bilo Jako zadovoljno. PttiL Dne 1. februarja 1920 Je bil občni zbor društva »Sokol« v Ptuju. Nc zborovanju so bile jako burne debate. Posebne kanta n kfla sn* Btra novega odbora. Za starosto ta bfl izvoljen brat Vladta^r VošnjašJ ustanovitelj »Sokola« r Šoštanja^ za podstaroeto brat prte, Sovre, rt načelnika brat dr. Sahtmua ju g« načelnico sestra Julka Hočevjg, Upamo, da bo oovt odbor z« razvri ta dobrobit »Sokola«. Bistrica r Rožo. Oereat tukajg-nfe občine g. Andrejčič Je petJte pred par dnevi tvojo težko bols* mater v Celovec v bolnišnico. Kfjufi! temu so ga v Celovcu aretirali tq vlekli na policija Službujoči uradnfŠl v fina podpolkovnika ga Je nahrulil« da Je jugoslovanski agitator ta ra« Je meni nič tebi nič prisodil K Ifjj globe ali p« teden dni zapora. Pil tem ae Je Še pohvalil, da poetop« telo milostna D« ne bi buri nndatJ-«!h sitnosti, Js plača! g. AndrejčI? zahtevano svoto. Ko Je pt prosS z« potrdilo, ga Je uradnik nahruli?! »Glejte, da s? Izgubita nesramni fo, po v, sfcer Vas vržem ven.« Nemška kultura. Izdajatelj fe odgovor«! uredniki Anion Pesek. Itake »Učiteljska tfe&arae« mm I {fthUmni Za milijoni. (Dalje.) Umetnik se Je priklonil fa zadevo ni več omenil. Čutil Je. da se je prenaglil in da Je padla zdaj nanj senca, zlih slutenj pa se tri mogel obraniti. Tudi zmagoslavni izraz na obrazu signorine ga je vznemirjal. Če ga ljubi, kako jo more veseliti zmaga njegovega tekmeca? — Ali ga ljubi resnično — ali Je njuna naklonjenost na katero je že sigurno računal, dobila hipno drugo smer? Ali bo ta smeli vsiljivec, ki je povzročil 2e toliko gorja, še njegovi ljubavi sovražno zastavil pot. SEDEMNAJSTO POOLAVJE. Polnoč se je bližala. V veliki hiši Je vse utihnilo, nobena luč ni več razsvetljevala oken, noben glas ni motil nočnega miru. Spodaj po vrtnih stezah pa je stopal mož brez pokoja. Bil Je Hamilton Degraw, umetnik. Kaj je msilil, kaj sanjal? Zakaj se Je mudil tukaj v pozni noči, zakaj ni Iskal v spanju pokoja? V prisotnosti vseh gostov se Je poslovil od signorine. In ni razodel niti z enim glasom, kaki viharji razburjajo njegovo notranjost. Videl je, kako je ljubko zardela, In vendar je čutil, da se mu komaj vidno oddaljuje; plaha zamaknjenost, s katero Je sprejela prej njegovo prisego zvestobe, je Izginila. Ta misel ga je bolela, tudi se je bal nevarnosti, ki JI mogoče preti, in še eno razmotrivanje ga Je vznemirjalo': Včasl Je domneval, da je zagonetni Montelll In neznani zasledovalec deklic ena in ista oseba. Toda nobena moč sveta bi ne mogla pretvoriti postavo in obraz Mon-telllja v zunanjost moža, ki so mu ga danes predstavili. Signorini Je torej pretila nevarnost od dveh strani; katera Je nevarnejša, se ni dalo določiti. Stopal je po peščeni poti gor in dol zakrit z grmovjem; sedaj je stopil Iz sence na pot, z mesečino oblito, ki je vodila k skupini dre- ves. Ko Je dospel tja, Je prestrašen obstal Nadejal se Je. da najde ta kraj v nočni samoti, a ni bil sam. Mož je stal pred njim, katerega visoka postava je vrgla dolgo senco na pot. Umetnik se ga je prestrašil a nič manj tudi neznanec, ki je pristopil k njemu takoj s takim priklonom, ki bi pomiril najhujšega sumljivca. »Gospod Degraw!« Je zadonelo iz njegovih ust. »Oospod Degraw!« Je zaklioa! umetnik Istočasno s popolnoma drugim Izrazom. Nato sta se gledala molče, dokler ni začel gospod Iz Clevelanda malo v zadregi: »Gotovo se čudite, da me še najdete na posestvu gospodične Aspinwall. Kako vam naj razložim to svojo prisotnost, da se vam ne zdim prevelik sanjalec? Ali vam zadostuje, če vam povem, da me Je privabila lepota pozne noči ? « »Ne zahtevam nikakih razlogov, gospod Degraw,« Je odgovoril umetnik s ponosnim samozatajevanjem, saj se še nisem oddahnil od presenečenia, srečati tukaj moža, ki nosi moje ne preveč vsakdanje Ime.« »Vi polagate veliko važnost na to dejstvo. Želite mogoče videti mojo redovnico, ali vam naj pošljem list iz naše rodbinske biblije, na kateri ie zaznamovano mo-je ime?« »Ali vam je to mogoče?« »Gospod, vi me žalite; moje vedenlo vam za to nikoli ni bilo povod. Pa komaj verjamem, da ml spoštovanle do samega sebe ukazuje zahtevati zadoščenje od mesečnega sanjača, kakor se mi vi dozdevate.« Umetnik te bil skrajno presenečen o samozavestnem odgovoru tujca, in mu je smelo odgovoril: »To je vse hvale vredno; vendar se ml zdi bobe: veljati za mesečega sannča. nego za hudodelca in goliufa.« Po teh besedah se je ponosno oddallil in pustil onemu, ki si ga je zdaj napravil za sovražnika, prosto pot. Kmalu pa !e zaslišal stopinje za seboj. »Ne morem vam dovoliti, da odhajate,« Je začel tujec, ko se je umetnik ustavil, »dokler se niste meni nasproti izjavili jasneje. Takoj začetkoma, ko se je imenovalo moje Ime, ste se kazali naravnost razburjeni In na moj vljudni nagovor ste odgovorili posmehovalno, ko vam vendar nisem dal za to nikakega povoda. Kaj vas upravičuje, ne vem, nikakor ne morem spraviti v sklad vašega obnašanja z Imenom, ki ga imate pred svetom.« »Žallbog sem imel tehtne razloge za svoje 'dejanje,« je odgovoril umetnik, katerega je razburjala hladnokrvnost nasprotnika, ne da bi mu sumnjo zmanjšala. »Ne želim vas žaliti po nepotrebnem, zato bi mi zelo ustregli, če ml odgovorite raje na nekaj vprašanj, namesto da zahtevate pojasnil« »Ni slaba zahteva,« se Je posmehoval drugi. »Ker ste mene razžalili, imam pač pravico vam io odreči. Toda le vprašajte, hočem vam kot pošteniak odgovarjati kratko ln jedrnato.« Umetniku so stopile potne kapljice na čelo, toda vztrajal je na svoji poti: »Blagovolite mi torej razodeti, ali prihajati naravnost iz Clevelanda. »Ne prihajam od tam.« »Potem ste se pač mudili v New Vorku, predno ste prišli semkaj.« »Popolnoma resnično. Šele danes sem z Erzovlakom odpotoval odtam. Hočete H vedeti, kako prtljago sem vzel seboj in koliko napitnine sem dal hišniku? »Želim vedeti samo to. kar se Mče mene samega hi dobrobit dame, ki mi je nad vse ljuba gospodične Rogers. —« Tujec je spremenil svoje vedenje, zdi se mu, odkod izvira sovraštvo nasprotnika. —-» nositeljlce imena,« je nadaljeval umetnik nemoteno, »ki le postala v zadnjem času cill usodepolnih napadov. Kot njen prijatelj Jo hočem čuvati pred vsako škodo. Ako ste torej občevali z drugimi deklicami istega imena, potem ne računajte, da vam bo dovoljeno se približati njeni osebi.« »Blaznost govori lz vas.« mu le ostro od- govoril. »Kdo ml hoče braniti, da govorim s gospodično Rogers? Ako bi bila vaša soproga, nimate pravice mi tega zabraniti, ako mi sama dovoli in mislim, da mi je njena privolitev zagotovljena.« Spretno namerjena puščica je zadela; vendar se je umetnik po kratkem obotavljanju odločil za napad. »Gospodična Rogers ne pozna nevarnosti, v kateri se nahaja, sicer bi vam ne bila naklonjena.« Tujec se je zasmejal. »V popolni zmoti ste; o mojem značaju in o naravi mojega zanimanja, ki ga imam do gospodične Rogers. To naj opraviči vaše blazne besede meni nasproti. Gospodični ne grozi niti najmanjša nevarnost od moje strani. V slučaju nevarnosti pa bi se najbrž ne poslužili najpametnejšega sredstva, da jo odvrnete.« To se ne da tajiti. Umetnika le zapeljala strast dalje, kakor to dovoljuje previdnost. Da je moral to slišati od svojega nasprotnika, je bilo zanj sramotno in mu je povečalo nevoljo. Odgovoril je ogorčeno: »Storil sem. kar bi napravil na mojem mestu vsak poštenjak. Vzroke svojega nezaupanja do vas sem vam javno razodel; ako preti gospodični Rogers nevarnost ali kaj žalega, tedaj vem, od katere strani. Toda vedel jo bom braniti, in ne ubežite mi maščevanju, pri katerem mrl ne bo zaveznica samo ljubezen, ampak tudi postava, ioraj varujte se!« Umetnik se je oddaljil. Tujec je gledal v čudnem dvomu za njim. Najprej mu je hotel slediti, vendar je ta sklep opustil in je ostal na istem mestu, dokler ni opazil, da umetnik čaka pri prvih vrtnih vratih. Uvidel je. da se nie-gov nasprotnik prej ne umakne, dokler sam ne odide, zato se je podal Degraw iz Clevelanda proti drugemu izhodu. Kakor hitro ie čuieči umetnik to opazil, je zapusti! tudi on vrt in kmalu vidimo oba hiteti po cesti, prvega proti hotelu, drugega proti sosednji hiši, kjer je stanoval Zahtevajte •Jugoslavijo« v vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah! Pridobivajte naročnikov! Op. St. 11. Ribiv RAZPIS. Mali oglasi. Proda se: Naprodaj jo kompletni Sitni Spltz in Scbcli »troj. Pol it« m Iz prijaznosti prt J. Klanu trgovcu v Kotmoravut - Ko-roSko. 175 Froao, Bkobelnlk, mizno okrožno Ingo in leaeno strogolno mizo proda takoj .Električna družba*, Ledenice, Koroika Zglasiti M ca ogled ln pogajanja prt Jožefa Anteje, pošta in graščinskega posestva gospe Alojzije vdove Urbančifi v Polhovemgradcu se daje najboljšemu ponudniku za dobo treh let v najem. Pismene ponudbe je do 15. februarja 1920 predložiti podpi sanemu, kjer se dobijo natančnejša pojasnila. Ljubljana, (Valvazorjev trg 1), dne 31. januarja 1620. Fran Petrič s. r. okrajni gozdar I. razr., kot državni 149 nadzornik graSč. posestva. enonadstro na na Predovičevem selu (jlubljansko predmestje) je po ceni rta predaj. Naslov pove upraviiištvo. kroiacica Op. St. 10 RAZPIS. InU graščinskega posestva go-LUV spe Alojzije vdove Urban- im Ledenice. po- 160 Hiia v Trbovljah na te poizve pri M. Kranjc v Sp lU pa pri g Safari4u v Radečah Več ifikl 4 iri Eidanemmoatn. Kupi se: Kolesa rabljena, knpuje J. doreč, Ljubljana Gosposvetska e. 14. 138 Sluibe: Utam pofitenega mlinarja • hrano to stanpvsnjem ali brez, nastop takoj. Naslov pove upravniStvo. 169 Strojepisko perfektno, za diktat, sprejmem takoj. Plača po dogovoru. Javiti se od 12.— L ure, Naslov v nprsvL 189 Bazno: Večjo gostilno, restavracijo, hotel ... • glj 178 V Ljubljani, Stari trg 1 /III se cenj. damam tu in na deželi priporoča za fino in solidno delo. »Domovina’ Dva samostojna knjigovodja sprejme „BALKAN* trg. šped. in kom. d. d. podružnica, tu. Predlože naj se pismene prošnje z navedbo dosedanje j prakse. — Nastop takoj. 153 j m čič ▼ Polhovemgradcu se daje najboljšemu ponudniku za dobo treh let v najem. | izhaja od novega leta naprej Pismene ponudbe je do 15. trikrat na teden in sicer: ob februarja 1920 predložiti podpi- pondeljkih. sredah in petkih, sanemu, kjer se dobijo natanč-, Trikrat pošiljana stane mesečno nejša pojasnila. j samo 3 krone. rezan, tesan, okrogel, drva in oglje kupuje in prodaja „S EV E R“ Mo lesom indDslrijalcev titovske tioliiie Maribor, Tegetthofova cesta 45. Ljubljana, (Valvazorjev trg 1), dne 31. Januarja 1920. Fran Petrič s. r. okrajni gozdar I. razr., kot državni 150 nadzornik grašč. posestva. ali kavarno vzame takoj v najem ali kupi Miro Ritonja po«, s. Poljčane. Uradnik, ki ]• 1. februarja t L izgubil pliSaat klobuk z rdečo svileno Uprava »DOMOVINE* je preskrbela, da prinaša list poleg pregledov vseh dogodkov tudi izvirne domače, zagrebške, beograjske in druge najnovejše brzojavne in telefonske vesti. Mesečno, četrt-, pol- ali celoletno naročnino je pošiljati na naslov: Dobro vpeljana tvrdka na deželi Upravnistvo„ DOMOVINE Ljub-prevzame v nadrobno razprodajo manjše j ljana, Sodna ulica Štev. 6. b,a“* p"d Z J*™" M Naslov Izve v upravniStvu. 151 * Pozor! podlogo, prosi poštenega najditelja, naj' 1° druge hlode, trame in deske ca proti nagradi 100 K odda v gost inl kupi švicarska tvrdka. Ponudbe j Čebokli, Sv. Petra cesta 78. 185 8 ceno na Anončni zavod Drago j 100.000 do 200.000 K pocojila iSče »oliden obrtnik za povečanje obrti. O-brestuje se po 10°/,. Cenjene ponudbe prosim pod St. 179 na upravo lista. K. Linhart, urar Marllo Terezija c. 7. Velika zalet a zlatih, srebrnih in niklast-h ur, kakor Omega, Schaffhausen, atenske ure z nihalom pe~ najnižji ceni. Popravila se sprejemajo vsaki čas iu se solidno izvrse. 990 Poravnajte zaostalo naročnino takoj, da se Vam pošiljanje lista ne ustavil Konlak Pri slabostih vsled starosti, tež-kočah v želodcu, pešanja moči je stari vinski konjak pravo življenje vzbujajoče sredstvo. Dve poliiterski steklenici pošlje z zabojem vred kot zaporno blago za 80 K DE N ES H ERTL, veleposestnik, grad Golič pri Konjicah, Štajersko. BukOVe Komisija „RAIKAN“, Ljubljana nudi večjo množino 1 s ceno na Anoncni zavod urago1 . f y< v • « nabrežje Cankarievo fOZIfl, CVCD, lOZICCV IH jOVC hm »ista ate v Pip ■»» p° »ga «—n. - na debel°- Razmnoževalni aparati OPALOGRAPH•i ter vse potiebščine v predvojni kakovosti == došli - Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša iskreno ljubljena soproga, hči, sestra, si-naha in teta, gospa danes 5. svečana t. 1. ob 9. uri dopoldne po kratki mučni bolezni v 25. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage ranjke se vrši v soboto, dne 7. svečana ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti sv. Florijana ul. st. 33 na pokopališče k sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bode brale v farni cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani in v farni cerkvi v Trebnjem. Pokojnico priporočamo v blag spomin. Ljubljana, dne 5. svečana 1920. 154 Rodbina Dachs-Ladiha. sprejme večje Število dobro izurjenih j I|l D takoj v delo. Plača po dogovoru. Dopisi se poSiljato na zgornjo zadrugo. Cigaretni papir sledečo vrste: Golub, Abadie, Club In Samum priporoča na debelo JranK-Papinilca", Ljubljana, Mestni tig it Tiskovine vseh vrst za urade, županstva, društva, trgovce, obrtnike itd. izvršuje lično hitro in ceno „Zvezna tiskarna5’ v Ljubljani, Stari trg štev. 19. Naročila sprejema tudi upravništvo ^Jugoslavije* v Ljubljani, Marijin trg 8 in njene podružnice v Mariboru, Glavni trg; v 18 Celju, Kralja Petra cesta in v Ptuju, Prešernova ulica. KNJIGOVODJO ■ m m Glavno zastopstvo za kraljestvo SHS: THE REX CO., Ljubljana, Šelenburgova 7 L sprejme takoj večje podjetje v Ljubljani. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja pod .Knjigovodja* na poštni predal 138 v 1 Ljubljani, f '2f ra mcaaa: raaasa: »■■■a: Špedicifski oddelek: Prevažanje vsakovrstnega blaga na mariborskem trgu, Špedicija vseh vrst, zacarinjanja, prevozi s nabiralnimi vozovi na vse strani, selitve s patentiranimi vozovi, VBkladisčenje raznega blaga in pohištva. S Največje domače podjetje v JUGOSLAVIJI j Blagovni oddelek: BALKAN trgovska, Špedicijska in ■ Prodaja vsakovrstnega kolonijalnega blaga na - . .. , . , , .... . Ir.irvniia 116 PT REDNE ZVEZE jhm-jjL Jh-L v komisijska deln. družba. Podružnica: MARIBOR. Pisarna: Reiserjeva u. Tel. interurb. 875. Centrala: LJUBLJANA. Podružnice: TRST, DUNAJ, BEOGRAD. Z NAJVEČJIMI TU- IN INOZEMSKIMI TVRDKAMI. debele, Inport ter eksport, prekmorske kupčije. Komisija: Prevzame se vseh vrst v prodajo. ■aaaa: a