MMt IT" Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah f VeUa za vse leto - . . $6 00 : P:00 Za pol leta - - j • Za New York celo leto Z« inozemstvo celo leto TELEFON: COKTLAKDT 2876 Ust slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in* the United States. ImifJ every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers«, Entered as Second Class Blatter, September 21- 1903, at the Post Office at New York. N. Y., trader Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876 NO. 129. — &TEV. 129. NEW YOfeK, THURSDAY, JUNE 3, 1926. — ČETRTEK, 3. JUNIJA 1926. VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV PRIZADEVANJA SENATORJA B0RAHA GLEDE PROHIBICIJE Senator Borah namerava navaliti na državo New York v boju proti splošnemu ljudskemu glasovanju glede prohibicije. — Prepotoval bo vso državo po odgodenju kongresa. — Pri prihodnjih volitvah namerava kandidirati proti Coo-lidge-u. . WASHINGTON, D. C, 2. junija. — Namen senatorja Boraha, da navali državo na New York, srce sovražne dežele, kot je rekel stari Bryan, v svoji križarski vojni proti suhaškemu in mokraške-mu ljudskemu glasovanju, je vzbudil ostre kritike v vrstah mokračev ter splošno odobravanje v vrstah suhačev, a nikakega navdušenja za Boraha kot predsedniškega kandidata. . Senator Borah je izjavil, da bo imel več govorov v New Yorku, v katerih bo napadel splošno ljudsko glasovanje glede prohibicije. Nadaljne «?ovore bo imel najbrž po <^li deželi, kakorhitro se bo odgodil kongres. Ničesar ni izjavil glede predmeta teh govorov, razven prohibicijskega referenda, vendar pa se glasi, da bo vključeno svetovno razsodišče ter več drugih vprašanj, v katerih se ostro razlikuje od predsednika Coolidga. V Washingtonu ne verujejo, da hoče nastopiti senator Borah kot predstavitelj suhačev v kampanji za republikansko nominacijo proti predsedniku Coolidge-u leta 1928 ter so mnenja, da so to le Borahove želje. Nikjer ni nobenega posebnega navdušenja za Boraha kot predsednika v republike nskem taboru, niti med najbolj strastnimi suha- v • ci. Med fanatičnimi suhači kroži vest, da se skušajo poslužiti Boraha kot sredstva, da prisili predsednika Coolidge-a, da zavzame bolj navdušeno suha-ško stališče. V sedanjem času se zavzema za izveden je postave, a to je vse. Nikdar ni podal nobene izjave, ki bi kazala, da simpatizira s prohibicijo ali jo podpira. Mnogi suhači domnevajo, da je v srcu sedaj kot je bil vedno, politični mokrač. Stališče Antisalonske Lige in prohibicijskih voditeljev pa je bilo v splošnem vedno, da ne pride vpoštev privatno mišljenje in naziranje ljudi. Nikdar niso skušali pokazati s prstom na člane poslanske zbornice in senata, pri katerih poteče red-kokedaj kak dan, ne da bi zavžili vsaj en požirek pijače, ki je močnejša kot pol odstotka, ki pa vedno glasujejo kot žele suhači, kadar pride na površje kako vprašanje. To je bila skrajno praktična politika, in suhaški politiki jo upravičujejo s tem, da kažejo na uspehe, katere so dosegli. Vsled tega je malo verjetno, da bi suhaški voditelji zahtevali, da naj poda predsednik ugotovilo, v katerem se bo izrekel za prohibicijo. To bi sicer radi imeli, a ne smatrajo za potrebno. Zadovoljni so z iz vedenjem postave ali z odredbami, katere lahko uveljavi. Republikanski voditelji povdarjajo, da je bila vsa kari j era Boraha dolga serija ostrih diferenc z večinskim razpoloženjem njegove stranke. Vsled tega bi jim ne dišala njegova kandidatura.___ Dva pogrešana na ponesrečeni ladji. Dva pogrešajo in 198 jih je bilo rešenih, ko se je potopil "Washington Irving", največji parnik kar jih vozi po reki Hudson. SVETOVNA RAZSTAVA V PHILA. "NUNA" 8E JE POROČILA. Mi-** Elinor Medili Patterson, '.»čeitka JcHepfea Pafctervon. kzda-jnMja "Chicago Turtmne", "New York Doily New V ju "Liberty", ki igra Klavno nuno v igri "Mi-nelf", ni več Miss Patterson, pač pa Mr-i. Ru«f! Rtu rdi s Ootznan. Jr. i7. Bostona. Stara« mlade že nt- vo objaviti včeraj poroko mladega para, ki se je csrvriaiLa dne 25. maja v Putnam, Conn. Mlada žima pa ne bo oprostila «vt>je kari jere kot predfllavrteljica ter bo dne 4. oktobra aof>et nartoptla v i--.*.i ififri, ki >bo vipritorjema v Ptii-iudeiphiji. M*w PaHteimon se je feraomnila m «n*>jim tedanjim možem tekom uvojega osem tednov v Bostonu. irrodMtavljen tekom neike skušnje ter se je flaiooj »zaljubil v njo. Cot m an je star 29 le*„ njegova •žena pa 22. Dovršil je Harvard vseučilišče. Mlada žena je obiskovale šole v New Yorku, ter nato tudi v Nemčiji, Franciji in Švici. Vojno vič bo deportiran. WASHINGTON, D. C., 2. jun. V kratkem bo deportirai Milan Vojno vič, ki je deloval v Združenih državah kot hrvatski organi-' sat ar Workers Pantv. Njegovi pristali ao vložila ipaziv pri najvišjem zveznem sodišču, toda sodi-See je potrdilo deportacijo. Svoj čas je bil Vojnovič mesar-pooiočnik v 8t. Dva potnika Hudson River Day Line pa mika "Washington Irving", ki so je potopil v bližini New Jersey še veidno pogrešajo. To sta Mrs. Lym.ii Arthur Hoaijr in njeina triletna hčerka Mary iz Long Island City. Mrs. Ano Simon iz Rroorklyna. katero so pogrešali več ur po nesreči, .so našli povsem »zdravo na domu sorodnikov v PouikghHceep-sie, ker se je odpedjala po reki navzgor s pa mikom "Albany". «Dva nadaljna otroka Mrs. Iloag. sedem let staro Bettv in pet let starega Arthnrja, so jlašli pozneje na pomolu, kjer ista blodila naokrog ter klicala svojo mater. Odvedli so jih prijatelji in obveščen je bil njih oče, dr. Lynn Arthur Hoag, ki se mudi v Niagara FalLs na iztlravniški konvenciji. Poiiei ja je .pričela v družbi urad nikov Day Line takoj iska'd Mrs. Hoag in njeno hčerko in potapljači i je! kapitan Doming spoznal. da se bo njegova ladja, ki' je bila ponos j družbe potopila. Pričel je dajati signala s svojo parno piščalko ter poslal v-e potnike na najvišji krov z naročilom, naj «i opašejo rešilne pasove. Več ikot ducat vla-čiLnih čolnov in drugih ladij na reki se je takoj odzvalo poziv« na pomoč. Kapittan Doming je oibmil parnik ptrorti obali New Jenseva ter skušal dospeti do pomola, še p redno bi se datlja potopila. Nokat-eri potniki so izjavila. da sploh ni bilo nikakr* -panrke. Na-daljni pa so izjavili, da je prevladovala na krovtu histerija, pomešana z velikim strahom. Le ena p°rfnica je bila tako preplašena, da je skočila s pamika. Bila je Miss Amanda Schuiz >tara dva in štirideseti let, katero fo floteignUi iz vode člani popadke nekega Lackawanna železniškega vlačilnega čolna. Odvedli jo v St. Marv bolnico v Ilobo-kefl, a pozneje je odšla sama domov. ,v. Med pomniki je bilo precej ljudi iz gorenjega .de&a držaiVe, ki so preživeli praznike v New Yorku. Večina je' obstajala iz žensk in števikne so imele s seboj1 svoje o-troke. V splošni zmedi sa pcwta.le družine ločene, a eno uro po one-di je manjkalo Samo dveh članov družine Hoag. Kapitan Deming, ki služi pri kompaoii že dwet in štirideset let, in ki je bil poveljnik potopljenega pa mika izza prvega potovanja. ni hotel izpočetika ničesar izjaviti, a je rekel pozneje: — Nisem bil zmeden, dokler ni b»k> vse končano, a nato sem sedel ter pričel razmišljati. Težko VAŽNA EVROPSKA KONFERENCA V Luksemburgu se je vršila v soboto in nedeljo tajna konferenca med nemškimi in francoskimi industrijalci. — Zahvala angleškemu kralju. — Kritike laboritov. — Stanovanja poljskega predsednika. ■■ K*:-.*;:-. <•:•'»:: NOEHWOOD & UNoenwnno. N. V. Slika nam kai?e vhod na razstavni prostor. Kajzer jev grad izpremenjen v igralnico. Grad Ahilejon na otoku Krfu, ki je bil nekoč last avstrijske cesarice Elizabete i n pozneje , nemškega kajzerja, bo izpremenjen v igralnico. Strašno divjanje Francozov v Aziji. Francozi so vprizorili v Damasku strahovi t o razdejanje.—Nad 1200 hiš je porušenih. — Povzročena škoda znaša štiri milijone dolarjev. HAIFA, Mula Aizija, 2. junija. Iz precej zanesljivega vira se je __i izvedelo, da znaša materija'Lna ! KRF, Grška, 2. junija. — Slav j Skoda, ki .so jo povzročili Franoo-ni Ahilejon, ki je bil nekoč last 21 v Damasku, nad štiri milijone avstrijske eesanice in pozneje la^t, dolarjev. Najmanj tisoč prebi-nemšlkega kajizerja, bo t/ipreme.' valcev je izgubilo življenje, in po-n>n v kratkem v igralnico, to je' rušenih je bila nad tisoč hiš. mednarodno igralko beenieo. Šovra/no razpoloženje napram ška vlada v Atenah in neki itali- Francozom neprestano narašča, jan&ki podjetnik se pogaja tla. da i Vstaji .so se zojx-t -pričeli koncen-izpremeni ta "to krasno posestvo, ki tri rat i terse pripravljajo na noje že dalj časa prazno, v to novo vo oienzlvo. svi-ho. S tem hočejo pomagati grškim financam. Prebivalci Krfa so se že dni j Vsa poročila soigllašajo, da se je -ilno obut reje vanje Damaska Jutranji zori. začelo ob Civilni časa zavtzemali za načrt, da kepre-; prebivalci, pripadajoči povečini mene otok v ne(ke vrste drugi revnejšim rajeredom, nis» bili po-Monte Carlo, kojega središče naj svar^ni. V meMt.u je bilo tudi dobi pristala palača prejšnjega kaj- .sti begunedv iz vasi, katere so zerja. i Francot/i pa H todnov prej bom- Iz Dooi-na je kajzer v zadnjem bardirali. času večkrat ^j>oročil. da se še \ Francosko poveljstvo ni {xxsla-veidno smatra resničnim lastnikom ,lo v boj francoskih vojakov, pač gradu ter se trpko pritožil, da bi se sedaj to kraisno posestvo iz pre-menilo v igralnico. Gi-ška vlada pa ne priznava njegovili zahtev Tekom vojtne se je enostavno polastila te pojesti brez vsake odškodnine, kot laisrtnine isovražniika pa armenske in cirkaške čete. Tragična smrt igralca. FREEPORT, L. 1.. 2. junija. — Na tnaigičfai način je umrl včeraj popoMne v Pree]x>nt gletlišču akro Dolgo časa je služilo jx^lopje kol bat Xels Nvlan iz Cl.icaga. ki je ičivno pričeti s svojimi proizvaja- Newyorski Times je dobil iz Luksemburga naslednje sporočilo: — Kot je postalo znano šele sedaj, se je vršila v soboto in nedeljo povsem tajna konferenca indu-strijalnih voditeljev Nemčije in Francije, ki bo mogoče postala večje važnosti in dalekosežnosti kot razne politične konference, ki so se vršile izza konca vojne, čeprav jim manjka vsak politični značaj. Lahko se smatra za gotovo, da je bila konferenca odobrena od zunanjih ministrov obeh dežel in da sta bila tako dr. Stresemann kot ministrski predsednik Briand obveščena o namenu in ciljih konference. Soglasno z objavo, ki je bila obelodanjena sedaj, so sklenili organizirati komiteje v Berlinu in Parizu. Ti komiteji naj bi nudili industrijalcem v obeh deželah zanesljive strokovne informacije. Nadalje naj bi skušali odpraviti, če le mogoče, "povsem neosnovane vzroke nezaupanja", ki so dose-daj ovirali medsebojne resnične interese ter ustvaritev tesnejše medsebojne trgovske zveze. Nadaljne slične konference se bodo vršile od časa do časa, a izključeni bodo vsi politi.ki in vsa politična vprašanja. Gostitelj je bil Herr Mayerisch, eden industrijal-nih voditeljev Luksemburga. Konference se je udeležilo kakih petdeset nemških industrijalcev. LONDON, Anglija, 2. junija. — Poslanska zbornica je danes izrekla javno zahvalo angleškemu kralju za vsa njegova prizadevanja v štrajku angleških premogarjev. Predno je bil predlog sprejet, se je vršila velika debata. Končno je bilo oddanih 249 glasov zanj in I 00 glasov proti. Skupina laboritov je hotela kritizirati kralja, toda kritika je bila v kali zatrta. Predsednik poslanske zbornice je izjavil, da se imena angleškega kralja ne sme spravljati v debato, češ, da je kralj vzvišen nad vsemi in da je vse, kar je javno izjavil, izjavil po nasvetu svojih ministrov. VARŠAVA, Poljska, 2. junija.—Novi predsednik republike Poljske, Moscicki, ne bo stanoval v Belvedere palači, ki je bila pred kratkim pozori-šče vročih bojev, pač pa v starodavni palači poljskih kraljev. Maršal Pilsudski je sprejel v avdijenci zastopnike evropskega časopisja ter na vse pretege hvalil novega poljskega predsednika. bolnica ameriškega N»ar Ea-1 Relief. Na tisoča jrr.skih besrun- r.ji. Občinstvo ni imelo niti naj- cev jo bilo nastanjenih tamkaj j manjšega pojma, kaj se je odigra-po padcu Smirne. j 1o T>0/i0irni00 ter je navdušeno Grad in naprave je. dala zgra- pihalo, dočim j,- zadela Nylon a diti pokojna avstrijska cesarica'za kulisami srčna kap. kateri je Rhzabeta. Po tem ko je bila umor- |takoi podiPgei. jena, je kupil grad nemški kajzer. j ki se je pogosto mudil tamkaj tekom svojih križarenj po Sredozemskem in Jadranskem morju. Resignacija švedskega kabineta. STOCKHOLM, Švedska, 2. junija. — SocijaliLstični kabinet ministrskega pretlsadnika Sancfler-ja je .sklenil odstopiti, ker sta se izrekli obe zbornioi za priporočila p ro r ač u n-k ega komiteja glede podpore nezaposlenih, katerim .so soedjaiisti nasprotovali. Njegova žena, ki je igra d a z njim, "ue Lake okrajo. Michigan. je podpisal pismeno priznanje, da je iszigotovil ter oemnajst let staro hčerko slednjega ter nje-mvra zaročenca William a Franka v Idižini Muskeigorra, Mich. — Hotel sem tfbiti Krubaeeha, ki je obvladal celo občino. Nisem sra mogel trpeti ter prišel do sklepa, da je to edini način, kako ga spraviti iz urada. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU Danes so naše cene sledeče: Jugoslavija: 500 Din.'— $ 9.45 2000 Din. — $37.00 1000 Din. — $ 18.60 5000 Din. — $92.00 Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštna hranilnim" v Ljubljani. Italija in zasedeno ozemlje: 200 Lir — $ 8.70 500 Lir $20.75 300 Lir — $ 12 75 1000 Lir — $40.50 Pri nakazilih, ki znašajo manj kot 200 lir, ra£uHaa»o po 15 eento* za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in Izplačuje Ljubljanska kreditna banka v Trstu. Za poSiljatve. ki preseeajo PKTT1SOČ DINARJEV ali p« DVATISOC LIR dovoljujemo po mogočnosti še poseben popust. Vrednost Dinarjem in Liram ni stalna, menja se večkrat in nepričakovano; Iz tega razloga nam nI mogoče podati natančne eene vnaprej; računamo po ceni tistega dne. ko nam pride poslani denar v roke. Pošiljat ve po brzojavnem pismu izvršujemo v naj-krajšem £asu ter računamo za stroške —. Denar nam Je poslati najbolje po Domestic Postal Money Order all po New York Bank Draft. IL FRANK SAKSER STATE BANK 82 CORtLANDT 8TREET, NEW YORK. Telephone: CORTLANDT 4687. GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Otcned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, president. Louis Benedik, treasurer. Place of bu&inee* of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA "Voice of the People' Issued Every Day Except Sundays and Holidays. ko preme ^atlstiki mestnega fizika t a varni sleparji. j trte in pozirki črne kave. V ved-'se je v Zagrebu tekom lanskega 'lo se na in je izdelo vredavo ponovno povedati, ker sta se med nost in razumevanje v.sem citate- jeta r0t|ii0 33^5 otrok, med temi našimi ljudmi pripetila »zadnji čas zopet dva žalostna slučaja. |4jem. ki niso slučajno doma iz mrtvorojenčkov, oziroma o- Rojaka Bombaoha je tak slepar ogulil .za več težko prislnženih »Vipave ali s Kra*a, bodi omenje- * katerih matere so prišle od tisočakov. j no, da teh vipavskih in kraševskih ,zunaj na porok. FalktKrni prira- le diti >™o pa izvedeli, da je neznanec ukradel znani slovenski "kancev" ni vzeti dobesedno, • stek prebivalst>va znaša torej 3194 gledališki igralki Avgusti Danilovi ves prihranek. kajti taki .kanci bi bili v stanju CrSeb. Celokupno zagrebško prebi- (Jclpnavljaila s.? je v domovino ter vzela demar iz banke. Le p*r po\taročiti tudi ipovodenj, ali v valstvo znaša sedaj okroglo 135 dni ga je imela v svojem domu. Toda to je bilo usode poln o. item slučaju, kei-ra o vodi govora, i tisoč oseb Noanance, ki je hotel (kupiti od nje pohištvo, je izrabil to pri-'—poplavo. No, po obedu«110 se\ ,hko ter jo okradel. } | takoj nakrcali zopet na aMtomobil, Veleslepar Mikolji pred sodiščem j Miro je sel h krmilu in bajid, odbr-1 Te (fcnj j0 vršila pred zagreb-zeli Smo v Greenwich. Oorwi. Tam žkim sodiščem ob velikem zani-je bika naša .prva skrb. da najde-' manju občinstva kazenska raz-mo -Jožeta, tistega, ki Je z Vrh- rrav« prot.i »znanemu veleslepar-East Norwalk, Conn, [odprt, voz, drugi pa zaprta ldmou- 'n5ke doina m W v dnoh v ju, 39-le-tiiemu privatnemu urad- Newyorcani imamo to ugodnost, sina, sin Johnie pa ima še posebej Naroda o (polnoč niča h poro- njku Vojku Mikoljiju, čegar že. da smo takorekoč lahko z enim ^ svoj Ford, ki pa ni navaden Ford, ve,čer smo slišafli njjaine .< de parijo so vzbudile o- Dopis. NAROD A", 82 Cortlandt S1reet, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876• POGOJI DOBRE VALUTE velike Unije: New Jersey. Connecticut in Pennsylvania. Iz držav New Jersey in Connecticut se vozi dan za dnem mnogo ljudi na delo v New York; Pennsylvania je za to začasno še .nekoliko pre-oddaJjena. toda, ko bo ženijlabii Ford razvil in i|>opul»rizira:l svojo najnovejšo industrijo cenenih aeroplamo»v, je upati, da bodo tudi iz te države frčali ljudje v New York za svojim vsakdanjim po-°loia. — Preteklo soboto večer so prire- MINISTER RADIČ Pravijo, da Ne ipri denarju prijateljstvo neha. V nesreči se pa simpatije zoipet obnove. SV pred kratkim so grmeli Francozi na Lahe in Lahi na Francoze — zadnji cas so se pa nekako ^voboiaili, kajti Vlili hrvatski tambura^i v Stam-frank opouka, 111 lira je precej padla. Dve sftvari Kta potrebni za fondu veselico s plesom, na kate-izboljšu-nje vidute: pametno delo in delavna pamet. j ro sem šel tudi jaz rta povabilo V Evropi se dandanašnji precej kregajo s pametjo; še dosti Mr. Vlada Premru-a, bančnega u-bolj pa » t**iui. ki je delo iznašel. Tak krog ponavadi nima dobrih radni'ka pri Sakserjevi državni posledic. , banki. Na postaji Grand Central j v New Yorkni sva sedla na vlak, lei naju je |X> enoumi vožnji pripeljal v Stamford., Conn., lepo malo mestece, ki ima, če sem prav po ličen, okoli 75.000 prebivalcev. V tem mestu je "tudi »kakih 2"> hr-.vat.sk ih družin, in ondotni Hrvatje so si usbanoMili tamburaški zbor, ki izvristuio udanja. — Veselica je 'bila za oiwlotme raizmere dobro obiskana, zabava Izoorna in neprisiljena. Po veselici -smo sedli v avtomobil 'ter se odpeljali v sosednje mesrtece East Norwalk. kjer ima rodbina Premru svoj dom. Jugoslavija je mlao siara slo bo še veti no mlada. jZakaj države se ne sttirajo tako hitro kot ljudje. V zgoov-sem »primerno, namreč, da htulič v sili muhe žre. Pašač je bil tačas v veliki stiski in potrebi. Dvomimo, ozrtia)ti tekom svojega bivanja v Ameriki. <"l»otet jim je dobrodošel in postrežejo mu po pristni sit ar oslov a its k i šergi. ki se-d"j v moderni do/bi čedalje bolj izginja. V krogu te ljubeizniive rodbine dobiš taikoj vtis. da si doma«" med domačimi, da skoraj sam spadaš v "to družino, ki sestoja iz Mr. in Mrs. Premru, Sen., sešitih bratov in ene hčerke. Gbiteij Premru se bava z obrtjo pleskanja in poliranja avtomobilov tter ima tia veliko in le«po urejeno delavnico, v kateri delajo vsi vzajemno iu sporazumno, kakor so delali v marveč ima prave atleMce last- I,a za"avi nrvatskw tamhurasev. »remno semzacijo in obenem u-nasti. Tako se otii nobenega "fenca''; aa- "čaša opojnosti". Po dol- znenra avanturisita. Kakor znano, preke zanj ne eflesistirajo. dome-cincanju in. Ukan ju mu z velikim plenom že skn-ter visoke kamenate ograde eno- smo res reizideiieo, ro posrečilo pobegniti v Ameri-stavmo preskoči! Ta Čiulež moder- Re {>a Jožeta, ki je bil teilaj že ]-0? a j> u»>odna brzojavka v zad-ne tehnike sem vitlel na lamine o- boRrekJe » svojim avtom. — brž- njem .treVutlwi izda.la njegovo biči. nisem ga pa imel prilike vide- kone v naročju kaike «latllikov, Uatftre ^ Ufa.edal roinan kojl^lo na WJ.tožno k. enači vpo s^•OJ, .petetri narax-ni na pl0^Mikn ];ratj Ceste. Nekaj ča Ena poglavitnih nalog, kateie sj je zadal pred tridesetim i leti Glas Naroda, ter jih tudi dosledno izpotoijevail, je bila — opozarjati rojake, naj »pazijo na svoj težko prislutžend denar ter jih svariti pred brezsrčnimi sleparji. Svarila so precej zalegla, pa ne toliko kot bi morala. Nepre- davnih časih maši slovanski .pra-atano se slm, da ta ah oni nasede sleparju in se obriše »za »oje dedje v svojih zadrugah. Je to težko prisiluiene groše. j ^.aVa ,tzorna «laro*Lovan^a za- — Prej M) uncuj rojaki navado liraniti svoj denar doma, v no- druga v pomanjšaoii obliki Vsak gaxncaii, v pečeh, v žimnicah itd | rlela zaw hl M ^lošon h^gohit Spominjamo se slučaja, ki ^ j^ 1>ripetil pred dvajsetimi leti v t kupno*,i. Med njimi vlada naj-Montanj. Kojak je imel ves svoj zaslužek spravljen v stari ŽLmnici. 'vzornejša harmonija in medse^ Imel je precej bankovcev po petdeset in sto dolarjev. Ko je ne- bojna ljubezen, in želeti je da bi ko« potreboval denar, je šol ponj ter v svojo največjo grozo apR-'nnih i v drugih naših rodbinah o-zil, da so mu miši bankovce poginoma raiZcefritle. po«iemalcev Ves obupan je nesel ostanke v banko, kjer so mu r^kli, naj še j Kakor sem že omenil, ima obi-o.taiike nese v mušjo ba^o, če ni bil prej toliko pre rid en, da bi do- lelj Premru svoj lep dom z dobrš-ber denar zaupal dobri in pošteni hranilnici. |rim kosom ^^^ na katftrem je 'outUrjamo, da »e delamo pri tem reklame za nobeno posebno jep zelenjadni vrt Pot ki vodi donai«, pedjetje. V^ka banka je dobra, ki je pod zadostnim dr-'od hiše do avtomobilske garaže zavnim nadeor^tvom. jtvori obldko aille ia je ^iena lo v,eh vwjih naselbinah so državne banke. Tudi ftknenci jiii od rinske trte (treba je namreč imamo. , . j vedeti, da je rodbina Premru iz lem uenarmm zavodom lahko svoj deaar breK skrw zaupalo, tr.ga Vipave; dombčajo pravega vam bo obresti in v slučaju potrebe ga boste bres sšUiosti do ! Vipavca pa s« je nemogoče militi bili n&zaj. brez žlahtne vinske trte). Ta trta Kdor zavije m-oj denai- v kovčeg, ne sme pričakovati nobe-|?.e obilo rodi in je producirala la-n °bre^ Nasqvrotoo — od jutra do večera mora živeti v upravi-. ^ okoli sto galon žlahtnega soka. čtnem dtxahu, da ntkega lepega dne ne bo kovčega, ne gro5ev. ,Mr. Premru Sen., mi je pokazal Denarja ne »zaupajte nobenemu neznancu. Pofcefcno se bojte ti- tudi par sadik vipavske trte. ka-dt, »a vb«, prigovarjajo, naj ga pri njtii spravi^ češ, da je pri tere je dobil iz Vipave ter jih tu njih bolj varen kot pa pri vas. Taki ljudje imajo očividno slephrsike' namene. •-,J Ne verujte nikomur, ki vam dokaauje, kako se da denar bree truda zaskuiti. Talk bi ga pnav gotovo najprej sam aa&kužii 111 bi >za nič oa »a\'c-tu ne izdal svojega dragocenega recepta. V hišo ne mi)benih Uljih ljudi. S tujcem se lepo med vratmi pogovorilo. Ce vam bo rekel, da ste zadeli v kaki loterija, če vam bo čestita! k va« sreči, da ste pri žrebanju zadeli lot, če vam bo kako eftvar brezplačno ponujaj, mu uljudjuo recite, naj gre »tja od koder je prišel - . £a mi6 vam ne bo nihče dajal niti denarja, niti blaga, posebno pa v Ameriki ne. t triko*« Ponavadi «0 ta- ■poradil, tatda videl sem, da me uspevajo na tujih tleh. Prija jim pač le domača »pust, blagonknijjena zemlja »olnčnih vipavskih brd; tu pa hirajo in bolehajo, kakor iza-puščena čdoveška bitja, ki v tujiui venejo za domotožjem. Mr. Premru z ljubeznijo ^oji in .presaja te sadike domačih 'vinogradov, in morda njegovi negi uspe, da jim poživi življenje, zelenje in bratenje, da bi talko dbojaie viden spo-«nm daljnih domačih krajev. . . Rodbina ima trnje avtomobilov, in jacer dva "Buielaa'V j« tik . ■ 'iii ■ ■ •--. ; iMki lepoti pravemu zemeljskemu raji. Pcredsednika neke železniške družbe. ki .ležii ob eni kra^o tlakovanih avtomobilskih etist. Njegovi vrtovi in nasadi so odprtii široiki publiki, in ko stopi človek v te vrtove, se >xli. da se nahaja v pravljični deželi sanj. Tu so nasadi najlepših rož; oko se divi veličastni prirod-ni krasoti, ki ji je zaianost. in roka »"•!oveka pripomogla do njene največje veljave. Pred očmi gledalca -e razgrinjajo »pestri piti razno-bojuega cvetja; grede krasijo vrtnice. Jiagelni, fubsije in -druge rože vseh barv. katerim ne vem imena; na livadah se košati -drevje s svojim raznoličnim cvetjem: umetno i>ristrižene ogromne lii>e tvorijo simetrično izpeljane hladne drevorede. V utekli en i h cvet ličil jakiih in sadovnjakih brs/ti in zori najžliahtnejše sadje, trta ise že zilaj šiibi pod težo groninih grozdov. Vrh liolm\a stoji \-sa v .zelenju prclfaraima zgradba z mnogimi stolpiči, kupolami in fasadami. Greš ibliže, da *»i ogledaš ta bajni dom človeka, ki ga je boginja Fortuna v tako obilni meri obdarili z vwemi blagodati sveta, pa vidiš. da -je ta krasna stavba .samo garaža avtomobilov te»ga zavidan- sa smo se divili prizoivi, ko je ta rečni ljubljenec vseli žen in deklet z elegantnimi ]>okJoni 4n Se "legantnejšo kretnjo roke. ki je držaja "žirardi" slamnik zadnje mode, jx>zdira\iljal rtewyorske Dive. še končen, zavidljiv pogled na zmagovitega Don Juana, in Miro je "'pritiisnil na gas", naš avto pa je odbnzel 1 vaza j proti East Norwa'lku. Po večerji se na,m je u»d(injal še tretji šofer, John. ki •nas je potegnil še v neki park, ki je NorwaJku to, kair jd New Yorku Coney Island. Med potjo mi je dol) ni čin a in tipična vipav-ka korenina. Mr. Premru. Sen., pjvedal še marsikatero zanimivost iz -svojega življenja, za časa njegovega službovanja pri viipav-kem notarju. — Drugega dre sem -e ]K)m'ov51 ml te prijazne in go-•t^liju.'bne rodbine ter odšel zopet v naš piliti New York, kjer neha br nerdovjv in pričenja i*ea.lno«t ^aslu/ica vtsak-dariije-ara kruha. Kakor \"sern drugim, ki so kdaj ob-^-•kalli to prijazno in gostoljubno rodbino, tako bo i meni ostal ta obrlk vsikdar v -prijaznem spomi-j 1. — Z<1 ra\vstvujte in nasrvidenje! A. Sabec. Peter Zgaga Smrtna kosa. Umrl je v Ljubljani po kratki bolezni inženir Trboveljske prem. družba v Rajihenbergu, Ciril Kalin. Pokojnik je bil izredno simpatičen človek in je sfvoječasno prvi -promoviral na ljubljanski ja vrednega .Zemljana. . . Njegov j montanistiki. pravi dom pa je sr\-eti«če in taber-1 —V Novem Vodmatu je umrl nakelj; ta je v gaju na drugistra-.vf.jro »lav Zončič. Služboval je na ni cefte, ki olK-in^tAii ni dostope«, i,- 1,• ,, . . j ljubljanskem magxsitratu. Ko .smo se naučili te-h prirodnih v Mariboru je umrla Ann krasot, smo se odpeljaili naizaj na c< - 1 • rr 1 ,, , , . . J iSvensek, rojena HoLz. 1'remruov dom, kjer nas je že ča- kal obed, ki ga je pripravila vzor- " , ~ V 78 ,UTnrl na 1 a gospodinja, gospa Premru s Vl111 pri Domžalah posetnik Pi*. pomočjo svoje hčerke, »gospodične Medved. Le malo je tako srečnih ljudi, da lahko žive od samih obresti. Mnogo je pa takih, ki so si pomagali k udobnejšemu življenju z dohodki svojih prihrankov. Tudi Vam se nudi taka prilika. Naložite prihranke varno pri nas na — "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" !x po 4% Obresti vam prično teči že od prvega maja naprej. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, , New York, N. Y. i ^iMi iu« > m itMaiiiiiii^amunn int. k lo p. Vojko Mikolji je bil že 1. 1923 radi osJ»parjenja zagebškega če kovnega urada za znesek Din. ol %oj(n na dve leti težke •"•e, ki jo je od-sedol v Lep^glavi Pol leta se je nato zdravil v bolnici — boleha aiamreč na kostni jetiki. Tamkaj je snov art nove 11a- te, kako bi prišel do denarja in jih kmalu udej^tvil. T^epega dne se je zjutraj skril v čekovnem 11-radu in ukradel več poštnih vpla-č'lnie, ki jih je potem doma po-tvoril ini po^al čekovnemu uradu. Ž njimi je dvigni A rpri raznih bankah v Zagrebu l.T-bl.OOO Din. in nato takoj pobegnil mejo z rednim potnim listom, ki mu pra je iztla'a zagrebška policija. Fal-/ifikati .bili tako .sijajni, da jih ploh ni bilo mogoče spoznati. Kako je prišli kom-no do njegove aretacije v IlamHugiH. je C'ita-t el jeni gotovo še v živem spornimi. Ha/prava se je vršili a ves dan in je bila na zahtevo državnega pravdnika radi koč-ljive vsebine ^amo. ^Iikoljd je pilzha! svojo krivdo v vsem ob^e-gu, wlloeno pa ie odklanjal vsako pojasnilo, kani i « .-(kril svoto 905,800 Din. Ontali denar je bil namreč po njegovi arotaciji rešen in vrnjen poštni branite!ji. Vojko Mikolji je bil obsojem na osem let težke ječe in je takoj nastopil svojo kazen.. Ženske zažgale hišo. V Ros ens k i Gradiški je nedavno v trgovini vdove Bjtdotlano-vič, ki se je naluijala v pritličju llariiba Praičiča, izbruhnil požar, ki se je naglo razširil ter je hiša pogorela do tal. Policija je takoj sumila, da je Bjelodanovička sama izanet.ila o-genj, slasti zaradi tega, ker je v trgovini imela blaza približno 50.000 dinarjev, od zavarovalnega diutštva "Union" pa je zahtevala izplačilo cele izavarovane fcvote 250,000 dinarjev. Preiskava ,je ugotovila, da je vdova 'v resnici podtaknila ogenj Bjelodanovička in njena hčerka <>ta bili aretirani in izročeni sodišča. I Grozen zločin v Beogradu. I Te dni ko v beograjskem Vra-čarju prišli na Med giroenemu zločinu. Branjevca Milana Ob rado v 1-ča so našli mrtvega v njegoin prodajalni. Glava je bila s topim o-r od jem popolnoma radbita. Policija je mnenja, da je ibrl umor rz-.višen iz korktloljoiibja od osebe, ki je vedela, da ima Obradovič denar. Resničen dokaz eenitve Življenja je takoj poiskati j pravo zdravilo v slučaju kake male itnleanl predno s« razvije v kaj huj-sej?a. Če je va» 2ekxlee slab, fe dobro ne prebavljate — si nabavite Severa's Bsorko^ ter Jo jemljite po navodilih. Delovala bo kot milo odvajalno sredstvo, pripravljala soke, pomagala prebavi In ustvarila zdrav tek, da tkpte težko Čakali prihodnjega o-beda. Kupite danes pri lekarnarja, steklenico. Cena fl.SO In 75 centov. W. F. Severa Ca, Ceo-te v kratkem lahko .sami -prepričali — posebno kar se mode tiče. Po Down t own u govore, da bo-ic letos blok ar ji jako dobro za-dii/.ili. Calit'onmja naj brez sjkrbi pošlje jeseni par kar gTozdja več v New York kot ga je dosedaj pošiljala. Zmanjka ga takolaHtako — če ne grozdja jeseni, pa vina spomladi. * Danes bo newyor.ski sodnik raz-odil, koliko ea'sa bo moral sedeti oziroma koliko kav.ni bo moral plačati neki gledališki ravnatelj, »vi je priredil svojim prijateljem izredno "zabavo". Kakih dvesto jih je povabil v svoje gledališče ter dal postaviti ob tT<«h zjutraj na oder porcelanasto banjo. V banjo so nalili 11 ko tekočino — go»*tje pravijo, da singer ale — wuhaski nosnjači trde, da šampanjca. V tekočino je nato sedla čudovito lepa sedemnajstletna deklica — taka kot jo je Bog aiMtvaril. Ravnatelj je da1 povelje, gostje so začeli zajemati iiu |>itil Kako jim je teknilo, ni znano. Zdaj. l*o to pišem, še ne vem, kako ibo razsodil •sodnik. Toda če bi bil jaz na njegovem mestni, bi se moja razsodba glasila takole: — Vsa družba naj se še enkra* /bere. V.-alk obtoženec naj ima kozarec v roki. Na oder naj postavijo banjo, v kateri se je zapc«re-doma kof>alo slajte |i to, go^pa. Bomo videdi, če se vam t bo izpolnita želja. Te 0 leti. Umrl je leta 1888. 3. juni/a 1808. Rojstni don Jef-fersona Davis-a, poglavarja kon-federirane vjade tekom Civilno vojne. — V starosti dvajset lot je vstopil v ameriško voj.sko kot podporočnik in udeležil se je mnogih i| <«Iuh1o\ proti Indijancem. Leta *e je od po vedo 1 svojemu činu in m* umaknil na l>ombažno plantažo v državi Mississippi. — Deset le4 kasneje je bil izvoljen v kongres. na-ropno leto pa se je odpovedal in se udeležil inehikan-ske vojne; Ml je težko ranjen v bitki ;pri Buena Vi ee podal, je Jefferson Darvis poskusil pri*i do kontederirane vojske na zapadli, ali je bil 10. maja lsG5 ujet pri Invinsville. Ga. Odpremili so pa v Koro Monroe in velika jw>ro-!n di-trikta Columbia ga je obtočila veleLzdaje. Ali nikoli ni prišlo do obravnave. On tudi nikoli ni prosil za pomiloščenje, narobe, zahteva! je. da ga vodijo. Po dveh letih zapora so ga na prigovor vlade proti varščini izpustili iz zapora; »davni žurnalist Horace (Jreeley je bil eden izmed .poro kov. Bil je vključen v splošno amnestijo, ki jo je sklenil kongres k onem leta 1869. 1'mrl je 6. septembra 1889 v Xew Orleansu. 6. junija 1755. — Rojstni dan Nathan Hale-a. — Nathan Hale je bil mladi častnik v revoluci-jonarni vojni. katerega so Angle-/.'. obesili kot vohuna. Ob iz.bruliu revolucije leta 177."» je vstopil v vojsko s činom poročnika in kmalu je postal stotnik. Ko ?>e je Wash-ingoon umaknil z Ix>ng Island a in je bilo največje važnosti, da sp izve. kak način ima sovražnik, j«' vVashinjjton i^kal zanesljivega in i/kušene^ častnika, ki bi vtihotapil če/, linijo .sovražnika iti poizvedoval o njegovih načrtih. • lfale en je priglasil prostovoljno. Preoblečen kot liolandski u-čitelj je prestopil v agleški to-bor in napravil načrt in opombo o tem. kar je bilo potrebno poiz-vedeti. Ob njegovem po vrat ku so ga Angleži ujeli in privedli pred generala IIowc. ki je ukazal njegovo usmrtitev naslednjega dne. Odklonil je duhovnika in sveto pismo. Bil je obešen. Njegove .zadnje besede so bile: — Edino. kar mi je žal, je, da imam le eno živ- ljenje, da ga žrtvujem svoji domovini. — Kip jninaka je poslavljali v New Yorku. 9. junija 1791. — Rojstni dan John Howard Payne-a. — Pavne je avtor pesmi "Home, Sweet Home". Rodil se je v New Porku in je postal gledališki igralec in dramatiki pisatelj ter je prepotoval mnogo sveta. V Parizu je leta 1823 uglasbil svojo opereto '•('lai-i or tin- Maid of Milan", ki jo je prodal ravnatelju Co vent CJarden gledališča v Londonu. V tej pevoigni uide neka čednost -n? vaščanka z doma z nekim Topovskim vojvodo, ali povrne se domov k revščini in čednosti, ko začuje neke potujoče komedijante peti pesem iz. domače vasi. Igra je bila kmalu pozabljena, aii ona pesem 4'Dom, moj sladki dom" je kmalu postala najl>olj popultiinvi pesem na Angleškem, odkoder je prodrla v Ameriko in v vse kraje sveta Dandanes se poje ta pesem \ vseli civiliziranih jezikih in ni C:a človeka, ki bi jo ne poznal. — Payne sam pa je le malo zaslužil n to pesmijo, kajti prodal je celo opereto za par sto dolarjev; nakladatelji pa so bogateli. Umrl je v znptiščenosti dne 9. aprila 1 v Tunisu. kjer so ga poko-poli. Trideset let kasneje je nek bogat ameriški občudovalec Pav neove pismi dal pripeljati skladateljevo ostanke v domovino. — Njegov grob se nahaja danes v Oak Cemetery v mestu TVashing-toibu; .širše občinstvo je prdspeva-lo z darovi za njegov nog rob ni spomenik. 14. junija 1777. — Rojstni dan ameriške zastave. — Dne 14. junija je Flag Day. Kontinentalni kongres, to je prvi kongres trinaj-otorice ameriških kolonij, ki so leta 1770 proglasile svojo neodvisnost. je 14. junija 1777 sprejel resu'ueijo. s katero so Zvezde in Proge (Stars in Štripes) postale zastava Unije. Sklenjeno je bilo. naj bo v za-1avi trinajst prog in trinajst zvezd, po ena za vsako h-med izvirnih držav. Trina jstorica izvirnih držav je ta: Connecticut, Delaware. Georgia. Maryland. Massachusetts. New Ilampsrire. New Jersey. New York. North Carolina. Pennsylvania. Rhode Island. South Carolina in VirginJo. Dežela pa je hitro rast la in nove države >o bile sprejete v Unijo. Vsaka nova država je seveda hotela biti simbolično zastopana v zastavi in nastalo je precej tež-koč glede števila in lege zvezd in prog v zastavi. Končno je bila ta -tvar rešena tako-le: Za vsako novo državo sp doda ]>o ena zvezda k zastavi, in to dne 4. julija, po sprejemu te države v Unijo; proe s tem označuje število izvirnih d'*žav. Večinoma jo zove-nio "ameriško zastavo", ali njeno zakonito ime je "zastava Združenih držav". Druga imena, ki se rabijo za ameriško zastavo, so : — National Flag. Star Spangled Banner. Stars and Stripes in Obi Glory. A* vojski zovejo zastavo "Standard", v mornarici pa — "Ensign". 15. junija 1844. — Podelitev Goodyearovega patenta. — Ta (C) HENRY MILU«. WA»M. O. C. . Trmeljaii kamen za novo poslopje V. W. C. A_ je položila predsednikova žena Mrs. Coolidge. Pri tej priliki s0 se vršile veliko siavnosti. Deportacije iz Združenih držav. V prvem četrtlet ju tekočega leta so ameriške priseljeniške obla-sii deportirale izjZdruženih držav 1812 tujcev, in sicer januarja 532. februarja 342, marca pa 938. 0-.1 1. julija 192"> do 31. marca t. 1. je bilo deportiranih G$G~> oseb. To dokazuje, da jemljejo ameriške o-blasti to nalojro zelo resno. gre, o« pa je odgovoril, da v Detroit obiska* prijatelja. Na vpra- USODNA SEKIRA Češki justiei je domala izpodr. nilo. V noči 10. aprila so bili zverin- sanje, kdaj se vrne. je dejal, da« ko ?akIani na , Mar. zvečer 0,tal je pa v Zditnženlh | jan>kill kmet Daelrer s državah, k,er je .našel v neki go-;slnžUinjo in tromi ne1(l(lnji ,lan Pihnila v bolnici z ukazana deportacija. | razklano lobanjo, čudež je rešil, >r ,........... Anton Pavi ič, rojen 18. decern- 0(iino na Starejšega llletnejfa si- .M'm.1 uoportiranimi, oziroma i>ri- Kra ioni v P.^ir./wi-^-; s:t.- • r>." , - » t »ra lJUl % i ociecTK\ i pri Starem (Jasp-rja. Spal ]e skupaj z o. pravljenimi za deportacijo so sle- Trgu, Slovenija. Neoženjen. Pri-.eetom. pa se je mrtvi oče t vrnil dee, nas. državljani: je 5. jimija 192o v Tampico. na dečka in morilec ga ni opazil Demir Kerim, rojen lo. marca MehiUo in v Monterey, Po- .o 2. uri zjutraj je Gašper pokli- j! 1 " Z"111: b>t05^a 1°b1laNt- I™ v sedem cal sosede in orožnike. Od razbur- Poljedelec. Neozcnjeai. Pred deve- ni0v0cev delal v rudnikih I • • . • . . . , .... . , 1 v. , me. ucMi \ iuantkin. jenja n; mo.jrel izpregovonti niti timi leti je -pet let živel v Zdru- t i . . * .-..-> i t i ' • » .. , J ' „ 4 . ! h ran k Truden, rojen 22. sep- besede. Šele po nagovarjanju so zenih državah. Potem se je vrnil 1Mf, n 1 1 • 01 • 1 1 i- - - . " , . tem bra lb99 v Podeerkvi, Slove- izvlekli 1/. Gašperja samo to da v domovino, avgusta 1925 je pa z Izmajil Rifatom odpotova lv ^re- hiko. dan je pomemben v zgodovini e-ine največjih modernih industrij. J Tega dne je Charles Goodyear I dobil patent za .neki proces izde-1 iovanja \kavčukoviu in vtilkanizi-I ranega kavčuka (rubber). Goodly ear se je rodil v New Haven. Conn., dne 29. decembra 1800.. in umrl v New Yorku dne 1. julija , 1SG0. Kot mladenič je deloval v očetovi trgovini železnan. Tvrdka I je leta 1830 bankrotirala in Goodyear se je posvetil izboljšanju obdelovanja indijskega kavčuka. L. i KsoO je napravil svojo prvo veliko iznajdbo — proces obdelovanja kavčuka potom solitrove kisline. Dal je patentirati vsega skupaj ,00 raznih procesov za izdelovanje kavčukovega blaga. Dasi je n svo-jjimi izna.Hlbami omogočil sedanjo ] raz-ežaio rabo kavčuka. breK katerega si danes ne moremo pred-f s t ovijat i razvoja mnogih važnih industrij, naprimer avtomobilstva. nija. poljedelec, neoženjen. Pot o- je bil ki .iti morilec sam v dolgem val je v družbi s Pavlicem. Iz Ro-' plašču. Pod oknom so našli kla-jsite sta z nekim .Jans Rukmanom divo in dleta, s kojimi je odpri Izmajil Rifat. rojen 16. marca '0(1;la v Jimenez. Tam je neki me- okno. 189S v Resenu: oženjen, ima o- u;kančki tihotapec zahteval od! Drugega dne se je zglasil na po-1 roke. Bil je v Združenih državah vsakega po 2"> dolarjev, da jih liciji 40-letni voznik Miha Lanski od lota 1920 do 1923, potem se ,])repelje v Združene države. Po- s čudno z-odbo. Izpovedal je, da je vrnil v domovino. 24. junija ?0dili so se. 22. marca okrog 10. je peljal drn-a skozi «rozd poleg 1924 je pa odšel v Francijo. Tam zveeer je cneea za druaim prepe-' Dadnerjcve hiše. Nenadoma je v -ie 2 bratrancem Demir Keri- l jal tVz rpko Xa st-raili' priletela iz gozda sekira in mu o- mom vkrcal za Mehiko. Skupaj KO korakali dalje v ravni severni praskala roko. Policija je tudi na--ta avgusta 1925 prišla v Vera *meri po kompasu. T-ruden je o-. šla krvavo sekiro na ce^ti Lanskc-Criiz. Koncem februarja t. 1. sta holel in se ločil od> tovarišev. 28.1 ga so zaprli, ker je svoj čas slu-od la v Reynoso. in ko sta fttopila marcfi J0 hil v Rock Springs. Tex. žil štiri leta pri »Daeliierju. Ž njim vlaka, ju je neki neznance vpra- prijet. Že prej je bil v istem me-1 vred so zaprli vaškega kovača, ki šal. Če hi rada odšla v Texas. Od- avotaran avJir, 16 apriln j(.' je baje naredil sekiro. Oba sta zala RITNICA VAWA V PHI APMfH ?0'vri'lln sta> .n .bila vešala že zasrotov-ljena. Oblasti se niso menile za govorice o nekem ubeglcm vojaku, ki Bivši častnik protiboljševiškega vojaškega oddelka ped povelji- j reke okroo- 9 zvečer so se v čol- ^st vom Peljajeva. Popov, ki je dol- n.u T>repeljali. Na ameriški strani, go potoval po severni Sibiriji, jehe C.akal avtomobil. Šofer jima je , naletel v ,polarnih krajih slučajno zopot rtejal. da ju odpelje v Kan • ' '' ' na neznano rusko vasico. Ta aa- Antonio /-e mu nličntn no rlo ' 1 1 - • nimiva vasica se nahaja na .bali' Ur^ PUf"h t" Ko ^o' T * V ^ i""/ """Tf ""'T' , . .. , .larjeu. 1 tacaia sra. ivo so pnsii ^ R .podoben ' našemu Francu nre - Ledenega , morja ob izhvu reke v San Seb. Yuan, je šofer dejal: T . 0 . U.nioinr ])a,iner ievemn ikoniTrt' Indivirke. OViaja jo od treh . Stariha. rojen 31. marca: s,1J_c"n" J^^ne.je.emn .konjarju. se je ti-v{c dni potikal po Rocken-Martin Plut. rojen 10. novem- • tlorf (la ,sta v San 1n nat<> posrečilo morje tako, da je popolnoma od |Antonijn. V San Yuan« .sta oaelnerjevega kon- v Quebecu. j.ViM'ja Franca Sandrtnerja. ki je la- ni Ovl.šel k vojaJiom. Na njegovi Matija Stariha. roj.en 1. mar- . , . mon r\ . - i o - (onleki so našli krvave madeže in 1900 v Osmi'jdtu j>.rj Semiču, . , neki kmet R. \ ogel 1/. Rockendor- ....-v..^. ..v«. . . --.o nem Kmet k. \ oget iz Kockenuor- e tam tlldi oženil. Xnb-ineem in v^I triie so nildilie ozen.rcn. Izkrcal se je aprila r . . , . v. A-nuaneem 111 vsi trije so naicunje- . f;l Je pripoznal dleto 111 sekiro za birske vasice z,ve vali pot z .namenom, da pojdejg v A St" B' svojo la,t. Sandtner je živel pri .y.a svojega via- San Anlonio. Štiri milje severno' x S1 t,riJe «> ^ delali v! nj>ni 11a (]o,n,,shi dne 9. in 10. r,- O - 1 , , v t - »amo 11a besedno priznanje liico- n je vendar ostal revež do smr-i . J i -- t - 1 • • , ive vladar-ke moči. Spominjaio >e ti. tlocnu so drugi, ki so izrabili J ' ira v molitvi, kadar se obračajo k nebu s 'prošnjo za zdravje "velikega moskovskega carja Aleksandra Mihajloviča*'. ki je postal nekaka mitološka osebnost. Vasica nima nobenih uradov ali samo u-pravnih ustanov. Vse skupne zadeve se obravnavajo na vaškem zborovanju in sklepi ne potrebu- njegove patente, ogromno'oljoga-teli 15. junija 1846. Pogodba o Ore-ronski meji. — Pred sto leti se-verozapatdni kot Združenih držav, vsebujoč kar so danes države Washington. Oregon. Idaho in deli Montane in Wyominga, je bila *«emija nikogar": tako Združe-jjejo nobenih sankcij. Vasica stene države, kakor Velika Britanija je samo 38 prebivalcev. Ima tudi sta >i jn prisvajali. Obe velevlasri sta trdili, da spada t n ogromni kot njima na podlajri raziskav in naselitve. Združene države -o uteme- primitivno pravo-lavno cerkev z luknjicami v stropu in stenah. — Luknjice ^o si napravili vaščani nala'e za to. da bi molitev ne ob- 1 jeva le -vojo pravico s sledečimi j tičala v cerkvi. Prebivalci te vasi- dejvtvi; Leta 1792 je kapetan Ro-|ee ne poznajo koledarja, da>i pra- j he rt (i rav iz Bostona priplul sjznujejo Božič. Veliko noč in ncka- ;sAojo ladjo Columbia v reko, ki tere druge cerkvene praznike. — SO jo nazivali Indijanci Or<*gon in Vaščani se zhero in sklenejo; — hi jo je on nazval Columbia, po Jutri bomo praznovali Veliko noč. imenu svoje ladje. Leta 1S04 je O'praznikih pride sa mizo mnogo /ameriška vlada^ odposlala rahls- metsa. rib. kislega mleka in raznih I kova lea Lewisa in "William Clar- j maščob. Ko se ljudje dobro naje- tka na zapad. da pre.{x>tujcta ne- j do. -gredo spat in prazniki so kon- ,davno nakupljeuo pokrajino Lo- čani. Diugi dan se začne zopet ulsiana: ta proslavljena ekspedi- normalno delo. .eija je prepletala Skalno goro vie i ru^: « 1. ,r> , Af , . v . "... ' 1 Cla\mi vir prehrane jim je n-(Rocky 3lountajJis) in prišla fc •, - , , 1 , . * , n , . , , . . .i '>olo\ 111 lov na divjateino sploh, rek: ( olumbia. ob kateri je pri- •• ....... ' , „ ^ 11 oleti se vozijo v primitivnih čol- ispela do Pacifika. Le ta 1811 ^ j , 1 , v, , . : imh po Ledenem morju, pozimi dele,-. neka družba, katere upraviteli ie u t • , . , , . , cieiev.. 1 J J j hodijo na lov v tundre, kjer love -v t 1- • " ""l"'^"" lun JU iu. Od San Sebastian. Tex. so bili 3. Kanadi, novembra so pa skupaj. ^ hl ]p ^^ Oroo|1>la7i]a -m so ^^ preplašene- do leto ječe zaradi eločina zoper »ImukUi progi. V Bonners Ferry j mn vozniku ,pa? ,iJHo (la je ^ naravo 29. aprila je ukazana nje- ^ poeivali v zelezniški čakalnici. prilotHn iz gova deportacija. ™ ^^oč. da so v Združenih j Vnyn k jn ^ ro-pna ^ Ilija Krmpotač, rojen 10. juli- <>navali. To je bilo 12. novembra ol)tr^)0 , njuna USOfla jp yj ja lf>C'2 v Baidljevini. ^^ . 192.",. Tam Ozenjen.« . i bili vsi aretirani, v •=;ela na lasni, ker so sovorile proti Trna dva otroka. Prišel je s pot-|OZlr°nia ,v mami Pa njima v-e indieije. Zato pa nim dKtom za Kanado 22. ma,ja ukazana deportacija. 1924 v Halifax. N. S., odšel v TVin-11 i pee, potem pa v Windsor. Za- I daj pravi morilec ne umakne za-•Tosip Stariha je pri zaslišanju če bi bil slaboten, bi ga da «a prej>elje. a pobotala >ta se.hilo ubilo, za 16 dolarjev. 5. junija 1. 1. ga jej z motenmim čolnom prepeljal, vi Detroit. Mich. Drugega jutra je Krmno t ič odpotoval v Cleveland. O. Delal je v kurilnici železnice New Voik Central v Collinwood i pri t'levelandu. 24. ma.rca t. 1. <=o ga aretirali in 23. aprila je bila ukazana deportacija. Stjepan LaJič. rojen 2G. decembra 1SOO v Srednjem pri Pože isanja. Vso to robo ao zaplenili siha m pm vse skopaj oUfti v loorje.J) . , . , , Tomo LalLč. rojen 21. decern , - ,. .. s-----Jc, severne jelene m polarno', . . • ^ . skupino naseljencev, ki so se na- 1; ; 1 - u - ,, , l,ra 1'01 v estem mestu, ozenven .... . .. lisice, koze rabijo za obleko, meso celili na onem teritoriju. Anglija',,.. 1 t- 1 ,1 . . . r. 1 Pa ^ llraiJO- K'ruha .sploh ne po- je trdila, da ima tudi ona slienejznajo NJi]l0v jezik je mešanica pravice, ali ker se tedaj ona po- Lteromskih, eerkvenoslovanskih i krajina m smatrala za mnosro m 14. marca 1924 sta <-e«z Antwer-pen prišla v *St. Jolun, N. B. 12. julija istega leta .sta peš prešla tumguških besed. Msogo krakov l17 Moraine. Manitoba, v Botti-vredno. ni spor nikdar postal os- ,.(i >lh Rusi ^ da^0 rabijo neau. North Dakota, potem pa sta ter. Leta 1844 pa je DemoJtrateka.-o^io, u . ~ 41---^ 1 ' ' m . T |oi\alci te vasice sploh ne poznajo. odšla v Akron, O., kjer je Tomo delal pni East Ohio Ga-s Co. stranka sprejela uravnavo ore-;Tako na.prhner ^ vedo, kaj je Ronske meje km točko .svojega po-j^^ harmonika itd Revolu-''Stjepan pa pri A't,laTlt* Foundry litienega programa, in za nekaj|cija je zanje nera2llnitljiv jm jCo. 4. marca t. 1. .sta bila aretira-easa se je že zdelo, da pride do]0 svetovni vojni in Q riwki reVo-jna; 17" a!pWla ^ bila 1,beana vojne z Anglijo radi te pokrajine, j luciji ničesar ne vedo. Pripovedo-j1™**^ Končno pa je bil .spor prijatelj-1 vanju o vtsokiih palačah. a\-tomo-l Mifcrtv, rojem v oktr>- sko poravnan s tem. da je bila ^ilih in. drugih modernih napra- 3873 v Cari/brodu: ozenjen. podpisana pogodba, ki je nstano- vah ^ samo vejejo. Razen Bo- .Ima 244ertne«a sina. Prišel je v vila sedanjo mejo ob severozapa- ^ ^ ^ ki ^ 1911 V Jobn' N* B" du. živajo v vasi največji ugled. V.V je najpreij deJal po to- __I kulturi so zaostali najmanj atri-,Tarnah po?ineje je pa odiprl go- "ROJAJCE. NAROČAJTE SE NA *to let. Od svojih -lesenih hišic se 5rtiIno' Ko s tom ve* ^ v "GLAS NAHODA", NAJVEČJI! neradi oddadjijo. In s tem je tudi ^ \92? Z ... . _ ,, __, . . boat) prepeljal v Detrort. Mieh. 3LOVCTSKI DNEVNIK V ZDE {povedano, zakaj te vasice doklej Pri izkrcanju ^ ^ priseljeniški ~ lnihcK m poznaL. inšpektor baje vprafial, kam da UWUHWOOO A UNMMMIl «. v. kratkem se bo pouulo v ASa-ko 135 ameriškili častnikov, ki bodo natančno, premerili to še deloma nepoznano ozemlje ter napravili iMutancne zemJjevide. Pri svojem delu se bodo poakseevai: tudi aeropiana, kot ga Wdite na «litd. V Abtdki bodo tri kt*. GLAS NARODA, 3. JT>N. 1926 DARILO NAJBOLJŠEMU GOVORNIKU Če bi m? poleg športnih priredi-t. v vriile na svatu če govorniške olinrpijade. bi nedvomno bilo najtežje tekmovamje iz romanskimi narodi, ki so v retoriki tako podkovali, da bi jih kak gi narod težko mgnal v kozji rog. V -novejšem earwu pa se posebno Francozi boje, da bi njihova mladina ne postala preveč molčeča. Sport je baje v 'tem pogledu izpridil njihovo mladino. Odvadil jo je govorančiti po *#arem običaju. X ar a^" a j «e polagoma na-vzema angleSkih manir, in to ni Francozom iprav nič všeč. Da rešijo svojo nacijoroakm govorniško dedščino grozečega pogina, so sklenili ustanoviti poseben dar. ki naj jim mladino podžiga v govorniški spretnosti. Tako hočejo fr-edaj organizirati govorništvo kot poseben sport. Mladi -govorniki bodo najprej obiskovali posamezno govorniške tečaje. Tisti, ki bodo .prestali to «ku>'.njo z dobrim uspehom, bodo imeli do«top na velika zborovanja. Govorniki, ki sc bodo izkazali na teh zborovanjih, pa bodo smeli iti v Fariz, kjer se bo vršila koivčnoveljavtaa, odločilna tekma med govorniki: kdor bo izustil najlepši govor, dobi posebno nagrado v obliki "govorniškega 'pokala". Pri govorniških tekmah se bodo seveda upoštevale vse vrline, ki so potirelme dobremiu in 'gladkemu frorvormiku. Velika važnost se bo polagala na logiko, na izbero besedi, ma duhovitost, končno pa tudi na vztrajnost. Kdor bo premagal vse te težave, bo imenovan za prvega govornika Francije in mu bo izročen v varstvo pokal kot prehodno Marilo. r POUČNE KNJIGE MOLITVENIKI KNJIGARNA "GLAS NARODA" SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, New York, N.Y. : : IGRE : : RAZNE POVESTI IN ROMANI i MOLITVENIKI: Duša popolna ................... 1.— Marija Varhinja: v platno vezano...............80 ▼ fino platno ................ 1.00 v usnje vezano ..............1.50 v fino usnje vezano............. 1.70 Rajski glasovi: v platno vezano .............. 1.00 v fino platno vezano..........1.10 v usnje vezano .............. 1.50 v fino usnje vezano.......... 1.70 Skrbi za dušo: v platno vezano .............. .80 v usnje vezano.............. 1.65 v fino usnje vezano ..........1.80 Sveta Ura z debelimi črkami: v platno vezano ...............90 v fino platno vez..............1.50 v fino usti je vez..............1.60 Nebesa Naš Dom: v usnje vecano................1.50 v fino u laicrfer ..................................1.50 I. in 2. zvez. Znamenje štirih trdo vezana.................. 1.00 A. zv. Darovana. Zgodo vinka povest........................50 3. zv. Jernač Zmagovac. — Med plazovi ...........:...........50 4. zv. Malo življenje...........65 5. zv. Zadnja kmečka vojaka - . - .75 7. zv. Prihajae ............... .60 9. zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ....................60 10. zv. Kako sem se jaz likal, (Breneelj) .....................60 II. zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) .................... .60 12. zv. Iz dnevnika malega pored-neneža, trdo vezano ...........60 14. z v. Ljubljanske slike. — (Brencelj) ...................60 15. zv. Juan Miseria. Povest iz španskega življenja...........60 16. zv. Ne v Ameriko. Po resnič-kih dogodkih.................60 MILČINSKIJEVI SPISI: Drobiž .............................60 Igračke, trda vez.................1.— broš..........................80 Mali lord, trdo vezan .............80 Mali ljudje. Vsebuje 9 povesti. Trdo vezano ................ 1.00 Mimo življenja, broširana.........80 Mladih zanikernežov lastni životopis .75 Mrtvi Gostač .....................35 Materina žrtev .60 Musolino .........................40 Mali Klatež '.......................70 Mesija .......................... Mirko Pošten j akovič............... Mož z raztrgano dušo. Drama na morju. (Meško) .................. 1.— Malenkosti (Ivan Albrecht) ....... .25 Mladim srcem. Zbirka povesti za slovensko mladino...............25 Notarjev nos, humoreska..........35 Narod ki izmira...................40 Naša vas, 1. del, 14 povesti.........90 Naša Vas, II. del, 9 pov............90 Nova Erotika, trd. vez..............70 Naša leta, trda vez ...............80 Naša leta, broširano...............60 Na Indijskih otokih . .............50 Na Preriji ...................... .30 Nihilist ......................... .40 Narodne pripovedke za mladino .. .40 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka......... 1.50 t NARODNA BIBLIOTEKA: Kranjska čebelica.................90 V gorskem zakotju...............35 Za kruhom .................... .35 Črtice iz življenja na kmetih...... .35 Babica ..........................1.— Berač .......................... .35 Elizabeta, angleška kraljica.......35 Amerika, povsod dobro, doma najbolje ...................... .35 Boj s prirodo, Treskova Urška.....35 Emanuel, lovčev sin...............35 Spisje .................—.......35 Beatin dnevnik ...................60 Grška Mytologija ................ '1.00 Z ognjem in mečem ..............3.00 Nekaj iz mske zgodovine ........ .35 Božja kazen .................... -3b Napoleon Z. .................... '.75 Obiski. (Cankar). Trdo vezano 1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .. .25 Ogenj tr. v..................... 1-30 Pesmi v prozi, trdo vez............70 Prigodbe čebelice Maje trda vea... 1.00 Pabirki iz Roža (Albrecht) ...... .25 Pariški zlatar .................... .35 Pingvinski otok tr. v............. .90 Pod svobodnim solncem 1. zv.....1.00 Plebanuš Joanes tr. vez. ..........1.— Pod krivo jelko. Povagt is časov Roko vnjačev na Kranjskem..... .50 Poslednji Mehikanec ............. .30 Pravljice H. Majar............... JO Povest o sedmih obešenih...........70 Povesti, Berač s stopnji« prt sv. Roku .35 Po strani klobuk, trdo voz......... .90 Praprečanove zgodbe ........^____ .25 Patria, povesti iz irske junaške dobe .30 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu..............25 Ptice selivke, trda vez..............75 Pikova dama (Puškin) ...........30 Pred nevihto . ....................35 Pravljice in pripovedke (Košntnik) 1. zvezek .....................40 2. zvezek .....................40 Rabi ji, trda vez ...................75 Robinzon .........................60 .Revolucija na Portugalskem .........30 Rinaldo Rinaldini.................50 Slovenski šaljivec .................40 Slovenski Robinzon, trdo vezan.....70 Suneški invalid....................35 Skozi širno Indijo.................50 Sanjska knjiga Arabska .......... 1.50 Sanjska knjiga, nova velika........90 Sanjska knjiga, mala .............60 Spake,'humoreske, trda vez ........90 Strahote vojne ....................50 Sveta noč, zanimive pripovedke ... .30 Strap iz Judeje...................75 Spomini jugoslov. dobrovoljca — 1914—1918 ................ 1, Stritarjeva Anthologija trda vez .. .9C Sisto Šesto, povest iz Abrucev......30 Svitanje (Govekar), vez........... 1.20 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .........................80 Sveta Notbnrga ...................35 Sv. Genovefa .....................50 Sredozimci. trd. vez................60 % broš........................40 št. 27. Fran Erjavec: Brezpoale-nost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš..........35 St. 31. Roka roko.................25 Št. 32. Živeti .....................25 St. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna a Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123 str., broš......................50 Št. 36. Ksaver Meško: Listki, 144 str.......................65 37. Domače živali .............30 39. La Boheme ................ 1.—• 46. Magola ...................40 st. št. št. ,30 .25 .30 SHAKESPEAREVA DELA: Machbet, trdo vez..................90 Machbet, broširana................70 Othclo ..............................70 Sen kresne noči.....................70 SPISI KRIŠTOFA t MID A: 1. zv. Poznava Boga...........30 7. zv. Jagnje ................ .30 .8. zv. Pirhi...................30 13. zv. Sveti večer.............30 14. zv. Povodenj...............30 17. zv. Brata ................ .30 SPLOŠNA KNJIŽNICA: Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 fit. 2. Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest 181 str., broš......50 Št. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105 str..........................3 b Št. 4. Cvetko Golar, Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broš. .50 Št. 5. Fran MUčisKi: Gospod Fri-dolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice I., 72 str., br. 0.25 Št. 6. Ladislav Novak: Ljubosumnost, veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str., broe..........................25 Št. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str., broš................. 35 Št. 8. Akt št. 113 .......01...... Št. 9. Univ. prof. dr. France Weber: Problemi sodobne filozofije, 347 str., broš..................70 Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš............25 Št. 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4. slikah, 84 str., broš............35 Št. 12. Fran Mile ins ki-. Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja njih, 91 str., broš............. .30 Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Ni kolajevna, roman, poslovenil U. Žun, 112 str., broš..............30 Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, na-rodno-gospodarski spis, pošlo re-nil dr. Albin Ogris , 236 str., br. .80 Št. 16. Janko Samec: Življenje, pesmi, 112 str., broš.,...........45 Št. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str.,...............30 Št. 18. JarosL Vrchlicky: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broš......25 Št. 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Fun tek, 124 str., broš..........50 Št. 20. JuL Zeyer: Gompa& in Komurazaki, japonski roman, iz češčine prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broi................. .45 Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, IX, 73 str., broS..........................25 Št. 23. Sophokles: Antigone, žalna igra, poslov. O. Golar, 60 str., br. .30 Št. 24. E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, L del. 355 etr., bro«.. ........................ .80 Št. 25. Poslednji dnevi Pompeja .. .80 Št 26. L. Andrejev: Orne maske, poalov. Josip Vidmar, 82 str. br. St. 47. Misterij duše .............. 1.__ št. 48.Tarzanove živali.............90 št. 49. Tarzanov sin...............90 št. 50. Slika De Graye............ 1,20 št. 51. Slov. balade in romance.....80 št. 52. Sanin ....................1.5( Št. 54. V metežu ................ l._ Št. 55. Namišljeni bolnik...........50 Št. 56. To in onkraj Sotle.........30 SPILMANOVE PRIPOVEDKE: 2. zv. Maron, kreanski deček iz Li- banona ...................... .25 3. zv. Marijina otroka, poveat iz kav- kaških gora...................25 4. zv. Praški judek................ .25 8. zv. Tri Indijanske povesti........30 9. z v. Kraljičin nečak. Zgodovinska povesta iz Japnskega ........... 10. zv. Zvesti sin. Povest iz vlade Akbarja Velikega ............ 11. zb. Rdeča in bela vrtnica, povest 12. zv. Korejska brata. Črtica iz mis-jonov v Koreji...............30 13. z v Boj in zmaga, povest........30 14. z v. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. .30 15. zv. Angelj sužnjev. Braziljska povest ......................... .25 16. zv Zlatokop?. Povest...........30 17. zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo..............30 18. zv. Preganjanje Indijskih misjo-narjev.........................30 19. zv. Mlada mornarja. Povest .30 Tisoč in ena noc, trdo vez..........90 Tik za fronto..................70 Tunel .......'....................i.— Tatič, Bevk, trd. vez...............75 Tri povesti (FlauBert), trd. vez. .. .75 Tri povesti grofa Tolstoja.........50 Turki pred Dunajem .............. .60 Trenutki oddiha...................40 Veliki inkvizitor................ 1.— Vera (Waldova) broš..........35 Višnjeva repatica (Levslik) vez. 1.— Vrtnar, Rabindranath Tagore }rdo vezano................ .75 broš..........................60 Vojska na Balkanu, s slikami.....25 Volk spokornik in druge povesti za mladino ..................... 1.00 Valentin Vodnika izbrani spisi......30 Vodnik svojemu narodu ...........25 Zgodba Napol, huzarja vez.......2.— Zmisel smrti ......................60 Zadnji dnevi nesrečnega kralja .60 Zadnja pravda, trdo vezana.......75 Zadna pravda ................... JJ0 Zmaj iz Bosne.....................70 Zlatarjevo zlato...................90 Za miljoni ............66 Ženini naše Koprnele ..............36 Zmote in koncc gospodične Pavle .35 Zgodovinske anekdoti .............80 Zločin v Orsevalu 246 str....... 1.— ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI: 1. zv. Vojnomir ali poganstvo......85 2. zv. Hudo brezdno............... .35 3. zv. Vesele povesti............... .35 4. zv. Povesti in slike .............. >30 5. zt. Študent naj bo. Naš vsakdanji kruh ...................... 60 ZBRANI SPISI (GANGL): ZA MLADINO 2. zv. trdo vezano. Pripovedke in pes- mi ...........................50 3. rv. trdo vezano. Vsebuje 12 pove- sti ...........................50 4. zv. trdo vezano. Vsebuje 8. pove- sti ...........................50 5. zv., trdo vezano. Vinski brat.....50 6. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 poveeti .50 Ljudski oder: 4. zv. Tihotapec, 5 dejanj ... 5. zv. Po 12 letih, 4 dejanja . t-jj' " i .60 .60 Naročilom je priložiti desiar, bodisi V gotovini, Money Order ali postne m^mlr^ po 1 ali 2 centa. Ce pošljete gotovino, komandirajte pismo. Ne naročajte kn^Bg, katerih ni v eenikrt Knjige pošiljamo poštnino prosto. "GLAS NARODA" U.OVENIC PUBLISHING GO. Iz dežele vzhajajočega sobica. Dr. Angelo Paiiniert jmobiruje v "Rimwki svetovni korespondenci" zanimiv članek o kulturnem razvoj« v ogromni, starodavni ki-tajski državi. Palniieri piae: Neprestane rwofowije in notranji boji, ki jib prečivlja Kitajska, so k- zunanji pojavi sikte notranje krpremembe, ki se vrie v tej največji deieh sveta. laplaT-a se. da si ta proces ogledamo od blizu. Izobrazba je tonla na Kitajskem v vrieh t*asof>i.vih v velikih časteb. Toda t let ja ae je omejavala na poznavanje kitajskih kla«kov. Razen tega je hiia pred pravica lo rnaj4in<*«a kroga "učenjakov". I.jmKk«* vote v prawem zminlu be-K"de n-kornrla niso poznati. On.i, ki ► • se nameravali jxifcvetiti *rpravni službi. u> morali prej položiti javne izpite. V ta namen «o odhajali v velike "iole". to je samostanom .podobna poMopja, v karterih je bilo po 10 do 30 tisoč celic. Tu ' orje, da na eni Ktrani ervropsko kuJturo posnemajo, na d negi strani jo pa kot manj vredno prezirajo in skušajo ohraniti svojo lastno kulturo. Obenem s preobratom na šol-dcem polju se je za£el na Kitajskem razvijati modemi o le&emi/h plolše. Do srede mtnidega -stoletja je bil to edini flisrt na Kitajskem; tedaj pa je začel ameriški milijonar dr. Allen izdajati mesečnik "Časovni je vsak učenec zaprl v svojo pregled". eelieo. Skupaj »o prihajali v ve-j Prvi moderni časnik v kitaj-l.kih dvoranah, kjer so se pojoč \kt.m jeaiku je hn ki a *redl med izilaj aoj leta v Šmn^a. — nj.m. je sedei «t«r m-itelj. udobno j izhaja ^ lela 1872 v ft-^t,, _ kadil HRrojo pipo ter jih oad^oro-. (poldrugi miHjo,n prebivalcev) — val C .«sarska vlada je smatrala za ,približno sto dnevnikov, od teb je zadostno, če je znal kompetent za j v kitajskem j«zikn. V Pe- kako jamo nIužIio neko število kinjfU (1.200.000 :prdbivalcev) iz-Stran, klasikov ter je vsaj za haja ?r, kitaj*kiih listov. Vsi ti lisi!« eital in pisal književni jezik. jrtg w dali ^ ]{itaj. Menila je, m to po pravici, da ti- 5č.ini ^ovo; prinašajo sicer še tu al,, ki te stvari obvlada, tudi dni- m tam ^rami v tem ijeriku TUDI V WASHINGTONU GA IMAJO SINOVI UPORNIKOV MMV MILLS*, »m o. c. kotliček, toda ne za »kuhanje žganja, pač pa za diitiiiraivje vode. Aparat, ki ga vidite na sliki. no zaplenili Kaiiia^ki uradniki na svojem uspešnem jw: gromi. Sedaj je v ^luživi zaSkladiniškega de-partmenta Združenih držaiv Ž njim diLsdilirajo vodo., katero uporabljajo pri baterijah. Nov načrt za zvezo narodov* gače ne more biti tepec. Kitajski znanstveni je-zik je ne-kaj popolnoma dnugega nego ljad toda vwelej dodajo poja"snila v navadnem jeziku. Vpliv modernega časopisja na ska govorica. Kdor se ga posebej v + . , T .J _ „.. •, 7 - Kitajsko je agTomen. Listi pnha- ne uei, ne more nikdar Citati • • ,, .. . , XT-.- . • „ - :jajo v najoddaJjense doline ogrom- Konfucija. Niti pisem, ki bi ran' - . , , . * • ,, , . .. , . ,ne države. Seveda je razmeroma jdi kdo pisal, ne bi razumel. Kaj- i ♦ i l i • - • , , „ . : malo ta,kih, ki tso pismeni: prrbliz- ti v doprsovanjiu se ponižujejo___. .. , . , A xr-t • 1 - it J no pet ali deset od.siotkov vseg.-! Kitajca v«es>kozn "cznaniBtvOTiftffa' t / , , ^ , , , •, 4 ... . ; prebivalstva. Toda leti so vsled jez*ka ter ja kot neote^nec m « . . , , - , . fvoje uzobraobe naravni voditelji pokveJca v*ak, kklor se tega pra-1 , . . .. , _ . J vila ne drži 1 ara:la- vls<>ko «po«tuje. — z> c t , ^ ' Listi sami se trudijo, da bi bili ro svetu se navadno smatra, da ......... , • vi vi.-. , i rajmmijivi najsir««m kroorom ter je bij Konfucij predvsem u^taino- ... . Vitelj vere in filozof. Temu pa ni ^T M m čisto tako. Kja. Ker m pa klasični spini povečini venskega značaja, zato «e tudi najstarejša kitajska vera imenuje Konfiucije-va vera. JSele v začetku dvajsetega s«o-letja in 'po padcu ce?iarske 'hiše .so dobili voditelji mladokitajbkega gibanja v roke tudi ipouk. Njihova prva naloga jc bila, da tuWano- j ve čim večje število šol in uredc i čisto moderen ipouk po zaipadtio! - evropskem e-giedu. Toda vmes so | Te dni so našli v igozdiču poleg Prišle nepretstane vojne in rojnar-' mesta Strausseberga pri Berinu ski pohodi; mnogo novoosgrajenih umorjeno 401e>tno grofico Lambs-4ol je bilo oplenjenih ali izpreme- j dorfi. Gro£iea jc bila izredno ele-njenih v vojašnice. Od približno gantna in baje še vedno lepa. — ZVERINSKI UMOR osem milijonov šolo obvoznih otrok obiskuje danes dejansko šolo le okroglo 5 milijonov, od teh je pribfctfno 300.000 deklic. Toda želja po izobrazbi — resnični ali na videani — je objel« najširše kroge. To «ye vidi med drufrim iz ogromne tngovane z očali. V dobri potreted v tirtcamah o-1; root ni «>redalniki s tisoči predalov za mameoja; na atavtie stroje nhi misliti nI Zato streme Kitajci za tem, da M (poenostavili svojo pa vendar kolikor oblike BiJa je s^ojeas dvorna daima ruske carice in je igrala v visoki pe-trograjski družbi veliko vlogo. Po revoluciji se je naselila v Nemčiji. Nekega popoldne je š3a na ■sprehod v mestni gozdič. Tam jo je napadel neki moški in jo, ko se j« branila, uMrelil iz revolverjem v prsa. Zverinski pohotuiež je že eia pol mrtvo grofico posilil, potem pa jo «e tako dolgo davil, da je izdihnila. Še predno je ^voj zlo-čis končal, ga je zalotil ruski e-migrant knaz OKiinski, katerega pa je zločinec prepodil z revolverjem. Ko se je knes vrnil s pomočjo, je zločinec že izginil. Knez ga ipopisuje kot tridesetletnega lepo oblečenega mladeniča. Orožniki ao ga iskald v gozdu s policijskimi ipsi, a ga niso mogli najti. Pohotni eločknec je že poprej par krat napadel več mladih žc n in deklet, a so mu deloma ušle deloma so ga prepodili pasainti. Iz opisov izhaja, da gre v -vseh lučajih za isto osebo. Kot prvi Jugoslovan je bil te dni diplomiran na industrijskem oddelku višje trgovske «o4e na češki tehniki v Pragi mg. Vinko Zak>k»r iz Št Vi- Ljubljanfcki "Slovenec" piše: Kakor malfme v^e velike, v splošno korist usmrjene zamisli jc izšla tudi rni-iel o z\'ezi narodov iz katoliškega duha. Na vsak način ji je dal točno opredeljeno o-bliko in trden temelj italijanski jezuit Luiigi Tapareili, slavni uči-t(-lj ceikvenega prava v Rimu in eden izmed ustanoviteljev rimske revije "Civtita Cattolica'". Že pred H4 leti je Tapardli sestavil popoln načrt za zvezo narodov, ki j)0 svoji etični zamisli in dosledni izpeljavi daileč nadkriljkilje ver--.aili-jko tvorbo. Tapareili jc oprl #noj načrt inn nauk, da iso vse dosedanje družabno 'note: družina, občina in država iizšle iz človekovega družabnega nagona in iz zavesti, da je moo-oee velike skupne cilje doseči le z združenimi in očmi mnogih. Iz isteg-a vira mora z napredo vanjem kulture poteči potreba, da « med narodi ustvari neka nad-državna enota, ki naj potresa in sklepa o velikih «ku/pni'h vprašanjih več ali t,udi vseh držav, da ^e preprečijo sovražnosti ined narodi in vojne. "Ne il^ v iposamezni-k»h živi družalbni nagt;;i" — izvaja Taparelh — "marveč tu>cli v narodih in držarvah, in sicer tem močinejše, čim bolj se šari duševno življenje, promet in trgovina, čim več stikov nas-taja med narodi sveta. Ni več daleč čas. ko bosta narode pratfno stališče In vtzajem nos* skupnih potreb prisilila, da u tanove splošno z.vezno sodišče namesto dotedanjih priličnih konferenc in posameznih zvee. Države sc boodatkov j? razvidno, da je Tapareili jeva et-narhija \nse nekaj dnugega nego današnje Društvo ruai-odov. Njegova »zamisel temelji na naravnem pravu, ki ima svoj vir v Bogu; to je naravna, orgainična. dopolni-1ev ustroja človeške skujmosti naddržava, ki ni orodje v rokah m katerih držaiv, maiveč oblast, strogo temeLječa na pravu, za v>e fiako mei'odajna. za vse enako dostopna in pravična. ' Vsega tega i>ri današnjem Društvu narodov več »Iti manj pogrešajo. Odtod pomanjkanje avtoritete in zaupanja vanj. Gotovo bo prišel čas ko bo postalo preosrmijfr-j? Društvu narodov neobhodno potreba. Tedaj bo treba poiskati TapareHijev načrt. GRADITEV VELIKEGA ZEPPELINA • STUTTGART. Nemčija, 28. maja. — Iz Friedridhshafen ob Bo-denskem jezeru poročajo, da je dal gcoiera'ni ravnatelj Zeppeltn-skih naprav pojasnila giede velikanske izračne križarke, ki bo obkrožila «\-et, ne da bi enkrat pristala. Letalni čas so določili na dva in dvajset dni. Polet se b.o bn je pričel na Španskem, nakar se bo nadaljeval preko Atlantika, Tihega oceana in naiprej. dokler se ne bo eračna ladja vrnila na Špansko. Rekel je nadaflje, da grade vse velike motorje ter lažje dele tega Zeppelina v Friednchshafen. Glede glavne stvari zračnega velikana, zgradbe in oblike omota pa si niso izvedenci še na jasnem, ker sa iznašli v novejšem času toliko novih stvari za (polete na dolge razdalje, da (bo treba vse te nove iznajdbe vpoštevati. | Ravnatelj ni hotel odgovoriti na vprašanje ,če bodo zavezniške vlade dovolile zgradbo zračnih jkrižark v trgovske svrbe. Leta 1788 e>o se uprli na malem angleškem pa m i km Bounty mornarji. Vodja upornikov je bil prvi oficir Ftletscher Christian. — Devetim teh upornikov z oficirjem vred se njihovo prvo pribežališče Tahiti ni zdetio dovolj varno in bežali so dailje. Vtzeli pa so s -eboj več rjavih žen in nekoliko rja vrh moških. Zdi se. da je Christian vedel za otok Pitcairn. ki ga j- ra-zkril dve desetletji preje Carteret, ne da bi ga bil obiskal od tedaj še kak ibelol>ožec. U,pomiki so otok našli, pristali, vzeli z 'ladje, kar so mogli, nato So pa zažgali, da bi'jih v slučaju kake kazenske ekspedicije ne bila izdala. Tako se začenja zgodovina male kolonije Pitcairn in ra-zen v kaki krvavi avanturistični knjigi .ni na " i-veni svetu tako strašne serije .zločinov in diMjib grehot kot so se odigrali v tej mati naselbini. Na počil je dan, ko no jele .peti kanak-oijske žene nenadoma pesem: "Zakaj brusi črni mož sekiro?" "Ker hoče omoriti belega moža!" In pričela se je državljanska vojna črncev prot.i belcem, žen proti njihovim možem. Od upornikov so ostali samo štirje živi t William MacOoy, Matiheo Quin-ball, Edward Young in mož, ki so je pisal takrat Aleksander Smith; razen pomorskega kadeta Yoimga so bili 'v»i pretiirosbi mornarji. — Mrtveci so zapubrili temnopolto potomstvo. Od preostalih štirih je umrl Mac Cov na deliriju tremens. — Konstruirali je iz že>leznega kotla delilo za žganje ter kuhal iz ne ki h korenin jeruš. Nekega dne si je priveeal na ncige velik kamen ter se vrgel z najvišje .skale v mdVje. Njegovega tovariša Quin ta'la. ki je bil velik prepinljivec Kta umorila Young in Smith skup no. O vsem tem ni vedel svet 'niče sar. Sele leta 1808 je pristala ob r/okiu jk> naključju ameriška jadrnica "Topaz". Kapitan je opazil človeške sledove. In kaj je našel! Pravi pekol, obljuden od strašnega rodu, ki izvira od belopoltih piratov in črnih kanibalor. Ne, kapitan je naSel pristen krščanski paradij5. neke vrste nedelj-sko šolo sredi oceana, pod kre-pc)sfinkn patriarhaličnim vodstvom starega monarha, ki se jo imenoval takralt John Adams, ki pa ni bil nihče dirugi, kot Aleksander Smi-th, nekdanji upornik, morilec in pijanec, zadnji, ki je še o^tal živ od moštva ladje "Bounty". Nikdar se še ni -zgodi-lo na svetu kaj takega. Nekega dne se je lotil Aleksandra Smitha in Sdvar-da Younga nenadoma bridek kos. Sklenila sta, da pričneta boljše življenje in tekom celega 19. Poletja so občudovali ladijski kapitani in misijonorji, ki so prišli po na-klučju na otok, skoraj neverjetno nravmostno čistost male kolonije. Ko je umrl patrijarh John Adams v visoki starosti, mu jc dala postaviti angleška vlada mra-mornati nagrobni spomenik. Do da našnjega dne obsipa angleška vlada himne pojoče vzglede fante in dekleta na otoku z darovi. Dvakrat se je ifi&elilo več potomcev piratov radi preobljude-nosti z otoka, enkrat na otok Tahiti, drugič na otok Norfolk. Na otoku Norfolku živi že več rodbin z otoka Piicaima. Nekatere teh rodbin so se vrnile domov in sedaj živi na Pitcair-nu 165 ljudi, ka se pišejo večino ma Christian ali pa Mac Coy. — Od leta 1838 plaipOla nad skalo angleška zastava. Razne vesti. a StirI mesce «2.00; u Četrt leta 1ML Naročnina ta Evropo Je f7. aa «bo tetOL Volilni avtomati. Napravo, ki nosi to ime. so iznašli Nemci in bo praktično preizkušena pri prvih prihodnjih volitvah za nemški Reichstag. Nemci so obetajo od volilnega avtomata -skrajno poenostavljenje volilne procedure, kajti v volilnem lokalu bo polog naprave potreben Blisk; ciVero. 7. Kai'iau: JulietMary •?amo en uradnik. Volit\*e r>a se KaiuMeli. J. Zaletel, John Krt»n. J«s. California: 8an Fruntleco. Jacob Um^t Colorado: i*uel»iu. IVter Culig. Jolui (ierm. Fr. •laiifsh: Salkia. I^Miis t\»tello: Wsil-^'iilnir^. M. J. Ilovuk. Indiana; liidi«iia[K»lis, Frank Zui«nnči£. Uinota: Aurur*, J. VerOlck: Ckk*ago, JaeeftQ IIr»»vat ; i -a SaUt*. j. S;»eli«-h; Mancuii-tali. Frank Au^mstiu; North Chicago, Anton Kuhal. Springfield. Matija Bar-hurk-h; Wauki-gan. Frank iVtkovAek. Franklin la okoUco, Anton Beljak. Maryland: K Item Mer. fr. Vodopivee. Michigan. i'etroit, Ant. Jam'zich. Montana: Kiela. icecicr Zobec. bodo %-ršile takole: Pred začetkom volitev bo država ra.zdel.il a med volilee kov in a-ste znamke. Vse v enaki velikosti, sestavljene pa bodo iiz raznih kovinskih izmetši in bo Hl razdeljeval po njihovi težini. Ko bodo volitve končane bo volilni komisar oe no aparat obnesel. ga bodo naj-L, . , , . * _ , ^ 1 ^ ' iPaushek: Johnstown. John Polane in •lo*z uvedle poleg Nemčije tudi Martin Koroshetz; Luzerne; Anton Llttla t i eno uporabila. Inženirji, ki so avtomat konstruirali, ga skušajo -sedaj izpopolniti do končno popolnosti ter se trudijo, da bi ga rvezali z radijem in s tem dose-! v- Bovanšek; Krayn. Ant. «>i; Ki ^ T07nltQf nU -Ksiwrt. Louis SupamMf. (Jeo. dnuge države. Predstavljanje na Angleškem. Kakar trčita -dva človeka sktt-l>aj, je čestokrat nerodno, da ise mora.tia drug drugem predstaWti; posredovalcev, ki bi ju sie največkrat ni razven. Pa tudi wicer ima predntvljanje svoje slabe strani. Neznanci si običajne sežejo v roke, zamrmrajo svoje ime, ki si ga seveda no za-(pomnijo in so čez par minut v zadregi. Na Angleškem so radi tesra sklebiili uver^t.i nov način predstavljanja. Da bi novi znanci ne jxwabili oseb, s katerimi so se prvič srečali v življenju, so sklonili uvesti posebno iglo. katero bodo nosili gosti "na banketih, pojedinah, na plesih in družabnih večerih v grumbnici in v katere bo vdelano ime vsakega posameznika. Dame hodo imele imena vrezana v zlato -sve-tinjico. ki bo visela na posebni vratni verižici. S tem bo imenovanje .priimka za naprej odpadlo in kdor se bo : .T. Iiemshar. ItcailiiiK. l'czdlrc. St«»lt»>n. A. Hren : Turtle C'r«M*k in o-kolico, Fr. Scliifr»»r: \V<»st Xewfon. "Joseph Jovan: \ViIl/in!* TanrTi^r PRVO SKUPNO POTOVANJE V ITALIJO in JUGOSLAVIJO ^a s parnikom MARTHA WASHINGTON dne 22. JUNIJA, 1926. Potnike bo spremljal naš uradnik skozi do Ljubljane, paxil na prtljago la gledal, da bodo potniki brezskrbno in zadovoljno potovali. Na razpolago imamo kabine v III. razredu z 2, 4 in 6 posteljami v posebnem oddelku. Vse kabine imajo tekočo vodo. Cena za III. razred do Trsta je $95.— In vojni davek $5.— ; železnica do Ljubljane $1.06. Cena za II. razred samo $120.— in $6.— vojni davek. Vozni list III. razreda za tja in nazaj stane le $162.—, za II. razred $214.— ter vojni davek. Nedržavljani plačajo tudi head tax nazajgrede. DRUGO SKUPNO POTOVANJE s parnikom President« Wilson dne 6, JULUA, 1926. Kdor Jo namenjen potovati, naj se Hmpreje priglasi ter pite za pojasnila na: Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York ■MMMKWfS „ Po široki cesti življenja SOMAN IZ ŽIVLJENJA. Za "01« Naroda" priredil O. P. ŠVEDSKI PRESTOLONASLEDNIK IN NJEGOVA 2ENA (Nadadevanje.) — \Lk Kar! Jaz ostanem. Ali mislite, da ne vidim, kako fitoje vari z Lorvneom 1 In sedaj me hočete poslati proč, — v posteljo, kot trudnega otroka? — MiLos/tljiva goisgta, — je rekel nežno ter jo prijel za obe roki. — Hodite tako doiira in posluiajte me. Pomagati ne morete nič in imeti bi morala ovce k jekla, da pr(\ne*»ete to. — Nočem gledafi tega. doktor, ostaii hočem le tukaj ter sedeti neopažena v kakem kotičku. Pocaieje bi si neprestano očitala, če bi v tej uri strahopetno potegnila. Pustite me taikaj! Nikake pravice nimam nad vami, — je za-mrmral ter povesil roki. li vaW.no r*' j«» ozrl nanj. AU ni nobenejra sre-uja. Ali je bilo to aptoh življenje, to vegetiranje v neeaves.ti. r>t^z slutnje o njegovih dejanjih, ki bi v noči poqtfej skoro stala človeško življenje? če bi se to še enkrat zgodilo? — Stresel se je po celem životu. In če meš, — mu je rekla vest zdravnika, katera ni stal še nikdar v dvomu nasproti. Dokler je le še ena iskrica življenja v telesu, jo moraš ohraniti, je ne smeš uničiti, ker bi tegn ne mogel zagovarjati. Ali misliš, da lahko poprfLvljaš v^mo^očno silo narave?, „ , ., , ■ ... , , i . . , , . . --a i -- , • noc sem .se skril v grmovju tam ob Zopet je Mgel pogled na konnda. ki se je izvija!, kričal in sto-1 . . , , kal v strašnih bolečinah. jrekl' potem ko sem vzel Pribhzno Kaj pa je skušal ohraniti v icn* okostnjaku? Niti l*,bečec je stiesel. Ali naj postane iz usmiljenja krvnik ? Kako grda beseda! Kako mu je le mogla priti na misel! — Sred-tvo bo mogoče prav (b.bro učinkovalo ter prineslo bolniku miru in spanja. — Dragi doktor, — je rekla Vera ter mu položila roko na ramo, — tukaj je Jurij, katerega lahko pošljete v lekarno. Uzrl se je vanjo. Kaj če bi ji sporočil pošteno svoje pomisleke tor jo jmstil odločiti? Vera je poti>rala svetilko tako, da je imel dosti luči in prodora za pihanje. Opil se je z obema rokama na rob mize ter zrl pozojno nanjo: Videl je. kako so se njeni prsi i tresli od nervowie nestrpnosti. Naenkrat mu je prišla misel, da jo sili k temu instinktivna siutnja, nezavedno v oje v am boj med med njo in njenim mo/em za lastno življenje. — Mogoče je bilo v bodočnosti skrito še vee icot si je sella j on predstavljaj. Dolžnost in .srce sta ga vlekla na stran žene. iz stran ke sobe je zadonelo zategnjeno tu 1 trn je. Dr. Srat je hitro napisal recept. Jurij mu ga je vzel iz rake . . . — Hvala vam tisočkrat, v imenu ubogega bolnika, — je rekla Vera, ki se jv naslonila na stol. Našla je, da je izgledal tudi dr. Krat utrujen in postaran, a i^ogoče je bila to le luč, ki je svetila neposredno nanj. Podprl sa je 7. roko glavo ter pričel eečkati na papir formule, kater je ravno zapisal na recept. UpJivalo bi, — tako ali tako . . Jurij se je hitreje vrnil kot je pričakava 1 in v roki je nosil majhno škatljdco. Dr. Srat jc imel trden sklep, da se ne bo posiužil sredstva, če bo boli: i k u le količka; odleglo, a Lorenc se je še vedno zvijal v bolečinah, a njegovo besno kričanje se je izpremenilo v hropenje. Poglej na bolnika bi moral ganiti vsakoga. S trdno roko je zmešal zdravnik ptasek (ter vMl tekočino v usta. Nič več ni hotel razmišljati o tem, ee je ravnal pravtfno aili ne. Navadna človekoljubnost mu je ukazovala, naj nastopi kot je na- S pritajeno sapo so >*ait vst trije krog bolniške postelje ter zrli bolniku v obraz. Nenaravna rdečica, ki je dotedaj prevladovala, ;e počii.>i izginila, kričanje in krči so popustili in obležal je nepremično. lXbanje je postalo bolj redno in počasi je za«pal. Dr. »Srat .^e je obrnil. Njegov obraz ni kazal nikakega vznemirjenja in mimo je pričakoval raz\x>jev. — Ali je napad končan? — j« vprašala Vera pritajeno. _ Za- f ^J mu nwtc dali takoj tako pomirjevalno sredstvo* Zdravnik -je zrl preko nje. — Mi zdravniki nismo niti vsemogočni, niti vsevedni, — je rekel. Ni slutila dvojnega pomena, ki se je skrival za njegovimi besedami in tudi ne teže, ki je ležala na njegovem stcu. Obnaila ms je Ikroti služabniku ter mu dala na tihem par povelj. Tudi strežnik jc odšel ven, da nekaj zav&je po napornih urah in Žena ter zdravnik sta ostala sama v sdbi bolnika. Dr. Srat je ohranH neprestano zdravnika v očeh, a čutil je bližino Vere, ki je stala za njim. Če je napravi krivico, jo je storil za njo, v njeno varstvo in spravil je spoti netvarnost, koje obsega ni nikdar poprej skutila. Niiprvmično je zrl ma bolnika in njegove zdravniške izkušnje ga^ nvso moUlc. Kar je vedel vnaprej, je dejanski nastopilo. Krhko telo m bilo kos omamijevalnemu srwkivu in kar je smatrala Veni aa pomirjevalno .spanje, je bila pricenjajoča ae ponija. Vadno l»olj oz.ke in rmene so postavile poteze Konrida, vedno rahlejše in v daljah presledkih so se dhrigala njegova prta. Tedaj pa je odpri bolnik naenkrat oči, — na široko, s prozor-»enico onih, ki so ae ie poutaviH od tega sveta. Izda je vrgel na zdravnika pogled, ki je izražal očitanje no je bilo, kot v človeški duši. Prostora bi si ne mogel izbrati boljšega. Baš pred menoj most, ki mu je na enem koncu manjkalo par desk, tako da se je moral tukaj voziti počasi. Ležal sem torej in čakal. Pogumen sem bil, bratec, pogumen za deset trgovcev! In predstavljal sem si to tako jedno-stavno, kakor le mogoče! En u_ darec — in končano!-..." Jemeljan se je dvignil. "No, — da! Ležal sem torej popolnoma pripravljen. Treba bo le udrihniti in — denar bo moj! En mah — to je vse! "Misliš morda, da ima človek svojo prosto voljo? Potem si silno motiš! Povej mi enkrat, kaj boš jutri storil? Neumnost! Saj ne moreš vedeti, če boš šel jutri na desno ali na levo! No — da!" "Ležal sem tako in čakal, in slednjič se je zgodilo nekaj popolnoma druzega! Nekaj čisto nenavadnega se je izcimilo iz vsega tega!" "Zagledal sem to-le: Iz mesta sem prihaja nekdo — očividno kak pijanec — opoteka se — v foki drži palico in mrmra nekaj pred se, tako čudno in plaka — slišal sem ihtenje — prišlo je vedno bližje in tedaj sem videl — bila je ženska. 'Da bi te', sem si mislil, 'pridi le bliže, pokažem ti pot!' Ona je prišla naravnost k reki in naenkrat je zakričala : — 'Ljubček, s čim sem si to zaslužila!' Rečem ti, brate, to je bil krik! Jaz sem se kar zdrznil! 'Kaj naj to pomeni ?' sem .<>i mislil — ona pa je prišla naravnost proti meni — jaz sem ležal, tiščeč se tesno k zemlji in tresel sem se po vsem telesu — kam je izginil moj srd f Skoraj bi bila stopila name in potem je zopet začela: ' S čim sem to zaslužila! S aim?' in naenkrat je padla po dolgem — kakor je stala — tesno k meni. ~Nato je začela glasno jokati, tako bridko, bratec, da ti sploh ne morem popisati — srce se mi je krčilo pri tem prizoru. Jaz pa sem ležal mirno, ona je plakala naprej. Slednjič mi je postalo to dolgočasno. 1 Raje zbežim!' sem si mislil. V tem se je prikazal mesec reza oblakov, tako svetel in čist, naravnost strašno. Uprl sem se ob komolec in pogledal tja k nji... in tedaj, bratec, so se razpršili vsi moji naklepi. .. Vse je minilo! Pogledal sem jo, in srce mi je pričelo u meje biti: čisto mlada deklica je bila — skoraj otrok, s svetlimi lasmi, z velikimi očmi, ki so bile tako čudne — in njene rame so 0fcdrhtevale tako silno — ia iz oči so ji vrele solze — druga za drugo. .. "Tedaj se mi jc zasmilila, bratec. Pričel .sem torej kašljati. Tedaj je zavpila: 'Kdo je tu? Kdo? Kdo je tu?' Gotovo se je prestrašila. Jaz takoj na noge, vstyl sem in rekel: 'To sem jaz!' — 'Kdo .ste vi?' je rekla ona. In pri tem je napravila tako velike oči in se tresla po vsem telesu. 'Kdo ste vi?' je'vprašala. Jemeljan se je nasmejal. "Kdo da seni? Pred vsem nikar ne bojte — ničesar vam n? storim, gospodična. Preprost človek sem, berač, dejal sem jaz. Da, lagal sem se kajti, človek, saj vendar nisem mogel reči, da sera čakal tukaj, da bi umoril trgovca! Ona pa je odvrnila: To mi je vseeno, prišla sem semkaj, da skočim v vodo; to je rekla s takim glasom, da me je spreletelo po hrbtu mrzlo kakor led — tako resno je bilo to, brate. Kaj naj sedaj storim?" Jemeljan je povesil roke, kot da mu je pošel pogum, in pogledal me je, dobrovoljno se smehljajoč. "In pričel sem naenkrat govoriti. Kaj sem govoril, tega ne vem več — a govoril sem tako. da sem poslušal samega sebe; največ o tem, da je mlada in lepa. Da pa je bila v resnici lepa. o tem ni bilo dvoma — lepota, kakršno najdeš maloke-daj. Ah, ljubi brat. .. ah! Lizika ji je biJo ime. Govoril sem torej. — Kaj? Ali vem? Sree je govorilo — da! Ona pa me je gledžfla, tako resno in neznano, potem — je začela naenkrat govoriti!" je za_ vpil Jemeljan preko stepe z od solz udušenim glasom in vihtel pesti po zraku... "Ko se je tako smehljala, postal sem popolnoma mehak, padel sem na kolena pred njo: "Gospodična sem dejal, "gospodična!" dalje nisem mogel! Ona pa, bratec, ona me je prijela z obema rokama za glavo, mi pogledala v obraz in se smehljala — popolnoma tako kot na kaki sliki. Premikala je u_ stnice, kot bi hotela nekaj reči; slednjič se je zravnala in dejala: Ljubi moj, tudi vi ste nesrečni, kakor jaz! Recite mi to, moj dobri!" Da, prijatelj moj, tako je bilo! a to še ni bilo vse — potem me je poljubila na čelo, brate — da! Ali razumeš to ?Resnično! O ta golobček! Veš, celih sedeminšti-rideset let svojega življenja nisem doživel nič lepšega! Kako ? — Gotovo — seveda! In kaj sem nameraval?! Takšno je življenje!" Podprl je glavo z rokami in molčal. Premagan od nenavadne povesti, sem molčal tudi jaz in gledal tja na mforje, katerega jednako-merno gibanje je bilo podobno orjaškim prsim, dihajočim mirno in globoko v trdnem spanju. "No, in n^to je vstala in mi rekla: "Peljke me domov!" Šla ara. Hodil sem in skoraj nisem opraviti", se je prekinil Jemeljan in pričel zopet "kaditi. "Odšla je. Jaz sem se vsedel na klop pred hišo. Žalostno mi je bilo pri srcu. — Tedaj je prišel nočni čuvaj. "Kaj iščeš tukaj? je rekel, najbrž hočeš kaj izmakniti?" To me je ujezilo, — prisolil sera mu torej eno, da je kar počilo. Vpitje žvižganje — na stražnico! No, če ne more biti drugače, pa za moj del na stražnico: to je potem že vseeno — bilo mi je popolnoma egalno — udaril sem ga torej še en k rat! Nato sem se vsedel na klop — uiti se mi ni ljubilo. Potem sem prenočil v luknji; drugo jutro so ine izpustili. Sel sem k Petrovu. "Kdo si se potepal?" me je vpra-j šal smehljaje. Pogledal sem ga— bil je čisto takšen kot včeraj, in vendar se mi je dozdevalo, da vidim "nekaj novega. (Poslušali me ie jako iznenaden, in potem je dejal : Vi, Jemeljan^Pilaj ste kozel •n osel! Ali ste morda tako prijazni, da se odstranite?" No, kaj j mi je bilo storiti? Ali morda ni imel prav? &el sem — in s tem se je končalo. — To je moja povest bratec!" Molčal je in se zleknii na zemljo, del roki pod glavo in zrl proti nebu — baržunastemu in z zvezdami posejanemu. Okrog in okrog je bilo vse tiho. Sumljanje valov je bilo Se tišje in mehkejše in prišlo je do naju le kot slaboten in uspavajoč vzdihljaj. .. 4. Junija: Republic, Cherbourg, Bremen. 5. Junija: Majestic. Cherbourg; Franc«. Havre; Zetland, Cherbourg. Antwerp. a Junija: Uuenchen. Cherbourg, Bremen. Junija: Mauretanla, Cherbourg: George Washington, Cherbourg, Bremen. 10. Junija: Hamburg. Cherbourg. Hamburg: Columbus, Cherebourg, Bremen. 12. Junija: Paris. Havre; Leviathan, Cherbourg; Lapland. Cherbourg, Antwerp. 15. Junija: Reliance, Cherbourg, Hamburg. 16. Junija: Aquitania, Cherbourg: Prea. Room-velt. Cherbourg, Bremen. 17. junija: Westphalia, Hamburg. 19. junija: Olympic, Cherbourg; Pennland. Cherbourg, Antwerp; sierra Ventuna, Cherbourg, Bremen. 22- Junija: mahtha Washington, trst, 8KUPNI IZLET. 23. Junija: Majestic, Cherbourg: Albert Ballln. Cherbourg, Hamburg; Stuttgart, Cherbourg-, Bremen. 26. junija: _ France, Havre; Belgenland. Cherbourg, Antwerp. 29. junija: Resolute, Cherbourg, Hamburg, Thuringla. Hamburg; Bremen. Cherbourg, Bremen. 30. junija: Mauretanla. Cherbourg: Prea Harding, Cherbourg. Bremen. Ja 1. julija: Homeric, Cherbourg; Luetzow, Bra-men; Berlin, Cherbourg, Bremen. 3. julija: Paris. Havre; Leviathan, Cherbourg; Zeelahd, Cherbourg, Antwerp. 6. julija: PRESIDENTS WILSON. TRST: — SKUPNI IZLET.: Columbus. Cher-bourg, Bremen. 7. Julija: Aquitania, Cherbourg: Geo. Washington. Cherbourg, Bremen. 8. julija: Olympic, Cherbourg; Deutaohiand, Cherbourg, Hamburg. 10. julija: Cleveland, Cherbourg, Hamburg. Yorck. Bremen. 13. julija: Relance, Cherbourg. Hamburg. 14. Julija t Berengaria. Cht-rbourg: Pres. Roosevelt, Cherbourg, Bremen. 17. julija: Majestic, Cherbourg; FraJice, Havre; Pennland, Cherbourg, Antwerp. 21. julija: Mnuretania, Cherbourg. 22. julija: Hamburg, Cherbourg, Hamburg. 24. julija: Paris, Havre: Homeric. Cherbourg; Beigenland. Cherbourg, Antwerp; Muenchen, Cherbourg, Bremen. 27. julija Resolute, Cherbourg. Hamburg. 28. julija: I*res. Harding, Cherbourg, Bremen. 29. julija: Westphalia. Hamburg. 31. Julija: Zeelarul, Cherbourg, Antwerp; Bremen, Bremen. -^najcenejša VOŽNJA v JUGOSLAVIJO COSULICH**™* I DIREKTNA SMER POTOVANJA Kratka ietezniika voinjT do doma po zmerni ceni. Odplutje proti Trstu in Dubrovniku: MARTHA WASHINGTON 22. JUNIJA — 10. AVGUSTA PRBSIDENTE WILSON 6. JULIJA — 31. AVGUSTA Vprašajte za cene in prostore v bližnji agenturi. PHELPS BROS., 2 West St, N. Y. IMPORTIRANO ORODJE Kranjske KOSE z rinčkom, iz garan-t i ranega Jekla, 24, 26, 28, 30 palcev »2. KOSE poliranke po .......J____ $140 KLEPILNO ORODJE ......... $i 25 MOTIKA ...................... 90 SRP .............................85 PIULCA ........................... BRUSNI KAMEN ...............50 RIBEZEN za repo, z 2 nolema $1.35 Kosišče .................... — PoStnina prosta, i Math. Pezdir Box 772. City Hall Šta.. Nevv York, N. Y. OTVORIL SEM NOV PROSTOR, *jer boste našli vedno dovolj zabave. Ob ČETRTKIH, SOBOTAH in NEDELJAH PLES GERMANIA RAT.T., 180 Irving Ave., vogal Stanhope Street, Brooklyn. Phone Jefferson 5229 Vhod skozi vežo na 180 Irving Ave. FRANK MIHELICH PRVA m NAJSTAREJŠA TOVARNA TAMBURIC V AMTgPTTCT— ki Izdeluje n&jbolJSe tam-burlce in glede dela prekosi vae tvrdke te vrat«. Tamburlce la moje tovarne so priznano naj-boljie glede oblike točnosti In glasu, kar r rl-Cajo priznanja zborov ln poedincev. Naročeno blago poftiljatn v vse kraje •veta. Piftite po oanii^ katerega. poSjem zastonj. IVAN BENČIČ 4064 St. Clair Ava.. CLEVELAND. O. SLOVENSKO -AMERKANSKI KOLEDAR za leto 1926 Cena BOc a poštnino vred. m naročilom pošljite tnamke ali money order na: "Glas Naroda" 88 Gortlandt New York, H. T. NAZNANILO. Rojakom v državi Illinois naznanjamo, da bo v kratkem obiskal na^š zastopnik Mr. J. HA BI AN med drugimi tudi sledeče naselbine: Jolaet, La Salle in Oglesbv, ter prosimo,