Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177
PODUREDNISTVO:
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	. . Lir	8.000
Letna inozemstvo ....	»	13.000
Letna inozemstvo, USA	dol.	15
Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
u	
	
Leto XXIX. - Štev. 23 (1456)
Gorica - četrtek 9. junija 1977 - Trst
Posamezna številka Lir 200
Že nekaj tednov se vršijo razgovori med strankami ustavnega loka, kako prebroditi sedanjo krizo, ki je zajela Italijo. Kriza se kaže predvsem v gospodarstvu, ki nikakor ne more ven iz inflacije. To krizo najbolj občutijo mladi, ki iščejo zaposlitev in je ne morejo dobiti, ter upokojenci, ki jim draginja vsak dan sproti odjeda vrednost njih penzij.
Drugo področje krize je javni red. O tem ni potrebno kaj več razlagati, saj so ugrabitve, izsiljevanje, atentati vseh vrst, ustrahovalne novice, ki vsak dan napolnjujejo stolpce časopisnih poročil in radijska ter televizijska poročila.
Tretje področje je šolstvo, ki je potrebno korenite reforme, a se ne morejo zediniti, kakšna naj bo ta reforma, posebno reforma univerze. Pri vsem tem pa gre za ohranitev pluralistične demokracije, kakor je izšla iz odporništva v Italiji med zadnjo vojno in kakor je bila uzakonjena v ustavi.
KRŠČANSKA DEMOKRACIJA V PRECEPU
Krščanska demokracija je kot relativno najmočnejša stranka v parlamentu prva poklicana, da išče izhod iz omenjenih težav. Toda po junijskih volitvah lanskega leta je maneverski prostor njenega vladanja zelo omejen zaradi množične prisotnosti komunistične partije v parlamentu in v italijanskem javnem življenju. Hočeš nočeš je od lanskih volitev še bolj kot prej vse italijansko politično življenje pogojeno od zadržanja PCI. To se pravi, da države ni mogoče voditi brez pristanka komunistične partije. Do tega je prišlo zlasti zato, ker se manjše stranke (socialisti, socialni demokrati, republikanci) nočejo več vezati z DC ne v parlamentu ne izven parlamenta. Ob tem spoznanju je DC nujno prisiljena, da išče neko sodelovanje s PCI ali pa da gre na nove državne volitve.
ZASKRBLJENOST ITALIJANSKIH KATOLIČANOV
Ker novih volitev po komaj enem letu nihče ne mara, zato se vršijo razgovori med strankami ustavnega loka, kako bi reorganizirali vlado, da bi ta mogla res vladati. Pri tem je pa velika nevarnost in sicer, da bi se ustvaril »zgodovinski kompromis« med DC in PCI. To je stalen cilj Politike italijanske komunistične partije a tudi stalen odklon Krščanske demokracije. Vendar obstaja nevarnost, da bo v sedanjem trenutku do takega kompromisa prišlo. Italijanski katoličani, ki so glavni volivci DC, so ob taki perspektivi upravičeno zaskrbljeni.
To zaskrbljenost je izpovedal dnevnik “Avvenire« v uvodniku dne 3. maja, ko so se razgovori med strankami začeli. Tam Piše: »Nevarnosti in neznanke (ob sedanjih pogajanjih med DC in ostalimi strankami) veljajo za vse in vsi jih morajo pravilno oceniti, ne samo DC. Vendar je res, ^a je največja nevarnost, ki grozi državi, ta, da se odpre pot brez povratka komunistični nadvladi, ki bo dejansko odrezala korenine sleherni možnosti katere koli drugačne izbire tej nadvladi.« To se pravi, če se enkrat odpre pot do oblasti komuni-stičnt partiji, potem bo ta ostala za vedno, Podobno kot drugod, kjer je prišla na °blast.
REALISTIČNO GLEDANJE
Nekaj tednov za tem člankom se je oglasila »Clvllth Cattollca« o isti zadevi. Ta Jezuitska revija gleda na sedanji politični trenutek nekoliko drugače in piše: »Nika-k°r si ne zakrivamo oči pred dejstvom, da Pot, na katero je stopila DC, more skrl-vati resne nevarnosti; vendar sc nam zdi, (k> vsaj trenutno ni mogoče trditi, da pred-vl'leni sporazum o dveh ali treh točkah beograma med DC In drugimi strankami, vključno PCI, pomeni že korak proti zgodovinskemu kompromisu. Menimo, da tak dogovor ne pomeni nujno, da bo PCI s tL‘Oi napravila korak brez povratka k ob-'asti in s tem k osvojitvi Italije. Na drugi s*rani — piše ista revija — resnost seda-aJcga položaja zahteva neko večino In ker
druge ni, ostane samo omejen dogovor med strankami ustavnega loka.«
Italijanski katoličani in z njimi večina škofov, kot se je jasno pokazalo tudi na zadnjem zasedanju italijanske škofovske konference, z zaskrbljenostjo gledajo na sedanji položaj v državi in na razgovore med DC in ostalimi strankami ustavnega loka, zlasti še s PCI, vendar realistično gledano ne vidijo drugega izhoda kot nekak omejen dogovor med DC in PCI, kajti novih volitev se v sedanjem trenutku vsi bojijo. Bile bi prevelika neznanka in resnična nevarnost za mir in red v državi in s tem močna skušnjava za kak državni udar ali krvavo revolucijo.
Novi kardinali
■ Papež Pavel VI. je na mesto odsto-pivšega florentinskega nadškofa Florita imenoval msgr. Giovannija Benellija, ki je namestnik vatikanskega državnega tajnika Casarolija. Benelli bo kmalu postal tudi kardinal. Papež bo namreč na konzisto-riju 27. junija oklical štiri nove kardinale in javno potrdil petega, čigar imenovanje si je lani zaradi težav političnega značaja pridržal »in pectore«. Gre za apostolskega upravitelja v Pragi Františka Tomašeka, ki še vedno ni redni škof, ker vztraja pri imenovanju novih škofov praška vlada na kandidatih, ki so v službi režima in zato za Apostolski sedež nesprejemljivi. Poleg Tomašeka in Benellija bodo postali kardinali še nedavno imenovani munchenski nadškof teolog Josef Ratzinger, teolog Luigi Ciappi in Afričan Bernardin Gantin.
■ Uporni nadškof Marcel 'Lefebvre je prišel na povabilo princese Alvine Palla-vicini v Rim, kjer je imel pred 600 povabljenimi neke vrste konferenco v palači Pallavicini-Rospigliosi. »Ne želim drugega, je dejal Lefebvre, kot da Cerkev najde sama sebe.« Ponovil je obtožbe, da se Cerkev veže s prostozidarji in da je odprla vrata komunizmu. Med simpatizerji komunizma je omenil brazilskega nadškofa Helderja Camaro, mehiškega Mendez Ar-cea, španskega kardinala Tarancona in pariškega kardinala Martyja.
■ Predsednik kanadske škofovske konference Gerald Carter se je deset dni mudil na Poljskem. Na svojem povratku se je ustavil v Rimu, kjer je dal nekaj izjav o položaju poljske Cerkve. Dejal je, da so državne oblasti Cerkev obdale z zidom molka, kar se kaže zlasti v njeni popolni odsotnosti na radiu, televiziji in tisku. Edini način, da Cerkev lahko pove svoje mnenje, so pridige. Morda so prav zato včasih tako ostre. Verskega tiska je malo in kar ga je, o verskih dogodkih ne sme svobodno pisati. Škofje ne morejo širiti pastirskih listin, niti razmnoženin.
PO ZBOROVANJU V GORICI
Narodne manjšine: Evropi naproti
Goriško mesto je bilo že večkrat sedež številnih študijskih zborovanj, ki so zajela zanimivo in koristno tematiko sodelovanja med narodi in državami. Ta so vedno prirejala uradne ustanove ali pa vsekakor študijske ustanove italijanske večine. Tokrat pa smo imeli v našem mestu pomembno študijsko zborovanje na pobudo slovenskih organizacij. Slo je za zborovanje na temo »Povezava narodnih manjšin v novi stvarnosti združene Evrope«, ki sta ga priredila študijska krožka za politična in socialna vprašanja, »Anton Gregorčič« v Gorici in »Virgil šček« v Trstu. Pokroviteljstvo nad zborovanjem je imela Slovenska skupnost v deželi Furlaniji-Julijski Benečiji.
Zborovanje je bilo v soboto 4. junija in sicer v veliki dvorani Attemsove palače. Udeležili so se ga — poleg slovenskih — predstavniki južnotirolske, ladinsko-triden-tinske, furlanske, valdostanske, okcitan-ske, sicilske in sardinske narodne oziroma etnične skupnosti. Program zborovanja samega je bil zelo bogat, saj je obsegal kar dvanajst referatov v enem dnevu, poleg tega pa še večerni koncert. Naslednji dan, nedelja 5. junija pa je bila namenjena obisku slovenskih občin, predvsem števerjana in zahodnih Brd. V Števerjanu je bil tudi sestanek političnih predstavništev omenjenih manjšin.
(Sobotno zborovanje v palači Attems je začela predsednica krožka »Anton Gregorčič« Marija Ferletič, ki je tudi vodila dopoldanski del programa. Popoldanskemu delu pa je predsedoval predsednik krožka »Virgil Šček« dr. Rafko Dolhar. V začetku je predsedujoča orisala vlogo obeh krožkov in nato pozdravila predstavnike oblasti, ki so se zborovanja udeležili. To so bili predvsem goriški župan Pasquale De Simone, dosedanji pokrajinski predsednik Giuseppe Agati, jugoslovanski generalni konzul Ivan Renko, župana občin štever-jan in Doberdob, Stanislav Klanjšček in Andrej Jarc, predstavniki političnega in kulturnega življenja v deželi. Pozdravno brzojavko je poslal še deželni odbornik dr. Antonio Tripani, ki je zaželel obilo uspeha poteku študijskega dne. V popoldanskem delu zasedanja je prinesel svoj pozdrav deželni odbornik Gino Cociani, ki je poudaril posebni pomen zborovanja o manjšinski problematiki za celotno deželno stvarnost. Pozdrav goriške občine pa je prinesel župan De Simone. V svojem nagovoru je izrazil zadovoljstvo nad pobudo goriškega in tržaškega študijskega krožka ter SSk, ki so program pripravili ter posebej podčrtal izbiro Gorice za tako srečanje, saj je prav naše mesto že dolgo let na področju zbližanja med narodi in kulturami na prvem mestu v deželi.
MMfeMMjb **-! - - - T-M- —- S— -
Mi unettimrave
fmm
■mn tmmmm
Na levi dr. Rafko Dolhar, ki je vodil popoldanski del zborovanja, v sredi Marija Ferletič, ki je vodila dopoldanskega, ob njej deželni svetovalec dr. Drago Štoka ki je podal izčrpen zgodovinski oris naše manjšine in njenega boja za dosego pravic’ na skrajni desni dr. Andrej Bratuž, ki je predaval o srednjeevropskem poslanstvu Slovencev
Veliko je bilo tudi predstavnikov tiska, radia in televizije, ki so dali celotnemu poteku zborovanja primeren poudarek.
SLOVENSKA PROBLEMATIKA
IN EVROPSKE PERSPEKTIVE
Nato je začel študijski del zborovanja, ki je obsegal enajst referatov. Odsoten je bil namreč en predavatelj, dekan pedagoške fakultete v Sassariju na Sardiniji, prof. Pittau, ki se je brzojavno opravičil in izrazil tople želje za uspeh zborovanja. Prvi je bil na sporedu referat deželnega svetovalca Slovenske skupnosti o današnjem položaju Slovencev v Italiji. Dr. Drago Štoka je v svojem tehtnem posegu prikazal sedanje stanje slovenske manjšine v deželi ter podal izčrpen zgodovinski oris naše manjšine in njenega boja za dosego svojih pravic. Nato je temeljito prikazal zakonski osnutek za zaščito slovenske manjšine, ki ga je sprejel nedavni deželni kongres SSk v Števerjanu. Prireditelji so nato razdelili vsem zborovalcem kopije zakonskega osnutka slovenske stranke.
Nato je govoril občinski svetovalec SSk v Gorici, dr. Andrej Bratuž ter iznesel svoje misli o srednjeevropskem poslanstvu Slovencev. V svojem posegu je nakazal nekaj kulturno-zgodovinskih tem in osvetlil razna pomembnejša gibanja med Slovenci in Slovani nasploh ter projekcij le-teh Evropi naproti. Za njim je govoril univ. prof. Egidio Guidubaldi iz Sassarija, ki je v svojem razglabljanju o evropski integraciji povezal manjšine severa in manjšine juga s posebnim ozirom na vlogo in pomen sredozemsko-arabskega prostora.
Naslednji govornik je bil univ. prof. Aleš Lokar, ki se je zaustavil ob gospodarskih in družbenih problemih Slovencev v Italiji. Njegova izvajanja so bila zelo tehtna in podkrepljena s številnimi argumenti, ki jih dajeta tako politična in socialna ekonomija kot današnji družbeno politični položaj slovenske manjšine v Italiji. Tako npr. politika ozemeljske celovitosti, razlaščanja, izseljevanje itd. Zadnji govornik dopoldanskega dela je bil deželni svetovalec iz Tridenta, dr. Domenico Fedel, ki je zastopal stranko Partito del Popolo Tren-tino Tirolese (PPTT). Prikazal je vlogo svoje stranke, ki temelji na avtonomističnih in federalističnih temeljih. Zlasti je podčrtal politični program stranke, ki sloni na federalizmu in se zavzel za federalistično Italijo v bodoči federativno urejeni Evropi.
ALPSKO OBMOČJE IN SREDOZEMLJE OD FEDERALIZMA DO EVROPE NARODOV
Popoldanski del sporeda je bil prav tako bogat in tehten, na njem je nastopilo šest govornikov, nakar je sledila še debata. Prvi je govoril pisatelj Boris Pahor o samostojnosti narodnih skupnosti in fede-rativenm sistemu. Pri tem moramo pripomniti, da je pisatelj sam vnet zagovornik in pobornik obrambe manjšinskih jezikov in kultur Evrope, saj se udejstvuje v znani mednarodni organizaciji za zaščito ogroženih kultur in jezikov. V svojih izvajanjih je zelo jasno utemeljil svoje nazore o vlogi narodnosti in jezikov v današnji družbi ter se zavzel za tako bodočo Evropo, ki bo predvsem upoštevala posamezne narodnosti pred državami.
Za njim je spregovoril dr. Orio Poerio iz Palerma, ki je zastopal Inštitut za širjenje arabske in sicilijanske kulture. Prikazal je težnje italijanskega juga in se v glavnem zavzel za zbližamje med sredozemskimi ter severnimi manjšinami, ki morajo vse najti ustrezno mesto v bodoči združeni Evropi. Zahodni alpski lok je predstavljal dr. Bruno Salvadori iz Aoste, ki je v imenu politične stranke Union Val-dotain podal nekaj osnovnih misli o potrebi sodelovanja med manjšinami. Izhajal je predvsem iz avtonomistične tradicije Doline Aosta, ki si je znala priboriti kar
dobro ureditev v skrbi za zaščito svoje etnične kulture.
Nastopil je še en predstavnik juga, dr. Giuseppe Sciano iz Palerma, ki je zastopal Sicilsko fronto neodvisnosti. V svojem govoru je podčrtal glavna načela svojega gibanja, ki sloni na indipendentističnih osnovah ter si želi svobodo vseh danes zatiranih narodnosti, od Škotov do Baskov in sredozemskih ljudstev. Nato je spregovoril tajnik Furlanskega gibanja Marco De Ago-stini, ki je prikazal borbo in zgodovinske težnje furlanskega ljudstva za večjo svobodo in priznanje etničnih, kulturnih ter socialnih pravic. Tudi on je podprl federalistično ureditev, ki naj gre od Italije do Evrope. Zadnji predavatelj na programu je bil dr. Emidij Susič, ki je zastopal ISIG (Inštitut za mednarodno sociologijo v Gorici). Njegova izvajanja so bila bogat prispevek v smeri sociološke obdelave manjšinske problematike, saj je tudi delo goriškega znanstvenega Inštituta vedno mnogo prispevalo na tem področju. Naj omenimo, da je bila na zborovanju aktivno prisotna tudi dr. Ana Marija Boileau, pod-ravnateljica Inštituta.
POLITIČNI ZAKLJUČKI
IN KULTURNI VEČER
Debata je bila zelo plodna in tehtna. Med drugimi je tu nastopil tudi glavni tajnik Siidtiroler Volkspartei iz Bočna, dr. Josef Atz, ki je prinesel pozdrave SVP ter dal več predlogov za bodoče akcije manjšinskih strank v Italiji, še posebej v luči priprav na evropske volitve. Svoje pozdrave so prinesli tudi predstavniki gibanja Mittelevropska kultura. Posebno prisrčen je bil nastop okcitanskega predstavnika g. Coissona, ki je tudi pozdravil v pro-vensalskem jeziku.
Zvečer je bil na vrsti kulturni program, prav tako v Attemsovi palači, ki je obsegal koncert moškega zbora »Mirko Filej« iz Gorice. Pod vodstvom Zdravka Klanjščka so goriški pevci pripravili lep koncert polifonskih, slovenskih narodnih in umetnih pesmi, s čimer so prav presenetili vse navzoče goste. Posebno lepo je še ob koncu koncerta izzvenel pozdrav posameznih predstavnikov v svojih jezikih, kar je še enkrat pokazalo, da kultura in zlasti pesem ne pozna meje.
V nedeljo je bil na vrsti obisk občine v Števerjanu, kjer je navzoče v imenu občinske uprave pozdravil odbornik Ciril Terpin. Sledil je še sestanek političnih predstavništev. Sklenjeno je bilo, da bo naslednje srečanje izrazito operativnega značaja prve dni julija v Desenzanu ob Gardskem jezeru, kjer bodo predstavniki manjšinskih strank izdelali svoje načrte za priprave na evropske volitve. Celotno srečanje se je potem prijetno zaključilo na Plešivem v pravem prijateljskem vzdušju. Tu se je od gostov poslovil predsednik sveta SSk za Goriško Gradimir Gradnik.
Pomen goriškega manjšinskega zborovanja je bil nedvomno zelo velik. Na eni strani je imelo zborovanje izrazito študijski značaj, kar so pokazali tudi posamezni referati. Po drugi strani pa je šlo za izmenjavo mnenj in izkušenj med predstavništvi političnih strank narodnih manjšin v Italiji, ki si iščejo skupnih oblik povezovanja zlasti v luči bodočih volitev za evropski parlament. Vse skupaj pa je pokazalo, da je to prizadevanje sad slovenske politične zavzetosti, ki hoče samostojno oblikovati svojo usodo v demokratični povezavi z ostalimi narodnimi skupnostmi v državi in to za skupne cilje.
■ Dva dni se je mudil v Beogradu italijanski zunanji minister Forlani. Razgovar-jal se je tako s Titom kot z zunanjim ministrom Miničem. V svojih zdravicah na slovesni večerji sta Minic in Forlani poudarila pomen Osimskih sporazumov ter sodelovanje v Evropi, ki izhaja iz sklepov in priporočil konference o evropski varnosti v Helsinkih.
Novi pogledi na birmo
TEDNA BO nm
Streli na časnikarje
Vsako leto imamo župnije, družine, starše in otroke, ki se pripravljajo na birmo. Vse mrzlične priprave in napete skrbi pa gredo velikokrat v prazno ali pa v napačno smer. Birma naj bi kot zakrament globoko posegala v življenje naših družin, staršev in birmancev, razgibala in prebujala naj bi naša verska občestva in odločno vplivala na delo verske prenove pri nas.
Priznati moramo, da je prav birma od vseh zakramentov najbolj potrebna prenove, ker je najbolj razvrednotena, izvot-lena verske vsebine, potrošniško izkoriščena in prinaša marsikdaj prav nasprotne učinke, tako da smo jo celo imenovali zakrament »odpada od vere«. O tem nam zgovorno pričajo mnoga stvarna dejstva.
Kaj naj torej naredimo? Na kaj naj se oziramo v času priprave na birmo? Kaj naj birma danes pomeni birmancem, staršem in župnijskemu občestvu?
Prisluhnimo zato besedam Jožka Bene-detiča, ki jih je objavil v peti številki letošnje »Nove mladike«. Takole pravi:
NAZAJ K PRVIM BINKOŠTIM!
Zadnja leta tudi pri nas vse bolj opažamo prizadevanja in znake novega prebujenja, ki ga moramo pripisovati delovanju in poslušnosti Svetemu Duhu, ki veje in oživlja nove pobude. Vsi, ki nosijo odgovornost za prenovo in bodočnost Cerkve pri nas, vedno bolj spoznavajo, da je treba birmo temeljito prevrednotiti.
Najbolj razveseljivo je dejstvo, da se prebuja predvsem mladina, ki v svoji pristnosti ne prenese zlaganosti in noče več biti z birmo žrtev same verske zunanjosti in potrošniške zlorabe.
Ena največjih naših pomanjkljivosti je silno bleda zavest o Svetem Duhu in njegovi vlogi v svetu, v človeštvu, v Cerkvi in v nas samih. Delo in navzočnost Svetega Duha v odrešenjski zgodovini se nadaljuje predvsem po birmi. Zato se birma povezuje z vsemi velikimi posegi Svetega Duha v zgodovini človeštva, odkar je na začetku Duh vel nad vodami, dokler ne bo ustvarjeno novo nebo in nova zemlja.
ZAKRAMENT RASTI IN POTRDITVE V VERI
Birma je zakrament, s katerim se nadaljuje in dovršuje uvajanje v krščanstvo. Našim mladim kristjanom je zakrament potrditve, zorenja in rasti na poti k zreli in odrasli veri. Z darom Svetega Duha se zavestno in samostojno odločajo, da bodo hodili za Kristusom, velikanom življenja.
Birma je zakrament občestva. Z njini se mladi dejavno vključujejo v cerkveno skupnost kot polnopravni in odgovorni udje, da zavzamejo v njej svoje mesto med odraslimi. S svojo vključitvijo prinašajo Cerkvi mladostno svežino in prepričljivo moč, da postane v njih in po njih Cerkev zopet mlada.
Če imamo vse to pred očmi, se moramo v resnici zamisliti, da smo z birmo zašli daleč v stran in da pada birmanska milost velikokrat v prazno.
VAŽNOST PRIPRAVE PA TUDI UTRJEVANJA PO BIRMI
Vse to je narekovalo prenovo birme. Pripravi na birmo je treba posvetiti primeren čas, ki naj traja vsaj eno leto, pa tudi več. Temu letu pravimo leto birme. Ponekod imajo eno leto priprave na birmo in eno leto utrjevanja po birmi. Opustiti moramo misel na prakso, da je vse naše delo v zvezi z birmo namenjeno samo pripravi na prejem zakramenta. Zavedati se moramo, da pripravljamo birmance predvsem na življenje in na učinkovito sodelovanje z birmansko milostjo v življenju, ki jih čaka po birmi. Odločilni razlogi za prejem birme morejo biti le tisti, ki dajejo poroštvo, da se bodo birmanci trudili za rast in napredovanje v krščanskem življenju.
Priprava na birmo ne sme biti več v samem poučevanju in znanju številnih kate-kizemskih vprašanj. Vsi vemo, kako so danes mladi potrebni tudi verskega znanja. Vse moramo storiti, da ga bodo dosegli. Toda samo znanje še ne zadostuje. Težišče priprave moramo prenesti na versko uvajanje, na razna bogoslužna obhajanja, na vključevanje in prevzemanje raznih služb in nalog v župnijski skupnosti.
Za birmo se zahteva tudi primerna starost, da bo mladim v letih razvoja birmanska milost pomagala, da bodo obenem z naravnim zorenjem dosegali tudi zrelost v veri.
SODELOVANJE VSEGA OBČESTVA
Morda je bila naša največja vrzel v tem, da smo na birmo pripravljali samo birmance, nismo pa v to pripravo vključevali tudi staršev, botrov in celotne župnijske skupnosti.
Birma mora namreč prebuditi in razgibati vse žive sile v župniji. Glavno dolžnost priprave krščenih na birmo ima božje ljudstvo. Birmancem je potrebno občestvo, ki vero živi. Brez živega župnijskega občestva ne bodo mogli birmanci najti svojega mesta v Cerkvi in se vanjo vključiti kot odgovorni sodelavci. Iz tega sledi, da potrebuje tudi celotno župnijsko občestvo daljšo pripravo na birmo.
POMEBNA VLOGA STARŠEV
Birma je poseben čas milosti za starše in njihovo družino. Starši morajo opustiti misel, da je treba z birmo čimprej opraviti in da so z birmo zaključili svojo versko in vzgojno nalogo. Svojih dolžnosti ne smejo opustiti ali jih preložiti na druge. Skupno z birmanci naj tudi starši stopajo na pot rasti in napredovanja v veri. Predvsem naj poglobijo verske razloge za birmo otrok. Krščanski starši naj se zavedajo, da so srečanja in nauk za starše birmancev sestavni, nujni in odločilni del priprave na birmo. Starši naj to razumejo in naj radi sodelujejo pri vseh potrebnih pripravah. Predpogoj za doživetje Svetega Duha pa so topli domači odnosi med starši in otroki.
Pri izbiri botrov morajo odločati verski in pričevalski razlogi, da bodo botri birmancem v korist in ne v škodo. Starši kakor birmanci morajo glede botrov spremeniti svoje mišljenje. Po možnosti naj izbirajo botre iz domačega občestva, ki so lahko isti kakor pri krstu ali pa celo starši sami.
Vzgojo in oblikovanje birmancev je mogoče dobro izpeljati samo v majhnih skupinah. Prva skrb naj bo usmerjena v to, da iz birmancev izoblikujemo skupino, ki bo nadaljevala svoje življenje tudi po birmi in postane novo kleno jedro žive župnijske skupnosti. V taki skupini bodo birmanci doživljali izkustvo Cerkve.
ČAS PO BIRMI
Najbolj smo do sedaj zanemarjali čas po birmi. Delo po birmi je nujno in neodložljivo. Eden prvih pogojev je redno obiskovanje verouka in poglobljeno nadaljevanje verske prakse. Priprava na birmo je večkrat podobna šoli, ki jo je nekdo končal, a je ostal brezposeln. Taki brezposelni ostanejo večkrat naši birmanci, če ne najdejo v župnijski skupnosti okolja, ki jih sprejema, vključuje in daje možnosti za sodelovanje in udejstvovanje.
Te in še mnoge druge so naloge, pred katere smo postavljeni. Ali smo pripravljeni prispevati svoj delež, da nam bo prenova birme prinašala novo versko pomlad?
UTRIP CERKVE
• Papež Pavel VI. je prvič sprejel skupino »adventistov sedmega dne«, ki so se udeležili konference Svetovnih konfesionalnih družin v Rimu. V nagovoru je sv. oče dejal, da vsi verujemo v Jezusa Kristusa, božjega Sina. Zato si moramo z vso močjo prizadevati, da svojo vero vedno bolj živimo, širimo božjo besedo in kljub težavam delamo za skupnost v Kristusu in Cerkvi.
•	27. maja se je končalo večdnevno zasedanje papeške komisije za prenovitev cerkvenega zakonika. Kardinal Felici, ki komisijo vodi, je dejal da so njeni svetovalci že pregledali novi zakonik vključno s temeljnim zakonom. Mnogi osnutki so bili že poslani v pregled škofovskim konferencam.
• škof iz Piacenze (Manfredini je prepovedal veliko srečanje, ki naj bi bilo 22. maja pri »mami Rozi« v kraju San Da-miano. škof pravi v svojem odloku, da je sedaj 70-letna »mama Roza« postala žrtev lastne domišljije, ko da se ji je prikazala Mati božja in ji posredovala svoje razodetje. Verniki, ki prihajajo v ta kraj, so po svojem verskem prepričanju močno konservativni in tudi lahkoverni. V ozadju je skupina ljudi, ki se z njih lahkovernostjo spretno okoriščajo: cvete trgovina s spominki, v San Dabianu se je razvilo hotelirstvo, premnoge potovalne družbe imajo od teh »romanj« velike dobičke. Zato razvijajo propagando za San Damiano.
• V Evropi je 19 škofovskih konferenc z 894 člani. Na Češkoslovaškem, v Romuniji, v baltskih deželah in Sovjetski zvezi škofovske konference še niso organizirane. Največjo škofovsko konferenco ima Italija z 284 člani; za njo pride Francija s 128, Španija z 89, Poljska s 76 in Zahodna Nemčija z 71 škofi. Jugoslovanska škofovska konferenca ima 32 članov: 9 nadškofov, 13 škofov, 9 pomožnih škofov in administratorja v Kotorju, ki pa ni škof.
M Z zahvalnim obredom pri Sv. Pavlu v Londonu, ki sta se ga udeležila angleška kraljica Elizabeta II. in njen mož princ Filip Edinburški so se v torek 8. junija pričele slovesnosti ob 25-letnici kronanja angleške kraljice. Elizabeta se je pripeljala z možem v cerkev v zlati kočiji, v isti kot pred 25 leti. Res vreden ogleda je bil mogočni kraljevski sprevod. Ni čuda, da se je za to priložnost zbralo v Londonu na stotisoče turistov iz vseh krajev sveta.
U V Zagrebu je bilo dvodnevno posvetovanje o odnosu do vere in Cerkve ter o sodelovanju verskih skupnosti v jugoslovanski družbi. Zborovanje je pripravilo predsedstvo CK Zveze komunistov Jugoslavije, sodelovalo pa je po 20 predstavnikov iz vsake republike in po 15 iz obeh avtonomnih pokrajin, nadalje člani vojske, zveznih organov in tečajniki politične šole iz Kumrovca. Docent na filozofski fakulteti v Ljubljani Marko Keršovan je v svojem predavanju opredelil marksistični pristop do pojava religije, Todo Kurtovič je govoril o politiki in praksi jugoslovanskih komunistov do vere in verskih skupnosti, prof. beograjske filozofske fakultete Nikola Potkonjak je orisal problem politične usposobljenosti (veren učitelj ne more biti primeren vzgojitelj), Milan Vukasino-vič pa je razložil odnose med državo in Cerkvijo v duhu načel ustave in zakona o verskih skupnostih.
■ Italijanski notranji minister Cossiga je obiskal Španijo, kjer se je mudil dva dni. S španskim zunanjim ministrom Villo je imel pogovore o ukrepih za pobijanje terorizma kakor tudi o vprašanju navzočnosti italijanskih fašistov v Španiji.
■ V Rimu je umrl zadet od srčne kapi star 71 let znani filmski režiser Roberto Rossellini, utemeljitelj neorealistične smeri v filmski umetnosti. Kot tak se je proslavil zlasti s filmoma »Rim, odprto mesto« z igralko Anno Magnani v glavni vlogi ter s »Paisa«. Pri tem se je posluževal skoraj neznanih ali celo nepoklicnih igralcev. Kasneje se je posvetil televiziji. V načrtu je imel film o Karlu Marxu, ki naj bi ga posnel za italijanski drugi kanal.
IS Neznanci so vdrli v vsedržavni sedež radikalne stranke v Rimu ter ga opusto-šili. Odnesli so tudi zajeten sveženj dokumentov, med katerimi so bili tudi podpisi, ki so potrebni za izvedbo osmih ljudskih glasovanj (referendumov), za katere se poteguje radikalna stranka. Da pride do referenduma, je potrebnih sedaj 500.000 podpisov. Večina strank je mnenja, da bi bilo treba število zvišati na milijon, kajti število 500.000 je bilo določeno, ko je imela Italija le 23 milijonov volivcev, danes pa jih ima že 37 milijonov.
■ V Parizu se je zaključila gospodarska konferenca pod naslovom »Sever-Jug«, ki se je je udeležilo 27 držav: osem industrializiranih in 19 v razvoju. Zunanji ministri teh držav so proučili vrsto gospodarskih problemov na področju energije, surovin, razvoja in financ. O vprašanju energije ni bilo moč doseči sporazum.
■ Belgija ima novo vlado, v kateri je 23 ministrov in 7 državnih podtajnikov ter jo vodi dosedanji predsednik vlade krščanski socialec Leo Tindemans. Njegova stranka ima kot najmočnejša enajst ministrskih resorov, socialisti pa osem. Ti so se vrnili v vlado po štirih letih delovanja v opoziciji.
■ Preteklo nedeljo so volili Turki in dali večino glasov republikanski stranki Bulen-ta Ecevita, ki je bila do sedaj v opoziciji. Od 450 poslanskih mest jih je prejela 213, stranka pravice sedanjega ministrskega predsednika Sulejmana Demirela pa komaj 188.
Politični teroristi so si zbrali nov predmet za svoje napade. Do sedaj so bili njih žrtve varnostni organi, politiki, predstavniki sodnih oblasti, pretekli teden pa so se spravili nad časnikarje. V teku 36 ur so bili izvršeni kar trije atentati na osebe, ki so v službi sredstev javnega obveščanja.
Najprej so padli streli v sredo 1. junija zvečer sredi Genove. Mladenič 16-17 let je streljal iz revolverja, opremljenega z dušilcem, na podravnatelja genovskega dnevnika »Secolo XIX« Vittorio Bruna. Pet strelov ga je zadelo v noge, dva v roke. K sreči ni bil poškodovan noben življenjski organ.
Naslednji dan v dopoldanskih urah je prišel v Milanu na vrsto znani časnikar Indro Montanelli, direktor dnevnika »II Giornale Nuovo«. Montanelli je odločen borec zoper nasilje tako z desne kot z leve. Neprestano opozarja na dvoličnost komunizma in ga zato levica proglaša za reakcionarja. Prav zato, ker je list »Cor-riere della Sera«, prej pisan odločno anti-komunistično in v katerem je tudi Montanelli sodeloval, spremenil svojo linijo in se približal levici, je Montanelli ustanovil nov časopis, ki se je hitro uveljavil in je do komunizma odločno odklonilen. Atentator je na Montanellija oddal osem strelov. Štiri krogle so ga zadele v obe stegni.
Po Brunu in Montanelliju je postal žrtev zahrbtnega atentata v petek 3. junija dopoldne še ravnatelj prvega televizijskega dnevnika Emilio Rossi. Kot znano ima po reformi italijanske TV prvi kanal v zakupu DC, drugega pa levičarske stranke. Atentatorja na Rossija sta bila dva, fant in dekle. Iz razdalje poldrugega metra sta nanj izstrelila celo vrsto krogel. Zdravniki so kasneje ugotovili, da ima Rossi na sebi kar 25 ran. Nekatere so precej hude. Tako so mu krogle zdrobile obe stegnenici in močno poškodovale levo koleno. Obstaja nevarnost, da mu bo ostalo nepremično.
Vse tri atentate so si prisvojile Rdeče brigade, ki so izdale obširno poročilo, v katerem napadajo in obtožujejo ves italijanski tisk, da je v službi večnacionalnih družb. Dejansko pa bi ti samozvani revolucionarji radi prisilili k molku ves svobodni tisk, zatrli pluralizem strank in mnenj v italijanski družbi ter vsilili vsem državljanom svojo zamisel družbe. Ta nestrpnost do drugomislečih je bila značilna lastnost fašizma in nacizma. Zato so vsi ti skrajni levičarji dejansko pristni fašisti.
Streli proti omenjenim trem časnikarjem so zato streli proti svobodi tiska sploh, zlasti pa zoper tisti tisk, ki se vedno zavzema za demokratični red v družbi in zato obsoja politični terorizem, pa naj ima črno ali rdečo nalepko.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiimimiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMi!
Politični letniki - sramota človeštva
TRIJE ZA MAREC 1977
V našem listu smo pred kratkim že pisali o svetovni organizaciji Amnesty International, ki si prizadeva, da se vrne svoboda jetnikom, ki so zaprti zaradi svojih nazorov in prepričanj. To skuša doseči s pomočjo prošenj, ki jih njeni člani in vsi ostali sodelavci neprenehoma pošiljajo odgovornim oblastem in v katerih prosijo za osvoboditev prizadetih.
Organizacija izbere vsak mesec tri imena jetnikov: enega iz Tretjega sveta, enega iz komunističnih držav in eneda iz zahoda. Zaradi velikega dela usmiljenja, ki ga organizacija opravlja, ne glede na politično prepričanje, vero, narodnost ali raso jetnikov, bomo odslej tudi v Katoliškem glasu objavljali ta imena in naslove, na katere lahko vsakdo vljudno piše.
V letošnjem marcu se je A. I. zavzela za obrambo naslednjih jetnikov:
IBRAHIMA LY (afriška država Mali), 40-letni profesor matematike, aretiran v Bamaku 8. junija 1974 skupaj z drugimi osebami pod obtožbo, da je izdal in širil brošuro, v kateri je razgalil negativne točke nove ustave, ki jo je pripravila vojaška vlada. Zvedelo se je tudi, da je bil profesor Ly med zasliševanji mučen. Aprila 1975 je bil obsojen zaradi prevratniškega delovanja na štiri leta zapora.
Prošnje za njegovo osevoboditev naj bodo napisane po možnosti v francoščini in naslovljene na: Son Excellence Colonel Moussa Traore, President du Governement et Chef de l’Etat, Bamako, Mali.
JENO GORDOS (Jugoslavija), kemični tehnik, aretiran januarja 1976 zaradi prevratniške propagande v Subotici. Gordos spada med aktivne člane madžarske manjšine v avtonomni pokrajini Vojvodini. V letih 1972-75 je delal kot tehnik v neki švicarski bolnišnici. Po povratku v domovino je v Senti ustanovil gledališko skupino, ki je nastopala v madžarskem jeziku. Med hišno preiskavo so našli v njegovi privatni knjižnici tudi časnik Nemzetor, ki ga izdajajo madžarski izobraženci v zamej-
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiuiiitiiiiii
Mesečnik »Mladika«
»Daj nam vsakdanji kruh svobode...« se začenja uvodnik, Očenaš, ki ga je na kraju trpljenja v Rižarni ob veliki udeležbi zmolil kaplan od Sv. Jakoba v Trstu.
Od nagrajenih knjižnih prispevkov je tokrat objavljena novela Tončke Curk »Noč v grajskem stolpu«. Evald Crevatin podaja v svojem prispevku pregled zamejskih slovenskih glasbenih skupin.
Oglaša se znova Kondor s svojimi kritičnimi prebliski, tokrat o tkm. enotnem kulturnem prostoru. Pred tem poročilo o nagradi »Zalivu« jz sklada Dušana Černeta. Karlo Mučič prepričljivo razloži, kaj pomeni uničevanje življenjskega okolja.
Pogovor s slovenskimi kulturnimi ustvarjalci poteka tokrat s slikarjem Avgustom Černigojem, nanaša se na njegovo petdesetletno delovanje in na razstavo v palači Costanzi v Trstu. Zora Tavčar-Rebula pa se nam v pogovoru predstavi kot odlična prevajalka.
'Slovenske liste v zdomstvu ocenjuje Martin Jevnikar, tokrat nam predstavi »Sij slovenske svobode« iz Buenos Airesa. Isti nam v rednem pregledu književnega u-stvarjanja v zamejstvu in zdomstvu predstavi pesnika Štefana Tonklija in njegovo delo. In še pregled tržaškega slovenskega tiska v letih od 1863-1902.
Martin Jevnikar nadaljuje z »Drobci iz manjšinskega sveta«. Jožko Šavli objavlja opis tolminske domače štale in domačega izrazja v zvezi z njo. Pesmi sta prispevala Irena Žerjal in Vladimir Kos.
Zanimiva so pisma bralcev, katerim bi uredništvo moralo odmeriti še več prostora. Zasnovo mesečnika pa razširiti tudi na druga kulturna področja, vsaj nekaj narodopisja, da bi se naši ljudje bolj zavedeli vrednosti izročila, ki živi v kraških in drugih kmečkih hišah, navadah, jedilih, govorici, ter ga ne uničevali pod vplivom sedanje porabniške mode. - ef
stvu. Vse kaže, da je bil Gordos sojen oktobra 1976 in skupaj z njim tudi neki profesor po imenu Karoly Vicel. Obsojena sta bila zaradi širjenja prevratniškega gradiva in zaradi stikov z organizacijami madžarskih izseljencev v Munchnu, Parizu in Torontu. Gordos je bil obsojen tudi zaradi širjenja nacionalistične ideologije. Koliko znaša njegova kazen, ni znano, gotovo pa je, da ga drže zaprtega v Subotici in sicer bolnega in živčno izčrpanega.
Prošnje za njegovo osvoboditev je treba nasloviti: Predsednik Josip Broz Tito, Beograd, SFR Jugoslavija.
CALIXTO RAMIREZ (Paraguay), kmetovalec, že dvanajst let zaprt, ne da bi bil kdaj formalno obtožen ali sojen. Aretirali so ga leta 1965, ker baje ni hotel prodati pridelka sladkornega trsa po nižjih cenah kakor so bile tiste, ki jih je določal zakon. Na sedežu policije v mestu Asuncion so ga mučili. Bil je večkrat premeščen iz zapora v zapor. Trenutno je zaprt v kaznilnici Emboscada, kjer se nahaja večina paragvajskih političnih jetnikov. Zaradi krivičnega zapora se je odločil že večkrat za gladovno stavko. Leta 1972 so mu po 90 dneh gladovne stavke oblasti zagotovile izpustitev, ki je potem niso izvršile. Gladovno stavko je uprizoril zopet leta 1974 in se tedaj z drugimi jetniki tudi obrnil s pismeno prošnjo na ministra za notranje zadeve. Zaradi ponovnih gladovnih stavk in mučenja je zbolel na pljučih, skoraj popolnoma izgubil vid in sluh, eno nogo pa ima paralizirano. V zaporu mu ne nudijo niti nujne zdravniške oskrbe. Jetnik ime 36 let, je poročen in ima 12-letno hčerko.
Prošnje za njegovo osvoboditev naj bodo naslovljene: Ex.mo Senor Presidente de la Republica del Paraguay, Gral. de Ejercito, Alfredo Stroessner, Palacio de Gobierno, Asuncion, Paraguay.
Vse prošnje je troba pošiljati samo na naslove, ki jih navaja A. I. S tem dosežemo, da piide v kratkem času veliko pozivov na isti naslov in lahko dosežejo določen učinek. V nobenem primeru ni pametno pisati naravnost jetnikom. Prošnje lahko pišete tudi na »aerogramc«, ki jih v Italiji dobite na glavnih poštah za 200 lir in so veljavni za ves svet. Besedilo prošnje bi bilo lahko podobno naslednjemu (napisano seveda v jeziku, ki je primeren za tisto državo):
Zelo me je prizadela novica, da je bil aretiran (da je zaprt, da je bil mučen)
■'''............. ^	vesti, ki sem jih bral,
sodim, da se je prizadeti vedel po svoji
vesti m zato sc mi zdi oi,S0lu)a krjvjčna.
S svojimi prijatelji iz organizacije Arnne-sty’ International trdno upam, da so človečanske pravice tudi za Vas izredno važne. Zaradi tega Vas prijazno prosim, da
bi primer gospoda .................... vze//	jje
enkrat z razumevanjem v pretres.
Na prošnje A. 1. je bilo izpuščenih že na stotine jetnikov, zato prosimo bralce Katoliškega glasa, da se pridružijo temu dobremu delu. Za podrobnejša pojasnila sc lahko obrnete tudi na sedež italijanske sekcije A. I., via della Penna 51, Roma. Na isti naslov naj se obrnejo tudi tisti posamezniki ali organizacije, ki bi radi postali člain A. I.
Nemški pritisk na Ukve?
Zadnjo nedeljo, na dan presv. Trojice, je prvič pristopilo k sv. obhajilu pet ukov-ških otrok. Otroci, različnega narodnostnega porekla, so sami brali berila in prošnje v italijanskem ter slovenskem jeziku. Sklepni Očenaš pa se je glasil celo v treh jezikih, slovenskem, italijanskem in furlanskem. Ob dobri volji, doslednem spoštovanju krščanskih načel (»Pojdite in učite vse narode...«) in materinega jezika je očividno več ko mogoče poučiti mladino v temeljnih krščanskih resnicah, česar pa obvezna šola, nasprotno, vse do danes ni dojela.
Slovesnost je spremljalo ubrano petje cerkvenega zbora na koru. Popoldne po blagoslovu pa je domače društvo »Lepi vrh« priredilo v cerkvi tudi orgelski koncert. Tako se v tem kraju, ob pomanjkanju slovenske šole, preteklemu fašizmu, spominom na »dobre« stare avstronemške čase, ohranja prav v cerkvi domača krajevna kultura in versko doživetje, cerkveni zbor in domače petje, ki so ga morali domačini pred leti obraniti celo pred nerazumevanjem samih cerkvenih oblastev. In so uspeli.
Toda pred nekaj dnevi so v Ukvah položili temeljni kamen za novo šolo in otroški vrtec, ki ju bo kot svoj prispevek za obnovo potresene Furlanije zgradila avstrijska dežela Tirolska. Toda ta pomoč ni povsem nesebična. Kot se sliši, naj bi se v novi šoli, če ne že v otroškem vrtcu, poučevala redno tudi nemščina. Proti pouku nemščine kot take nima nihče prav nič, toda njeno poučevanje je prisiljeno in nenaravno, ker se v šoli slovenščina, ki je materin jezik domačinov, zagotovo ne bo poučevala. Dovoljena bo kvečjemu kaka slovenska ura, v kolikor jo bo organizirala domača župnija, izven šolskih ur.
Domačini se vsega tega ne zavedajo. Vidijo predvsem potrebo po znanju nemškega jezika ob velikem turističnem prometu, ki teče skozi dolino, tako da z znanjem nemščine prej ali pa sploh dobijo zaposlitev. Obstaja nadalje še spomin na stare avstrijske čase, ko je bila šola samo nemška. In mnogi imajo pred očmi gospodarsko bogastvo severnih sosedov, katerim bi bili radi enaki ali podobni. To je pač Pogosta fantazija ljudi v skromnih vaških razmerah.
Vso to krajevno preproščino so znali, kot sc zdi, izrabiti odločujoči dejavniki doma ob pomoči severnih bogatih sosedov. V slovenski vasi bo nova italijanska šola z nemščino kot enim najpomembnejšim učnih predmetov. Večna hvaležnost domačinov, ker jim je severni sosed tako nesebično dal novo šolo in vrtec, pa naj učenje nemščine spodbuja do onemoglosti.
Človek se resno vpraša, zakaj dežela Ti-
rolska, ki se ponaša z evropskim in krščanskim duhom, vsiljuje v slovensko vas nemški pouk in to še kot nesebično pomoč potresenim krajem? Kakor da Tirolci ne bi vedeli, da gradijo šolo v slovenski vasi!
Upravičeno se je bati, da gre za zapoznelo potezo v duhu nemškega mosta do Jadrana, zakaj v nasprotnem primeru bi morali graditelji te šole v prvi vrsti spoštovani krajevno kulturo in izročila, dati nemščini le tisti okvir, ki ga v Kanalski dolini kot poslovni jezik ima in gledati, da s svojo pomočjo ne bodo pospeševali krajevne, kulturne in duhovne saomodtu-jitve domačinov. - p. t.
Dve biserni maši na Primorskem
Prihodnjo nedeljo 12. junija bodo imeli v primorski apostolski administraturi dve biserni maši. V Kanalu ob Soči bo ta izredni jubilej obhajal g. Ivan Semič, v Šmihelu-Dolanah na Pivki pa g. Rafael Morel.
Ivan Semič je doma iz Šturij, kjer se je rodil leta 1893. Kot duhovnik je služboval več let v Čepovanu, po smrti g. Venceslava Beleta je pa prišel za dekana v Kanal. Ko je stopil v pokoj, je ostal v Kanalu, kjer še zmeraj rad pomaga župniku posebno v spovednici.
Rafael Morel pa je doma iz Šmihela in se je rodil istega leta kot g. Semič. Oba sta študirala v Ljubljani in bila skupno posvečena v ljubljanski stolnici 8. junija 1917.
Obema gospodoma jubilantoma izražamo čestitke tudi primorskih Slovencev tostran državne meje.
Praznik češenj v Mačkoljah
Lepo sončno vreme je v nedeljo 29. maja privabilo na vsakoletni Praznik češenj veliko število ljudi iz Trsta in okolice. Kulturni program se je pričel ob štirih popoldne z nastopom godbe na pihala Breg. Nato so sledili nastopi domačega zbora pod vodstvom Cveta Marc, mešanega zbora »F. Prešeren« iz Boljunca pod vodstvom Draga Žerjala, moškega zbora »F. Venturini« iz Domja Ivana Tavčarja ter otroškega zbora »Slovenski šopek« iz Mačkolj pod vodstvom Ljube Smotlak. Kot že znan gost je letos nastopil s celournem koncertom ansambel »Lojze Hlede« iz Števerjana, ki je skupno s humoristom Jožkom z duhovitimi domislicami zabaval občinstvo.
Tudi letošnji Praznik češenj je potekal v tradicionalnem prijetnem razpoloženju ob pestrem programu, ki je zadovoljil stare in mlade. Pravilna se nam zato zdi zamisel praznika, kakor jo je nakazal v pozdravnem govoru predsednik društva Danijel Novak: »Naši ljudje v današnjih časovnih razmerah in v današnjem splošnem zunanjem okolju potrebujejo nekaj več kot-samo "šagro” z običajno plesno zabavo. Zato smo pretežni del prireditve vedno skušali nasloniti na kulturni program, ki naj zadovolji čim širši krog udeležencev in vsem nudi tudi nekaj duhovnega razvedrila.«
Vedno bolj številni obiskovalci praznika cenijo te vrste prireditev in se je radi udeležijo prav zaradi tega, ker nudi domače slovensko vzdušje ob naši pesmi, besedi, glasbi in kozarcu domačega vina.
Letošnji kulturni del programa je od 16. do 17. ure neposredno prenašala radijska postaja Trst A, ostali del programa pa je registrirala in ga bo oddajala med svojim rednim sporedom.
Ob petindvajsetletnici smrti dr. J. Abrama
7. junija 1952, torej pred 25 leti, se je na tiho poslovil od svojih Tržačanov starosta tržaških odvetnikov in dolga leta vidni slovenski tržaški javni delavec dr. Josip Abram. Z njegovim odhodom je slovenska skupnost v zamejstvu zgubila svojega dolgoletnega pionirja na vseh področjih javnega narodnega ustvarjanja.
Rojen leta 1865 kot pristen Tržačan je spremljal poleg poklicnih dolžnosti slovensko narodno življenje do svoje smrti. Slovenska šola, ki je v zadnjem desetletju dosegla najvišje število učencev, ima svoje korenine že v Abramovi dobi. Pokojni je bil duša slovenskega šolstva, ki ga je organizirala in vzdrževala Cirilmetodova družba. Že leta 1896 je postal odbornik te družbe, nato pa njen predsednik, kar je ostal do leta 1945. Pod njegovim vodstvom je družba pozidala šolo sv. Cirila in Metoda pri Sv. Jakobu, kjer je danes tiskar-
V nedeljo 12. junija ob 19. uri bo na prostem pred škedenjskim domom
TRETJA ŠKEDENJSKA POLETNA PRIREDITEV
Spored:
■ Koncert godbe na pihala iz Pridvora pri Kopru - vodi Fabij Vatovec
■ Pozdravna beseda - Lojze Debeliš
■ Škedenjska osnovna šola s folkloro in petjem - plese pripravila Breda Pahor, harmonikar Miran Maver
■ Folklorna skupina KUD »Karel Pahor« iz Pirana - vodi Sančij Kuhar
■ Moški pevski zbor iz Divače - vodi Edi Race
V soboto in nedeljo bo od 17. ure deloval kiosk z domačim vinom.
na ZTT. To je bila takrat najmodernejša šolska stavba v Trstu. Poleg te šole je bilo za Abramovega predsednikovanja še v načrtu odprtje šole v Drevoredu XX. septembra, kjer je danes palača Standa in pa šole pri Sv. Vidu, kar pa so vojni dogodki preprečili.
Poleg potrebe po slovenski šoli je pokojni Abram videl, da potrebujejo tržaški Slovenci tudi trdno gospodarsko osnovo. V Tržaški hranilnici in posojilnici je bil odbornik, predsednik nadzorstva in zadnjih deset let njen predsednik. Ta hranilnica je bila lastnica nekdanjega Narodnega doma, ki je bil požgan 13. julija 1920 kot prva žrtev fašizma. Preko posojilnice je pokojnik sodeloval še v drugih gospodarskih ustanovah in s tem na gospodarskem in prosvetnem polju soustvarjal slovenski narodni preporod na Tržaškem.
Med obema vojnama je bil kot zaveden Slovenec stalno pod fašističnim nadzorstvom. Po drugi svetovni vojni, ko je bil že v visokih letih, je pozorno sledil obnovi slovenskega šolstva in demokratičnemu političnemu preporodu. Bil je prvi predsednik društva Pravnik, soustanovitelj in častni predsednik na ustanovnem občnem zhoru Slov. demokratske zveze v Trstu.
V vrsti spoštovanih osebnosti v slovenskem narodnem življenju prve polovice tega stoletja bo ime odvetnika Josipa Abrama ostalo za vedno zapisano kot ime moža, ki je nesebično delal za svoj narod. V svetal spomin nanj naj navedemo, da je še po drugi svetovni vojni honorarje računal po tabeli avstrijskih kron, čemur smo se sicer nasmihali, a obenem vedeli za njegovo široko srce, ki je videlo v vsakem Slovencu le brata, ki mu je treba pomagati.
Neprekinjena sezona DSI
Letošnja plodna sezona Društva slovenskih izobražencev v Trstu se bliža koncu. Svečana sklepna prireditev bo v ponedeljek 13. junija. Ob tej priložnosti bodo v društvenih prostorih odkrili kip ustanovitelju društva prof. Jožetu Peterlinu. Kip, ki so ga dali uliti v bron, je izdelal dolgoletni prijatelj in sodelavec pokojnega prof. Peterlina, starosta slovenskih kiparjev F. Gorše. Prireditelji upajo, da se bo odkritja in prireditve udeležil tudi umetnik sam. Po prireditvi bo v društvenih prostorih družabno srečanje članov in prijateljev. Na to izredno kulturno doživetje in prijateljsko snidenje vabi odbor vso slovensko javnost.
Istočasno pa prireditelji sporočajo, da se s tem pravzaprav sezona ne zaključuje, saj so v teku priprave za letošnje študijske dni Draga 77 in ki bodo 3. in 4. septembra na vrtu Finžgarjevega doma na Opčinah. V petek 2. septembra pa bo na sedežu društva tiskovna konferenca, na kateri bodo predstavili predavatelje Draga 77.
Rojan
Marijin dom za našo slovensko župnijsko skupnost v Rojanu veliko pomeni. Zgradili smo ga z darovi neštetih ljudi in za ceno velikih žrtev. Zato je naravno, da se spomnimo vsako leto dneva, ko je bil dom izročen svojemu namenu.
Letos smo v nedeljo 29. maja slavili 16. obletnico Marijinega doma. V soboto se je zbralo nad 70 otrok v domu in so tekmovali v risanju na temo »Mesec maj« (ex tempore). V nedeljo smo se spomnili pri sv. maši vseh živih in umrlih dobrotnikov, popoldne pa je bila prireditev.
Otroci osnovne šole so uprizorili dve zanimivi igrici in zapeli celo vrsto pesmi. Pel je tudi domači cerkveni zbor. Nastopili sta še dve mladi pevki ob spremljavi harmonike. Sledil je duet harmonik. Za veselo razpoloženje je poskrbel domači mladinski ansambel. Tudi skavti so se pripravljali za nastop, a jim je zmanjkalo vztrajnosti. Škoda!
V okviru prireditve je bila tudi razglasitev nagrad tekmovanja v risanju. Tolažilno darilce pa so dobili vsi, ki so se udeležili tekmovanja.
Prav lepa hvala vsem, ki so pri prireditvi sodelovali, še posebej pa tistim, ki so jo pripravljali. - SZ
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu vabi na
SKLEPNO PRIREDITEV
z odkritjem Peterlinovega kipa
v ponedeljek 13. junija ob 20.15 v društvenih prostorih v ulici Donizetti 3, I. nadstr.
Narodnostni dan v Monoštru
V Monoštru in okoliških krajih v Porabju na Ogrskem so imeli prve dni junija več srečanj in prireditev za praznovanje narodnostnega dne Železne županije. V tej ogrski županiji živijo poleg porab-skih Slovencev tudi Nemci in Hrvati. Prireditve so trajale več dni, sklepna prireditev pa je bila v slovenski vasi Dolenji Senik v kulturnem domu.
Sklepni govor je imel predsednik župa-
nijskega sveta Gyorgy Gonda. Iz njegovega izvajanja izhaja, da zamejske narodnostne skupnosti ne morejo napredovati, ako nimajo ustrezne gospodarske podlage. Zato so v porabskih središčih v zadnjih letih pospešili razvoj industrije, s čimer so dobili zaposlitev tudi mnogi po-rabski Slovenci. Ti so se poprej odseljevali za zaposlitvijo v oddaljene kraje na Ogrskem in se narodnostno izgubljali.
V Železni županiji pospešujejo šolstvo v materinem jeziku. V županiji se uči materinega jezika okoli 1200 učencev, v 19 vaseh, v katerih živijo slovensko, nemško in hrvaško govoreči, pa poučujejo materinščino tudi v otroških vrtcih.
Pomembni so stiki z obmejnimi področji Slovenije in s samo slovensko republiko v Jugoslaviji. Živahni so stiki s prekmurskimi mejnimi območji. V Dolenjem Seniku so ob narodnostnem dnevu pripravili tudi razstavo fotografije iz Porabja ter književni večer.
Senat je zavrnil zakon o splavu
Na splošno presenečenje je senat z dvema glasovoma večine (156 proti 154) v torek 8. junija popoldne zavrnil zakon o splavu, ki ga je pred nekaj časa že sprejela poslanska zbornica. Kot določa pravilnik, se novi osnutek zakona o splavu, ki pa mora biti različen od sedanjega, lahko predloži šele po šestih mesecih. V poštev pa prihaja tudi referendum o splavu, saj je radikalna stranka zbrala zanj zadostno število podpisov in jih je ustavno sodišče že overilo.
Vsekakor je izid glasovanja poraz za laično fronto, ki je računala s 160 glasovi v svoj prid proti 149. Očitno je sedem senatorjev prestopilo v tabor nasprotnikov splava. Sledili so glasu svoje vesti proti navodilom stranke, ki ji pripadajo in s tem izpričali čut za moralne vrednote, ki edine lahko rešijo narod propada.
Nacionalni evharistični kongres v Pescari
Zadnji italijanski nacionalni evharistični kongres je bil v septembru 1972 v Vidmu, ki se ga je udeležil tudi sv. oče Pavel VI. Letos bo tak kongres v Pescari in sicer od
11. in 18. septembra. Tema kongresa bo: »Dan Gospodov - tedenska velika noč božjega ljudstva«. Znano je, koliko je pomenilo praznovanje Gospodovega dne-nedelje prvim kristjanom: bilo je srečanje pri evharistični daritvi v molitvi, premišljevanju, ob branju sv. pisma ter ocenitev lastne vere v življenju skupnosti.
Goriški nadškof v zvezi s tem kongresom predlaga, naj bi se prihodnjo nedeljo
12. junija, ko se praznuje sv. Rešnje Telo, razmišljalo o temi kongresa, molilo za duhovno rodovitnost te prireditve, zbiralo prispevke za organizacijo kongresa in pobiralo tudi za gradnjo zdravstvenih ustanov v afriški državi Visoki Volta.
Fatimski večer z diapozitivi prirejamo v Trstu v sredo 15. junija ob 19. uri v Marijinem domu v ul. Risorta 3. Vabimo romarje, ki gredo avgusta v Fatimo in tudi druge, ki jih fatimsko pričevanje in sporočilo zanima. Začetek ob 19. uri. Isti fatimski večer prirejamo v Gorici v Katoliškem domu v sredo 22. junija, prav tako ob 19. uri. Lepo vabljeni!
'iiiiiiiiiiiiiliilimiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiuimiiiiiiiMiiiiiiiiimmiiiMimiNiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiifiiiiiiiimiiiniiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiNiiiniiiiMiiimiiiiiiiimiNiimiiiiiiimiiiiiiiiiiim^
Vietnam in Kambodža v mraku nove diktature
   --------------------------------- (l)
Dve leti je minilo, odkar je v teh dveh državah bivše francoske Indokine, to je v Vietnamu in Kambodži utihnilo orožje. Vojaške režime je nadomestila tako imenovana ljudska oblast, z drugo besedo, na °blast je prišla komunistična partija.
Kakor se je prej vsak dan pisalo proti režimom generalov Thieua in Nola, se uprizarjalo stavke in organiziralo poučne ma-n*festacije, tako je po vzponu komun i-&l0v na oblast vse postalo za čuda tiho. levičarski tisk, tako občutljiv za vsako resnično ali navidezno zlorabo in zatiranje svobode v nelevičarskih državah, se je 8lt-‘de Vietnama in Kambodže zavil v po-f°ln molk, čeprav so začele pronicati iz °boh dežel novice, ki so dale slutiti, da je °ndotno težko preizkušeno prebivalstvo pr>šlo izpod dežja pod kap.
Le malo časopisov je imelo pogum povzdigniti svoj glas in obsoditi novo nasilje. Eden takih časopisov je tednik »II no-stro tempo«, ki izhaja v Turinu in je objavil pričevanje jezuitskega misijonarja p. Andreja Gelinasa, enega zadnjih misijonarjev, ki so ga nove oblasti izgnale iz Južnega Vietnama 9. julija 1976, potem ko je preživel pod komunisti v Saigonu polnih 14 mesecev.
List je dal poročilu p. Gelinasa značilen naslov »To je druga smrt Vietnama«. V podnaslovu pa je rečeno: »Nihče ni mogel verjeti med vojno, ko so komunisti obljubljali pluralizem ter svobodo, da bo nad deželo padla tako svinčena zavesa ideološke diktature.«
PRIČEVANJE IZ PRVEGA VIRA
P. Andre Gelinas, Kanadčan francoskoga porekla, je deloval v Vietnamu od leta 1957, torej skoraj 20 let. Po posvečenju v Ameriki se je specializiral zlasti v kitajski zgodovini. Najprej jo je od leta 1946 do 1948 poučeval v Pekingu, nato na otoku Formozi in nazadnje v Saigonu. V Saigonu je vodil tudi dijaški center ter učil filo-
zofijo na tamkajšnjih višjih šolah.
Kar je p. Gelinas povedal po svojem povratku v Milan, so skrbno povzeli na magnetofinski trak. Zato je vse, kar objavljamo, pričevanje iz prvega vira. Naj pri tem omenimo, da njegovo pričevanje ne obsega vsega Južnega Vietnama, temveč predvsem področje Saigona, saj mu kot tujcu (kar velja tudi za skoro vse domačine) ni bilo mogoče potovati v notranjost dežele. Kljub temu, da je ostal ves čas le v Saigonu, pa nudi to, kar je videl in doživel, dovoljno sliko o režimu, ki se je s silo polastil oblasti, pohodil vse obljube, ki jih je dal o političnem pluralizmu in demokraciji med vojno ter kruto prevaril prebivalstvo v njegovi želji po resnični svobodi.
Pričevanje p. Gelinasa da misliti, čeprav je tako pristno, sta ga italijanska TV in tisk obšla z molkom. Molčijo tudi stranke od Krščanske demokracije do komunistov, molčijo sindikati, študentovska združenja, časnikarji, pisatelji, ki so toliko znali pisati o diktaturi generala Thieua in o zatiranju človeških svoboščin, o političnih jetnikih in mučenju po zaporih. Še
vedno se prirejajo protestna zborovanja zoper desničarski Pinochetov režim v Čilu, nikjer pa ni zaslediti zborovanja, kjer bi se obsojalo iste stvari v današnjem Vietnamu in sedanji Kambodži.
In vendar! Svoboda je nedeljiva, demokracija je le ena. Če verujemo v eno in drugo, jo moramo braniti povsod, kjer je zatirana, omejena, tlačena ali celo odpravljena. Zato bo tudi naš list poročal o stvareh, ki jih drugi prehajajo z molkom. Nočemo biti mutasti psi niti pomočniki tistih, ki resnico poznajo pa jo skrivajo, ker imajo svoje interese in ker so dejansko v službi levičarske propagande ter vpreženi v levičarski voz.
UNIČENA SVOBODA
Mirno lahko rečem — pričenja p. Gelinas svoje pričevanje — da konec vojne (30. aprila 1975) ljudstvu ni prinesel tistega miru, bratstva in spokojnosti, po čemer so vsi hrepeneli. Res je bil konec tridesetletne vojne izreden dogodek, toda trpljenje prebivalstva sc ni zmanjšalo, kajti skozi njega je bila potegnjena črta, ki ovira resničen mir, črta med »revolucionarji«,
ki hočejo s silo uveljaviti svojo voljo ter med ogromno večino ljudstva, ki mu je zoprna ideološka diktatura, ki se zdi, da bo dolgotrajna.
Komaj so komunisti prišli na oblast, so bili ukinjeni vsi časniki. Pojavili so se novi, vsi enako usmerjeni in na isti liniji. Kakšna razlika v primerjavi z diktaturo generala Thieua, ko so kar mrgoleli časopisi, revije, druge publikacije in knjige raznih smeri in pogledov.
To je bilo za vse največje razočaranje. Premnogi od univerzitetnih študentov in razumnikov so verovali v obljube vietkon-ga o svobodi in pluralizmu; upali so, da bodo komunisti prinesli nov način življenja, ki bo manj nasilen, bolj sproščen in manj pokvarjen kot je bil pod Thieuom, Danes je večina od njih po taboriščih »za prevzgojo«, od koder se premnogi ne bodo več vrnili.	(Drugič	naprej)
■ Člani Rdečih brigad so zagrozili, da bodo pobili vseh deset porotnikov, če bo prišlo 15. junija v Milanu do procesa zoper njihovega voditelja Renata Curcia in še druge štiri njegove pajdaše.
Letošnje praznovanje Sv. R. Telesa
Na pobudo duhovnikov goriške cone in v sodelovanju z nadškofijskim dušnopa-stirskim uradom bosta v zvezi s praznikom sv. R. Telesa dve prireditvi: v petek 10. junija ob 20.45 bo v prostorih krožka »Stella Matutina« zborovanje, na katerem bo govora o dejanskem položaju verujočega občestva v Gorici. Pri tem bodo navzoča tri vprašanja: 1. vsebina naše vere, 2. odgovorna soudeležba pri življenju Cerkve, 3. osebno in občestveno sodelovanje pri dvigu človeštva. V nedeljo 12. junija ob 19.20 bo daroval na trgu pred stolnico goriški nadškof msgr. Cocolin sv. mašo ob somaševanju mestnih župnikov in drugih duhovnikov, pri čemer se bo dalo potreben poudarek zaključkom, ki bodo izšli iz zborovanja 10. junija.
Protest proti predlogu deželnega odbora
Zavodni svet državnega učiteljišča »S. Gregorčič« v Gorici, zbran na seji dne 2. junija 1977, ponovno odločno protestira proti predlogu deželnega odbora, ker pri porazdelitvi novih šolskih okrajev ne upošteva upravičenih potreb slovenskega prebivalstva v deželi in njegovih zahtev po ustanovitvi samostojnega slovenskega šolskega okraja. Obenem odločno poziva deželni odbor, naj pri dokončni porazdelitvi novih šolskih okrajev upošteva te zahteve in ustanovi samostojni šolski okraj za Slovence v deželi.
Protest je bil poslan deželnemu odboru Furlanije-Julijske Benečije in deželnim tajništvom političnih strank.
Prisrčen glasbeni nastop v Katoliškem domu
V okviru Zveze slovenske katoliške prosvete delujejo tri glasbene šole: v Doberdobu, v Štandrežu in v Gorici na Placuti. Z učenjem glasbe so začeli pred tremi leti. Prvi gojenci imajo torej za sabo tri leta pouka.
V sredo 1. junija je bil notranji nastop gojencev glasbene šole v Gorici. Nastopili so vsi, ki šolo obiskujejo, od najmlajših, ki so še v otroškem vrtcu, do starejših, ki se že tretje leto učijo. Nastop v sredo je obsegal razne inštrumente, od klavirja, ki se ga uči največ gojencev, preko kitare, harmonike do blok flavte. Nastopali so posamezno, skupinsko in na klavirju štiri-ročno. Starši in prijatelji so lepo zasedli dvorano v Katoliškem domu in niso šte-dili s priznanjem nastopajočim otrokom in njih profesorjem.
V nedeljo 5. junija je pa bil nastop gojencev iz vseh treh glasbenih šol. Ves spored je povezovala prof. Lučana Budal. Nastopili so večji in bolje pripravljeni gojenci. Tudi v nedeljo smo slišali vse inštrumente, ki se jih dijaki učijo. Novost je bil nastop otrok iz Doberdoba, ki so igrali na Orff inštrumente. Nekateri nastopajoči so pokazali dokajšnjo glasbeno nadarjenost in pripravo.
Na začetku je mladinski zbor »Kekec« iz Gorice zapel tri pesmi, ki so ubrano izzvenele ter izpričale, da zbor pod vodstvom I. Bolčine vztrajno vadi in se to tudi pozna pri nastopanju. Ta zbor je sploh lepa prireditev za naše mesto, ker ne poje samo ob raznih priložnostih v dvorani Katoliškega doma, temveč tudi
vsako prvo nedeljo v mesecu pri maši v cerkvi na Placuti. Pel je tudi pri maši prvoobhajancev na Travniku.
Prvi del glasbenega nastopa je direktno oddajala tržaška radijska postaja in pri tem posredovala tudi priložnostne besede, ki jih je gojencem, staršem in profesorjem izrekla ga. Ljubka Šorli. Pohvalila je otroke, da se glasbe radi učijo. Kakor izliva ptica v svojo pesem veselje in žalost, tako tudi človek v glasbeni govorici odkriva drugim svojo notranjost in si tako lajša srce, da zaživi v novem upanju in novem navdušenju. To pa je mlademu človeku, ki svojo osebnost šele gradi, nadvse potrebno. Težave in skrbi, ki z njimi življenje nikomur ne prizanaša, se ob lepi glasbi nekam odmaknejo, da vsaj za kratek čas pozabimo nanje. Našemu narodu sta pesem in glasba nasploh kakor kruh. Pesem nas tako rekoč spremlja od zibeli do groba. Del našega življenja je. Zato naj ostanejo otroci navdušeni za glasbo tudi v nadaljnjih letih, ko bo življenje vsakemu izmed njih odkazalo svoje mesto. Gotovo jim ne bo žal.
Svojim glasbenim mentorjem so se gojenci zahvalili s cvetjem. Ob izredno številnih prireditvah vseh vrst, ki so bile na Goriškem preteklo nedeljo, je bila ta gotovo najbolj prisrčna, ker je sodelovalo pri njej največ mladih ljudi. Vsem gojencem in njihovim profesorjem želimo vesele počitnice in da bi se prihodnje šolsko leto znova srečali ob še boljših uspehih.
f Just Bandelj
Toliko desetletij je bil neutruden in je delal, šele pred kratkim je opešal. Na binkoštni praznik je Just Bandelj izdihnil v goriški bolnišnici. Naslednji torek je bil pokopan v rodni Podgori. Dočakal je skoro 79 let.
In kdo ga ni poznal? Saj je že rodbina, iz katere je izšel, bila med tistimi, ki so najbolj trdno držale narodno in versko zavednost v podgorski skupnosti. Še pred prvo svetovno vojno se je mladi Just naužil idej in se vključil v gibanje, ki ga je tudi med Primorce zanesel slovenski ideolog Janez Ev. Krek. Aktivno je Just Bandelj sodeloval v podgorskem katoliškem prosvetnem društvu. Bil je tudi vedno zvest član domačega pevskega zbora zlasti v tragičnih časih, ko ga je vodil nepozabni Lojze Bratuž.
Trdo je delal na domači kmetiji, a njegovo posebno veselje je bilo cvetličarstvo. Poznali so ga na goriškem cvetličnem trgu. Veliko je žrtvoval tudi za domačo podgorsko cerkev. Na predvečer velikih cerkvenih praznikov je gotovo prinesel ne samo šopek, temveč celo naročje cvetja.
Prijazen je bil do vseh podgorskih dušnih pastirjev in jim stal ob strani in jih podpiral ne samo ob veselih in uspešnih trenutkih, marveč tudi ko so se znašli v težkih preizkušnjah.
Bog mu povrni vse dobro, ki ga je v življenju napravil. Rodbini iskreno sožalje. - Prijatelj
Cepljenje proti kozam v Italiji nc bo več obvezno, tako je določila pristojna parlamentarna komisija v Rimu. To določilo velja za dve leti. Seveda, če starši hočejo, lahko še zmeraj dajo cepiti svoje otroke.
Skavtske obljube v Gorici
Skavtska družina na Goriškem se je preteklo nedeljo povečala z novimi člani, ki so napravili »skavtske obljube«. Te so letos bile kar na travniku ob Katoliškem domu v Gorici. Ob 9. uri so se začeli zbirati skavti in skavtinje iz vseh krajev. Prišli so v novih krojih, ki so jih dobili prav za to priložnost. Ko so bili vsi zbrani, se je začela sv. maša, ki jo je daroval asistent goriških volčičev prof. Stanko Je-ricijo. Maša je bila na prostem, kot je navada pri skavtih. Po maši so sledile obljube. Šest je bilo novih skavtinj, blizu dvajset novih skavtov. Bili so iz Gorice, Rupe-Peči in iz Doberdoba. Najbolje so bili zastopani ravno ti slednji, kajti v Doberdobu je trenutno najbrž najmočnejša skupina posebno skavtinj. Sploh se zdi, da je skavtska družina zanesla v Doberdob novo pomlad.
Po obljubah so bile igre do kosila, ki je bilo prav tako skavtsko, tj. »paštašuta« in klobase. Lačen gotovo ni ostal nihče.
Igre so se nato nadaljevale do začetka popoldanskega nastopa v Katoliškem domu, pri katerem so sodelovali tudi številni skavti in skavtinje, ki obiskujejo razne glasbene šole in igrajo razne inštrumente.
Praznik špargljev v Štandrežu
V dneh 28. in 29. maja ter 4. in 5. junija se je v Štandrežu vršil Praznik špargljev, M sta ga priredila PD »Štandrež« in domače Kmečko društvo. Prvi del praznovanja je bil posvečen folklornim nastopom, medtem ko so v nedeljo 5. junija nastopili pevski zbori in dramska skupina PD »Štandrež«.
Nedeljski program je odprl mešani zbor »Hrast« iz Doberdoba, ki je ubrano odpel štiri pesmi. Sledil mu je moški zbor »M. File j«, ki se je predstavil s posrečenimi pesmimi in lepim izvajanjem.
Člani dramske skupine so uprizorili Nu-šičevo enodejanko »Analfabet«. Delo je režirala Mira Štrukelj. S to predstavo so štandreški igralci potrdili visoko kvalitetno raven gledališkega ustvarjanja. Nastopili so: Božidar Tabaj, Klavdija Šuligoj, Silvana Zniderčič, Jordan Mučič, Marko Brajnik in Lucijan Krpan.
V popoldanskih urah 5. junija je bil tudi slikarski »ex tempore«, katerega se je udeležilo lepo število otrok, predvsem u-čencev štandreške osnovne šole.
Celotni Praznik špargljev je v Štandrež privabil veliko ljudi, saj je bil program tak, da je lahko zadovoljil vsakogar. K uspehu so seveda pripomogli tudi odlični šparglji in dobra kapljica.
Še nerešeno vprašanje štandreškega otroškega vrtca
Vsako leto se ob vpisovanju otrok za novo šolsko leto v štandreškem otroškem vrtcu pojavijo številne težave, ker za nekatere otroke ni prostora v slovenski sekciji. Letos je problem zadobil še obsežnejše dimenzije, saj je vodstvo ustanove, ki upravlja ta vrtec (ONAIRC) enostavno odpisalo 12 otrok, ki so se prijavili za prihodnje leto.
V prejšnjih letih se je dogajalo, da so otroke, ki niso dobili prostora v slovenskem vrtcu, kratkomalo prepisali v italijansko sekcijo. Tako početje je nesprejemljivo. Letos se je v slovenski vrtec vpisalo nad 40 otrok in ker je predvidena samo ena slovenska sekcija za 30 otrok, so ostale odpisali s predlogom, da bi jih premestili v italijansko sekcijo.
Starši so se takemu početju odločno uprli in zahtevajo, da se v Štandrežu odpre še ena sekcija za slovenske otroke. Ustanova ONAIRC in občinska uprava naj poskrbita, da bo v štandreškem otroškem vrtcu prostora za vse slovenske otroke.
Slikarski »ex tempore« v Doberdobu
Svet slovenskih organizacij (S.S.O.) v deželi Furlaniji-Julijski Benečiji ob slovenskem taboru v spomin 100-letnice rojstva in 25-letnice smrti Vinka Vodopivca, ki bo v Doberdobu 18. in 19. junija prireja slikarski »ex tempore«.
Vršil se bo v nedeljo 19. junija. Žigosanje risarskih pol bo od 13. do 15. ure na prireditvenem prostoru ob župnijski dvorani v Doberdobu. Risbe je treba oddati do 18. ure. Tema in tehnika sta prosti, vsak udeleženec naj si sam preskrbi risalne pripomočke, razen risarske pole, katero dobi pri prirediteljih.
Udeleženci »ex tempore« bodo razdeljeni na štiri skupine, in sicer: 1. otroci, ki obiskujejo otroški vrtec; 2. učenci prvega in drugega razreda osnovnih šol; 3. učenci tretjega, četrtega in petega razreda osnovnih šol; 4. dijaki enotnih srednjih šol.
Petčlanska komisija bo ocenila risbe in najboljše iz vsake skupine bodo nagrajene ob začetku kulturnega programa, predvidoma ob 20. uri istega dne. Vse risbe bodo razstavljene na prireditvenem prostoru.
Otroški vrtec v Števerjanu
Kot ostala šolska mladina bodo tudi najmlajši iz Števerjana 11. junija zaključili šolsko leto. Upamo in želimo, da bi ohranili v spominu vse, kar jim je njihova učiteljica s. Andreja Kete tako materinsko in velikodušno polagala v mlada srca. Polnoštevilno so bili navzoči starši v župnijski dvorani 15. maja, kjer so najmlajši pokazali, česa vsega so se naučili in kaj so izdelali njihovi prstki pod vodstvom skrbne vrtnarice.
Iz srca jim želimo, da bi ostali dobri na poti, ki jim je začrtana, saj je bilo nedvomno potrebno veliko žrtev za vztrajno delo med tako različnimi obiskovalci otroškega vrtca. Dal Bog, da bi se pokazali trajni uspehi!
Lep prispevek k programu zaključne prireditve je doprinesla učiteljica Ada Černič ki z živahnim delovanjem veliko pripomore k verskemu in narodnemu napredku naše mladine. - Faranka
Šport
Smučarsko središče na Kaninu
Na Kaninu se še zmeraj smučajo. Snega da je toliko, da se bodo smučarji še več dni vozili po zimski progi. Na nekaterih mestih da so ga letošnjo zimo in pomlad namerili tudi do 30 metrov. Smuka je še vedno zelo lepa, sneg se še ni začel prav topiti, saj so še pred kratkim namerili le 2 stopinji Celzija.
Odprta pa je tudi spomladanska proga po dolini Krnice za ljubitelje turne smuke in poletna proga zadaj za zadnjo postajo gondolske žičnice v Velikem grabnu pod 2500 m visokim Prestreljenikom. Tu sneg skoraj nikoli ne skopni. Začasno so sem postavili 400 m dolgo prenosno vlečnico, do prihodnje zime pa napovedujejo, da bodo po grebenu speljali sedežnico.
Skozi veliko okno Prestreljenika je lep razgled na Rezijo in Furlanijo ter Kanalsko dolino. Smučarsko središče na Kaninu se z novimi gradnjami še dopolnjuje. Je pa že sedaj turistično najlepše in zaradi ugodnih smučarskih razmer tja v pozno pomlad in poletje gospodarsko naj-izglednejše v Sloveniji.
OBVESTILA
Maša za cerkveno edinost bo v ponedeljek 13. junija ob 20. uri v cerkvi sv. Ivana v Gorici.
Didaktično ravnateljstvo osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom v Gorici sporoča, da bo vpisovanje v 1. razred na vseh osnovnih šolah goriškega področja od 20. do 30. junija od 9. do 12. ure. V poštev pridejo otroci, rojeni v letu 1971. Učenci ostalih razredov bodo uradno vpisani v naslednje razrede. Slovenski starši naj se zavedajo, da je slovenska šola enakovredna večinski. Le v domačem okolju, torej v slovenski šoli, se bo mogla docela razviti osebnost naših otrok.
Priprava za popravne izpite bo v Alojzi-jevišču za srednje nižje in srednje višje šole od začetka avgusta dalje. Prijaviti sc vodstvu zavoda. Tel. 83515.
V novi deželni palači v Gorici, ul. Roma bo v soboto 11. junija ob 21. uri koncert zbora »I madrigalisti«, ki ga vodi Orlando Dipiazza. Prostovoljni darovi bodo šli za zbor v furlanskih Buiah, ki kljub lanskemu potresu pogumno nadaljuje s svojim pevskim delom.
»Števerjanski vestnik«. Izšla je 4. številka tega glasila za maj 1977. Govori o pripravah na »Festival Števerjan 1977«, o postavitvi slovenskega mlaja, o seji sekcije SSk za Števerjan, o seji števerjanskega občinskega sveta, o dejavnosti občinske uprave. Objavljeno je pismo urada Neposrednih obdelovalcev iz Gorice. Na koncu so nasveti kmetovalcem za dela v maju in juniju.
Romanje v Padovo v ponedeljek 13. junija: obveščamo prijavljene, da bo odhod iz vseh župnij ob 7. uri zjutraj.
V baziliki sv. Antona v Padovi bo 13.
junija opoldne slovenska služba božja za romarje goriške in tržaške škofije. Kdor se želi še pridružiti, naj se pelje z vlakom. Večerna proccsija sc prične ob 18.30.
Številnim romarjem, ki gredo 13. junija v Padovo lepo priporočamo, da se spomnijo nedograjenega doma za telesno prizadete na Opčinah. Na velikih božjih poteh imejmo srce in roko odprto tudi in predvsem za potrebe rojakov in domačih ustanov.
Za romanje v Francijo je razpoložljivih še deset mest.
Širite „Katoliški glas"
j Radio Trsi A
Časnikarski programi ob nedeljah: Poročila ob 8., 12., 19; kratka poročila ob 11., 14; novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 11., 14., 19.15. Ob 8.30 kmetijska oddaja, ob 9. sv. maša.
Časnikarski programi od ponedeljka do sobote: Poročila ob 7., 10., 13., 15.30, 19. Kratka poročila ob 9., 11.30, 17., 18. Novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 8., 14., 19.15. Spored od 12. do 18. junija 1977 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Vedri zvoki. 10.30 Orkester.
11.05 Mladinski oder: »Tolminci«. 11.35 Nabožna glasba. 13.00 Ljudje pred mikrofonom. 13.15 Slov. ljudske pesmi. 14.05 Operete. 14.35 Lahka glasba. 15.00 šport.
Ponedeljek: 8.05 Tjavdan. 9.30 Obletnica tedna. 9.40 Koncert. 14.05 Boris Pahor: »Zatemnitev«. 14.30 Glasba. 16.15 Od melodije do melodije. 17.05 Koncert. 18.05 Cas in družba. 18.30 Slovenski zbori.
Torek: 8.05 Tjavdan. 9.30 Nekoč je bilo.
9.40 Koncert. 14.05 B, Pahor: »Zatemnitev«.
14.30 Glasbeni vestnik. 16.30 Za najmlajše.
17.05 Koncert. 18.05 Problemi slov. jezika. Sreda: 8.05 Tjavdan. 9.30 Rojstna hiša
naših velmož. 9.40 Koncert. 14.05 B. Pahor: »Zatemnitev«. 14.30 Glasba. 16.30 Za najmlajše. 17.05 »Razsulo Rimljanovine«. Tragedija.
četrtek: 8.05 Tjavdan. 9.30 Nekoč je bilo.
9.40 Koncert. 14.05 B. Pahor: »Zatemnitev«. 14.30 Glasba. 16.30 Za najmlajše. 17.05 Ansambel »Slavko Osterc«. 18.05 Tehnološke spremembe. 18.20 Primorska poje.
Petek: 8.05 Tjavdan. 9.30 Zenska imena.
9.40 Koncert. 12.50 Pristopanje k deželnim oddajam. 14.05 B. Pahor: »Zatemnitev«.
16.30 Za najmlajše. 17.05 Deželni skladatelji. 18.05 Kulturni dogodki v deželi.
Sobota: 8.05 Tjavdan. 9.40 Koncert. 14.05 B. Pahor: »Zatemnitev«. 14.30 Glasba. 15.35 Poslušajmo spet. 18.05 »Noč sv. Ivana«. Radijska igra. 18.45 Vera in naš čas.
DAROVI
Ob 32. obletnici zvijačne in nasilne vrnitve slovenske narodne domobranske vojske v domovino, kjer je bila zverinsko mučena in pobita brez vsakega procesa, poklanja Vinko Levstik, hotelir v Rimu, v tiskovni sklad Katoliškega glasa 30.000 lir namesto cvetja na še nepriznana množična grobišča širom Slovenije.
Za sklad Katoliškega glasa: Marija Antonič, Devin, 5.000; Ana Marija Pipan, Mav-hinje, 3.500; N. N. 500; Mila Brecelj, Bočen, 10.000; ob 30-letnici smrti Janeza Benko, hči Marija 10.000 lir.
Za Alojzijevišče: N. N., Dol, 8.000; N. N., Sovodnje, 5.000; N. ,N. 25.000 lir.
Za cerkev sv. Ivana v Gorici: nečaki Vlado, Silvo, Adolf in Mara z družinami ob smrti strica Antona Močnika 50.000 lir.
V spomin Franca Antoniča darujejo sodelavci brata Nartkota za Alojzijevišče in za Zavod sv. Družine po 15.000 lir.
Župnija Zgonik daruje ob prazniku prvega sv. obhajila za dom v gradnji Dru-žina-skupnost Opčine 85.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: N. N. 10.000; Marija Fabjan v spomin svojih pokojnih
10.000 lir.
Za Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu:
družini Kokorovec in Vatovec ob prvem obhajilu Tatjane 10.000; družina Selva v spomin pok. Petra Selva in pok. Pierine Saražin 10.000; babica Marija ob prvem obhajilu Friderika D'Ambrogio in Tanje
10.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Lea Štolfa za zastavo sv. Jerneja 3.000; Milko Vremec ob krstu sinčka Martina 10.000; Anamarija Daneu ob krstu Martina 10.000; čuk Jožef ob krstu Martina 10.000 lir.
Za cerkev na Ferlugali: družina Cavic-chioli v spomin Petra Mantovan 10.000; Marija Čok ob hčerini poroki 30.000; Darko Grizonič ob poroki Guštin-Čok 10.000.
Za lačne po svelu: N. N., Rupa, 6.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Zahvala
Koordinacijski odbor za poimenovanje slovenske osnovne šole v Doberdobu po Preiihovem Vorancu se zahvaljuje vsem, ki so s svojo aktivno udeleibo omogočili slavje ob poimenovanju naše šole.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 100 lir, osmrtnice 150 lir, k temu dodati 14% davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik I iska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ (S.S.O.) v deželi Furlaniji-Julijski Benečiji
prireja v Doberdobu 18. in 19. junija
SLOVENSKI TABOR
ob 100-letnici rojstva in 25-letnici smrti VINKA VODOPIVCA
Sobota 18. junija
ob 16. uri otvoritev in športni nastopi ob 19. uri odprtje Vodopivčeve razstave. Zvečer prosta zabava ob zvokih ansambla Lojzeta Hledeta.
Nedelja 19. junija
ob 13. uri slikarski ex tempore
ob 18. uri kulturni program. Sodelujejo: zbor »Mirko Filej«, Fantje izpod Grmade, združeni moški zbori iz Goriške in Tržaške.
Skupine iz Tržaške bodo izvedle spevoigro
»KOVAČEV ŠTUDENT« v instrumentalni priredbi A. Vodopivca.
Sledi prosta zabava z ansamblom Igo Radovič. Delovali bodo dobro založeni kioski.