Leto XIV • št. 255 (4100)
Po štirih letih
■....................... i	a
TRST, nedelja 26. oktobra 1958
Cena 30
V četrtek je imel general De Gaulle tiskovno konferenco, na kateri je govoril v glavnem o Alžiriji. Izjavil je, da je pripravljen pogajali se s predstavniki alžirske osvobodilne fronte o ustavitvi sovražnosti. V ta namen je pripravljen zagotoviti tem predstavnikom varno pot v Parit in nazaj. Čeprav je izrekel to pripravljenost/vendarle je z druge strani zahteval brezpogojno položitev orožja ter je ponovil, da se bo politična prihodnost Alžirije izoblikovala
sama po-sebi po volitvah, po katerih naj bi našli alžirsko «elito», s katero bi se pogajali.
iiiiaitvtiiitf •iiiiiiiiiiiiiiiiiii«iiiiBiii»iiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiBiaiiiaiiiiiitiiiiiaiiiiiifiiigi«i«iiiiiliil«illiiiiiituitnftAiiiiiviaii«tiitiiiii«tii«ii««iii«iii*««««««t«ii«ii«i>Bii>ii«ii>ii»iiiiii«*ii*iiiiiiii>aaiii*i>aiiiiiiii«iii«iiii*ami»iiiiiaiitiiiii«iiiiiiti»«iiiiiaiiiaiiiaiiaiaiiaftiuiiifttii>tfiiiiiiiiiiiiiiliiii«iiili»,iiiit«i«l|ia,|liaiaai|MguA
Odgovor Alžircev na De GauIlove pogoje
Alžirska vlada je pripravljena pogajati samo o pravi rešitvi alžirskega vprašanja
De Gaullova ponudba pa ne prinaša novih elementov in praktično pomeni poziv na brezpogojno predajo - Izjave Ferhata Abasa angleškemu listu
KAIRO, 25. — Alžirska vlada je po svoji današnji seji objavila izjavo, v kateri pravi, da De Gaullova izjava ne prinaša nobenih novih elementov m da De Gaulle zahteva brezpogojno predajo. Izjava poudarja', da je alžirska vlada pripravljena pogajati se s predstavniki francoske vlade samo v nevtralni državi, in to o pravi rešitvi celotnega alžirskega vprašanja.
Če francoska vlada ne
sprejme takih pogajanj, bo alžirsko ljudstvo nadaljevalo svojo borbo, dokler ne doseže svobode in neodvisnosti
Izjava, ki jo je alžirska vlada izročila danes popoldne časnikarjem, se glasi:
»Tiskovna konferenca predsednika francoske vlade ne prinaša nobenega	novega e-
lementa. Predlogi, ki jih vsebuje, pomenijo z mnogih vidikov korak nazaj v primeri s predlogi njegovih prednikov.
Zato pomeni izjava generala De Gaulla	zavrnitev
pogajanj. Na pripravljenost začasne vlade alžirske re publike, da se naj Je mirna rešitev za pogajanji, odgovarja on z zahtevo orezpo-gojne predaje.
Začasna vlada alžirske republike ponovno	poudarja
nerazumevanje ln slepoto francoske vlade.	Poudana
dalje, da sta bili prav to
nerazumevanje in ta slepo, ta vzrok za začetek sedanje vojne v novembru 1954. ,Ta vojna je, v, nasprotju s trditvami predsednika francoske vlade, nastala po krivdi kolonialnega režima, ki so ga mislili nadaljevati in ki je šel v svojem cinizmu tako daleč, da je kršil svoje lastne zakone zato, da se upre zakonitim težnjam ljudstva, ki hoče biti svobodno in neodvisno.
Sedenja francoska vlada, zvesta tradicionalni politiki Francije, namerava s silo obdržati Alžirijo v francoskem okviru. Organiziranje zatrjevanega referenduma s strani kolonialistične uprave in okupacijskih vojaških oblasti, medtem ko se vojna nadaljuje, je novo potvarjanje v zgodovini francoskega kolonializma. Volitve, ki ji*1 v enakih pogojih namerava francoska vlada vsiliti AUiriji za določitev poslancev v francoski na-
rodni skupščini, imajo namen posvetiti integracijo Ah ...žirije s Francijo.
Alžirsko ljudstvo pa se že štiri leta bori prav zaradi tega, da izstopi iz tega okvira in da znova pridobi svojo narodno suverenost in svojo neodvisnost.
Začasna vlada alžirske republike že sedaj obsoja te volitve in poudarja, da bodo zanjo rezultati nični in neveljavni. Opozarja mednarodno javno mnenje na to hlimbo ljudskega posvetovanja, ki ga organizira kolonialna	uprava pod	priti-
skom tuje okupacijske vojske, ki šteje nad 600.000 mož.
Začasna vlada alžirske republike	je ponudila	pogajanja s	svojo izjavo	od 26.
septembra. Pripravljena je imenovati svoje predstavnike, ki naj se sestanejo s predstavniki francoske vlade, toda z edinim namenom, da se pogajajo o pravi rešitvi celotnega alžirskega vprašanja. Ta	sesta-
nek pa je lahko samo v nevtralni državi.
Francoski voditelji se motijo, če tolmačijo našo željo po miru kot znak Šib-
kosti. Zatrjevano napredovanje »pomirjenja*. ki daje razumeti bližnjo francosko vojaško rešitev, je del propagandistične teme v zadnjem četrt ure, ki se nenehno ponavlja že štiri leta.
Francoska vlada bo še dalje, nosila posledice !n odgovornost za podaljšanje vojne. Začasna vlada alžirske republike pa je s svoje strani, ob podpori slavne narodnoosvobodilne vojske, ki je nobena stvar ne bo mogla poraziti, in kot tolmač čustev alžirskega ljudstva v celoti, odločena voditi borbo do konca, to je do neodvisnosti dežele*.
Današnji londonski «Dai-ly Mail* objavlja intervju predsedrika alžirske vlade Ferhata Abasa. Ta 'zjavlja med drugim: »Po sestavi r.a-še vlade, ki vzpostavlja našo osebnost, se lahko srečamo s.Francozi, ne da bi postavljali pogoje. Storili bomo vse mogoče, da pride do tega sestanka, toda ne bo mogoče sporazumeti se o ustavitvi sovražnosti, če ne bo prej sklenjen začasen sporazum*.
»Pogajanja, ki bodo sledila ustavitvi sovražnosti, bo-
do morda trajala dve leti ali -več, ne vem. Toda vedno je boljša mirna rešitev, kakor surov?, vojna. Naš, smoter je neodvisnost, ki je pravica vseh*.
Na vprašanje, ali je pripravljen iti v Pariz na sestanek z De Gaullom, je Ferhat Abas odgovoril: »Naj bom jaz listi ali kdo drugi, ki bi šel v Pariz, ali kam drugam, to je samo vprašanje podrobnosti*.
Ferhat Abas je o generalu De Gaullu izjavil, da je »velik patriot, izreden človek, ki bi lahko mirogo napravil za Francijo in Alžirijo*. »Kot patriot, je dodal Ferhat Abas, mora razumeti, da veličina Francije ne more biti v skladu z nadaljevanjem te vojne. Mi nimamo nič proti francoskemu ljudstvu. Spoštujemo njegovo kulturo. Toda zahtevamo, da se spoštuje naše dostojanstvo*.
V zvezi z gospodarskimi vprašanji Alžirije je Ferhat Abas izjavil, da misli na a-gramo reformo in na lahko industrializacijo. «Za sedaj ne moremo izdelovati letal ali pa imeti težko industrijo. Lahko pa izdelujemo šte*
vilne proizvode, kakor t no ali sladkor. Sahara vsebuje velika bogastvi, trolej in rude*.
'I t?
S tem .v zvezi je ^A1 izjavil, da je . pogoj za s razum med Arabci in hodnimi državami pflfdč
sporazum o petrolej*.'
dal je, da bi neodvisna žirija sprejela finančno moč od SZ ali Velike tanije, pričakuje jo p vsem od Francije, sev na novi podlagi, t. j. medsebojnem spoštoval
Tuniški predsednik Bu ba je danes po franci televiziji med drugim i vil: »Delamo, kar more da premagamo ovire, ki postavljajo med Francije Tunizijo. Naš največji speh je v tem, da.j?zd jemo istočasne odnbse ‘Francijo in z na?mff*a skimi brati. Upamo, da do čas, nesmiselnost vc in potreba po kompron prevladali*.
V zvezi odnosov Tui je z ZAR je Burgiba i vil, da so postali nemi či »zaradi dokazanega v šavanja egiptovske vladi tuniške zadeve*. «Fgjpt, dodal Burgiba, je akt zrušiti naj režim*.
Vahskem oktobru smo •Pisali — po treh ie-bn a ' Predlanskim — ti __Veft ^ !>red tremi le-Po enem letu: od Ivice ^ lond°nske spome-
ln posebnega statuta
•lice
ostalih prilog. In 86 P°navlJa isti fte 1»/' ■ P°^bni statut se
š*trt " 'rudi danes’ na tblast- °k*e*'nico prevzema Wu1 Po or?anih itali-ki e yiade, moramo na Ponoviti isto.
8t^k na^ z?tnemo po vrij^ ,ar s prvim členom? 'iado* Prv' olen obvezuje Qje na izvajanje resolucij ° človečanskih pravi-resnici bi bili vsi
t<vlim~ .®*ovenci kar zado-no , ’ če bi oblasti dosled-ta rpVajale vse. kar določa biti °lucija ln pravzaprav ost«]06 bili potrebni vsi i* ' členi, ki naše pravile .a bekaterih področjih Tretno naštevajo. S t0 . hočemo povedati le
ibiei a bi za tiste?a- ki je •jo	*n	*Ci 'ma	resno	vo-
skn^^ooiti naši narodni
*uPnosti
sk£,en	Položaj	z
bilo	nar°dom, niti	ne
tašte potrebr,o podrobno kac ev.a*'i vsega, kaj in
& k ^	*^e' Za tiste®a
loj 1 take resne volje ni-
Hi :ln ki je morda nikoli bjtj	pa ne	Pomagajo
lov a ele knjige paragrafe'
resnično enako-večin-
j Le se torej ne izvaja
Prvi člen posebnega
Potem moramo ob
Sgs  _____________________
tj, '. obletnic: zapisati, da t ei take resne volje v Ifbtirih ietih nobena ita-ska vlada ni pokazala šJ8 ne kaže niti sedanja,
hL,av je ob nastopu njen 'tjj' 8ednik svečano pouda-£t’ a morajo biti pravi-
; m ■ nanjšin zajamčene.
Prav
'hiti -V četrtem letu smo vijl^č doživeli celo po-^ ahje našega položaja. ItjJ6 Predvsem kar dva-Prepoved sloven-jetjja Sovora na največ-hed aakem trgu: prvič ^.htgjsko in drugič med »tj0 !?ko volimo kampa-Je . Predstavnik vlade se Š°varjal na fašistični 5a °h 0
4bl b11
tfm —............. ---	•
h^cii ? naivecja diskrimi-bi J®' danes «ogroža jav-itltern siovenšcina na Ve-trgu, jutr: ga bo na
0 javnem redu, ki tidj'" čil v nevarnosti zabili s*0Vehsčine. Prav
sosednjem, pojutrišnjem v predmestju, pa nato v o-kolici in — znašli se bomo tam, kjer smo bili pod rajnkim režimom. Zato je bilo povsem logično in nujno, da so vse slovenske politične organizacije proti takemu začetku prepovedovanja slovenščine protestirale in da so se jim pridružili vsi resnični italijanski demokrati, med katerimi je tudi bivši predsednik italijanske vlade in voditelj odporniškega gibanja senator Ferruccio Parri.
Druga negativna postavka je vprašanje slovenskega- šolstva. Nepojmljivo, je, da v štirih letih vlada ni mogla poskrbeti za ureditev tako elementarne zadeve, kakršna je dokončna uzakonitev slovenskega šolstva. V tem pogledu se je ugodila celo nova krivica. Fredvsem ni pristojna oblast poskrbela v smislu člena 4c za tiste »razumne ukrepe* v okviru svoje zakonodaje, da bi si trideset slovenskih šolnikov v roku štirih let, ki jih do-lrča člen 2d posebnega statuta oskrbelo za »potrebne diplome*, ki jih dejansko že imajo. Namesto tega je tržaško šolsko skrb ništvo omenjene šolnike s posebnimi pismi opozorilo, da je štiriletni rok potekel, s pripombo, da za letos še ne bo izvajalo posledic, ker da je bil dekret o nastavitvah za letošnje solsko leto izdan pred potekom roka. Kar je povsem nedopustno pri vsem tem, pa je naravnost neverjetna lahkotnost, s katero je šolsko skrbništvo na svojo dolžnost, da izda ukrepe za dosege potrebnih diplom, enostavno «pozabilo»! Krivica s temi pismi pa je tem večja, če pomislimo, aa člen 4c posebnega statuta določa, da, mora odgovorna oblast izdati te »razumne ukrepe* takoj, kar pomeni, da bi jih bila morala izdati že pred sko-ro štirimi leti
Tretja ugotovitev v nenehnem kršenju posebnega statuta pa je v dejstvu, da o izvajanju določb o dvojezičnosti ni še vedno ne duha ne sluha, čeprav je tudi to vprašanje sprožila jugoslovanska delega-
Mirovne ponudbe
X.
cija na tretjem zasedanju mešanega odbora v Rimu v letošnjem juliju. Vprašanje je bilo enostavno odloženo na prihodnje zasedanje.
četrta negativna postavka, ki se prav tako ponavlja že vsa štiri leta, je vprašanje zastopstva slovenskih predstavnikov v raznih javnih organih. Kako je mogoče, da vsaj obe največji organizaciji, v katerih je včlanjena ogromna večina kmetovalcev tržaškega področja, nimata svojih predstavnikov v Zbornici za trgovino industrijo in kmetijstvo? Vse kaže, da so neštete vloge in druge intervencije nič drugega kot — bob v steno.
Vse to so le glavne, dejali bi vnebovpijoče ugotovitve o neizvajanju posebnega statuta, ki jim moramo dodati še tisto, ki je pri vsem tem morda najvažnejša in ki smo jo že tolikokrat ponovili:	da
namreč lonaonski sporazum še vedno ni ratificiran v italijanskem parlamentu. Kdaj se bo to zgodilo, ko so vendar pretekla že štiri leta, odkar je jugoslovanski parlament to svojo dolžnost lojalno in pošteno takoj po podpisu opravil? Dokler se to ne bo zgodilo, pač ne bomo mogli trditi, da ima italijanska vlada resen namen posebni statut in vse ostale obveznosti izvajati, ker se bo lahko vedno našel v Trstu državni uradnik, ki bo označil ves sporazum ra kos papirja, rekoč, da je zanj merodajna ratifikacija in objava v uradnem listu.
In ko omenjamo še ostale obveznosti po londonskem sporazumu, moramo ugotoviti tisto, kar že od letošnjega aprila dalje u-gotavljajo vsi Tržačani, ki iz dneva v dan hodijo mimo stavbišča kulturnega doma v Ulici Petronio: od aprila dalje tam ni videti več nobenega delavca, delo je tedaj enostavno prenehalo, stavba je kolikor toliko zasilno pod streho, a gradnja se ne premakne ze — pol leta... Kje so vzroki? Čakamo na drugi obrok, nam odgovarjajo. Kje je vzrok torej, da že pol leta ni tega drugega obroka? Ko smo videli predstavnika vladnega generalnega komisarja na svečanem polaganju temeljnega kamna, si zares nismo mogli misliti, da bo vlada, ki jo je predstavljal, tako kmalu pozabila na svojo obveznost iz pisma, ki je bilo priloženo spomenici o soglasju. Naj nam bo torej dovoljeno izraziti trdno upanje, da bodo potrebni obroki izplačani vsaj v petem letu po podpisu svečanih obvezno sri.
Tržaški Slovenci smo po lagali veliko upanje predvsem v delo mešanega odbora, ki je bil ustanovljen v smislu člena 8 posebnega statuta. Ob današnji obletnici moramo reči, da smo prav od tretjega zasedanja tega odbora pričakovali prve zadovoljive rezultate, ker sta bili prvi zasedanji bolj pripravljalnega značaja in je moralo tretje po meniti začetek konkretnih ukrepov za izvajanje statuta. No, po objavi poročila o njegovem delu smo morali — žai — ugotoviti, da so bili njegovi rezultati nezadovoljivi. Tudi glede prihodnjega zasedanja izražamo tore; prepričanje, da bo v resnici pomenilo začetek izvajanja posebnega statuta tako da bomo ob peti obletnici lahko pisali: o pravičnem zakonu za slovenske šole, o upoštevanju slovenščine v javnih uradih in napisih, o pravičnem zastopstvu kmetovalcev v zbornici, in da ne bo več govora o sramotnih poskusih začetka potiskanja slovenščine z enega tržaškega trga na drugega.
: «Al i se bom potem tudi jaz kaj zredil?«
PrlfnoFsTcT 'Jnevntk
Aktualni
portreti
Sedem dni v svetu
De Gaulle in Alžirri
V četrtek je general De Gaulle na . tiskovni konferenci izrekel pripravljenost raz-govarjati se s predstavniki alžirske osvobodilne fronte o ustavitvi sovražnosti. »Obr-nejo naj se na francosko veleposlaništvo v Tunisu ali v Rabatu, ki jim bo takoj zagotovilo sredstva, da pridejo v Pariz. Razen tega jim jamčim, da bodo lahko neovirano odpotovali, kadarkoli bodo hoteli,» je izjavil De Gaulle.
Pri tem pa je poudaril, da se pogajanja ne bi nanašala na politična vprašanja pri-nodnje ureditve Alžirije, češ da so bila ta vprašanja nakazana z ustavnim referendumom in se bodo še dalje uredila s političnimi volitva-mi v novembru in aprilu ter krajevnimi volitvami v marcu. «Kar se bo zgodilo potem,s je nadaljeval De Gaulle, nje vprašanje razvo-a. Sproti z razvojem se bodo začrtale politične ureditve. Mislim, da bodo prihodnje rešitve imele za podlago pogumno osebnost Alžirije in nje no tesno pridružitev s francosko metropolo. Mislim, da se bo nekega dne ta celota, spopolnjena s Saharo, povezala za skupen napredek
svobodnima državama Marokom in Tunizijo.*
De Gaulle je govoril nato
volitvah■ in izjavil, da se noče vmešavati v volilno kampanjo. Ponovil je tudi negativno stališče Francije do ustavitve jedrskih poskusov in napovedal, da bo Francija v kratkem začela izdelovati in preizkušati svoje a-tcmsko orožje.
V zvezi z De Gaullovimi izjavami se je zvedelo, da so še prej bili v Kairu pripravljalni stiki predstavnikov francoske vlade s predstavniki alžirske vlade. Baje je za posredovalca bil bioši predsednik alžirske skupščine Fare«, ki je eden izmed 61 muslimanov, ki so zapustili skupščino iz protesta prof} francoski politiki v Alžiriji. Mord^ je prav posledica teh razgovorov bila, da so Fer-f»at Abas, Jazid in Krim Bel-kasem ponovili pripravljenost na pogajanja in za njimi še De Gaulle
De Gaulle je govoril tudi, da bo v Alžiriji vs-m omogočeno izražati mnenje *«r delati propagando z letaki tn proglasi. Muslimani, ki bodo prišli v parlament, naj bi bili «kvalificirani ljudje (izključeni pa so »zločinci*: beri borci za svobodo), zagovorniki katerekoli ideje, da »e tako doseže politično prebujenje Alžirije*. Dodal je, dr je pot odprta, tod a odločno je poudaril, da razen le poti ni druge.
Poleg tega moramo omeniti. da je De Gaulle v začetni izjavi ločil francoska prekomorska ozemlja ter na drugi strani Francijo in prekomorske departmaje. To pomeni, da v Alžiriji ni dovoljena ista svoboda, kakor je bila dovoljena ob referendumu prekomorskim ozemljem. Tudi predstavniki alžirske vlade so svoj čas poudarili, da se Alžircem priznava še manjša svoboda kakor vsakemu drugemu francoskemu ozemlju.
Cc podrobneje pregledamo De Gaullove izjave, moramo utrieti, da De Gaulle povsem izključuje vsake politične razgovore in da gre le za ureditev vprašanja ustavitve sovražnosti. Delegacija alžitske osvobodilne fronte raj se ne bi sestala na nevtralnem ozemlju z delegacijo francoske vlade, pač pa naj bi prišla o Pariz, kjer bi jo sprejela «oblast» fta izraz je De Gaulle uporabil v svojih izjavah). Z drugo besedo zahteva De Gaulle malodane brezpogojno kapitulacijo. In res je De Gaullove izjave v tem smislu tolmačil tudi desničarski senator Du-chet, ki je poudaril, da De Gaulle zahteva brezpogojno položitev orožja.
In prav ko to pišemo, smo dobili vest, da je alžirska vlada, ki se je včeraj in danes posvetovala v zvezi z De Gaullovo ponudbo, to ponudbo odklonila v njeni sedanji obliki. De Gaulle postavlja namreč posebne pogoje za začetek teh razgovorov in alžirska vlada jih ne more sprejeti, ker je smoter njene borbe prav pridobitev alžirske neodvisnosti. Ce ne bi bil De Gaulle postavil nobenih pogojev, bi alžirska vlada začela razgovore o u-stavitvi sovražnosti, ker bi se o drugih pogojih lahko razgovarjali pozneje. Zato je
O «blatu» in «blatenju»
'	n........	n	i	i i—.m i.	...
eKatoliški glas» je list, ki ga tiska- tako pisati: zanj je vsak papež svet
Predsednik Združene arabske republike maršal Abdel Hakim Amer, ki je hkrati vrhovni poveljnik vojske, se rokuje s Hruščevom. Njegov obisk v Moskvi je vzbudil precejšnje komentarje
bilo logično pričakovati, da dlžirci po tolikih žrtvah in uspehih ne morejo brezpogojno kapitulirati, kakor zahteva De Gaulle.
Predstavnik alžirske vlade je v petek izjavil, da je u-mrlo za svobodo nad 600.000 Alžir cev, drugih 300.000 jih ie zbežalo v Tunizijo in Maroko, okoli 100.000 pa jih je v francoskih zaporih in koncentracijskih taboriščih. De Gaulle je poleg tega pred dnevi začel večjo ofenzivo proti alžirski osvobodilni vojski na področjih, kjer je ta močneje utrjena. O tej ofenzivi nič ne poročajo. De Ga ulic bi hotel »očistiti* Alžirijo še pred volitvami ko naj prebivalstvo esvobodno* voli Toda alžirski minister, za informacije je izjavil, da je vojaški položaj alžirske o-svobodilne vojske sedaj zelo dober in da je močnejša kot kdajkoli. Dodal je, da bo ta vojska pripravljena sprejeti tudi prostovoljce izven arabskih držav, in sicer skupno z vsem potrebnim orožjem, če bo Francija vojno nadaljevala. Zato so vse De Gaullove utvare o »pomirjenju» in «o-čiščenj u» prazne. Prej ali slej bo moral le začeti resna pogajanja. Upati je, da bo nadaljnji razvoj šel v tej smeri, kajti res je, kakor je De Gaulle sam izjavil, da sedanja vojna nikomur ne koristi...
Dulles in Cangkajšek
V nedeljo smo pisali, da v Formoški ožini topovi molčijo. Toda na žalost so se že naslednjega dne spet oglasiti, in sicer teden pred rokom, ki je bil določen z ukazom o ustavitvi obstreljevanja. Kitajci so svoj nenadni sklep opravičili s poudarjanjem, da so ameriške vojne ladje spet sprehiljale Cangkajškove tovorne ladje, ki oskrbujejo Kvemoj. Topniško obstreljevanje se je spet začelo prav v trenutku, ko je bil Dulles na poti v Tajpeh, kjer je naslednje dni imel več razgovorov s Cangkajškom. in z njegovimi funkcionarji.
V ZDA so izjavili, da za sedaj ne mislijo spet spremljati Cangkajškove ladje, ra-.zen če se ne bo pokazala
evojaška potreba». Toda Kitajci še dalje obtožujejo A-meričane, da se njih spremljanje ponavlja. Na obeh straneh imajo morda prav na podlagi tolmačenja, ki ga eni in drugi dajejo mejam teritorialnih voda. Znano je, da so Kitajci raztegnili to mejo na 13 milj od obale. medtem ko Američani priznavajo samo tri milje od. o-bale, ladje pa spremljajo ao razdalje šestih milj od obale.
Vendar pa je spočetka bilo
upati, da niti ta obnovitev obstreljevanja ne bo neaa-livno vplivala na nadaljnja pogajanja. Toda p.išla je izjava Dullesa in Cangkajška c njunih razgovorih, kakršne ni nihče pričakoval. V tei izjavi se poudarja, da je n-bramba Kvemoja in Macuja «v sedanjih pogojih» tesno povezana z obrambo Formo-ze in Peskadorskih otokov. Cangkajšek pa je v izjavi ponovil, da vedno misli na «o-s vobaditev celinske Kitajske», toda ne s silo orožja, pač pa po načelih očeta kitajske republike Sun Jat Sena: enacionalizem, demokracija in socialni napredek».
No, pustimo Dullesove in Cangkajškove fraze o «osvo-boditvi Kitajske» in poglejmo, kaj sta se po mnenju o-pazovalcev oba državnika dogovorila. Nekateri trdijo, da je Cangkajšek privolil v zahtevo, naj zmanjša število svojih čet na Kvemoju in Macuju za 15 do 20 tisoč mož, če bodo Kitajci nehali obstreljevati Kvemoj in če bi čete na Formozi sodobno in močno oborožili. Toda do
sedaj pravzaprav še ni znano, kako so potekali razgovori, Poročevalske agencije so omenjale huda trenja zlasti glede obalnih otokov. Ce sodimo po uradnem poročilu, je ameriška vlada spet menjala svoje stališče, ker je v poročilu rečeno,, da je obramba obalnih otokov tesno povezana z obrambo For-moze.
(Nadaljevanje na 8. strani)
jo so potrebe slovenskih katoličanov; v njem objavljajo stvari, ki jih — po mnenju cerkvenih oblasti — tudi slovenski verniki morajo vedeti, jih brezpogojno sprejeti in se po njih ravnati. Hkrati pa se «KG* spušča tudi v oceno in vrednotenje stvari, ki niso iz-ključno verskega značaja in tudi s tem v zvezi objavlja stališča, ki. naj bi bila za vernike ptav tako obvezna, kakor da bi tudi v takem primeru šlo za versko zadevo. Če bi se sKG* omejeval v svojem pisanju izključno na vprašanja vere, bi se naš list (ob katerega se *KG* kaj rad obregne) pisanja «KG» nikoli ne dotaknil, ker ni niti nastal niti ne nadaljuje s svojim izhajanjem iz kakih versko-konkurenčnih razlogov. <Primorski dnevnik* je političen list in kot tak objavlja stvari, ki so po njegovi presoji koristne političnemu razvoju in napredku vseh delovnih ljudi in s tem tudi Slovencev kot delovnih ljudi in narodnostno zapostavljenih državljanov. Od tod, in samo od tod, tudi naša priložnostna polemika s *KG*. Naj navedemo poslednji primer, ki je predmet današnjega sestavka.
V zvezi s smrtjo papeža Pija XII. se je *KG> spet obregnil ob naš list, češ da je «sprva pisal precej dostojno o pokojnem papežu, nato od dneva do dneva postajal bolj prostaški in nizkoten*; da je dobil tak ukaz in da «zato blatimo po ukazu in ne iz prepričanja*.
Mi dobro razumemo skrbi *KG» in smo si povsem na jasnem, zakaj mora
mož in vse, kar naredi, je sveto. Mi pa nimamo takih skrbi in zato moremo stvari videti takšne, kakršne so v resnici. Ni naša krivda, če so zgodovinska dejstva večkrat rblato* in sama oblatijo* tistega, ki je zanje odgovoren. In ker se oKG* tega zaveda, skuša zanikati njihov obstoj. Jalovi napori! i Pisani dokumenti govore o tem, da se je pokojni papež Pij XII. zavzemal za to, da bi Združene ameriške države ostale nevtralne v drugi svetovni vojni, in da bi tako Hitler in Mussolini mogla imeti proste roke v svoji napadalni politiki. To ni nikakršen «očitek», ampak zgodovinsko dejstvo. Kaj vam pomaga, če ga tudi «tisočkrat zavrnete*? Zabrisati in zanikati ga ne morete. Mi razumemo, da vam to ni všeč, kakor vam ni všeč,' da bi tudi slovenski verniki izvedeli za taka in podobna zgodovinska dejstva. Take so vaše skrbi. Mi takih skrbi nimamo. Vam gre za vero, nam predvsem za resnico. Vam resnica večkrat škodi in zato jo skušate skriti ali zanikati; nam resnica vedno le koristi.
Pa je še neka druga zgodovinska resnica v zVezi s pokojnim papežem Pijem XII. ki bi jo *KG* rad skril pred slovenskimi verniki: pokojni papež ni niti enkrat javno dvignil svojega glasu proti preganjanju Slovencev za časa fašizma, kakor ni javno obsodil nacifašističnih grozodejstev, medtem ko se je tudi javno potegoval za usmiljenje z vojnimi zločineZakaj?
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!,!,,,!,’,,,,,!!!!,!!!!!,!!!!!,!!!!!,,!!!,!!!!,!!,!!!!!!!!,,!!!!!!!,!,,,!!!,,!,!!!,,!,!!!!!!!!!!!!!!,!!!!!,,!!,!!!!,!!,!!,!!!,!
DANES OB ENAJSTI URI SE BO PRVIČ POKADILO...
Pogled skozi špranjo v konklave med one, ki volijo novega papeža
«Končali bomo kar na hitro. Ne maramo tam notri umreti»
470 milijonov vernikov, kolikor naj bi po vatikanskem mnenju bilo katoličanov v svetu, bo v kratkem dobilo svojega 262. papeža. Danes mnogo pred 11. uro se bo pred sikstinsko kapelo v Rimu že zbrala množica radovednežev in tudi pred televizijskimi sprejemniki ne bo malo ljudi, ki bodo gledali, kdaj se bo iz dimnika, ki moli s strehe sikstinske kapele, pokazal prvi dim, Ta dim, pravijo, bo črn, pa čeprav hkrati napovedujejo, da bo seda-zelo kratek/
Da je Cerkev zares stara, rekli bi na dva načina stara, nam priča težko breme ceremoniala, ki ga predpisuje obrednik za izvolitev novega papeža. Nekoč je bilo bolj enostavno. Toda vsak papež, vštevši pokojnega Pija XII., je tem obredom dodal nekaj svojega, tako da se je že sama pripravljalna slovesnost podaljšala v vrsto verskih in tudi ne čisto verskih svečanosti. 52 kardinalov je že od včeraj popoldne »ločenih od sveta*. Z njimi pa je 10“ čeno od sveta še kakih 200 cerkvenih in civilnih oseb. Vsak kardinal si sme vzeti v «zača^j}i zapor* svojega tajnika in posebnega strežnika. Nadalje je bilo z njimi zaprtih v prostore konklava še 8 natakarjev, 5 kuharjev, 7 sester, kakih 20 snažiteljev in strežnikov, nato nekaj kovačev, brivcev, zidarjev, električarjev ter 2 zdravnika in 1 farmacevt.
Vsi ti ljudje so morali pred vstopom v prostore konklava priseči — pod kaznijo izločitve iz Cerkve — da bodo ohranili popolno
Poveljstvo alžirske osvobodilne vojske je v ponedeljek po organizaciji Rdeče,, ga križa izročilo skupino francoskih ujetnikov, ki jih je hila zajela alžirska osvobodilna vojska. Na sliki vidimo enega izmed izpuščenih ujetnikov v družbi svojcev takoj po izpustitvi
tajnost in da ne bodo nikakor vplivali na izvolitev tega ali onega za papeža.
Prav tako, le da nekaj pozneje, so morali enako prisego opraviti' tudi kardinali. Toda preden so se u-maknili v njim določene prostore, so morali že ob 9.30 v cerkev sv. Petra k slovesni maši, imenovani «maša svetega duha*, kjer so prosili svetega duha. naj bi jim pri volitvah novega papeža dal razsvetljenja. Zatem je msgr. Bacci imel primeren govor, v katerem jih je pozval, naj volijo po vesti in ne pod vtisom raznih »tudi materialnih* vplivov, pač pa le tako, da bi bilo ustreženo bogu. Ob 16. so kardinali s svojim spremstvom v procesiji odšli iz kapele Paoline v sikstinsko kapelo. Tudi to je bilo vse režirano P° posebnem ceremonialu, ki predpisuje celo, kakšno obleko morajo kardinali nositi Tudi tu so kardinali prosili za navdihnjenje svetega duha. Na koncu te slovesnosti je še posebna molitev, nato pa s( trije kardinali pregledali, če je ža konklave določeni prostor zares ločen od zunanjega sveta.
• Posebna komisija je pregledala tudi tako imenovane «celice», če ni v njih telefonskih, radijskih ali kakih drugih naprav, ki bi krnile »ločenost* od zunanjega sveta. Sicer pa si ne smemo misliti, da so to zares kake samostanske celice. Niti tega, da je vsak kardinal v svoji »celici* ločen od ostalih kardinalov. Celice so trisobna stanovanja, nekatera celo zelo u-dobna, druga pa nekoliko manj in kardinali ne preživijo vsega časa v svojih «celicah», pač pa s* sPro« sestajajo v različnih dvoranah, kjer med seboj raz-pravl.iajo. Dvakrat na dan pa se zberejo v sikstinski kapeli, ki je bila ustrezno urejena za volitve. Tu je v 40 m dolgi in J4 m široki kapeli nameščenih 54 baldahinov. Za vsakega kardinala po eden. Pred vsakim baldahinom je majhna mizica, sredi Jcapoie Pa. ve‘ lika miza in štiri majhne, kjer se pregledujejo glasovnice. Na koncu kapele, tik pred oltarjem je še ena miza, ki je postavljen® P°“ visokim baldahinom, prevlečenim z rdečim žametom in okrašenim z zlatimi obeski, na kateri stoji kelih, v katerega bodo kardinali odlagali svoje glasovnice. v isti kapeli ie 111 navadna peč, od koder se bo skozi 31 m visoko cev vsak dan okoli 11- dopoldne in 5. ure popoldne vil črn dim, dokler ne bo vrste glasovanj zaključil bel dim, ki bo najavil izvolitev novega papeža.
V teh kratkih vrsticah smo navedli samo potek
pripravljalnih obredov in okolja, v katerem žive kardinali in strežno osebje v konklavu. Mimogrede 'bomo omenili, da so morali v 16 dneh pred začetkom konklava urediti tu tudi 2 kuhinji, eno za strežno o-sebje in tajnike kardinalov in eno za kardinale same, hkrati pa prinesti v «zaprti prostor* tudi toliko hrane, kolikor menijo, da je bo njegovim »prebivalcem* dovolj do izvolitve. Po informacijah sodeč kaže, da ho konklave zelo kratek, kajti hrane so prinesli zelo malo. Sicer pa se je eden izmed kardinalov, ki ga leta močno težijo, ze izrazil, da bodo opravili kar na hitro in da ne nameravajo v svojih celicah umreti. To izjavo pripisujejo kardinalu La Torru, ki bo kmalu dopolnil 93. leto. Mož verjetno dobro pozna zgodovino Cerkve in bi zares ne hotel, verjetno i-iti ne mogel ostati v celici mesece in mesece, kolikor so nekoč trajale volitve papežev.
In tudi ne kaže, da bi mu bilo treba ostati v »celici* dolgo, kajti izvolitev novega papeža so že temeljito pripravili, V teh pripravah
je baje bil najbolj, , podje-. ten ne\vyor.ški nadškof, kardinal Spellman. za katerega pravijo, da je bil te dni prav po amerikmsko delaven in neprestano obiskoval svoje kolege, dokler še niso bili — «ločeni od sveta*.
Sicer pa je bil papež. Pij XII. še kar krepko pri močeh, ko so se spletke za izvolitev «primernega papeža* že začele. Skupina italijanskih in ameriških kardinalov, članov neštetih vatikanskih kongregacij in u-stanov. si je hotela zagotoviti skupino 14 špansko-a-meriških kardinalov in v ta namen sta si Tedeschini in Cicognani razdelila delo in obiskala vse te »brate*. Pokojni kardinal piazza, ki je umil pred letom dni, pa je po nalogu Pija XII. še posebej obiska) južnoameriške kardinale, kjer je svojo nalogo odlično izvedel, sevedr v duhu načrtov pokojnega papeža, za katere pa dokaj močna cerkvena si ruja prav tako kot velik del katoličanov meni, da so katoliško Cerkev zapeljali predaleč v nevarne vode zahodnega sveta in Cerkvi veliko škodovali. Papežev
i »delegat* pa,, ki ,je imel nalogo, pridobiti španske kardinale, ni naletel na tak ‘sprejem 'kot1 kšbdir.al 'tiaz-' za, ker so španski kardinali nasprotni prijateljskemu stališču, ki ga je pokojni Pij XII. izkazoval diktatorju Francu.
Ob vsakem konklavu v zadnjem stoletju se je vedno govorilo o trenju med najmočnejšima cerkvenima redoma, med jezuiti in dominikanci. Po tem, kar se je te dni v Rimu šušljalo, pa se zdi,, da sta se ti dve mogočni organizaciji sporazumeli «za višje cilje*, to je, da bi ne bil izvoljen morda kak papež, ki bi bil nasproti »novotarijam* in »naprednejšim struiam* preveč popustljiv.
Sicer pa zares ni nevarnosti, da bi do tega prišlo, kajti že prej smo rekli, da so se na izvolitev »primernega* papeža le dobro pripravili in v Rimu nihče ne prikriva dejstva, da je bila dejavnost nekaterih političnih osebnosti zelo živa in da se politične osebnosti zahodnega sveta še nikoli niso toliko zanimale za «svojega» papeža, kot tokrat.
ALLVfi*
- da so n Višavi .urad«
objavili, da so v prv ^ mesečin tega leta (to ’
let po koncu vojne) w triirah iz Sov^cts,^e1,n„ ki skupno 21.000 Po ’a(Jnt so jih namestili n,utinu Poljski v Vroclavu, Uljs in Koszalinu.
- da so v
slavili stoletnico	duri	J ^
operete. 16. avgusta v «Karl Theatru» P ^ li prvo opereto: «Sva luči svetilk* Jaques;a bacha. Na tej Pr°slav;Rai. predvajali v starem mund Theatru* °Peretopetra
dame Scandaleuse*
Kreudera.
- da Oznani franeo^
ortoped, prof. Ga 'iti* stro napadel mod	^
sko obutev,	zlasti ril	^
Ijasto obliko, ki se ^ slednjem času P°noVNka tr no bolj uveljavlja.
butev - pravi P« instrV,
che - je barbarski ment za mučenje zapadr njegovem
mnenju je	s(0|.
na	civilizacija kriva	^
no	degeneracijo clo»	tuši
ge, kar ima Poslea'„	orgt-
zc zdravje celot Gaimicb‘
nizma. Zato	prof- “	čeV.
smatra, da bi tovarne ^ Ijev morale proizvajat ^ mo tri vrste obutve, ^ ^ cer po vzgledu s ka(e-kov in Egipčanov, Kagojiš rih je bil	čevelj P	kajcor
nogi in ne	obratno,	^
se	to dogaja danes.	nje
je	važna tudi Peta	-evelj
govem mnenju m0S kot I ne bi smel imeti v ^ pfj centimetra	visoko V	^\o
ženskih čevljih Pa . potreba takoj odpra ko peto.
- da so# se# stroko^« za rastlinske bolezni	^
ze v New	Yerseyu	j.
... .	- * .i««« za
ze v New Yerse)U zatekli k čebelam z jjj ji v borbi proti bolezm. ^
pravijo <<amerisk,arnčaj° W Bakterije, ki povz jabla* bolezen pri cve*jCai/;)i ra**' nah, hruškah in dr	v
linah, se nahajajo g tflga cvetu in jim je	gcbe
težko priti do žive napr8v<)' le so opremili z pjo-iz katere pada sreds ^ 5( ti tem	bakterijam, ^
čebela spusti na cV
* * * h ok^V
— da je v teh d"e jijak°^ milijon	japonskin	M	jo
začudeno	pogleda ,	.jj	»
njihovi profe-orji ^ »rč učilnice in niso	jg	Ks'
spregovorili niti be	.
se je zgodilo. Jap fesorji so se uam	_	ial1
da bi svojim ucenc
li lekcije iz mera\,- ho'A ■ ska vlada je naW Le	‘V1,
  ti V *	..alll'
ponovno uvesti v
morale)), ki Je
imela namen, vz°a, drtN
k e v ubogljivosti a	J
in cesarja. Hkrati P ^ t l, profesorji °a°. jib "f so na šolskih PosI<f ^ “ vili staro zastavo ,gni c joči m soncem, sim ono<> . sarstva in ker so uvedli Staro nac\kada, “L mno, ki slavi n	,0 v
sarja sveta*, kate nili pred 13 leti.
* * *
— da je
kronične bolezni polisu (/5DA)	'
Kleimann izjavil, sama tableta Pr., paralizi nadomes no cepivo, kar in olajšalo zatira hrbtne bolezni, poskusi kažejo, napravijo člove a bo’ezni neo dem let in da so zaužijejo, ne vam pred to več nehajo ci virusa Kleimann je mnenje, da bo dejansko izkore troško bolezen.
- * *	fii'1'^
da je ume,rljk%put‘*
narka Mrs. H“»
nav .
vse svoje P^^hkrf najljubši znački,	, k0
določila, da P f0 P rfs mačka pogin1 > u«i ■ ženje dobi zn je Cornell. Nedavn	„a •
dedinja Pobef,’,n0biHst {gf/11 in neznan avtomob „e* povozil. Tako J*kup d'i" dobila precejsei
ja.	<0.
- - v sstfv;
vinah pred ne fe a j,
Pr0daiTako vrsfo P^V pirja. Tako	ir;g P1
prozornega P toVarn
ja neka Jk ajtni- V
pirja v u» J m je »«-
je "toč uporabi« salcrfn. ]jf,
krat, dobiš	koina)
likosti in s*ane
Pudi volitve novega papeža služijo za stave vrste «Totocaleio» ali «Totip». Vatikan je sicer strogo prepovedal vsako ugibanje in napovedovanje, kdo bo novi papež, toda gornja slika kaže da se te prepovedi niso držali
v Neu’. V;
_ da se je, prv1 ,bit* nedavno P°&0 «*£*>
n‘S*
navadnih °v t«'"’, <j<j 1°° razlikuje tudi P°jfZ ped „ brez volana,	^ t ^
in brez menjat e„
previjanje '™anjegov"* t<'
vzvod. Kljub	brat° . O
HP in ^Jna.^ hitrosti 315	.	ttldt P
more upravljat' nevešč vozač.^ t
— da grad* V-k
JANE BUCKINGHAM Jc ena izmed žrtev letalske nesreče pri Nettu-nn. V zvezi z njo se je spletla pravljica o ljubezni s sinom nekega o-rientalskega mogočneža. Časopisne domneve pa pravijo, da ni šla v Neapelj zaradi ljubezni do orientalca, pač pa da bi Evi Bartok napravila večjo reklamo, češ da ji Je hotela speljati »novo ljubezen*
ERICH KOCH je bil Hitlerjev Gaulei-ter za vzhodno Poljsko in Ukrajino in dal pobiti nad 5 milijonov ljudi. Sedaj mu sodijo v Varšavi, kjer se izgovarja, da za vse to niti vedel ni, kaj šele, da bi bil tega kriv. Po varšavskem procesu in obsodbi bo moral še pred sovjetsko sodišče.
GIO’ PETRE’ je mlada švedska igralka, ki so jo ocenili kot novo Greto Garbo. Stara Je komaj 20 let in že se je uveljavila kot najboljša igralka evropskega severa. Rodila se je v kraju Sollentura ob robu švedske prestolnice. Prvič se je pojavila na odru že pred štirimi leti.
GALEAZZI-L1SI je bil osebni anadzdrav-nik* pokojnega papeža. Žalostno se je proslavil s tem, da je za drag de nar prodal tujemu tisku dnevnik o zadnjih dneh papeževega življenja in o njegovi.borbi s smrtjo. Ves tisk Je to dejanje o-žigosal.
JOSEPHINE LEHNER je kot »sestra* Pasqualt-na služila pokojnemu papežu 41 let. Od dne, ko se Je z njim spoznala v zdravilišču »Maris Stel-la* v Rohrscachu, do njegove smrti. Sedaj Jt očitajo, da je odnesla iz Vatikana neki papežev dnevnik.
ŽARKO	P
'sikih pet let
.Je poznal Pariz
. fcojan
'atrjCTai tak? je vsa3
“«nal P, e olje pa -1e je , ,Panzanke. Tudi to
LjJJkjeva ______
sto^n n°a besedo, zlasti ti-p^Panzankah. Milan ni
tfrjer»"'“1' Mllan mu Je
luni. r,11.6 Pariza ne Parite trj j'JJan .ie bil v Parizu
dober ?j’ Mi]an pa komaj s“« teden.
in pj^a_?ta Pri «Selectu»
vprašal srečal?» Je
" pivo-\aš*L®°A
«Aa *izejskih poljanah.* X ie čedna?,
'epše	To	je naj-
ktiaj vla ' kar sem jih »lici s d!‘- .Ko Je sla P°
mikali r\ 31 ljudje kar u‘ =aia ne. „, pa ni po8le" 'tStin -n 3ev° in ne na ii.tjlljj podobna je filmski
oja-n
Je naročil še eno
<Aii • Pas Je vprašal:
«Ue le Plavolasa?* battn .temne lase, na til v,?, otežene, je odgovo-fiego ^n- K°t kožuh mla-i0T Medveda.* Bil je za-kko i . se 3e spomnil prispodobe.
%3$hs°’ '“*»
latJ,an si je privoščil iz-h ie repk°z]irek Piva, nato
h £? Lj’jbljana' Ce 'o ttinr„- e’ Iti ti je všeč, sicer i tpri Ptiči ustaviti, lei j,;e. “Olje, da jo za vse-s seznama. Za-Krh, neznano dekle v Hao Je prav tako breznu’ ^ iskati iglo v se-bčun.1 ki Profesor je iz-sWi se Parižan, ki 5reča na Montparaassu, hkjatVsaltih pet let samo tnjje s Parižanko, ki sta-iet r-ba Montmartru. Pet kot vJe tukaj prav toliko
. sčhost.*
.Mili
an
5 .
kot
je molčal. Mislil veliko
Pet let je večnost.
iNaPi dne se ie Milan
'iwjalp° Elizejskih po-r jo k, Č Slavoloka zma-W£fga.sl°ge in nazaj. Niin 3e z&gledal pred te .Podzemeljske želez-Ve,kLe* ki jo je iskal jk,	Pospešil je ko-
,beti se m°rda moti? ('Vk , se Je obrnilo in 5si> S1 ■ Njeni lasje so ftj ^fdno podobni ko-v.. ;a?eSa medveda. Nslu3 30 ogovorim? je 5^ '..Pekel ji bom, da ;1 da t Pornam že pet ,to gotovo ni na-"8, da’	j° vabim v ki-
i lili” korak pa bo ,!°Wla' Tedaj mu je ona U j nasproti. «Zamudil * horii,rekla moškemu, ki
Sčn vštric z n->im- °-
Jfle s a ni slišal več. Be-%lcese izgubile v hru-i k'ad v'-
1 PW.„, očglavo množico Slavolok zmage. % j,Se je zmeglilo pred .% aslonil se je na o-'iftio l0Pnisča. ki se je >eiki,PUscal0 proti ped-i. ie; v, 3 železnici. Mislil 01 ved^g|et je veliko več
'%na pojedina
bi tiči i GlcSa je sedel S ibdiimu pazljivo prebi-5&1 (v,r k. Družbo mu je v?atiift2?.akar nedoločljive ^ v3°fti kakršnega sredici °aki železniški ča-w •
S >te deset kranj-was!» je naročil v dai; “to pa pomenljivo \\ *za predjed se-
j.
tl z vsakdanjim o-in Pil v 3e komaj vidno S *• Natakar pa je brz-th^l:	previdnosti
ki?fe»a f*"e rekli, ali ne?» ij^il britrdil in od-,?har 1 °r, ki ga je bil t^a* n„vavil predenj.
V1' «k • m jedel> ja t-vPočp^?3 takega nikoli C1 čat.am med sluzbe-lovarini- Postrezite sa-
alj kranjskih s hre-til tai v., z gorčico?* je v« da "atakar. sklenil je .Judi, ne bo ničemur
^6tki , v.
,Pnz gor„* hrenom, pet-
^L^cflco!*
^bi/Pnitn 3e blla pnstrež-kot Maij Pa- Krožniki so
‘Hb.®0 tei,a Gregovo mizo
lIosu bef?Ciern traku. Mo-Cli je ^ločljive zuna-
S t1*0' tort al klobaso za jt i Od	njegova vne-
li ctdau Pete klobase da-. “olj pojemala, »p e mu je zatak-
VjHlte t
A;, Pasw 7,arec vode,* St ^dim ^val Grega. h!adgi .^ve klobasi je žasi,,!?ec pospravil ’1 o t	cele	golide
, %Nni , 3e P°P'ak->' >,» i grižljaj.
I(sm resa . Veselo vzklik-kloako je izginila *Zrta' se bo ^bji Pjava pojedina! JvLizLpprok si lahko jen Se razume, V zdl P’ ?'ede količine mL. ^^t.ančna navo-
’ ki je pouzil de-
set kranjskih klobas, ni imel posebnih želja. Podoba je bila, da se je vdal v
usodo.
«Torej se zanesete na moj okus,* je nadaljeval Grega. «Meni je prav. Dvakrat srnin hrbet v omaki, srbsko nabodalo, tri dunajske zrezke in recimo — še štiri ali pet porcij čevapčičev.*
sGotovo gre za stavo,* je pripomnil natakar. «Lan-sko leto je neki gost stavi-l, da bo pojedel petdeset palačink. Stavo je dobil, toda račun je bil dvakrat večji kot dobljeni znesek.
«Ne, tokrat ne gre za stavo,* ga je suho prekinil Grega. «Moj gost je hudo bolan. Sploh se ne more do sitega najesti. Njegovi bolezni pravijo volčja lakota. Ker je mesečno plačo zajedel v pičlih dveh dneh, kar mu prav rad verjamen, mu je okrajni oabor nakazoval vsak mesec sto tisoč dinarjev posebnega dodatka. Razen tega pa so mu sindikalne podružnice tovarn živilske industrije pošiljale bogata darila. Tako je nedolgo tega dobil sto kilogramov marmelade, ki jo je potem pod roko prodal. Ko smo ga aretirali, je zatrjeval, da ne prenese marelične marmelade. Pa še to je rekel, da so mu zelo všeč mesnate .jedi in da je nekoč pojedel za malico pečenega vola. Zato pohitite z naslednjim obrokom, sicer nam utegne še omedleti od lakote.*
Revček je bil res docela izčrpan. Na čelu so mu izstopile potne srage in ze tako močne gube okrog ust so se mu še bolj poglobile, kar je dajalo njegovemu obrazu malone mučeniški izraz.
Natakar je prinesel pladenj, ki se je kar šibil pod številnimi dobrotami. Ko lih je razvrščal po mizi, je 7. nemajhnim zadovoljstvom pripovedoval, da sta s kuharjem izbrala posebno dobre kose mesa in da r.ista skopariia ne z omako ne s prilogami.
«V bolezni pač moramo pomagati drug drugemu, ah ne?» je rekel.
Možakar nedoločljive zunanjosti se je najprej lotil čevapčičev. Morda je to storil zato. ker so bili le-ti videti neznatni kot drobtinice zraven velikanskih zrezkov, ped katerimi si samo slutil krožnike.
Medtem pa se je Grega posvetoval z natakarjem glede poobedka. Skrbelo ga je, da ne bo račun prevelik, zakaj načelnik je o-ocbril za eksperiment same dvajset tisočakov.
Kljub temu ni ušlo njegovemu nepodkupljivemu očesu, aa ie vrgel poskusni zajček pou mizo več kot polovico srninega hrbta
«še dvakrat srno,* je naročil natakarju.
Tedaj pa se je zgodilo tisto, kar je Grega pričakoval že ves večer. Možakar,
«Za božjo voljo, usmilite se me,» je vpil. «Saj nisem bolan! Priznam, da sem si volčjo lakoto izmislil, ker sem hotel priti na lahek način do denarja. V resnici sem slab jedec. Zjutraj popijem skodelico kave in, če kaj težkega večerjam, vso noč ne zatisnem očesa. Usmilite se me! Z denarjem okrajnega odbora sem si postavil hišo in kupil avto. Tudi darila sem prodajal. Zaprite me, storite z menoj kar hočete, samo ne naročajte več!*
Grega je potegnil iz žepa beležnico in svečano izjavil:
«Pri priči bomo dali to na zapisnik. Natakar bo za pričo. Toda srnico, srnico, ki si io vrgel na tla, boš pa le še pojedel, zakaj red mora biti.*
28. oktobra 1878 - 28. oktobra 1018
TEDEN MUZEJEV
Okrajni muzej v Kopru
Dokumentarni pregled pestrega in pogosto razburkanega žiulienja, dela in kulturnega ustvarjanja v slovenskem delu Istre v vseh dobah
Pojutrišnjem poteče 80 let, odkar je bil v Dolini znameniti tabor. Gornja slika je bila posneta na dan odkritja spomenika 6. novembra 1881- Spomenik še vedno stoji. Pridružil se mu je po vojni še spomenik padlim Dolinčanom v narodnoosvobodilni vojni
Monumentalna renesančna palača koprskega muzeja, plod tako imenovane visoice municipalne umetnosti, skupaj z muzejsko zbirko lapi-darija (kamenitih spomenikov) od rimske dobe do zadnjih desetletij pred zadnjo vojno, in z galerijo starih oljnatih slik je do nedavnega podajala le enostransko (zgodovinsko) sliko tujega vladajočega sloja, dolge veke obstoječega o-točka sredi brezimnega istrskega ljudskega morja. Z novimi oddelki zbirk postaja sedanji muzej že res lep in dostojen tolmač pestrega in pogosto razburkanega življenja, dela in kulturnega ustvarjanja v slovenskem delu Istre v vseh dobah.
Glavna vhodna pritlična dvorana in vrt z lapidari-jem, nespremenjena kot pred desetletji, z mogočnim in tendenčno pretiranim pa-tosom prikazuje dobo rimskega gospostva in nekaterih sledečih vladavin s posebno obilico srednjeveških in beneških spomenikov
liiiiiiMmiiiiintHiHiiiiuiiiiimimMiiiiiiMiiiiiMHtiiiiiimMiiiMiilMiiiimiiliimiliiMHiliiiHiminiillllilliimiliiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiMiiiiiiiMiiHiHiiHHiiiHiliiniMiiiiiiimimMiimiitiimiiHiiiHiniiiiiiHHiHiiiiHiiiiiiiiHiiiiiiiiHiiitiHiiiiiiiH
NEKAJ NAPOVEDI ZA NOVO SEZONO SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA
«Zločin in kazen» Dostojevskega v dramatizaciji
Tržaški dramatik Josip Tavčar tudi letos zastopan z delom, ki bo doživelo krstno predstavo - V sodelovanju z Glasbeno Matico in ostalimi glasbenimi krogi se pripravlja uprizoritev neke operete
Bil je ze 10. avgust, ko je Sloi'ensko narodno gledali šče zaključilo svoje delovno leto 1E57-58. Tedaj je dalo fe zadnjo ponovitev «Pri-morskih zdrah» v Piranu, s katerimi je vnovič pritegnilo pozornost tudi številne mednarodne publike, potem ko je malo prej doživelo velik uspeh na ljubljanskem jestivalu obenem s priznanjem. da so bile prav «Zdroben Tržačanov najbolj primerna predstava za jestival. Zabeležiti je tudi treba, da je bila lanska sezona najbolj dolga in njenih 280 predstav pomeni vsekakor zelo ugleden rezultat dela. Gledališče je v tej sezoni dalo svojim obiskovalcem osem premier in nekaj obnovitev.
Se pred začetkom dela za novo sezono so člani gledališča odiorali vrsto predstav na Goriškem (na jugoslovanski strani), nato so pa že vred tremi tedni začeli nastopati tudi v Gorici in drugod. Ko so letos nastopili prvič v Trstu s ponovitvijo «Dežurne služben. so že imeli za seboj 3h predstav v raznih krajih.
Sedai se gledališče pripravlja za pravo otvoritev sezone, ki se bo pa zaradi neke nenadne obolelosti nekoliko zakasnila. Računa se. da bo prva premiera proti koncu novembra, in sicer bo to dramska obdelava romana Dostojevskega «Zločin in kazen)). Ttulijavski dramatik in publicist Dino Dar-di se ni držal zgleda tistih, ki s n skušali slediti dogajanjem v romanu po vrsti, temveč je vso zgodbo strnil v tri dejanja ter pri tem ohranil psihološko plat. Gre torej za povsem samostojno obdelavo, ki bo na deskah SNG doživela svojo prvo izvedbo
Ker so se priprave za to delo zavlekle, bo zato še
prej premiera mične francoske komedije «Gigi» (Col-lette). Vendar pa ta premiera ne bo v Trstu, temveč v Gorici. Glavno vlogo v komediji igra Goričanka Bogdana Braiuževa.
Pri gledališču se od sezone do sezone vedno boli izbistri občutek za tc, kaj si občinstvo želi. In željam občinstva se bo kolikor mo goče ugodilo. Pri tem se bo pa ohranil repertoar, s katerim se je gledališče u-v eljavilo, namreč sodoben, živ repertoar.
Ce postavlja gledališče v repertoar dela iz slovenske Gramatike, to ni samo oh-vezhostna ali vljudrivntn postavka, temveč 'zavzetost za igranje in posredovan*# takih del. Pri tem ima gle-aališče srečo, da lahko že drugo sezono zaporedoma predstavi svojemu občinstvu delo tržaškega dramatika Josipa Tavčarja. A v '.or je ia letos pripravil novi, sodobno satiro z — vsaj začasnim — naslovom «Juna-kova smrt)). Pelo jc Tavčcr v primeri s «Prihodnjo ne* deljoy> znatno poglob i. R iznesel jivo je, da sc je s Tavčarjem našel uhišni dramatik» našega gledališča, s čimer se lahko voivah le redko katero gledališče
Slovenska dramatika bo letos zastopana že z no v o zasedbo in opremo uDesc-tega brata». Z delom ki bo pripravljeno predvsem za širok krog podeželja, namerava SNG tudi gostovati po Koroškem. (Omenimo lahko, da bo Krjavelj Lukeš, Martinek Spak Baloh, Kvas Starešinič itd.)
Srbska komedija uPop Cira in pop Spirat (Sre-mac) bo za občinstvo poleg zabave predstavljala odkritje sveta, Ki je dokaj cdsoten, poznan — toda le od zunaj — komaj po pozlačeni cerkvi blizu, Pov-
terossa. To delo bo prišel režirat Ljudevit Crnobori, nekoč član SNG, ki je našemu občinstvu že- posredoval nekatera dela jugoslovanskih avtorjev (Nušič i. dr.) in ki je letos v svojem rojstnem Pulju praznoval 25-letnico igralskega dela kot Herman Celjski v Kreftovih «Celjskih grofih)).
Slovensko dramatiko, brez katere si repertoarja SNG ne moremo niti zamišljati, bo v prihodnjem letu zastopal Slovak Leopold La-hola. Ta je svoje sodobne uMadeže na soncu* prepustil tržaškemu gledališču v praizvedbo. Njegovo delo je na zunaj skoraj detektivka, v resnici pa se je avtor v njem lotil sodobnega problema, ki ga predstavljajo poskusi obvladati človeka z njegovo popolno podreditvijo ter konflikti, ki morajo nujno nastati, ko se v človeku začne prebujati zavest, da se ne sme pustiti podrediti. Izglasovanje obnovitve nemške vojske v Bundestagu je tisti dogodek, ki požene v tek dramo Lahole.
Druga predstavnica iz slovanskih literatur bo Marija Holkova. Njena obdelava pravljice o aPepelkin bo razveseljevala male obiskovalce gledališča. Kot druga leta bo tudi to pot mladinsko delo zrežiral Jožko Lukeš.
Z Dinom Dardijem ie ne bo izčrpan delež italijanskih avtorjev v programu prihodnje sezone. Gledališče bo namreč predstavilo še Paola Levijo z dramo «La legitima difesav To delo so na pr. Nemci lani igrali z velikim uspehom; preimenovali so ga v «Der Weg ist dunkeh.
Sodobna komedija je tisti žanr, ki ga v repertoarju Tržačani ne smejo po-
grešati. Profesor Ivan Savli pripravlja prevod Grau-toffove uNimfe na suhem)). Delo bo sposobno nuditi gledalcem obilo vedre zabave.
Pred nedavnim so se slišali glasovi o nekem gostovanju z «Dnevnikom Ane Franky>. Toda s tem gostovanjem ne bo nič, ker stoji gledališče na stališču, da ni potrebno gostovanje z čelom, ki ga lahko SNG samo pripravi. In tako bomo v izvedbi našega gledališča videli tudi omenjeni «bestseller». Ni treba, seveda, da bi že sedaj govorili, kdo bo Ana, ker bomo imeli še dovolj priložnosti o tem govoriti,
* Jaro Dolar prevaja za SNG «Kolesjey> J. P. Sartra. Obnovljena bo tudi predstava uRomea \n Julije)). Za rezervo pa ima gledališče med klasiki v vidu Mo-lierovo uSolo za žene)).
Mogoče z vsem naštetim še vedno ne bo Izčrpan program dela SNG r prihodnji sezoni. Tu ne bi hoteli navajati obljub, ki bi se potem ne izpolnile, zato že kar v začetku povemo, da stvar, ki jo bomo sedaj navedli, ni stoodstotno gotova. Mislimo na Suppejevo opereto uBoccacciovi. Nanjo misli pravzaprav SNG skupno z Glasbeno Matico in drugimi glasbenimi krogi. Gre za približanje mentaliteti občinstvat katerega želje po take vrste predstavah so se zelo lasno poka<■ zale.
Program, ki si ga je gledališče zastavilo za to se^ zono, je takšen, da bo prijatelje gledališča zadovoljil in da bo lahko gledališču pridobil še novih prijateljev. Razumljivo pa je, da vodstvo gledališča ne more sestaviti repertoarja tako, da bi izbralo vse, kar bi ob-
Arh. Sveta Jovanovič
n
Ohnutek prvo dejanje cZločina in kazni«
činstu« rado pokazalo in s Čimer bi mu brez dvoma ustreglo. Pri izbiri del je vodstvo gledališča vedno vezano na razne pogoje. Premalo obsežen ansambel je že ena izmed ovir, ki ne dopuščajo uprizoritve katerega koli dela, ki bi ga bilo vredno in koristno igruti. Gledališče bo tudi letos od časa do časa povabilo na sodelovanje že starejše igralce, ki so se umaknili v pokoj, deloma pa bo uporabilo mlajše moči iz svoje šole.
Na dejstvo, da gledališče igra pred ljudmi z različno razvitimi željami, se je treba tudi ozirati pri sestavljanju repertoarja. Zelje mestnega občinstva glede programa niso istovetne z željami podeželskega občinstva. Verjetno bo imelo mestno občinstvo tudi priložnost videti gledališka dela v izvedbi gostujočih skupin. Vsakomur pa je lahko razumljivo, da so gostovanja zvezana z nemajhnimi težavami, zlasti še, če upoštevamo stališče SNG, naj gostovanja pocažejo občinstvu taka dela, ki jih SNG ne more uvrstiti v svoj repertoar, ker so prezahtevna.
V ansamblu SNG v tej sezoni ni pričakovati kakih bistvenih sprememb. Pač pa se bliža koncu študijska doba ne gterih mladih, ki se bodo pridružili našemu gledališču, ga pomladili in polagoma preosnovali.
Gledališče st nikakor ne prikriva dejstva, da je v znatnem delu občinstva nastala neka apatičnost, ki se odraža v manjšem številu obiskoualceu gledaliških predstav. Gotovo bi bilo potrebno na kakršenkoli način ugotoviti, kaj vse je lahko vzrok tej čudni neobčutljivosti za tiste duševne potrebe, katerim lahko zadosti prav obisk gledaliških del. (Slaba tolažba je v tem, da se tudi nekatere, druge prireditve ne morejo pohvaliti s posebno številnim obiskom). Gledališče bo s svoje strani napravilo, kar bo moglo in kar misli, da bi lahko zopet pritegnilo, na njepoue predstave večje število občinstva. Tako namerava predvsem poskrbeti za večji stik z občinstvom z razgovori pred premierami in po njih. Na teh razgovorih bo občinstvo zvedelo kaj več o avtorju, o delu, videlo bo že interpretacijo kakega prizora, svoje zamisli ob pripravljanju dela mu bodo pojasnjevali režiser, inscenator in drugi. Seveda bo pri tem dana možnost tudi občinstuu, da spregovori. Razgovori pa bodo tudi po premieri in zlasti tu bo moralo imeti glavno besedo občinstvo, kateremu bodo za odgovore na razpolago tudi nekateri avtorji.
Slovenskemu narodnemu gledališču želimo, da bi moglo izpolniti kar največ svojega programa v bodoči sezoni ob bodrilni pomoči številnega občinstva,
cerkvenega opremnega kamnoseštva ter fevdalnih spomenikov poleg municipalno oblastvenih. Istra je bila že oddovna pokrajina na križišču med raznimi političnimi območji ter kulturnimi sferami: med rimskim iri bizantinskim cesarstvom, poznejšim gotsko - nemškim srednjeevropskim gospostvom ter beneško «Serenis-simon. Tisočletno bizantinsko območje je tu skoro nevidno in fragmentarno po-izgubljeno na male drobce. Podobno je s srednjeevropskim vplivnim področjem, ki je z lepimi kamnitimi spomeniki gotske pletenina-ste skulpture odrinjeno v malo stransko sobico.
Seveda je pri tej razporejenosti nemogoče misliti na kako metodično, pregledno kronološko urejenost. Prizadevno muzejsko vodstvo ima lepe načrte, ki bodo stali mnogo truda in sredstev za dostojno uresničenje. Trenutno je oddelek arheoloških izkopanin, ki se neprestano bogati posebno zadnja leta z neutrudnim izkopavanjem pod muzejskim vodstvom s sodelovanjem vseuči.iških znanstvenih zavodov iz Ljubljane, nameščen v sobi II. nadstropja. Sem sta za sedaj strpani dve zelo različni razdobji. Prva, najstarejša, v zbirkah dokumentirana ilir-sko-keltska predzgodovinska doba je zastopana s številnimi izkopaninami premnogih istrskih gradišč-kaštelir-jev, ter s pregledno grafično ponazoritvijo najdišč. Drugi predel pa predstavlja z mnogimi izkopaninami staroslovenskih grobišč iz dobe po naselitvi po 1. i)68 dalje, neomajno dokumentacijo o stan naseljenosti slovenskih prednikov, izkopanimi skoro po yseh vaseh slovenske Istre v zadnjih letih. V sredi sobe je popolnoma ohranjeno okostje velikega moškega v naravni legi v prirodnem okolju grobišča v Kortini pri Sv. Antonu, brez okraskov ali orožja; to je pač služilo živim potomcem. Preveč bi bilo naštevati vsa najdišča, omenim naj le še najvažnejša v Buzetu, Goča-rih; na Markovem nad Koprom najdeni predmeti so dali muzejskemu vodstvu rpodbudo za načrt za izkopavanje v bližnji bodočnosti.
V I. nadstropju je lepa zbirka starih restavriranih oljnatih ikon iz 15. do 17. stoletja, neznanih slikarjev.
Ta precej dobro prikazujejo vplive raznih kulturno-umet-rostnih območij.
Sem bi pač spadali barvni posnetki, ki naj bi bili narejeni po želj: muzejskega vodstva, najbolje v tehniki nazidne freske, posnetki tresk, odkriti pred nekaj leti pod beležem in ometom v stari et-ikvic. v Hrastovljah pri Črnem kalu, iz 15. stoletja. So to umetnine domačega umetnika, zraslega v umetnostnem ozračju Srednje Evrope, Joanesa de Ca-si.ua - Ivana Kastavskega, slikarja znanih fresk smrtnega plesa v zgodovinski romarski cerkvici nad Bermom pri Pazinu. Isti motiv je obdelan tudi v freskah v Hrastovljah.
Mnogo prostora v II. nadstropju je posvečenega u-metnosti vsega novega veka, od 15. stol do danes, umet-rosti te pokrajine na ločnici dveh kulturnih svetov. Iz njih je prejemala umetnost svežih sokov, tudi avtohtona umetnest, kaleča iz domačih prosvetnih tradicij. £al, da je tudi tu zbirka po zanimanju prejšnjih muzejskih vodstev strogo enostranska in skoro ne kaže sledov, faz in problemov lega zanimivega pretakanja in križanja kultur in umetnost-rdh tokov. Tu imamo dokumente ustvarjanja le v krogu tako imenovane visoke umetnosti municipalnih rest, hranjene v beneškem kulturnem žarišču ali po megovem posredovanju sprejete iz drugih zapadno-ev-ropskih kulturnih žarišč.
Pomembna je zbirka pohištvene in orodne opreme mestne in nekoliko tudi kmečke. Lepa je kmečka kuhinja z ognjiščem, vzglavnikom; kotli, posodje, kovina-stoleseno in keramično, s slikami na steklo in vrezlja-nimi okraski posebno na lesenih izdelkih. Vendar muzejski zbiralec, žal, tudi tu ni šel Izven mestnega obzidja. Kmečke ljudske u-stvarjalnosti v vsej njeni pestrosti različnih kulturnih območij in socialnih plasti ni videti. Ljudske, narodne noše tu ni, ni ljudskega o-krasja z vsemi mogočimi u-porabami: na zgradbah, na pohištvu, orodju, obleki, — nekdanji muzejski zbiralec ga ni iskal, ker bi moral pokazati slovensko kmečko ljudstvo, Nekaj z bogato bi-
zantinsko ornamentiko o-krašenih preslic, je bilo pač zbranih iz mestnih področij/ Seveda tudi ni niti sledu o ljudski materialni kulturi.
Nekaj sob v III. nadstropju ima lepo zbirko orožja od 15. do 19. stol.
Muzejsko vodstvo ima zbranega že izredno zanimivega materiala o razgibanem verskem in kulturnem življenju in previranju od srednjega veka sem. Vendar še ni našlo dovolj sredstev in primerne oblike za muzejsko predočeva-nje, ki naj bi bilo učinkovito. Mislim na glagolsko staroslovansko cerkveno o-bredje, ki je bilo razširjeno v prejšnjih stoletjih prav do središča Trsta in po vseh nekdanjih istrskih področjih: v Ricmanjih, Borštu, v Boljuncu, v samostanu iti cerkvici Matere božje na Pečah v Glinščici, v Dragi, Dolini, Prebenegu. pri sv. Roku na Koromačniku pri Boljuncu. celo v Miljah, v Socerbu, Lazaretu, Ospu, Dekanih in seveda še v.e,čH dlje v Ist’ri: v Kubedu, Loki, Podpeči, Pomjanu, Zani-gradu, Šmarjah, Krkavcih, Padni, Petru, Manžanu, Ko-štaboni itd. Marsikje so se ohranili kljub sistematičnemu uničevanju‘ tudi "še *gla-" golski napisi kot na, prf n'a že omenjenih freskah v cerkvici v Hrastovljah itd.
V II. nadstropju so razstavljeni {udi dokuifienti najnovejšega zgodovinskega razvoja:	dokumenti, slike,
zemljevidi in predmeti iz narodnoosvobodilne borbe z velikim umetniško reprezentativnim sadrastim reliefom kiparja Pohlena iz partizanskih bojev. Tu je pregledno podana organffacT!-ska struktura OF na tem o-zemlju iz I. 1941-42 z vodil-nirtii aktivisti KPS' s Tone’-tom Tomšičem, rojenim v Rojanu, na čelu, z brati P-skarjem ip Leonom Kova-; čičem za Trst, Tomom Brei-cem, Antonom Veluščkom-Matevžem • in Albinom Golarjem za Goriško, z Ervi-. nom Douganom tet narodnim herojem Darkom Ma-rušičem-Blažem. Tu so razstavljeni razni fašistični razglasi, dopisi in okrožnice, slika hiše Ivana Caha-Iskre, kjer je bil ustanovljen prvi odbor OF v slovenski Istri, geografska razporejenost razširjenosti kurirskih poti, raznih tehnik, vse do slik o podp!,su .mirovne pogodbe z Italijo in Memoranduma o sporazumu. Naj omenim še pregled slik vodilnih osebnosti v NOB: Jožeta Srebrniča, narodnega heroja Janka-Pre-mrla-Vojka, Mirka Bračiča, Alberta Jakopiča-Kajlimara,. Karla Masln-Draga, Drago-, mira Benčiča, Ivana Suliča, (pač Siliča) - Carja iz Bilj itd. itd.
Kronološka zbirka se začenja pravzaprav s sliko koprskega zapora, kjer so v vsej fašistični dobi hirali, protifašistični borci za slovenske ljudske pravice ter nadalje še z lepo pregledno, zbirko o našem narodnem heroju Pinku Tomažiču Zal da tu ni drugih dokumentov iz vse dobe fašističnega t'ačenja in ljudskegi odpora proti rjemu. Danes so še žive mnoge priče te do* be, na pr. najbolj blesteče* ga spontanega ljudskega odpora proti fašističnemu di.v-janju ob parlamentarnjh volitvah 1. • 1921 v Marezigah in -drugod. Tu je razjarjeno ljudstvo v obrambi proti izzivajočim fašistom, z bombami in puškami oboroženim, s kamenjem pobi* la štiri fašiste (domačini govore različne številke, kar bi potrjevalo število zasajenih dreves v spomin ‘eh fašistov na trgu Brol-lo v Kopru; pri preuredbi parka so bila drevesa posekana) in je to seveda plačalo z nekaj, mrtvimi ter z desetletji zapora. Ali dokumenti o istočasni borbi v Mačkovljah tu Ospu, kjer so pri obrambi volilnih urn oborožene fašiste večkrat pognali v beg v povračilo sc bile požgane vasi Cezarji za Marezige, deloma Mačkovlie in Osp; to pa ob zaščiti fašistov z vojsko in karabinjerji, sicer bi se to ne bilo zgodilo. Gotovo so kje še vsaj slike celic koprskega zapora, kjer so gnili naši junaki bazoviškega procesa, kakor slike iz celic nekdanje karabin'er*ke postaje v Semedeli, kjer so bili «Bazovičani» mučeni, -td. itd.
Vse zbirke kronološko gotovo dobro zaključuje !e-pa likovna razstava sodobnih umetnikov tega ozemlja. Tu so zastopani vsak s tremi slikami; Herman Pečarič, Avrelij Lukežič, Leo Vilhar, Rudi Saksida, Mile Cetin, Lojze Spacal, Avgust Černigoj, Robert Hlavat/ ter kipar pohlen.
ZORKO JELINČIČ
— 4 —
26. oktobri 195*
Martine Carol
Odkrita tajna 3000 let stare etruške zlatnine
Razstava antične zlatnine v Bologni privablja v malo dvorano, nasproti one muzeja italijanskega »risorgimenta* še vedno dovolj izbranega občinstva. Mnogo je tujk, ki jih ie le-sem pritegnil lepak razobešen sirom Italije. Saj okoli 3000 let starih okraskov gotovo ne vidiš zlepa kjerkoli. Vendar se tokrat izplača ogledati te izdelke posvečene nečimrnosti zdavnaj strohnelih ženskih src. Med njimi, tam za debelimi stenami, so resnične umetnine, kot na pr. uhani iz zakladnice muzeja v Ferrari, ki so jih lani izkopali na grobišču etruške SPINE. Prekrasno zlatarsko delo. Iz obročka, premera dobrih treh centimetrov, se boči obraz krasotica, kjer lahko šteješ resice na vekah velikih cči. Pri tem pa so peresno lahki, da sem jih komaj čutil na dlani.
Herbert Maryon
Večino etruške zlatnine namreč že poznam, odkar sem lani spremljal in tolmačil za profesorja Herberta Maryona, iz British Museuma, kjer vodi metalurški laboratorij, čiste slučajno je le-ta odkril postopek tako imenovane »granulacije* zlata, t.j. pripajanja komaj vidnih
zlatih kroglic, kar daje zlatu čudovito moten blesk. To je bila, in za večino je še vedno, ena izmed etruških skrivnosti. Profesor je lani prišel v Italijo primerjat svoje izdelke z originali. Kdor jih jt videl, je moral priznati, da je uspel. Vsa skrivnost tiči pač le v pripravi tako tanko tekočega spoja, v katerem se ne «utope» predrobne kroglice.
Na razstavi lahko vidiš tako »utopljene* se mnogo večje kroglice na rimski zlatnini iz poznejše dobe, ki ne učinkujejo več kot razpršen lesk, ampak le kot groba površina, jasno je, da so to skrivnost etruški zlatarji ljubosumno čuvali in je izumrla s poslednjim izmed njih. Kot rečeno je postopek granulacije zlata zopet odkril prof. Maryon in raztolmačila sva ga merodaj'
■Tl""1	.-  HI   ..................  n,..................m...............
SKRIVNOSmO	OZADJE
V Parizu «satanska ljubimka» obsojena na dosmrtno ječo
Umor naj bi predstavljal «dokaz ljubezni» - Nemoralni zdravnik je verjetno resnični krivec za zločin
»Satanska ljubimka* Simone Dechamps je bila pred dnevi obsojena na dosmrtno ječo. Tako je odločilo sodišče v Parizu, ki jo je spoznalo za krivo umora 47-letne Marie-Claire Evenou -	'
Obsodba pa seveda ni rešila skrivnosti, ki zakriva zločin »satanskih ljubimcev* in vse kaže, da ne bo nihče več izvedel, če je zločinka napravila umor po svoji volji, ali pa jo je k temu prisilil njen ljubimec dr. Yves Evenou, ki je meseca februarja v zaporu umri. Nekaj pa je vendarle gotovo, da gre namreč za enega najbolj ogabnih in groznih zločinov, ki so bili izvršeni po drugi svetovni vojni.
Za čitatelje ki morda niso sledili poteku procesa, ki je vzbudil toliko zanimanja ne samo v Franciji, temveč povsod v svetu, naj navedemo na kratko potek zločina. Dr. Evenou je bil zdravnik v majhnem francoskem mestecu Choisy - le - Roi. Bil je poročen z Marie - Clai-re - Evenou, ki je v svoji mladosti slovela za najlepše dekle v tisti pokra jini. Bila pa ni samo lepa, temveč zelo dobra in poštena. Toda vse te vrline dr. Evenou ni znal ceniti. Svojo ženo je vedno bolj zanemarjal, sam pa si je iskal novih ljubezni in avantur; pri tem pa se je še prepuščal alkoholu in nerednemu življenju. Kmalu je začel zanemarjati tudi svoj pdklic in liud j e so se ga začeli izogibati.
V tem času je dr. Evenou spoznal tudi Simone Dechamps, ki ni bila več
Žrtev — Marie Claire Evenou
Zločinski zdravnik — Yves Evenou
mlada, še manj pa lepa. Bila pa je iz dobre meščanske družine ter je i-ingla tudi dobro uradniško službo. V svojem življenju je bila samo enkrat zaljubljena in še takrat nesrečno. Zaljubila se jc v nekega moškega, ki je bil Dorocen in ki jo je po več letih ljubezenskega razmerja tudi pustil. Vdala se je v usodo, t'a bo ostala vse življenje sama, čeprav si je zelo želela poroke ter je svojim prijateljicam večarat izjavila, da bi rada imela aosti otrok.
Nihče si ne more obrazložiti, zakaj si je dr. Eve-rou izbral za novo ljubimko prav Simone Dechamps, ki ni bila privlačna, niti ni kakorkoli drugače vzbujala pozornosti. Sodniki in psihiatri so mnenja, da si jo je izbral, ker je v svoji pokvarjenosti spoznal, da mu bo Simone do skrajnosti vdana ter da bo pripravljena storiti zanj vse, kar ji bo ukazal.
In tako se je začelo med njima ljubezensko razmerje. Da bi jo imel bliže, ji je dr. Evenou preskrbel tudi stanovanje v hiši, kjer je sam stanoval s svojo ženo. Simone je stanovala v pritličju, zakonca Evenou pa v prvem nadstropju. Mane - Claire, ki je bila vedno sama in zapuščena, je prihajala pogosto k Simone, kjer je skušala najti dobro besedo in uteho. Toda Simone je ni marala. Bila je nanjo ljubosumna. Sama je preiskovalnemu sodniku priznala, da je trpela grozne muke, ko je poslušala ko-
rake Marie- Claire, ki je imela svojo spalnico tik nad njeno.
Nekega jutra so našli Marie -Claire umorjeno v spalnici. Policijo je o u-moru obvestil sam dr. E-venou, ki je izjavil, da so mu ženo umorili neznani roparji. Policija mu seveda ni verjela in kmalu je prišlo na dan, da je Marie - Claire umorila Simone Dechamps ter da ji je pri tem groznem zločinu pomagal njen ljubimec dr. Evenou. Najprej je dal ženi uspavalni prašek, nato se je prikradla v spalnico Simone. Dr. E-venou je pokazal Simone kam mora zabosti nož in Simone ga je zasadila u-togi Marie naravnost v srce.
Takoj po aretaciji je Simone prevzem vso krivdo za zločin nase. Trudila se je, da bi razbremenila svojega ljubimca in ga rešila vsake odgovornosti. Kasneje pa je te svoje izjave izpremenila in dejala, da jo je k zločinu nagovarjal dr. Evenou, češ da mu mora dati največji dokaz svoje ljubezni. Dr. Evenou se je branil te obtožbe, češ da govori Simone tako iz ljubosumnosti, ker ve, da jo on ne mara več ter da ima že drugo ljubimko, s katero
se je hotel v kratkem pre- j seliti v drug kraj.
Toda Simone ni več spremenila svojega zadržanja. Obtoževala je svojega ljubimca tudi še potem, ko je ta v zaporu po krajši bolezni umrl.
Ves čas procesa se Simone ni skušala niti z besedico opravičiti,	ali
braniti pred sodiščem in javnostjo. Le redkokdaj je spregovorila besedico in še tedaj je zamrmrala le, da jo grize vest zaradi zločina, ki ga je storila in da je pripravljena na kakršno koli kazen..
V 17 mesecih, ki jih je Simone preživela v zaporu, se je zelo spremenila. Postala je še bolj tiha iri vase zaprta na razpravi pa se je ves čas obnašala tako, kot bi bila odsotna. Samo takrat ko je javni tožilec zanteval zanjo smrt pod giljotino, se je nekoliko zdrznila in tiho zašepetala »On me je začaral. On mi je pamet zmešal tako, da nisem vedela več, kaj delam. Kaznujte me.*
Sodišče ji je priznalo nekatere olajševalne okoliščine 'n jo je obsodilo na dosmrtno ječo. Ko je slišala razsodbo, se je Simone dvignila s stola in skušala nekaj povedati. Toda beseda ji je zastala
v grlu. Zgrudila se je zopet na stol in tiho zajokala.
Zakaj sta Simone in dr. Evenou umorila Marie -Claire, ko pa sta vedela, da bo sum prav gotovo
padel nanju? Sodniki si
Morilka — Simone Dechamps
razlagajo to na ta način: or. Evenou se je naveličal priletne ljubimke in si je poiskal nove »žrtev*. Toda vedel je, da mu Simone ne bo dala nikoli miru in da se je zlepa ne bo rešil. Zato si je izmislil satanski načrt. Nahujskal je Simone, da mu umori ženo in s tem dokaže svojo ljubezen, sam pa se je nameraval na ta način osvoboditi prve in druge vezi. Simone bi se bila verjetno tudi v tem primeru žrtvovala, če bi ji dr. Evenou vsaj v zaporu dokazal, da jo ima še rad. Toda dr. Evenou jo je pri prvem srečanju pred preiskovalnim sodnikom sprejel samo s psovkami in ji vrgel v obraz, da je ne mara in da je ni nikoli niti ljubil. To je Simone tako užalilo, da .je spremenila svoje prvotno priznanje ih povedala, da ji je pri zločinu pomagal tudi dr. E-venou ter da je bil prav on tisti, ki ji je pokazal, kako mora umoriti ubogo Marie-Claire
Ker je dr. Evenou med preiskavo umrl, je ostala resnica o tem groznem u-moru uganka, ki je ni rešila niti razsodba niti izjave raznih prič. Simone sama pa ni hotela ničesar več povedati.
nim osebam v nekaterih muzejih.
Zato sem se dokaj začudil, ko sem slišal muzejskega uslužbenca, kako je s patetično resignacijo govoril o skrivnosti granulacije skupinici obiskovalcev. Objasnjeval jim je zlat etruški prstan iz VI. stol. pred n. š., biser bo-lognjskega muzeja, kjer dve karjatidi držita v sklonu glavo genija, ki s perutmi prelestno blišči iz motne	granulacije. Edin-
stvena, prava umetnina, katero sem že lam s spoštovanjem občudoval na svojem prstancu. Obšel me je rahel sum, da služi gospodu skrivnost granulacije le kot neka propagandna vzmet. Bolj ko sem ga poslušal, bolj se mi je hotelo skaliti in razbliniti	mistično zadivlje-
nost, ki je sijala na obrazih skupinice. Pa sem jim povedal vso resnico o odkritju	angleškega profesorja.	Objasnjevalec je
bil tako pristno osupel, da sem koj spoznal, kako je tajnost granulacije o-stala še vedno tajnost tudi za ožje raziskovalce e-truškega življa. Razkril pa mi je morda nehote to »tajnost* zatajevanja tajnosti granulacije mlad gospod, ki se je kmalu ločil od razočarane skupinice in se mi je pridružil. Menil sem, da bi se rad okoristil z mojim strokovnim znanjem, pa sem mu rad tolmačil propadanje te u-metniske obrti, ki je z vrhunca nopolnosti etruške-ga kinča, usihala v razstavljenih banalnih izdelkih pozne rimske dobe.
Toda mladi mož se je vedno povračal na granulacijo Etruskov. Končno je le povedal zakaj se mu pogled name tako uži-ga. «Vi gospod,* je z južnjaškim zanosom šepetal, »ste že pred letom bili med onimi petimi ali šestimi, ki so poznali postopek granulacije, škoda da ste le umetnik.* Pomenljivo me je ošinil preden je nadaljeval, «glejte, po* gostoma beremo zadnja leta da oblasti pri starinarjih zaseže j o mnogo etruških predmetov, ki jih iz grobnic izkopavajo razni pustolovci. V temni noči in v blatu rijejo po močvirjih Comacchia vedno v smrtni nevarnosti pred streli straž, ki naj preprečijo to ropanje etruške Spine. Vi pa že vse leto posedujete najpristnejši «certificato di origine*: tajnost granulacije. Eno leto ima dvanajst mesecev. Sedaj pa pomislite, koliko ponarejene etruške zlatnine, toda pristno gra-nulirane, bi se dalo med tem plasirati za drag denar v ZDA. In to brez nevarnosti, brez dragih izvedencev, saj bi za pristnost jamčila brezhibna granulacija.*
»No comment.* Tako bi verjetno mirno zaključil častitljivi profesor Maryon in zmajal s snežno belo glavo.
MILKO BAMBIČ
GRAFOLOG ODGOVARJA
ŽALOSTNA: Nezadovoljni s samum seboj Čutite se nesl-gurno, ker še niste proniknill v vse globine svoje notranjo-
llA^/ /M*
sti Povečana občutljivost ter ocenjevanje položaja v glavnem iz lastnega vidika. Hrepenenje po moči in gospodoval-nosti ni pozitivno.
FRANCE
Fižolčki
Spisal in narisal Milko 'Bambič
i,v:
. t ,'
Splašila je ščurka, ki je bliskovito šinil v temo. Fižolčka pa sta se komaj še utegnila skriti za star zamašek. Lh, kako sta se pre6trašilu! Minka je razočarano vzdihnila: nŠčurek. Samo črni ščurek!« in odšla- Fižolčka sta »i oddahnila. Dobro, da ju ni zasačila. Neznansko bi st sramovala svojih golih trebuščkov! «Oh, da bi tudi midva imela oblekico!« »ta si vroče zaželela
VELJAVEN OD 27. OKTOBRA DO 2. NOVEMBRA
nečenja.
Oven (<>d 21. 3t
do 29- 4.) Dnevi z bogatimi dogodki. Spoznali boste zanimive ljudi. V soboto potovanje. Videli boste drage osebe. Ne podcenjujte sami sebe.
Bik (od 21. 4. do
20. 5) Prijetno / -» -.1 vabilo. Družba I	bo vesela, zabav-
'	1 na in ne bodo
manjkala sentimentalna prese-B Na poslovnem področju nekaj težav.
Dvojčka (od 21. S. do 20. 6.) Ne-potrebne razpra-ve in prepiri, do katerih bo prišlo le zaradi slabe volje. Finančni uspeh bo bistvene? popravil dokaj razrvano finančno stanje.
Rak (od 21. *. do 22. V.) Negativni vplivi na čustvene odnose Ne zaupajte
obljubam. nevarnost razoča ranj. Ostre izpremembe v
delovnih odnosih.
Lev (od 23. 7. do
22. I.) Viharno vreme. Na robu sklepa, da prekinete z določeno osebo vsak odnos. Uspehi
niso preveč bleščeči, vendar nimate razloga za pritožbe.
Devica (od 23. *. do 22. 9.) Več
možnosti in tudi spori Dogodivščin ne bo primanjkovalo. Zore nove gospodarske možnosti. Bodite živahni.
Tehtnica (od 23. 9. do 22. 18.) Ne
prepustite se tujim vplivom, lahko zabredete v resne težave. U-godne zvezde za pričetek novega dela.
Škorpijon	(od
23. 10. do 21. 11.) Vaše žrtve bodo poplačane.	Ne zanemarjajte starih prijateljstev Neke vaše sanje
se bodo uresničile.
Strelec (od 22. U. do 21.	12.)
Ne obupajte ob prvih težavah. Usoda skriva boljše stvari. Dobro premislite, preden se odločite.
Kozorog (od 22. 12. do 20. 1.) Pomembne izpremembe. Ustvarile se bodo ugodne okoliščine, da uresničite želje. Trdo delo in pošteno zaslužen dobiček.
Vodnar (od 21.
®l. do 19. 2.) Niso ravno najbolj | ugodni dnevi za čustvene pustolovščine. Sence, ljubosumnost in sumničenja vam bodo mučila srce.
Ribe (od 20. 2.
do 20. 3.) Prijetno srečanje, vam bo pomagalo, da prebolite melanholijo. Vaši napori bodo poplačani, Mislite z lastno glavo.
JVfaj bo, bom povedal to povest, lepo, kakor 9 11 po pravici in resnici.	.,	na
Pas, kjer se je dogodila, se imenuje , hribu. Poglejte v zemljevid — z lahkoto jo hoste ^ Bilo je v tistem usodnem letu, ko je ^ lu^ne met poskušal z repom pomesti vse grešne « ' fl(1 z zemeljske oble. Tisto leto se je preselil v Jr. giaj hribu splošno spoštovani gospod župnik Citra. ^ gospod je bil, bog mu daj nebesa, kajti ze 0(j. je od tedaj, ko je spokojno udaril s podkvami kritosrčno izdihnil.	^
V tistem času so v Dolini na hribu ^ve}Kunni-vražji fantje od fare in tri prelestna dekleta oa je. Ti trije vražji fantje so tedaj pravkar odsiuz ^ lega cesarja in so se zdaj postavljali po t,.azt ,rj &■ pogovarjali med seboj «po nemško*. Ko so jm srCi kleta od župnije gledala, so se jim mladostna
orčik’
topila kakor sladoled na soncu.
In se je dogodilo tisto, kar je hotel bogec Am°rLm ki sedi v nebesih pri odprti linici in strelja z . 1 na nas zemljane in zmerom zadene samo mlade n Potegnil je za svileno tetivo in poslal šest zlati\n . lic naravnost v sredino Doline na hribu in ie .1lnrielt no zadel vseh šest mladih src. Ampak bogec Am je bil takrat malce krivogled in je meril ne, paieti strani. Strelica, ki je nosila črko «A» bi morala srce črke «A>> in strelica črke «B» bi morala Pfr\.0gec srce črke «B» in vse tako naprej do konca, kajti Amorček je po navadi silno natančen in zapt prave zadetke v svojo kartoteko.	.	^
To pot se je bogec Amorček pomotil; to P0* krivogled in je s krivim streljanjem naredil tra/ 0el kakršne še m svet poznal. S strelica črke «A» J* srce črke «B» in s puščico črke «B* je zadel src ^ »C*. In ni nobena strelica zadela pravega srcei ^ je bilo popolnoma napak. Zaspani bogec Amorces vso krivdo zato.	.
Povedal vam bom to vse lepo po domače,j odstavek bo dolg in preden boste skozi, bo trikrat zmanjkalo sape in bo potreben odmor.
Bogec Amorček je namreč po pomoti dopusti, se je Tone Klarinet, največji od vražjih 1a. '. na ljubil v okroglo in majčkeno Binco Kitaro,	„
ni marala zanj, ker se je neozdravljivo eaP ,,ražii
rmnnkcnn	v--- n_____....	Ta
črnookega fanta od fare Pepeta Cimbala.
črno-
fant Pepe Cimbal se je pa zatreskal v prav oko toda vitko Reziko Flavta, ki bi pa ne °°TJeia umazanih čevljev ob njega, ampak samo ob " ' m Bobna, ki je imel brke. Toda ta vražji fant ^ Boben je sanjal le o Anici Trompeti, ki je bila ^ cvetoča potonika. Ta zala Anica Trompeta se J ,e na Lojzeta Bobna požvižgala, saj je imela rada visokostasega Toneta Klarineta.
Odstavek, ki %daj sledi, bo nemara še daljši.
Hodil je visoki in vražji fant od fare, ^ rinet, v lepih nočeh pod okno okrogle in fhOTj 0 Bince Kitare in je tam z visokim glasom P«"-- jtt srenih ranah, ki mu spati ne puste, ’ko luna sl>lej kladvo bije pozne ure’. Noč za nočjo prihaja t” 0. cvili, da luna še vedno sije, Bince pa k 0 ,•*, jcet Ni še vedel ubožec, da Bince le zato k oknu n‘(. ’mt sanja o črnih očeh Pepeta Cimbala. Ali ta vraLn0o^ Pepe Cimbal je v lepih nočeh hodil pod okno v $jt Rezike Flavte, kjer je brenkal po milo se 9 JJjfg strunah o bledem licu, ki ga polivajo iz ljube*'1Mgjjf® jene solzice. Kje naj bi on, siromak, vedel, da ini vprav takrat misli samo na rdeče brke L°i fnjze, in so ji Pepetove solze deveta briga. Toda bjh poi vražji fant, je v lepih nočeh stal ob	0.
oknom Anice Trompete in bobnal po prazno ki si želi nazaj ves strah in up, če je tudi ona ji mnenja, toda ona ni bila takega mnenja, v sanjah objemala samo s Tonetom Klarinetom■	^
Zaspani bogec Amorček je neki večer	,l.
drasto glavico skozi nebeško linico, da vidi,
ljubijo fantje od fare in dekleta od župnije, in gledal in majal s kodrolaso glavico in s s Potem je linico zaprl, sedel na zlati trinožm' ^rt zamislil. Mislil je dolgih sedem ur in P°l 1061L je kot škrjanček šinil kvišku in se sladko Vzel je kredo na polici in narisal neka čudna nja v knjigo človeških usod.	.	^c1
In se je zgodilo, da so tiste dneve dobile 1 m J® od župnije tri vdane prijateljice, tri najintimr 0šr" upnice. Pa je zaupala mala in okrogla Binco vStK svoji prijateljici, da	hodi visoki Tone Klarin	0n
noč tlačit travo pod	njeno okence, da se mu p epe1,
ne oglasi,	ker skrito ljubi	samo črnookega	^oi
Cimbala. In je zaupala črnooka Rezika F„.aico 11 m prijateljici	tajno novico, da	Pepe Cimbal v oflfl
plaši žabe pod njenim oknom, da se mu PO Q živa ne pokaže, ker v njenem srcu vladajo s brki Lojzeta Bobna. In je povedala rdecel* a mej Trompeta svoji prijateljici pod obljubo tec”rnahn jž> veliko skrivnost, da v lepih	nočeh ob roz	F
grmu pod	njenim okencem	bobna	ji	je	v
praznem srcu, da ga pa ona ne razume, ker r ki Tone	Klarinet vedno pred očmi.	^	J
In vse tri prijateljice so slovesno obljuM ^ it novic ne bodo prav nobenemu povedale, jih peljali na grmado in v gorečo smrt.	/art7.
Pa se je kmalu potem dogodilo, da so v Jj-jpe Zl7| od fare	priredili	v veliki sobi Gramofonove	nj(	,
nje predpustno rajanje. In so prišli na 0gia, ,w fantje in vsa dekleta, kar jih je okolica PT. \uo njimi tudi naši trije	in naše tri. In vse le	/
in vse je od veselja poskakovalo — razen tov od fare!	0
Prosil je visoki Tone Klarinet maj „dpovcd“Li Kitaro za prvi ples, pa je z milim glasom nepto ker da	jo bode	v šolenčku žebelj,	ki 9a
ČP.Dl inv	Tir 0 cl n bi n	9/ini/ HfnA-n/t n/* A o	TOTlC	i	*	ja
čevljar preslabo zavil. Mo*no se je T°ne JJnrosl ‘"it videl, da je nič ne bode žebelj, kadar J? P~, čUdtl,M Cimbal. In v tistem času se je Pepe Gimo^ oZdr0 ^
jt glavobolna Rezika Flavta v tistem ^Snben. F f le ko jo je poprosil na ples rdečebrki Lojze & ,, s to
nu ju jc fjufjiusu na pt.es ratceuriti uuj~~ - ., (ffl - /r"
se je čudil tudi Lojze Boben ko je °P Vfehlai g® Anica Trompeta mahoma znebila hudega v ,ede jo je prijel za roke Tone Klarinet in 1 .. 0n. v ples, kamor prej ni mogla, ko jo je P°P .... leik0 Vsi trije so se čudili m poskušali reš
gonetko.
, iP vsedj\rek
Plesali pa so vsi trije fantje od fareJHča^Jatt kleti, kar jih je bilo in tudi s tremi Prl^telLa PrKš° deklet. Pa je med plesom zašepetala Bine j o j Ijica Tonetu Klarinetu, naj ne hodi drriVP) 1 jt
m-nno ir i ir, i  _____________________ v-pr	L
Bince Kitare, kajti ona ga ne mara, ker ^.^telj^Mii' samo Pepeta Cimbala. In cd Rezikine PJJ^d Pepe Cimbal izvedel, da zaman plaši ,,noU tj cem Rezike, ker v njenem srcu kraljujejo ea la e t brki Lojzeta Bobna. Ter je se	zaupno V°	,	pr^ji
cina prijateljica Lojzetu Bobnu,	naj čimF	0n<x
orenčati pod oknom Anice Trompete, ker	^
samo o visokem Tonetu Klarinetu.	etc^nfi
'/nJe sklenil takrat Tone govoriti s‘ |T> stirl oci. In Pepe je občuti! nujno P°fr z Lojzetom na samem. In je prijela L°JZ. g dr™ bi se pomenil s Tonetom brez pric. In so “T "erieK. ji povabili v sosednjo sobo na skrivnosten P potrt’" jč® Poklicali so najprej Štefan vina in krčmarju Gramofonu, da ga nič	več ne J a mi	fO'
je Tone besede sprožil, se je začel med 1 hesedlJ„ f pomenek, ki pa je bil tako tih, da ni J%čai «',%s®' zumel krčmar Gramofon, ki je takrat 0 i° JgtP' ključavnici. Govorili so skupno in in pri^JbJ mezno; kimali so z glavami, ugovarjali	go
Prišlo je do sovraštva med njimi in ko	-00 Efti®
timstva. Naposled so se zedinili in st	takra
roke preko mokre mize. In za slovo J -jj; ^ Klarinet vstal in je s polno čašo v reki zar0te 4
*Izpijmo čaše na srečni uspeh na£l„a(j(i/» , st0!°, črno brezno naj pogrezne, tega kdor oap sko& sO Pse to je videl in slišal bogec Amorce* biter*°rof linico in se je tako smejal, da so se	*wj P
žice trkljale po licih in močile neo	,ig)
pod njim.	ihodnjo
(Nadaljevanje prlhodnj
A
Motiv iz Beneške: Sloveni je
Kosca
(NE BODITE ŽALOSTNI
komanč/ vam bodo pce.
[SKRBEL/ KMALU ŠTEVIL \MfJSO DRUŽBO 3UJ VAA \^P°nje potovanj-—s.
\\NJE' j -r u/%
VRAGA .KAJ NISI SLI$AL?J	I
Tl HUDIČ/ BODO POBILI jJ-----'J
MLADE rr-^SLltAL}
MAČKE t. SLIŠAL 'ZATO
 -------// p4 BOM sta vil
   X (vse na eno r_______
—v kocko /J
ŽE . A KAKO J KO\ PA JE ZUNAJ POLNi RDECOKOŽCEV ?
Obvestila
kmetovalcem
Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov sporočata:
Vsi kmetovalci, ki so vložili prošnje za primarije pokojnine ali Prošnje za vpis v se-tnan pokojninskega sklada in so v tej zvezi že dobili pismo KZ oziroma ^Mp. naj se čimprej Oglasijo v prostorih Kmečke zveze, U.l Gep-Ba 9 med uradnimi urami.
Pokrajinsko kmetijsko Padzorništvo sporoča:
1. Semenski kronmir Pred časom so se pri-7*1* sprejemati naročila, 'P to do 15. novembra t. J aa nakup semenskega »rompiria v montikacni vtste «Albona».
. Ob naročilu mora za-'Pteresirani kmetovalec Plačati na račun 20 lir, »ar približno ustreza polovični prodajni ceni.
^ Trte in sadno drevje
Prav tako se sprejemalo naročila za nakup trt-Pili sadik (divjak in cep-Ijenk), sadnega drevja Ičešenj, marelic, hrušk, rošpelj, mandeljnov itd.) **r oljk.
Ob naročilu mora kmetovalec plačati na račun: lir za divjako trtnih *adik, 20 lir za cepljenko trtnih sadik, 50 lir za Vs*ko sadno drevesce, 1®* lir za vsako oljčno dfovesce.
Ker se bodo razdeljevale trtne sadike in sadil* drevesca ter oljke v ~**®i in spomladi, pote-e*Jo naročila za jesensko saditev 10. novembra t. •> za spomladansko pa *5' februarja 1959.
Selekcionirana
semena
. sPrejemajo se prošnje, )P io vse dokler ne bo ltrpana razpoložljiva Vsota za nakup odbranih *men žitaric in povrt-Pin.
i ^ 4. Stroji
Poljedelsko orodje
30. novembra t.l. se Prejemajo prošnje za akup sledečih strojev P°ljede'skega orodja: aiih traktorjev, slamo-n-?nic. plugov, hidravlic-" preš, gnojničnih čr-k. vprežnih mehanič-
- - grabelj, zalivalnikov, niK*a*n'tl ifPalK, robkal-. mlinov, kultivator v> kosilnic, elekiričnih Dih ev’ *,ran ’n motor-"je trpal,< za namaka-
PO OBISKU VIDEMSKEGA NADŠKOFA V LESKI ŽUPNIJ!
Za beneške Slovence ne velja izrek «Pojdite in učite vse narode!»
Zakaj beneški Slovenci ne smejo v cerkvi moliti slovensko in peti slovenske nabožne pesmi. Čudna pridiga videmskega nadškofa
V nedeljo 19. oktobra smo imeli v naši župniji «pa-stirski obisk» videmskega nadškofa mons. Zaffona-ta. Ob tej priložnosti je nadškof birmal pet domačih otrok.
Ko to pišemo ne moremo mimo tega, da ne bi izrabi'i prilike in povedali javnosti, kako so se zgražali naši ljudje, ko jim ni bilo dovoljeno v cerkvi, katero so zgradili naši slovenski očetje, da bi bili zmolili eno samo slovensko molitev in zapeli kakšno slovensko nabožno pesem. Domači župnik, don Gio-vanni Nimis, naslednik slovenskega duhovnika čast.
, Artura Blasutta, ki je bil 4?iegnan iz naših krajev od videmske Kurije in čaka že tri leta na novo službo (sedaj živi pri svojih starših v Viškorši), je poslal nekaj dni pred škofovim obiskom vsem družinam naše župnije ciklostiliran listek, na katerem je bilo napisano, poleg umika obredov, tudi to, kako se morajo verniki obnašati v cerkvi pred škofom. Na tem listku je pisano med drugim: «Duran-te ld R. Messa tutti rispon-dano alle preghiere in modo chiaro e preciso (segui-re attentamente le preghiere sul libretto).» Seveda je ta «libretto» pisan v italijanščini!
Kaj pomeni tisto svarilo, da morajo verniki pazljivo
KEIZ
Po vasi že nekaj dni delavci
popravljajo in asfaltirajo glav. ne roti. Dolgo časa smo prosili zahtevali in protestirali, ker so bde poti v takem stanju, da se beg usm’li. No. sedaj pa smo le dočakali, da so nam vsaj glavne poti popravili in že po tem. kar se danes vidi, lahko rečemo, da je vas lepša in prijetnejša.
Sedaj bi bilo potrebno tudi popraviti ohaestne zidove, Ir so marsikje porušeni. Vprašali -mo tehnike, ki nadzoruiejo asfaltiranje poti, če še' bodo lo. tili tudi zidov, pa so nam ock govorili, da bodo to storili sete enkrat pomladi, čeprav bi bilo bolje, da bi to delo opravili sedaj, pa 'mo vseeno pripravljeni počakati do pomladi. le da bodo delo res opravili. Toliko obljub smo namreč že slišali, a le malo je bilo izpolnjenih! Upamo, da spomlad' ne bo ostalo le pri besedah!
slediti molitvam, ki so na pisane v italijanskem molitveniku? Pomeni, da večina naših ljudi ne pozna i-talijanskih molitev, ker so pri nas molili vedno po slovensko. To je resnica! Sam župnik, ki je Furlan po narodnosti, je čutil potrebo, naučiti se slovenskega oče-naša, da bi se tako bolj prikupil ljudem. (Zato se i.am zdi še bolj čudno, da so pregnali iz Les slovenskega duhovnika, ki je znal moliti očenas po slovensko že od svojega detinstva!).
Mi nismo prijatelji polemik. Mnogo stvari zamolčimo in potrpimo v imenu dobrega sožitja, a vendar ne moremo molčati, ko vidimo buditelje narodnostne nestrpnosti v osebah ljudi, ki bi morali učiti bratstvo in ljubezen med narodi ter se držati Kristusovega izreka : »Pojdite in učite vse narode !>
Mi dobro poznamo protislovensko zadržanje videmskega nadškofa Zaffonata. On ne trpi nič kar ni italijanskega. Topolovci pri Klodiču se še prav dobro spominjajo, ko je prepovedal pred leti slovensko nabožno petje v cerkvi, kot da bi bila bog in Marija italijanska nacionalista, ki ne preneseta slovenske pesmi, kot da bi bil nadškof prepričan, da odpre sv. Peter nebeška vrata samo tistim, ki molijo in pojejo po italijansko.
Mi beneški Slovenci smo v tej povojni dobi spoznali, rla se visoki cerkveni dostojanstveniki v Vidmu ukvarjajo s pol.tiko in da jim vera in bog tudi služita za dosego njihovih nacionalističnih ciljev!
Ob koncu pa bi radi še 'nekaj povedali kar pa nima nič skupnega z nacionalističnim duhom videmskega nadškofa, pač pa z intimnim življenjem naših ljudi in s škofovimi pogledi na to življenje.
Prečastitljivi škof je namreč v pridigi, ki jo je imel v leski cerkvi, obtožil r.aše roditelje, da premalo rodijo, da imajo premalo otrok (!), da bi morali več rediti itd.
Na to obtožbo so se mu nekateri smejali, drugi pa
sc govor obžalovali, češ da človek, ki gleda v zrak, ne more videti in razumeti življenja in problemov na zemlji. K temu naj dodamo še mi naslednje vprašanje videmskemu nadškofu: kdo bo rodil ■ otroke po naših vaseh? Osemdesetletne babice so že napravile svojo dolžnost! Mladih parov pa je zelo, zelo malo doma. Iz naše majhne župnije je nad štiri sto mladih žensk in moških v tujini, škof in njegovi bi morali zato na-š.m ljudem pomagati, da bi zaslužili košček kruha na domači grudi, potem pa bi videl, ali mu ne bi zapeli otroci teh ljudi »veselo a-leiujol
I. P-
•iiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiHiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiniiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiHiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii
L mrla	je	dobrotn
V soboto je Sezono pretresla nenadna vest. da je umrla zadeta od srčne kapi gospa Kristina Škrinjar roj. Sila. Po. kojniea je bila vdova po državnem uslužbencu in je , že kmalu po prvi svetovni vojni ob čutila bridkosti preganjanja zavednih slovenskih nameščencev. Mož ji je bil premeščen v Ferraro in celo v daljno Sicilijo. Usoda pa je tila še bolj kruta. Mož ji je zgodaj umrl in ostala je sama s kopico nedoraslih otrok. S pogumom prave Kraševke se je vsa posvetila svoji družini. Toda pokojnica je bila znana v Sežani in po Krasu ne le po svoji gostoljubnosti pač pa tudi po nečem drugem. Ko je otroke izšolala in ko so st ustanovili lastne družine, ni mogla biti sama in brez dela. Jemala je k sebi zapuščene otroke in jih vzgajala. Nad dvajset takih c Irok je zredila. Prvi njeni gojenci so že davno odrasli, a pri grobu pokojnice sta jokala zadnja dva: petletni Dušan in desetletna Silnica. V Sežani so rekli tej dobrotnici otrok «socialna mati*. In tudi njeni pojenci so jo imenovali kar mater.
Naj ji bo lahka domača gruda, svojcem pa naše iskreno idžalje.
KATIN AR A
V četrtek 23. t. m. je praznoval svoj petdeseti rojstni dan eden naših vrlih mož,
Just Lavrenčič iz Katinare. Že od ustanovitve pevskega zbora prosvetnega društva kl.onjer-Katinaran je on njegov pevovodja. Sicer spada k tisti vrsti pevovodij, ki se niso ustrašili fašistov in so poučevali našo lepo slovensko pesem tudi takrat, ko marsikdo ni upal niti ziniti slovenske besede. Po končani vojni je imel takoj pripravljen zbor in je z njim nastopil že maja 1945 Poučeval je petje že v marsikaterem društvu. Spominjam se, kako mi je nekoč pravil, da se je še vodno rad odzval, če ga je lcdo prosil, da bi poučeval petje — ko pa so prišli prosit, da bi poučeval v «dopo-lsvoru«, je korajžno odrekel.
V tistih hudih časih si bil vedno zaveden in predan našemu narodu. Zato ti iz srca želimo, dragi in skromni Ju-stus, da bi ostal še dolgo med nami in da bi nas pogostoma
razveseljeval s svojim zborom.
M. P.
MEDJA VAS
V našo vas bodo napeljali te. lefon, ki bo v domači gostilni Potreba po telefonu je bila ze. lo velika bodisi zaradi potrebe domačinov bodisi zaradi po. vpraševanja izletnikov, ki nas posebno ob nedeljah in prazni, kih radi obiščejo. Na občini pravijo ,da je z njihove strani vse na red in da čakajo samo še delavce ustanove Telve, k bo telefon napeljala. Upamo da nam ne. bo treba predolgo čakati.
* * »
(Op. ur.) Telefon bodo nape Ijali tudi v štivan (gostilno) Prečnik (gostil.,o) in v trgovi-no jestvin v Slivno. S tem bo. do imele skoraj vse vasi de-vinsko-nabrežinske občine tele. fonsko povezavo z mestom in okolico, razen Cerovelj, Pra. prota in Trnovce, ki bodo pri. šli na vrsto kasneje.
Besede pomenijo:
VODORAVNO:	1. med, 4.
časovni prislov, 8. mesto v Sibiriji, 12. .okrajšava za številko, 14. dolina pod Triglavom, 16. dokazno pomembna okoliščin#, 18. sadno seme, 20. žito, 22. predplačilo, 24. voditelj slovenskega kmečkega u-'" pora, 26, ob žgan košček lesa, 27. naselje, ki ni ne vas ne mestoj 29. besen, 31. Večja kuhalna posoda, 33. moško ime, 34. gc*ko, 36. gozdni delavec, 38. mesto v Italiji, 40. jasno, 41. orjak, 42. začetek tekmovanja, 44. žito, 45. ravno, 46. padavina, ki povzroči kmetijstvu navadno veliko škodo, 47. znak za berilij, 48. svetovnoznan otočič pred Neapljem. 50. snovni delci, 52. športnik, 54. začetnici imena in priimka slovenskega literarnega znanstvenika in esejista, katerega spomenik stoji v Ljubljani pred Univerzitetno knjižnico, 56 neumnica, 58. borilnica. igrišče, 60. puščavske zelenice, 61. gora nad Tolminom, 63. posrednik, potnik. 65. napad, 67. muslimansko žensko oblačilo, 68. okras glave.. 70. menin oče (množ.), 72. tolčem (s prstom po vratih), 74. obalno mesto nasproti Gibraltarja, 75. dnevi v tednu, 76. nevarna kužna bolezen, 78. uradni spisi, 79. najpomembnejše menjalno sredstvo, 76. slovit angleški pesnik, 81. razum, 82. izpuščaj, kožna bolezen, 84. ladij-
ski maček, 86. svojilni zaimek. 88. znak za srebro, 89. pritok reke Lene v Sibiriji, 90.. žalostni, 91. baje naš praoče.
NAVPIČNO: 1. prekriža vse človeške račune, 2. zemeljska konica, 3. časovna enota, 4. veliko ladijsko pUtno, 5. o-blas.tna pisarna, 6. japonska merska enota. 7. kr,atic^ za akademski naslov, 8. madžarsko moško ime, 9. "hud kis, 10. kačetnici slovenskega dnevnika, 11. obžalovanje, 12. znamka čeških avtomobilov, 13. reka v Španiji, 15. vrsta maščobe, 17, zlat denar, 19. omiljena kletvica, 21. oseba, ki utrpi neko škodo, ne da bi jo zakrivila, 23. obvodne živali z imenitnim kožuhom, 25. prometno sredstvo, 28. muzikant. 30. množica, 32. rastlina plezalka, 35. močnih grudi, 37. seštevek, 39. Muza ljubavnega pesništva, 40. plin, ki je sestavni del vode, 41. hreščeč, raskav glas (množ,), 42. se vleče za polžem, 43. moško ime, 45. glavno mesto evropske države, 46. odpadki, 47. dregam, Štoram, 49. primitivno orožje, 51. s plugom obdelovati zemljo, 53. vrsta polža, 55. vrsta močerada, 57. moško ime, 59, igralec, »2. brezsrčne, 64. rusko moško ime, 96. plemenit plin, 69. nauk o naravnostnih načelih, 71. r.eviden, odmaknjen pogledu, 73. ptica roparica. 74. su-nja, 75. nasprotje avetlobe, 76. mesto v južni Franciji, 77.
imam dovoljene, 79. sorodnik, 80. hitro, 81. pritok Kolpe, 03. okrajšava za centiliter, 85. predlog, 87. član.
REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. ostriž, 6. prepir, 11. griva, l(i. galun, 17. Primož, 18. pratei, 19. lias, 20. kroman 21. predal, 22. ad, 23. oz., 25. eta, 26. Ig, '28. Edi, 29. je, 31. odnosi, 33. zgledi, 35. zal, 36. oblast, 37. malaja, 38. lava, 40. lak, 41. Ra, 43. gad,
44. vi, 46. gen, 47. Spik, 49. Kasiav, 51. karton, 53. Krk, 54 bonton, 55, banket, 57. ol, 59. Lea, 60. J(ernej) K(opitar), 62. oje, 63. akt, 65. zvezek, 67. palate, 69. kvar, 70 glasan, 71. kaliti. 72 valji, 13. ata, 74. če, 76. les, 77. Č(ufar) T(o-ne), 79. rja, 80. rti, 81. skobec, 83. merda, 86. Io, 87. krilec, 88. šundroman
t
NAVPIČNO:	I. oglas, 2.
Said, 3. tla, 4. rusoglav, 5. in 6 proti, 7. mn«, 8. Ema, 9. poniglav, 10. li, 11. predi, 12. radi, 13. Ita, 14. veljaven, 15. až, 17. Prestranek, 18. predavanje, 24. znak, 27. glad, 30. elan, 31. oblikovati, 32. os, 33. zaganjalec, 34, eg, 35. zagotavljam, 39. Iška, 42. Asta,
45. Irke, 48. pr., 49.kolenčki, 50. kaotičen, 52. te, 56. etri, 58. lesa, 61. Klis, 64. ka ja, 65. zlato, 66. za, 67. palec, 68. et, 69. Karlo, 75. Eol, 78. trd, 80. ri, 81. sr., 82. BE, 83. mu, 84. Ir, 85. in.
M0lVJE*7AWtf>l/
OPČINE
ddnes začenjamo
Z NOVO 2CODSOJ
2 DIVJEGA
STOPA KOT glavni junak mlad/ TIM .
IN GOA D QNA So ŽAJELI KOMANČ/,Ki SE
—j	RU/nzivc/,	KI	SL
SEDAJ PRIPRAVLJAJO NA NAPAD KONJENIŠKE GA ODDELKA, K! GA VOD/
GA ODDELKA. KI GA VOD/
MD^AISiJFIU0'
Just Vodopivec
Po vseh vaseh našega pod ročja, tako' večkrat beremo popravljajo in asfaltirajo ceste. Toda za našo vas pristojne oblasti nimajo razumevanja, kajti mnogo je še poti, ki bi morale biti zaradi svoje prometnosti asfaltirane — pa niso. 2eleli bi, da ti prišli kdaj k nam ljudje, ki odločajo o teh stvareh in morda bi potem le dosegli kako izboljšanje.
PPOKLETI 1—^ MORILCI, jaz.(S
- ^---------
NIČ NE SKRBI , WHIGKy Bo SLUŽIL ZA VABO '
(Madaljevanje sle dih
KRIŽANKA
porter na obisku v Borštu
OPOZORITI MORAMO KOL £JO , GORDON / 2AT o MORA rcTV MO NA VSAK N4i
priprav za zimsko sezorto, ko ostane tudi s čat-a za delo na kulturno-prosvetnem področ-v° v vasi poplavili in uredili prosvetno dvorano. * ** se, kdaj bo prva prireditev, a vaščani it čakajo.„
2e od poletja so v teku dela za ureditev kanalizacije po vasi. Ko bo to delo končano, bodo popravili in asfaltirali poti, tako da bo vas zadobila povsem novo lice. Nič več ne bo prahu in blata, zato pa več izletnikov-..
Novo šol-ko poslopje je že dograjeno. Vaščani so tipali, da bodo lahko že v tem šolskem letu poslali otroke v novo šolo, a so zmanjkali fondi za postavitev parketov. Upamo, da nanje ne bo treba predolgo čakati...
Boš ŽE VIDEL, ČE POJDE VSE PRAV / PRIPRAVI SE NA SPREJEM J—
STRAŽE 'A STRAŽE 9 2A^> kaj NAJ BI prišla
Vrem« včeraj: Najvišja temper/tura 16.8/ najnižja 10.8. zračni tlak 1028.1 pada, vete« 3 km 'za. hodnik, viafa .68 odst., nebo jas. no, morje , mirno, temperatura morja 18 6 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 26. oktobr
Evarist, Demetrij Sence vzide ob 6.35 in za 17.02. Dolžina dneva 1(U7nh 5 j6. vzide ob 16.33 in zatone ob »■» Jutri, PONEDELJEK, 27. olrto Sabina, Matjaž
Sestanek pokrajinskega odbora KD
Demokristjani so se morali odreči sestavi štiristranskega odbora
Zato nameravajo predlagati odbor relativne večine, ki naj bi užival podporo od zunaj
Včeraj se je sestal pokrajinski odbor KD, ki je razpravici o odgovorih strank na zidnji predlog KD za sestavi* občinskega odbora KD je »g obžalovanjem* ugotovila, da ni mogoče sestaviti odbori, v katerem bi neposredno ali posredno sodelovali liberalci. Po včerajšnjem sestanku so izdali poročilo, v ka-tfrem pravijo, da bodo iskali ngožnost sestave centristične-gS odbora, ki naj bi bil čim bblj širok in katerega pa ne bi podpirali niti liberalci niti PSI in bi torej odbor ne imel v' naprej zagotovljene večine. Očitno gre torej za poizkus, da se sestavi občinski odbor, ki naj bi dobil v določenih trenutkih podporo Tolloya in Agneletta in tako potrebno večino glasov.
Popolnoma odprto pa ostaja vprašanje, katere stranke naj bi sodelovale v tem odboru. KD teži da bi bile v odboru zastopane vse stranke bivšega centra in ker so liberalce že morali izključiti, da bi bili zastopani vsaj še republikanci in socialdemokrati. Kakšno stališče bodo zavzele druge stranke do takega tristranskega odbora, ie teže reči, po vsej verjetnosti pa bodo dokončno besedo o tem predlogu izrekli socialdemokrati v ponedeljek, ko se bo sestalo njih pokrajinsko vodstvo Kot smo že poročali, bi bili republikanci pripravljeni podpreti ta odbor.
 «»——
Statistična anketa o brezposelnosti
Od 2«. do 31. oktobra bodo v 1374 občinah v državi priredili štetje delovne sile, in sicer na podlagi statistične metode vzorcev, da ugotove vzroke brezposelnosti in število brezposelnih.
V Trstu bodo intervjuvali 4121 družin, ki jih bodo izžrebali iz seznamov prebivalstva matičnega urada. Dela bodo opravili uslužbenci občinskega statističnega urada.
Čudno . ravnanje
Županstvo prosi, naj jim gredo ljudje na roko.
Pismo HDD dr. Palamari
Vodstvo Zveze demok. stičnih zena (UDD) je priredilo 24. t. m. zasedanje o draginji, na katerem so razpravljali o akciji pioti naraščanju draginje. Z zasedanja so poslali tudi pismo vladnemu generalnemu komisarju. V njem ugo. tavljajo, da se kupna moč tržaških družin med drugim tudi zato vedno bolj niža, ker delavci v raznih podjetjih in v pristanišču delajo po skrčenem delovnem urniku. Zene zahtevajo, naj pokrajinski od-
bor za cene intervenira proti špekulacijam. Nadalje zahtevajo, naj Delavske zadruge o-hranijo nalogo pobijanja cen in naj se vrnejo v roke članov. Zene končno prosijo dr. Palamaro, naj seznani vlado z zaskrbljenostjo tržaških žena v zvezi z negotovim položajem v podjetjih IRI, v luki in na drugih področjih.
OBVESTILO
SKRUTINATORJEM
Skrutinatorji in predsedniki, ki so bili zaposleni na voliščih pri zadnjih volitvah, lahko dobijo pripadajoče honorarje pri občinski blagajni v Ul. Nordio pri okencu št. 12
Za ohranitev in okrepitev industrij IR[
Neodvisna socialistična izraža	solidarnost	delavci
FIOM predlaga stari Delavski zbornici enoten nastop
Enotna skupščina delavcev
Ze več let traja borba tržaških delavcev za obrambo naj. važnejših industrijskih podjetij in s tem tudi v obrambo dela in blagostanja vsega prebivalstva. V tem mesecu je postalo očitno, da je položaj podjetij IRI negotov in so stranke ter sindikalne organizacije po vsem mestu upravičeno opozorile na odgovornost vladnih organov in na njih nezanimanje za državna tržaška industrijska podjetja: ladjedelnici, jeklarno in Tržaški arzenal, katera so enostavno izključili iz vladnega načrta o reorganizaciji, moder, nizaciji in razvoju.
V teh dneh so aktivisti člani FIOM-CGIL v ladjedelnici ILVA opozorili na ta alarmantni položaj in podčrtali, da je postal položaj v ILVA nevzdržen ker r.i vlada nič predvidela za modernizacijo in okrepitev ter za večjo za-
v pritličju.
  ■iiiiiiiihii  ...............................................
Iz sodnih dvoran
Oproščena uslužbenca Selada obtožbe nenamernih umorov
16 mesecev zapora ženski za tatvino - Znižana kazen motociklistu
Slovenci dijaki klasične in Še nekateri realne gimnazije s« .s« tudi leto* vežbali za rigam: .'ti nest«p ob zaključku šolskega leta. /n so seveda hoteli tudi nastopati kakor rte j:nja leta kot «slovenski d Maki*, kot *o tudi izrecno zihtevali. Prof. J. Peterlin, ki iej skupino vodil in režiral, je ug njihovo zahtevo in njiho-i ih staršev tudi zagotavljal, df bodo nastopali tcdijaki s!o-i erts e šole*.
/ ahko si je predstavljati njihovo presenečenje, ko so čiteli v «Katoliškem glasu* dne 11, sept. t. 1. velilc o-gles preko dveh stolpcev, da SKFn iz Steverjana vabi na praznik grozdja v nedeljo dne 14. D med sBorovci». Gostoval da bo tudi «S!ovenski o-der* iz Trsta; v režiji prej.
J. Peterlina bo igral Linharte vo veseloipro »Ta veseli dan ali Matiček se ženi*. »Nov i list* od istega dne je prinesel slično obvestilo med dopis- z Goričkega. Po čigavi informaciji in navdihu jeniu?
i Prof. J. Peterlin, ki je igro režiral kot profesor na gimnaziji in ne kot režiser Slovenskega odra, in se pač tudi pogajal za javni nastop, se ni ztvedal, da se je dogovoril s »Slovenskim katoliškim društvom* iz Steverjana? Ni vedel, da je to izrazite svetovnonazorsko opredeljeno prosvetno društvo v okrilju politična organizacije »Slovenske !-atolifl e skupnosti»? No, za tako naivnega ga nimamo. /n tudi ne toliko, da se ne bi zavedal svoje moralne obveznosti.
Profesor je predvsem oziroma bi moral hiti. vzgojitelj zalivanih mu dijakov Kakšen ho poslej njegov moralni ugled i očeh njegovih gojencev, in moralni učinek na našo mladino s takimi «vzgojnimi» postopki, ki spravljajo v težak moralni fconllikt dijake, ko so se zavedli:	ali naj pre
prgfijo nastop in slovensko jnpno prireditev in se istočas-rii zamerijo svojemu profe--iilh, ko so ie innogokateri stali pred ponavljalnimi izpiti in bodo šolo nadaljevali v prifjesnrjevi sferi.
Ocena igre v »Katoliškem glasu* je grajala slabo igro nastopajočih. Nekdo izmed njih je iskreno grvedal, da v takem čustvenem razpoloženju in moreči razdvojenosti pač ni bilo misliti na du-šivno zbranost ter poglobljenost v vlogo. Saj nikomur od nastopajočih slovenskih dijakov ni padlo na pamet, da ho na odrskih deskah delal propagando za kakršno koli svetovnonazorsko in politično skupnost Pa tudi ne za katoliško. In vendar so se v zadnjem hipu zavedli presenečeni, da se ho to zgodilo.
jn končno recimo si še jasno in odkrito z zavestjo odgovornosti, g, profesor ali kdorkoli z njim, raje prej kot kasneje, ter si zastavimo u-sodno vprašanje: ali je v naliti prilikah tako ravnanje v korist slovenski srednji šoli?
Januarja 1955. leta se je na Reški cesti pripetila huda pro. mema nesreča, pri kateri je E. mil Mihalič od Sv. M. M. Sp. na kraju podlegel poškodbam, medtem ko je Maksimilijan Vecchiet, ravno tako od Sv. M. M. Sp., umrl po groznem trpljenju poldrugo leto kasneje.
Do nesreče je prišlo ko se je Vecchiet hotel izogniti zapreki zaradi dela na cesti; zapreki, katero je zaradi ugasle luči zagledal šele v zadnjem trenutku. Pri zavijanju s tro-kolesnim poltovornikom, na katerem je bil tudi Mihalič, se je Vecchiet zvinil v jamo. kjer je hudo ranjen obležal nedaleč od svojega znanca.
Krivdo za nesrečo so naprtili Piju Toffolettu iz Ul. Mon-tecucco in Umbertu Pousche-tu iz Istrske ulice, ki sta bila zaposlena na račun Selada pri kopalnih delih na cesti. Zanimivo je, da delavce sprejmejo na delo, ki ga smatrajo. , za podporo, a ko se pripeti kaka nesreča, pade kiivdg nanje. Sicer sta oba obtoženca, ki sta se morala zagovarjati zara. di dvojnega nenamernega u-moi a, zavračala vsakršno odgovornost in krivdo, predvsem ker je Tofloletto izjavil, da ni nikoli dobil naloga, da bi nadzoroval luči, medtem ko je Pousche izjavil, da so mu plačevali nadure samo za prižiganje in ugaševanje luči na le. šenih ‘stojalih z /naki za dela r.a cesti, a da ni imel naloge nadzorovati, če te v nočnih urah tudi gorjjo.
Sodniki so spoznali da obtoženca nista kriva in so ju popolnoma oprostili. Akte pa so poslali tožilstvu z.« nadaljnjo preiskavo, ki bi morala ugotoviti krivdo drugih oseb, ki so bile odgovorne za dela na cesti.
Preds. Corsi, tož. Visalti, zapisn. Rachelli, obramba odv Morgera, odv. zas. . stranke Poillucci in Nimira.
* * *
Po odhodu ameriškega vicekonzula Shelbyja Curria iz Tr. sta je hišo v Doberdobski ulici na Opčinah s celotno o-led-
nik. Toda tedaj so ugotovili, da je iz stanovanja izginilo o-troško kolo in tudi nekaj steklenic likerja.
Preiskava je ugotovila, da si je likerje prisvojila tedaj odpuščena kuharica 50-letna Rosina Berkova por. Cheracci katere pa niso mogli iztakniti nikjer. Zenska ni prišla niti na razpravo, med katero so jo sodniki obsodili na leto dni in 4 mesece zapora ter na 8000 lir globe.
Preds. Fabrio, tož. Maltese, zapisn. Urbani, obramba odv. Stiudthoff.
» * *
Januarja 1958. leta se je 23-letni Sergij Pečarič s Katinar-ske ceste med povratkom z motornim kolesom domov zaletel na Trbiški cesti s tako silo najprej v obcestni kamen in nato še ob zid, da se je nje. govo vozilo prelomilo na dvoje. Najslabše pa je bilo, da se je Livio 2war, ki se je vozil z njim, tako ranil da se je moral zdraviti kar 120 dni.
Nezgoda se je pripetila zaradi blazne brzine in ker so bili preiskovalni organi mnenja, da pade krivda zanjo izključno na Pečariča, so ga pri. javili sodišču pod obtožbo povzročitve telesnih poškodb.
Z njim na zatožni klopi pa je sedel tudi Ernesto Sadoch iz Ul. Revoltella, in sicer pod obtožbo, da ni priskočil na pomoč ranjencu. Sadoch je namreč kmalu po nezgodi privozil mimo s svojim avtom in ko so ga drugi fantje naprosili, da bi ranjenca odpeljal v bolnišnico, je odklonil, pa čeprav je obljubil da bo telefoniral Rdečemu križu in prometni policiji. To se je • res zgodilo, a vseeno je moral mož pred sodnika, ki pa ga je oprostil. In to na izjavo moža, češ da se je bal vzeti ranjenca v avto, da mu ne bi še škodovalo. Nasprotno pa je sodnik obsodil Pečariča pogojno na 3 mesece zapora.
Zagovornik Pečariča je seve. da vložil priziv, a tudi tožilec se je pritožil zaradi oprostitve Sadocha. S prizivom pa ni dosegel ničesar, ker so prizivni sodniki potrdili prvotno opro-
stitev, medtem ko so Pečariču spremenili zaporno kazen v denarno, in sicer na 40.000 lir globe.
Preds. Rosano tož. Visalli, zapisn. Urbani, obramba odv. Volli in Padovani.
  «»—-
Kulturni večer na Proseku
Jutri ob 20. uri bo v kino dvorani na Proseku kulturni večer, na katerem bo Franc Gombač govoril o temi: »Zgodovinski odmevi dogodkov v Monakovem*. Predvajali bodo tudi zanimivi film:	»Dogodi-
se je 20. julija*.
lo
premo prevzel njegov n:<*
 ......'■IIIIIIIIHII.....H....Hllllllil.lll.IIIIIIIHHIIIIIIIIMH.I...
Zadnja pot dr. Ivana Plesa
i* ■■ -
Včeraj popoldne smo spremili na zadnji poti tako nenadno preminulega dr. Ivana Plesa. Velika množica ljudi sb je zbrala pred hiši* žalosti v Devinu, da »e poslovi od moža ki je bil znan š'**m po domovini in daleč prokp njenih meja. V pogrebnem sprevodu smo videli domačine in ljudi iz sosednih vasi, tržaške gospodarstvenik* in predstavnike javnega življenja sploh generalnega konzula FLRJ v Trstu dr. Voduška, piods ka trgovinske zbornice Slovenije V. Valiča s predsedstva zbornice, predsednika goriške trgovinske zbornice dr. Canduttija generalne, ga tajnika tržaške trgovinske zbornice dr. Adobattija, ki je zastopal odsotnega predsednika dr. Caldassija, predsednika tržaške sekcije italijansko-ju-goslovanske trgovinske zbornice s sedežem v Milanu dr.
Vatto, devinško-nabrežinsliega
župana Dušana Furlana in številne druge osebnosti.
Pogrebni sprevod, v katerem je bilo poleg vencev svoj. ce" in prijateljev tudi mnogo
vencev trgovskih podjetij in uštanov ter zbornic iz Trsta in Ljubljane je krenil najprej v devinsko cerkev, kjer je bil žalni obred, potem na devinsko oziroma štivansko pokopališče, kjer se je od pokoj nika poslovil njegov delovn tovariš Iz predsedstva ljubljanske trgovinske zbornice Černe. Orisal je pokojnikovo življenje — od mladosti, ko je prvič nastopil službo v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani — pa do zadnjih dni življenja, ko je bil za svoje neumorno in ne sebično delo odlikovan z *Re dom dela III. stopnje*.
»Kkorai Te bo zagrnila do-moča gruda,* ie dejal tov Černe, »katero si tako ljubil Ml, ki smo zbrani ob Tvojem grobu bomo odšli od Tebe Toda v nas bo ostal svetal spomin na Tebe, ki si nam hil dober tovariš in vedno iskren prijatelj, nesebičen delavec in v vseh dneh svojega življenja vzoren značaj!
Tov. dr. Ples. počivaj v miru. in slava Tvojemu spominu!*
poslitev tega podjetja.
Neodvisna socialistična zveza opozarja na to škodljivo in diskriminacijsko politiko vlade v odnosih do najvažnejših tržaških podjetij IRI in izraža svojo solidarnost z delavci in njihovimi sindikalnimi organizacijami v borbi za zaščito pravice do dela. NSZ poziva svoje člane, da aktivno sodelujejo v sindikalnih in političnih akcijah in izraža željo, da bo prišlo do enotnega in odločilnega nastopa vseh delavcev in vseh zainteresiranih produktivnih kategorij v korist Trsta, da se prepreči postopni propad in da se ustvarijo pogoji za pričetek obnove. * * *
FIOM je predložila predstavnikom sindikatov stare Delavske zbornice, da bi skup. no razpravljali o položaju v podjetjih IRI, žal pa do sedaj na ta predlog še ni dobila odgovora. FIOM je v zadnjih dneh razdelila med delavce in med uradnike v industrijskih podjetjih IRI letake s pozivom, da se mobilizira vse mesto v zaščito najvažnejših tržaških industrijskih podjetij.
Zaskrbljenost sindikalnih organizacij je razumljiva, saj sedaj že ni več nobenega dvoma da vladni organi v resnici nameravajo izvršiti načrt postopne likvidacije treh najvaž. nejših tržaških industrijskih podjetij; železarne ILVA ter ladjedelnic Sv. Marka in Sv. Roka. Tudi zadnje izjave predsednika IRI, o katerih smo podrobno poročali, potrjujejo, da ne nameravajo o-krepiti in modernizirati niti ladjedelnice Sv. Marka niti ladjedelnice Sv. Roka.
 «»-----
V torek ponovno stavka
uslužbencev opensk. tramvaja
V torek bodo ponovno stavkali tramvajski uslužbenci po vsej Italiji in pri nas v Trstu uslužbenci openskega
tramvaja.
Zakon o liberalizaciji trgov se je začel izvajati tudi v Trstu
Navodila ministrstva za kmetijstvo kmetijskim nadzorništvom
Še nobenega upanja za izboljšanje položaja v ladjedelnici Sv. Justa
Delavci bodo poslali svojo delegacijo v Rim, kjer bo stopila v stik s pristojnimi ministrstvi
I 327,1 m- 21.00 Zlata doba metropolitanske opere v New Yorku: 22.15 Plesna glasba iz Sporting cluba v Monte Carlu — A ime Barelli s svojim plesnim orkestrom; 22.35 Mediteranski napev orkestrom Frank Chacksfield: 23.10 Iz zakladnice sodobnih mojstrov; 23.50 Uspavanka v ritmu.
televizija
10.15 Oddaja za kmetovalce;
Včeraj dopoldne je bila skupščina suspendiranih delavcev ladjedelnice Sv. Justa.
Delavci so se sestali na sindikalnem sedežu v Ul. Duca D'Aosta. Na skupščini so člani notranje komisije poročali o S rezultatih razgovorov s predstavnikom direkcije, da bi lahko zaposlili večje število delavcev v več turnusih*-Pri tem bi zaposlili seveda samo one delavce, za katerih imetnikom licenc za prodajo kategorije ne manjka dela*- cvetlic! in prodajo sadja In
Poročali smo že, da je vladni generalni komisar v zadnjem uradnem vestniku takoj raztegnil veljavnost zakonskega dekreta o liberalizaciji trgovine s sadjem, zelenjavo in ribami na debelo. S tem je bila odstranjena formalna zapreka za izvajanje tega zakona tudi v Trstu, čeprav pa praksi ni prišlo do nika-kega zastoja v primerjavi z drugimi mesti Odgovorni organi in med njimi predvsem tržaška trgovinska zbornica so kot povsod samo nekaj dni čakali, da prejmejo podrobna navodila, ki so do sedaj že prišla in zakon bodo začeli takoj izvajati.
Prvi del zakona o svobodnem kupčevanju s sadjem in zelenjavo tudi izven občinskega tržišča se že izvaja in nekateri trgovci na debelo že kupčujejo v svojih skladiščih središču mesta.
Z objavo zakona so tudi formalno izgubile veljavnost vse do sedaj izdane licence in morajo prizadeti trgovci vložiti ponovno prošnjo pri trgovinski zbornici, kjer jih bodo vpisali v posebni seznam, razdeljen na tri dele: za trgovce s sadjem in zelenjavo, za trgovce z ribami in za mesarje na debelo Prošnjo morajo napisati na navadnem uapirju in priložiti kazenski ist
Ministrska okrožnica tudi predpisuje takojšnjo ukinitev režima občinske tržnice m predvideva, da bo trgovinska zbornica pobudnik, da se v nekaj dneh ustanovi novi konzorcij, ki bo upravljal tržnico na debelo.
Važna so tudi navodila, ki jih je poslalo ministrstvo za kmetijstvo kmetijskim nadzorništvom. V teh navodilih je govora o istem vprašanju in se pozivajo nadzorništva, da čim bolje obveste kmetovalce in zlasti majhne kmete o novih predpisih zato, da bi kmetovalci sami nosili svoje pridelke prodajat potrošnikom, odnosno da bi jih brez posredovalcev prodajali trgovcem na drobno ali grosistom Ministrska okrožnica je torej odstranila vsak dvom v tej smeri in lahko kmetje brez vsake nepotrebne birokracije sami nosiio svoje pridelke na trg. s čimer se bodo lahko okoristili tudi naši tolikšni kmetje, ki so bili do sedaj na trgu na debelo mnogokrat v podrejenem položa ju in so morali prodajati svoje pridelke izpod cene
Pomemben je tudi drugi del te okrožnice, kjer je govora o pobudah, da bi kmetovalci ustanavljali zadruge •in konzorcije, ki bi se ukvarjali tako s prodajo kot i upravljanjem tržnic na debelo — «» ——
Otrok se je oparil
Komaj eno leto star Fabio Colussi si je včeraj zvrnil nase vrelo juhe, zaradi česar so ga morali sprejeti s prognozo okrevanja v 10 ali 20 dneh na dermatološkem oddelku.
Istri. Kakor so zdravniki ugotovili, je treba smrt pripisati srčjji kapi. Truplo pokojnice so odpeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice, kjer bo o-stalo na razpolago sorodnikom za pogreb.
OBVESTiLO 2UPANSTVA Županstvo sporoča, da bodo
tudi letos * oddajali prostore za prodajo božičnih drevesc
Rezultat razgovorov ni bil
zadovoljiv in so sklenili, da' ,se bodo o vprašanju ponoy.no. razgovarjali z direkcijo in da bodo razgovore vodili predstavniki obeh sindikalnih organizacij.
Ostalo razpravljanje pa se ie nanašalo na splošni položaj ladjedelnice, saj se ne more z raznimi zasilnimi ukrepi rešiti stanje, temveč je treba ladjedelnici zagotoviti normalno zaposlitev. Delavci so takoj ugotovili, da se v Trsta odnosno v strogo lokalnem okviru, ne da nič opraviti zato so sklenili poslati v Rim delegacijo svojih predstavnikov, da se bodo v odgovornem ministrstvu borili za u-resničenje njihovih zahtev, odnosno za ureditev položaja ladjedelnice V ta namen so tudi sklenili, da se bodo obrnili na vse tržaške poslance s prošnjo, da jih podpro, da bo lahko komisija res uspešno delala v Rimu. Prve stike s poslanci so imeli včeraj popoldne.
V zvezi s to skupščino je treba ugotoviti žalostno dejstvo. da je 83 delavcev ladjedelnice sv. Justa že dober mesec suspendiranih, pa tudi večina preostalih delavcev ni zaposlena ves delovni urnik. Težave v tej ladjedelnici se vlečejo že mnogo časa in ne obstaja perspektiva, da bi jih bilo mogoče rešiti brez posredovanja vladnih organov  «»------------------
O V ponedeljek se bodifc sestali na ur*du za delo predstavniki sindikalnih' organizacij 'in direkcije Delavskih zadrug, da nadaljujejo pogajanja o kršitvah delovnih pogodb,
 «»-—-
Avtobus povozil pešca ki je nato podlegel poškodbam
Včeraj zvečer se je v začetku Ul. sv. Marka pripetila huda prometna nesreča, ko je 57-letm Luigi Barbo iz Ul. Bel. losguardo prekoračil cesto. Mož je stopil s pločnika prav v trenutku, ko je privozil po cesti avtobus Acegatove proge št. 27, s katerim je 25-letni Giuseppe Boscolo z Lonjerske ceste vozil proti Ul. Broletto. Težko vozilo je pešca podrlo na tla in mu zmečkalo prsni koš. Hudo ranjenega Barba, ki je bil v zadnjih zdihljajih, so z vso hitrostjo odpeljali z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so ga nemudoma sprejeli na II. kirurškem oddelku.
Njegovo stanje je bilo obup. no in res je Barbo točno eno uro po nezgodi, to je ob 21. uri, podlegel poškodbam.
——«»——
Nenadna smrt ženske iz Podgrada
Na poziv bolničarjev Rde čega križa so policijski agenti odšli v Ul. T. Luciani, kjer so v III. nadstropju našli mrtvo 54-letno Ivanko Mrznik por. Bončina iz Podgrada v
Capitol. 13.00, 16.00,
c.Mlaoi levi*. Clnemascope, Branilo, M. Cii«.	J,
stra Roiano. 14.30. «
Astra Roiano
Je Luca, M,
Aldebaran. 14.00,	17- > Hw.
»Vojna in m'n>; * m Ferrer. baru, Henry p	»» J. Al-
Ariston 14 00: idnterludij*.
16.10 Prenos s športnih tekem; ilson'jn r Brazzi. . g, 17.30 Spored za otroke; 18 30 Po- .	14	3(j.	,<Vroče	morje ,
rečila; 18.45 Pesmi vseh; 20.10	•	Lancaster.	,,.ner».
r_w~_	dcleiimontornih	filmov'	Uj	d	1>1	C	,	D,	..	T	-r-j	i	M deSpCI^
Arena, T. P«' Alabarda. 14.00:	«D'Artagna
mec». Teclimtolor. u.
Baker,
Sylvia Sjms
21.30i
Izbor iz dokumentarnih filmov;
20.30 Poročila; 21.00 Lov na mili‘on; 21.20 Disneyland; 22.20 Mi m one; 23.30 Športna nedelja,
nato poročila.
lubenic Prošnje za dodelitev
prostorov se morajo vložiti prj občini do 31. oktobra.
— «#-----
PO MNENJU ZDRAVNIKOV
Morilec Marciano umsko zdrav?
Consolatu ČJarcianu. ki je pred leti ustrelil svojo ljubico ter ranil njenega moža in svo. jega prijatelja, grozi dosmrtna ječa? Sicer bo moralo o tem spregovoriti porotno sodišče, ko bo zopet razpravljalo o krvavem dogodku, ki se je pripetil na Scali Santi.
Proces proti morilcu je bil že v teku letos poleti, a so ga porotniki odložili ter poverili psihiatrom nalogo da ugotovijo, kakšno je umsko stanje Marciana. oziroma če je bil v trenutku dejanja slaboumen, zaradi česar bi morali sodni postopek zaključiti in poslati moža v umobolnico.
Sedaj so izvedenci (trije zdravniki iz svetoivanske u-mobolnice) baje končali pregled in sestavili poročilo, katerega so poslali sodišču v pretres.
Baje so izvedenci izključili, da bi bilo umsko stanje Marciana v trenutku umora delno neuravnovešeno, tako da bi lahko izključilo možnost volje in razumevanja.
To pomeni, da bo moral Marciano ponovno stopiti pred sodnike in ker je odpadla e-na največjih olajševalnih o-kolnosti, ki bi ga lahko rešila hude kazni, ni izključeno da bo proti njemu izrečena ena najhujših kazni zadnjih let.
SNG
v TRSTU
DANES 26. oktobra 1958
ob 17. uri v Prosvetni dvorani na OPČINAH JERZY LUTOVVSKI
DEŽURNA
SLUŽBA
Sodobna poljska drama v treh dejanjih
RADIO
V dvorani zakurjeno
Slovenska prosvetna zveza v Trstu obvešča svoje članstvo da bo njen občni zbor v nedeljo dne 9. novembra 1958 ob 8.30 na sedežu v Trstu. Ul. Roma 15.
Nesreča komenskega kolesarja
Popoldne se je 58-letni Andrej Ostrouška iz Komna usedel na svoje kolo in prišel čez blok. Toda še preden je prišel do Križa, se je prestrašil prihajajočega motornega vozila, zaradi česar je zavozil v zid. Pri padcu se je ranil po glavi in nad levim očesom in ker je bil potreben zdravniške pomoči, so ga z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico. Po mnenju zdravnikov II. kirurškega oddelka, kamor so ga sprejeli, se bo moral Ostrouška zdraviti 10 do 20 dni.
 ..............  lit.........................
IPD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE, irgospodinja Gloconda Gregori, Dne 25. oktobra se je rodilo v Trstu 7 otrok, umrlo j« 6 oseb,
porok je bilo 10.
POROČILI SO SE: mizar Antonio Deponte in gospodinja Ono. lina Ghersa, prodajalec Vittorino pttrinci in prodajalka Edda Novima, električar Mario Cargnel in delavka Silvana Borgione, težak Giulia.no Ferrazzoli in točajka Anna Maria Boriolotti, pen. zionist Girolamo Paganello m gospodinja Ines Supančič, stražnik civilne policije Umberio Cimoli-r.o in prodajalka Rossana Trebbi, šofer Gaetano Hauser in prodajalka Adriana Bassa, elckiričar Rodolto Kainz in prodajalka Giu. liana Ferrari, urar ~
F.lsa Bisiani, mizar Bruno Piol in uradnica Dina Mutton, stavec B.-uno Uravich in gospodinja Iri-i;a Lamanna, uradnik Alleo Gia-nolla in gospodinja Oliva Peros-sa, potapljač Ruggero Loperfido in prodajalka Lucia Zuiz, pomor, ščak Gino Stancich in gospodinja Lidia Vtdonis, delavec Antonio Fornasiero in gospodinja Egidia Rembi, lhograf Fiorenzo Demar-ziani in delavka Gabriella Du-s.hieri, kovač Giuseppe Radmanl
I ungone in gospodinja Liljana Plehan, elektrotehnik Bruno Gior-gim in gospodinja Margherita
Busso.
UMRLI SO: »7-letni Giuseppe Siponza, 83-letni Antonio Vecchio-li, 59-1 etn i Vittorio Fozzer, 50. letna Maria Novacco por. Mineo, 32-letni Sergio Favot, 6-letna Sos. sela Boschin.
OKLICI; agent Javne varnosti Gino Favaro in gospodinja Pie-rina Bergamasco, narednik ameriške vojske William Edvvard Keynolds m gospodinja Anna Lu-biana, mizar Marino Balan^aJ„!!l
n uradnua Rozina Stifaoič, trči vski potnik Glancarlo Giustl n. gospodinja Valeria Raia, Ra-divoj Sedmak In Vera Emilija Giuseppe Vajerič.
NEDELJA, 2« oktobra 1*51 RADIO TRST A
8.00 Jutranja glasba; 8.40 Motivi iz slovenske lolklore; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Glasbena matineja; 11.15 Lahke melodije; 12.15 Za vsakogar nekaj; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Kronika sedmih dni v Trstu; 13.30 Glasba po željah; i5.00 Giasoerti variete;
15.40 Slovenski zbori; 16.00 Popoldanski koncert; 16.30 Plesna čajanka; 17.00 Bach: Sonata St. 2 v a-moiu za volino solo; 17.20 Ansambla Hotscha in Hamilton;
17.40 Folklorni ansambel »Veseli planšarji*; 18.00 Beethoven: Koncert St. 2 v B-duru op. 19; 18.30 Pevci lahke glasbe: 19.00 Motivi iz Lebarjevih operet; «Pagar.ini» s,ra glasba; 20.00 Šport: 20.30 Ciin »uežeia smehljaja*; 19.30 Pe-ganske melodije;	21.00	Narava
poje v pesmi: (25.) »In že poti so z Jis.jem nastlane*; 21.15 Orkester Bojan Adamič; 21 30 Oper. na glasba; 22.00 Neoelja v športu; 22.10 Koncert sopranistke Ueane Bratuzevt — pri klavirju Gojmir Demšar-	22.30	Mozart:
Kvartet za godala v d-molu K 421; 23.00 Voksmi kvartet «The D.amondiS*; 23.30 Nočni ples.
■ t AUIC I ttt >
9.15 Tržaške popevke; 9.30 Orkester Alberta Casamassima; 9.45 Mario Bugamelli:	Sonatina za klavir in orkester, 12.20 Stari motivi klavirski duet Cergoli-Sa-ired; 14.30 El, Campanon.
tl. PHUGnAM
10.15 Zenska oddaja; 13.00 Rasen preosiavlja	Rascela; 15.00 Spored na ploščah; 16.00 Festival;
17.00 Glasba In šport; 18.30 Ple-Site z nami; 20,30 Variete; 21.30 Operne miniature.
IIADIO KOPER
Potočila v slov.:	7.00,	7.30
13,30, lu llO.
Poročila v Hal.:	6.30	12.30.
i7.L.,. lil 15. 22.30
6.00-7.15 Prenos RL; 8.00 Kme. tijska cudaja: »Danes volimo nove odbore SZDL — Pogovor med ag-onomem in Drejo*; 8.30 Z narodno pesmijo v nedeljsko jutro;
9.00 Najraje si zapojemo: »S pesmijo in besedo po Slovenski Istri*; 9.20 Zabavna glasba; 10,00. 10.30 Prenos RL; 10.30 Odlomki iz oper; 11.20 Simfonični koncert; 12.10 Glasba po željah; 13.30 Za našo ves; 14.15 Igrajo Vesen planšarji; 14.30 Sosedni kraji In ijud. je; 15.15 Glasba po željah; 16.00-
P olepahSCa )
TEATRO NUOVO
Danes ob 17. uri ponovitev Pirandellove komedije »Danes bomo improvizirali*. Abonma D.
GLEDALIŠČE VERDI
Pri gledališki biagajni se nadaljujejo prijave za abon ma na bližnjo operno sezono, ki se prične 15. novembra. Abonentom prejšnje sezone se bodo potrdili abonmaji ifc 28. oktobra. Po tem roku bodo razpoložljivi sedeži na razpolago novim naročnikom.
( KINO )
Ezcelsior. 14.00:	«Nasmeh», R.
Brazzi, J. Fontaine, cinemasco-pe v barvah.
Penice 14.30: «Zakon močnejšega*, G. Ford, S, Mc Lane, ci-nemascope.
Nazionale. 15.30: «Teresa Etien-ne», Francoise Arnoul, June Robertson.
Arcobaleno. 14.00: »Blatni zid*, T.
Curtis, S. Poitier.
Supercinema. 13.30: »Most ha reki Kvvai*, W. Holden, A. Guinness, clnemascope.
Filodrammatico. 14.30: »Dve plati ogledala*, M Morgan. Sledi va-riete »Ah Rosina*
Grattacieio. 14.30:	»Moj stric*,
Jacques Tati. Komičen film CristaUo. 14.00; »Lovci*, Robert VVagner, May Britt.
Stel	-.J.
Garibaldi. 15.00: »Iniv *** dosov*. G.	Ford	R. Memmo
Ideale. 16.00: «1 drilti*.
Carctenuic.	Trapph
Impero. 15.00: '‘Druzinj*
R Lenerik	in H.	Hou. Bt
Italia. 15.00: »Divja delKie Bardot, Jean Marais. M ^ mm prepovedano	Ester
Moderno. 14.00: «Zgo d B, Costello*. J- cravvi
Costello*,
Brazzi.	,„„ska	uscdeir
S Marco. 15.00: «zenska 'G. Feck, L Bacall. Mnovno Savona. 14.00: »Sonce bo pv ^ vzšlo*, Tyrone P0" Gjifer. Gardner, Errol Flynn, rer. Clnemascope ,,ivJ sat* Viale. 14.30: «New«n»lW£,.
Ija», J. Stone, P. CamiA Viltorlo Veneta. 1315,	• po.
19.30, 22.00: »Dolgo vr ^
letje*, J. VVoodvvard,
coIot.	,	Kibrovi,
lleivedere 14.00: «Napad K , T Power, technicolor. E<j, Marconi 16.00: «BitJa
die Constantine	. renii.
Mrssimo. 16.00:	an
F. Young in A. Whe eit n? Novo cme. 14.30. »Ljub« tV.
prvi pogled*. W. C toezen». Odecn. 14.00:	»Druea
Rock Hudson, technicolor.	,n.
18.00. 21.30-
Jane '
-Vojn*
R; dio. 14.30, *" "" in mir».
KiNO V MILJAH Roma- »Košček sreče*,
color'	,	•	aar*.
Verdi:	»Ljubezenski
reen Backah	,-i-nn	for^
Volta: «Cow Boy», Giei
Cinemascope	tmhert M***
Europa. »Vroča kri*, H00' ohum.
technl*
Laik
MALI
r
~~~~-, upOlA »EMPORIO DELLO SCA1«
ME», Trst, Ul. Mazzini volne> pošiljke:	svile,	najlona, pjaya
pepelina, tiskanega4 blag,' gdnost-priložnost, največja us Prodaja samo na tezo.
ŠIVALNI STROJI
in druge dobre znam ^ velika izbira novih 1	,jc
1 jenih od 15.000 hr	.
v Trstu. Ulica Manz°n trgovina CosuiB*
•UNION*
Svetovno znana zavarovalnica od Jt-J;' 1828 je v TRSTU UL. GHEGA 8-1 tel. 27512 • 35939
Prokura*or RAVM^
TRŽAŠKA KNJIGARNA
nš
Trst, UL sv. Frančišk* obvešča da im* 0(*s telefon št. 61-792.
in
TURISTI,
ki prihajate v Trst
Priporočamo vam, da se pri nabavi blaga hišnih potrebščin obračate na tvrdke in trgovin ’ ki oglašajo v tPRlMORSKEM DNEVNIKU*.
Postreženi boste s dobrim kvalitetnim in čenim blagom.
Oglasov ne plačuje trgovec, ki oglase nar010 in tudi ne kupec, ki pri tem trgovcu kupni6' V resnici plača oglase konkurent, ki sam oglaša."	Herbert	Cass«*
NOČNA SLUŽBA LEKARN T oktobru
Clpolla, Ut. Belpoggio 4: Godina Enea, Ul. Oirmastica 6; A i la Maddalena, Istrska ulica 43; Piz-zul-CIgnola, Korzo 14; Croce A*, zurra, Ul. Comnierciale 26. Hara-baglia v Barkovljah In Nicoli Skednju. '
C
RAZNA IIHVKSIII A
Tržrškl filatelistični klub »L
er'Dedinja Bruna Golin uradnik Košir*. Danes, 26. t. m. bo v    
Manfredi Vaccaro in gospodinja prostorih kiuba, Ul. Roma 15-11., čuo lofanoa Riultha, geometer Mas- sestanek od. 10. do 12. ure. " 1
M ■ < «i I IVI d itiuiiild. Kt ui iic i • ■	.	.	.
simo Lalovieh in gospodinja Mi* spele m zadnje novitete, rtlla Bona, zidar Viktor Mona j	«»
in gospodinja Loretta Susmel. tr-	LOTERIJA
govec Ivao Cotič in dijakinja!
Margareta Kopač, siikar' Nevio j{.AOLIAR,
Coverlizza in ir.zerka Argia Ka- . riz mehanik Giuseppe Ruzzier ,n!{ ENOVA pletilja Otti Ide Chersicla, peiizio-nisi Mario Furian ki gospodinj* ; . «pelJ Marcelllna Cossutta uradnik RO. PAiERM/) dolfo Cresciani in učiteljica Ma-
»■“T »M TUR
lfcOO Frenos RL; 19.00 Športna nedelja; 19.10 Glasbeni intermez-zo; 19.30-22.15 Prenos RL; 22.15 Piesna glasba
SLOVENI IA 127.1 m. 202,1 m, 412,4 III 1'oiočlla: 5.00, 6.00, 7.00	8,00
10,00,	13.00,	15,00	17,00,	19,30
22 00	22.55
7.35 25 minut s Kmečko godbo; 8.00 Mladinska radijska Igra — Bratovščina Sinjega galeba; 8.40 b.Gvvard Elgar: Car mladosti, suita. 900 Znani pevci — znane popevke; 9.20 Lahka glasba z orkestrom Hermann Hagestedt; 9.40 Pesmi, ki so Jin peli naši partizani; 10.00 Se pomnite, tovariši... — Ob 15. obletnici I kongresa Slovenske protifašistične zveze; 10.30 Josip Slavinski; Jugoslovanska suita; 10.44 Mirjana Danih Zvonimir Habijanec po-Do-1 leta z zabavnim orkestrom Ra-
V TRSTU obiščite v svojo korist
lii I2eliei!ii tlul RlupuritiJSi
t'L I AHABOUuHIA 4
_ tel.
bUND®*
ki vam nudi zelo veliko izbiro vetrnih Jop a ježn’!1 — eskimo — moiitgoineiy zenskih plaščev ,z najlona ir, iz bombaža	----
ne. posteljnih pregrinjal. »PEDUL* in športnih
moških “v'vol-
oavj ** S jevM*^
Tvrdka
Donato CAPURSO Succ-
   . .  ... _ u n H
THS'1, Ulita lurrebia nta IZVAZA DAIUI NE
19	—	F.O.B
POŠILJKE
. šival
Kolesa, motorna kolesa avtomobile, radioap;,ra /gsU in ne stroje — nove ir. rabljene v najhitrejsern po zelo ugodnih cenah.
PFMETKE
Neodvisna socialistična zveza sporoča, da bo ob bližnji obletnici oktobrske revohicije
5	78	40	IH	88
56	28	1	44	59
10	22	59	64	73
—— «»-------
Rezultati Engiotta so sledeči:
21 12 12 11 XI X2
Nagrade so tako razdeljene: '/nnajstke dobe 7.811 803, -najs‘k'' 148.926	jn	desetice
, I .tu UI1FUII in	'V	!	j	..	I..1	1
I De Pretiš, mehanik Guido Minini 13.734 lir.
dia Ljubljana;	11.00 Klavir in
siiato orgle v	ritmu; 11.21 Štiri
koloraturne arije, 11.45 Franz ...	..	Lšzt: Preludiji, Simfonični poem;
?	52	22	22	Sl	12.00 Naši poslušalci čestitajo in
.2	A	22	22	20,	popravljajo _	I ; 13.30 Za našo
‘I	J’	S*	7J	vss. 1415 NaSi poslušalci čestl-
2	22	*	«?Uajo ta pozdravljajo — II.; 15.25
on	I?	2A	.	?,«	Znane melodije	z orkestrom Au-
«	1	52	o	i* i	fcusto Azguero;	15.45 Pet pevcev
b	5	46	87	61!« pet popevk;	16.00 Slavo Kobe: i
FOTOAMATERJI
raz'iittn,e, ove*
l)rol)iii>/.rnut<> lept* otllist* in hrezhilio** l fanja vam prrakrbi
TRŽAŠKA KNJIGARNA
I M Sl
Proslava okt. revolucije * irban in točajka Maria Moscatt 1 JRIN
* i r/dioichnik Lorerzo Plossi in gosp dinja Anna Maria Fanigliuolo, mizar Giuliano Tamaro In s'vllJa Egidia Colautti, inštalater _Cau°
,	, J,’ i Ntssi in bolniška strežnica Odlila
priredila vrsto proslav od i , Tp^nolll, pomorski kapitan Anto- l do 15. novembra v mestnih ! n.c R0C(.o ,n uradnica Maria-okrajih ter v okolici. Glavna i maddalena Longo, mehanik En-proslava bo 15. novembra na ; r:co Car*cni in gospodinja ^Alma stadionu «Prvi maj*
Donava - Tisa - Donava (reportaža); 16.30 Zbori in samospevi iz
sir.venske glasbene romantike;. 17 00 Popoldanski koncert lahke l glasb«; 17.30 Radijska Igra — I Mattlas Braun; Hiša pod žgočim | soncem; v naslovni vlogi: Stetka Drolčeva in Miha Baloh; režija: Fian Zlžpk; 18.18 P 1 Čajkovski: Hamlet, fantazija; A, Glazunov; Koncert za violino in orkester v a-molu; 20.00 Variete na valu
ZAHVALA	m.	M
Vsem sorodnikom, prijateljem in zna- 7n0 za’ so z nami sočustvovali, ko nas je za pustil naš pen-z^hni
ZDENKO FURLAN
se prisrčno zahvaljujemo.	hvaliu'ern-°
Se posebej se globoko ganjeni za ^ ,ei-orijateljem, ki so se s tako mnogostevti	druf
'm pri pogrebu, s cvetjem ali na ka kršen k ka način oddolžili spominu predragega p°k
brat in ses‘ra
N-hr-žina
Žalujoči:
°H oktobra
starši.
1958
«
("Orlško-beueški dnevnik
Dogodki tedna Števil® slovenskih učencev —	na goriških slovenskih šolah
položaja
v SAFOG
T vsedriavne3a
>ki,h I0M soriški Uelav-ni nikaL"101 Se le ,zvedel°’ da
kri?« „a uPanJa da se bo •I« urL S/lF<->G rešila v sinile	obvestila	Krščan-
Star, ° roc'ie. Minister Limo trem * namreč predložil '“"i nar«dt!laIniTn °rganizyci-SA>'. ** predvideva za Itj j odpustitve delavcev, dtvenf0 abl,k°oali preusmeri n tečaje z SU-odstotni-io((c; 2“ani*- Medtem ko se je imn„ uPoiOj da bodo ti «za-^'APUŠČen,» delavoi po delo ,, „ tečajih sprejeti na <tal0 ■ SAf'oc. je sedaj po-«ito n ,Sn°' da IRI ni pripra-trt» ° onega podobnega na-ln da
so zagotovila KO
ij trte*UnCm *Prejemu na delo
koru t*J>- ®*arn,lt' predstavni-It	ta,	da	ni	nobene-
dj eirrdikalnih organiza-
da hoče ravnatelj-canice -	'n	Finmec-
z drugimi beseda-
laoCei) °dpustiti tistih 300 deli jjj, ,!" Uradnikov, ki naj Mo v podjetju preveč.
delavci to odločitev ni), 1rižem rok? Po števil-lei(,a o tet jih f državno ude-iiprol° Se te dni pričele stavite^ 1 načrtom za odpuste in Vio nertt“v proizvodnje. Kaj kaln, _aPravile goričke sindi-
orgdnizacije?
Sei;
°bčinskega sveta v Gorici
dol
Gorici
Obči:
se je v sredo se-
'Uslci svet, ki je obšir-
no razpravljal o obračunu občinskih podjetij za leto 1957, obračun, ki izkazuje za vodovod, plinarno in elektrarno o-koli IS milijonov lir dobička. Aktivna sta elektrarna in vodovod, plinarna pa je pasivna zaradi vzdrževanja naprav in majhne potrošnje plina.
Ker se je cena kubičnega metra vode, ki.90 od 16. septembra lani dalje plačujemo Jugoslaviji, višja, so pričela podjetja misliti na gradnjo lastnega vodovoda ' za katerega je država že prispevala 300 milijonov lir.
Med razpravo o obračunu se je izvedelo, da namerava županstvo speljati prihodnje le-td vodovod tudi k najvišje ležečim hišam v St. Mavru in v Gradiškuto. Podaljšanje vodovoda v Steverjan pa naj bi se po uradnih predvidevanjih do. seglo v letu v letu 1962 al: 1963.
Nova bolnišnica v Ul. V. Veneto
Z investicijo 500 milijonov lir so že dalj časa v tekat gradbena dela v novi bolnišnici v Ul. V. Veneto. Poslopje so pričeli graditi leta 1934, zaradi pomanjkanja denarja in vojne pa so dela opustili. Ce bo šlo vse v redu, bo bolnišnica pričela delovati prihodnje leto; V njej bo prostora za 500 bolnikov, če bi nastala potreba, pa bi jih lahko namestili še 200. Vsakih deset bolnikov bo imelo svojo kopalnico, vsaki trije pa lastno stranišče. Bolnišnica bo imela televizijske sprejemnike, kino. dvorano in knjižnico, ki bodo bolnikom krajšali čas.
S
Slovenske šole vseh vrst v goriški pokrajini imajo v šolskem letu 1958 - 1959 sledeče število učencev (ža primerjavo so poleg navedene številke učencev v šolskem letu 1957-1958):
■ OSNOVNE SOLE
	letos lani	
Gorica, Ul. Croce	58	69
Gorica, Ul. Randaccio 31		39
Standrei	55	61
Podgora	19	25
Pevma	38	44
St. Maver	15	15
Steverjan	45	44
Valerišče	28	30
Jazbine	8	8
Plešivo	12	12
Mernik	—	2
Skrljevo	7	7
Doberdob	55	59
Jamlje	28	29
Dol	24	26
Sovodnje	45	57
Rupa	41	44
Gabrije	19	18
Vrh.	22	26
Skupno	550	614
SREDNJE SOLE		
	letos	lani
Gimnazija - licej	36	38
Učiteljišče	21	32
Nižja gimnazija	98	92
Strokovna šola	141	124
Skupno	296	286
Bežen pogled razpredelnice		
r.am pokaže, da imamo		letos
na osnovnih šolah	64	otrok
manj, kot smo jih	imeli	lan-
sko leto, na srednjih		šolah
pa deset več, ker je občuten padec dijakov na učiteljišču
""""o n   Mirnim  .............................    n..milil
Izpred porotnega sodišča
^Ppedisano in Blanda obsojena ^sgk na 3 leta in 3 mesece ječe
h pet let tudi ne bosta imela dostopa v javne službe
Isrj^jN zjutraj se je pred
sodiščem
Porotnim ala razprava proti ijf.. gladim nepridipravom i , Ca Oppedisanu in Blan-L tta bila obložena ro-napada z orožjem -Sostilni v Tržiču: O š s*o na 'dolgo in širo-% c v naši petkovi šte-i ’ *o l Vdtej,i|
u javne razprave, na tliva«!, katere je državni
1 trii110 sm° priobčili članek
iwir'
zahteval 4 leta in
l,8j zapora za Oppedi-S * 'eta, i mesec in 10 V<!etPora za Blando.
** S*a Sovorila branil-i„ ' Pascoli za Oppedisa-
i*1ttMo n' ®°ni iz Trzi6a 23 dv- Pascoli je v svo-
»ata Vn r.u Poudaril, da je ‘Dal . aržavni pravdnik pri-SčaEjstvo. da sta oba mla-'zvršila zločin pod ‘*t je slabe vzgoje. Brani-. i®l. da je okradena srka
h
slabši
prikazala deja-
l luči, kot se je
)	zgodil°- da so bi-
's ijr )e Prazne grožnje sko-1,1 sK 5?®* se mladeničev, ki ko|, . zlikovce. Odv. Pa-J« je * ie poudaril dejstvo, 6'»,, P.Psdisano izgubil o-b t)a 0 ie imel šele 15 let (tska ni mogla analfa-
i' 2arari*t'- dati Prave vzg0-kba ' česar je zašel na
J °b‘o°žbe Kar se tiče dvj’l-
' V o ropu in o vdo->iiŽtiv*no stanovanje, je ,tba Vrdil, da druga ob-smela obstajati, Se ® Mejanje eno in isto. tbi]a '^e ran, ki jih je za-»Scoi; iHničarka, je odv.
c
s».:ofane
delal, da niso bile , , namerno, kajti o-^vala z mladeniie-
najnižjo kazen, ki jo predvi- Zelenega križa so^ga prepe-deva zakoriik.
Drugi branilec, odv.; Boni, ki je branil 17-letnega Blando, je ubral približno enako obrambno linijo m je prav jako poudaril slabo vzgojo mladeniča, ki se je'pustil napeljati na slabo , poj zaradi potrebe. Sel pa je še dalje kot njegov kolega, ker je dfe-jal, da ne more obstajati olj-tožba o vdoru v privatno stanovanje, češ da so gostilniški prostori vključno kuhinja javni lokal in da sme vsakdo vanje. Glede udarcev, ki jih je aobila gostilničarka, je odv.
Boni dejal, da so bi\j nedolžni udarci, ki so bili; dani z ročajem samokresa kot z navadnim kosom .lesa, ne pa kot z orožjem. 'Poudaril je nadalje, da se je Blanda tistega dne uprl nameri svojega tovariša, da bi še bolj poškodoval gostilničarko. Zahteval je zaradi tega najmanjšo kazen tudi za Blando. Zasedanje sodišča so nato prenesli na popoldansko zasedanje.
Zvečer je sodišče izreklo razsodbo. Oppedisana in Blando so ohsodili vsakega na 3 leta in 3 mesece zapora, upoštevajoč pri tem olajševalne okolnosti. Poleg tega bo.ita morala 'plačati *!vsa’k po 30 tisoč lir denarne kazni. Za oba velja tudi prepoved dostopa v javne službe za dobo petih let.
Pri padcu z vespo si je zlomil ključnico
Včeraj popoldne je Bruno Zane'lo iz Ul. Pčtrarca 4 padel s svoje vespe v Ulici But-
ljaii v bolnišnico Brigata Pavia.
 «>:------
Nov vozni red vlakov
ODHODI
Proti Trstu:	0.15	(A),	5.54
(A),	e.50	(A),	7.48	(D),	8.07
(A), 8.49 (D)„ 10.52 (D). 14.03 (A)! '5 41 (A), 16.45 <DD) *), 18.41 (A), 20.04 (A), 21.16 (D), 22.00 (O), *), 23.28 (A) **).
Proti Vidmu: 4.40 (DD) ♦**),
4 50 (A),	6.31 (A), 7.23 (D)) *),
7 51 (A)	9.04	(DD),	9.37	(D),
i0.53	LA),	13.03	(D),	13.44	(A),
15.39	(A),	17.30	(A)',	18.57	(A),
zO.05	(D),	21.31	(A),	22.56	(A).
23.26 (A) •*).
PRIHODI
Iz Trsta: 4.49 (A) 6.29 (A), 721	<OD) *),	7.45	(A), 9.02
;DD), 9.35 (D), 10.49 (A), 13.02 (D), 1342 (A), 15.37 (A), 17.28 .A), 1855 (A), 20.01 (D). 21.29 (A), 22.55 (A),
Iz V.drna;	0.14	(A),	4.28
iD) **),	5.5°	(A),	6.48	(A),
i 46 (D), 8.05 (A), 8.47 (D), i0 50 (D), 14.01 (A), 15 36 (A), 16.44 (OD)*), 18.39 (A), 20.02 (A), 21 14 (D), 21.57 (D) *),
zaradi neperspektivnosti nadoknadilo .povečanje -števila : dijakov na nižji gimnaziji : (predvsem v prvo gimnazijo) | in na strokpvni. šoli.
Na -osnovnih šolah je najbolj zaskrbljujoč položaj v Gorici,* Podgori in pa v So-vodnjah. Na teh šolah se jfi zaradi vpliva italijanskega o-kolja, število otrok, .zelo znižalo, tako da mora upravičeno povzročati skrbi vsem, ki jim je mar obstoj slovenskega šolstva in s tem naše manjšine kot zavestne narodne skupnosti v morju tuje-rodcev.
Volilno zborovanje v Ronkah
Danes zjutraj ob 10. Uri bo v Ronkah na Trgu Unita volilno zborovanje za listo «A1-ieanza socialista«, na katerem bo govoril socialistični poslanec Lucio Luzzatto. Če bo slabo vreme, bo zborovanje v kinu Excelsior.
Od 26. do 31. oktobra v Gorici
Ugotavljanje razmer v 81 družinah
Županstvo sporoča, da bodo od 26. do 31. oktobra tudi v naši občini sprašali osebe, ki bodo določene z žrebanjem, kakšno je njihovo življenje, da bodo lahko izdelali statistiko o delovnih silah.
V ta namen bodo prišli na dom občinsici uslužbenci z obrazci, ki jih je izdal osrednji statistični urad v Rimu. Podatki bodo povsem tehnične narave in je zanje zajamčena najpopolnejša tajnost. Ker bodo podatki, iti. jih bodo zbrali pri ol družinau v naši občini, služili ,za ugotavljanje socialnega položaja državljanov, se prosi, da bodo čimbolj točni.
Po petih zaporednih porazih tržaške enajstorice
Današnje srečanje z Udinese odločilni izpit za Triestino
Comisso in Brach okrevala ■ Rimbaldo ponovno v napadu
m zbor PSI
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 22 stopinj ob 12.30 uri, najnižjo pa 3,4 stopinje ob 6. uri.
 «»------
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in folini in si zlemil desno ključ-! ponoči lekarna Soranzo, Ver-
^ -eval je zaradi tega nico. Z rešilnim avtomobilom | dijev Korzo 17, tel. 2879.
Jutri zvečer ob 20.30 bo na sedežu v Ul. XXIV. maja 1 občni zbor mestne sekcije Italijanske socialistične stranke, na katerem bodfi .Vf-glavnem razpravljali o položaju, ki je nastal v livarni SAFOG. zlasti po vesteh, ki so v zadnjih dneh prišle iz Rima.
Ohrovt po 5 lir kg
Standreški kmetje, ki sedaj pospravljajo svoje, pridelke, ugotavljajo, da si z nekaterimi vrstami zelenjave niso prislužili niti za slan krop. O-hrovt se na primer prodaja po 5 lir kilogram, kar ne zadostuje niti za plačilo človeka, ki ga pobira, kaj šele, da bi s tem denarjem plačali vse prejšnje delo, sadike in drugo. Veliko bolj so z letino zadovoljni vinogradniki, katerih je sicer malo, ki pa imajo letos kot v Brdih in drugje, zelo dober pridelek.
Kino v Gorici
CORSO. 14.00:	«Un	certain
sourire«. Cinemascope. J. Fontaine in Rossano Brazzi
VITTORIA. 15.00:	«Nož na
grlu«, J. Masou in R. Stei-ger, mladoletnim vstop prepovedan.
CENTRALE. 15.00: «24 ur v Scotland Yardu», J. Fackins in D. Foster.
MODERNO. 15.00:	«Detektiv,
odsek za kriminaliteto«.
Brez najmanjšega pretiravanja lahko rečemo, da se bo' dane*< popoldne na obeinakem
stadionu v Trstu odločevala nadjjtjnjg usoda. .Triestine v letosrfjefrr -nogometnem ■ prvenstvu A lige. Srečanje med deželnima rivaloma Triestino, in Udinese je namreč za Triestino v tem trenutku življenjske -važnosti, ke.r bi njen e-ventualnl poraz, pomenil nedvomno moralni razkroj v njenih vrstah s posledicami, ki si jih je spričo njene skromne kvalitete kaj lahko predstavljati.
V dosedanjih povojnih srečanjih sta Triestina in Udinese odigrali 10 tekem, katerih bilanca je lahno naklonjena Triestini, ki je trikrat zmagala, dvak.at izgubila, petkrat pa igrala neodločeno. Razmerje v golih pa je v korist Udinese z 12:10, ker so Vi-demčani obakrat dosegli višje zmage kot Tržačani. Iz tega je moč spoznati, kako izenačeni so bili dosedanji dvoboji ne glede na kvaliteto obeh e-najstoric . v posameznih sezonam Zaradi tega je mogoče predvidevati izenačeno borbo tudi za danes in to toliko bolj, ker sta obe enajstorici letos tudi na približno enaki kvalitetni ravni.
Trener Olivieri ie svoje moštvo ja ia odločiiui derby skrbno pripravljal, vendar pa so njegove možnosti glede sestave enajstorice omejene na razmeroma majhno število sposobnih igralcev. Kljub temu pa se je hotel trener včeraj še enkrat prepričati o trenutni formi vsakega posameznega igralca, ki bi lahko prišel v poštev za današnjo formacijo. Kratek a temeljit trening je pokazal, da na Caz-zanigo in Szokeja ne kaže računati, tembolj ker Comisso ni čutil več nobenih bolečin v stegnu. Na -srečo je! okreval tudi Brach in tako je skoraj gotovo, da bo Triestina nastopila v naslednji postavi!
Bandini; Brach, Brunazzi; Tulissi, Bernardin. Degrassi; Tortni, Massei, Comisso, Rimbaldo, Santelli.
Videmska 1 enajsterica bo prispela v Trst šele danes do-poktrTe, rsdšf opila pa* bo p reci-vidoma' v naslednji^ postavi;
Romano; Valenti Baccari; Sassi, Cton, pjrjue, Footanesi, Giacoity££ 'BetRni, SfcnMmen-li V., Pentrelli.
Tekma Te bb začela ob 15, uri. Najavljen je -iprihed trn di vač Jisoč navijačev iz Vidma in okolice.
PRIJATELJSKA tekma
Padova B- Triestina B 2:1
PADOVA. 25. i— V prijateljskem srečanju B moštev je Padova B premagala Triestino B z rezultatom °;1 (2:0)
Gole so dosegli: v prvem polčasu v.30’ Zattarini (P.), v 35’ Verlin (P.); v drugem polčasu v 43’ Clemente (T:l.
Padova: Bolognesi -(Mo.pot-ti); Deštro, Tommasin; Bor-toletto,. Scandola, Hočevar, Galtarossa (Vomiero), Ferrari (Frasson), Zatterin, Vomiero (Brizzolari), Verlin.
Triestina: Rumich; De Ni-colai, Simoni; Rigonat, Dudi ne, Rocco; Puia, Clemente, Bresolin, Del Negro, Auber (De Rossi).
Sodnik: Boni iz Padove.
PRVENSTVO DILETANTOV
Libertas-Ponziana 2:1
V anticipirani nogometni tekmi za prvenstvo diletantov je včeraj popoldne na igrišču v Ul. FJ.avia enajstorica Li-bertas premagala svojega direktnega rivala Ponziano z rezultatom 2:1 (2:0).
Gole so dosegli: v prvem polčasu v 18’ Cusehie (L.), v 37’ Toleni (L.); v drugem polčasu v 10’ Corolli (P.).
Libertas:	Papadopoli; Ros-
sini, Decovich; Cuschie, Co-ciani, Lega; Biasi, Rossi, Da-gri, Tonelli, Pierri.
Ponziana: Cernivani; Suard, Bussani; Pescatori, Bastiani
Ruzzier; Lupoli, Sauer, Corolli, Gregori, Bottizer.
Tekma je bila boljša v prvem polčasu v katerem se je odlikoval napad Bibertasa, ki bi po- številu akcij lahko dosegel še več golov, če ne bi imela Ponziana tako dobre obrambe.
S to zmago js poslej Libertas sam v vodstvu s tremi točkami naskoka pred Ponziano in Muggesano, ki pa bo svojo tekmo odigrala šele danes.
 «»-------
Sodniki za današnje nog. tekme A lige
Današnje nogometne tekme A lige bodo sodili naslednji sodniki;’
Alessandria - Genoa Angelini iz Florence; Bari - Pado-
va Boati iz Milana; Bologna-
Spal Mori iz Cremone; Inter-Roma Livera-ni iz Turina, Ju-
ventus - Torino Orlandini iz Rima; Lanerossi - Milan Bo-netto iz Turina, Lazio - Na-poli Jonni iz Macerate; Samp-doria - Fiorentina Moriconi iz Rima, Triestina - Udinese Butti iz Coma.
 «»-------
NOGOMET V JUGOSLAVIJI
Radnički-Železničar 1:0
BEOGRAD, 25. — V anticipirani nogometni tekmi I. zvezne lige je beograjski Rad-nički premagal sarajevskega Železničarja z 1:0 (1:0).
V Zagrebu pa je v tekmi, veljavni za prvenstvo II. zahodne zvezne lige. Lokomotiva premagala Zagreb s 5:1 (2:0).
Danes v Trsta
NOGOMET Triestina - Udinese, A liga, občinski stadion ob 15. uri, Cremcaffe - CRDA, diletanti, igrišče* Ponziana ob 10,30 San Giovanni - Istria, diletanti, igrišče pri Sv. Ivanu ob 15, uri.
KOLESARSTVO «Tro!eja zmage« XVII izdaja za diletante obeh glavnih kategorij. Organizira kolesarsko društvo Coppi-Hausbrandt iz Trsta. Proga 150 km. Start na začetku Ul. Fabio Severo ob 11. uri. Cilj v Ul. Rossetti ob velesejmu.
ATLETIKA Mešani ženski in moški miting. Organizira Ginnastica Triestina. Nastopa reprezentanca Celovca in najboljši atleti iz Trsta in dežele. Občinski stadion ob 8.30.
KOŠARKA Don Bosco - Udinese, moška A serija. Telovadnica v
Ul. della Valle ob 11.30. MOTOCIKLIZEM Trofeja Trial - Trst. II. regularna vožnja. Prvi starti ob
  „iiil„„„,wiMiiiiil|iiii!,,iiiMNiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiniiiiu«uiiiiu|niI,l,i*u,,»|",n|ii,l|i*,,i,i|,,ll,n,|,|iiii
Rokoborba grško-rimskega sloga v Vidmu
Zanimive borbe med rokoborci štirih držav v vseh kategorijah
Od Jugoslovanov so bili v prvih borbah uspešni Gološin, Matanovii in Horvat
9. uri jia Trbiški cesti. Organizira Moto klub Ostumi iz Trsta.
KONJSKE DIRKE
Dir (trotto) na Montebellu.
Začetek ob 14. uri. Glavna dirka «Za nagrado orlov« Ur 330.000, proga 1660 m. Dirka Totip.
ATLETIKA
Trije Francozi v hoji na 100 km
MILAN. 25. — Trije Francozi se bodo udeležili tekmovanja v hitr: hoji na 100 km, ki bo 1. novembra in sicer Dufrenne, Griset in Claude Hubert. Prva dva sta sedanja najboljša francoska hodca, ki sta se uvrstila na prvo oz. drugo mesto na državnem prvenstvu na 50 km. Hubert pa je v Italiji znan že dolgo let. Na 100 km je zmagal trikrat v letih 1950, 1951 in 1952, leta 1949. ko je prvič nastopil, pa je bil drugi za Dordonijem. V poznejših letih se je vedno uvrstil med pi vo desetorico. Star je že 41 let.
_____________NOGOMET________
MADRID, 25. — Za nogometno tekmo Francija - Italija. ki bo 9. nov. v Parizu, je FIFA določila za glavnega sodnika Spanca Juana Gar-deazabala, za stranska sodnika pa njegova rojaka Mosque-ra in Contrerasa.
VIDEM, 25. -— Danes popoldne ob 14,45 se je v športni palači v Ul. Marangoni začel mednarodni četveroboj v rokoborbi grsko-rimskega sloga, na katerem sodelujejo reprezentance Italije, Nemčije, Jugoslavije in Avstrije. Dopol dne je bil na sedežu občine vsem gostom prirejen spre-Jem-
V popoldanskih boroah so bili .doseženi naslednji rezultati:
Mušja kategorija:	Trowan
(Nem.^ premagal Hartmanna (Avst.) po točkah; Fabra (It.) premagal Vukcva (J.) s tušem.
Borba med bivšim svetovnim prvakom Fabro in tretjih! s syetovnega grvehstva 1958 je bila zelo zanimiva. Vukov je aačel borbo, pogum-nd in'odprto, toda V protinapadu je Fabra premagal s <tu-šfem v treh ' minutah.
Petelinja kat,: Ritter (Avst.)
- Scherer (Nem.) neodločeno; Gramellini (It.) premagal Doro (Jug.) s tušem.
Dora močnejšemu Italijanu ni nudil resnejšega, odpora.
Peresna kategorija: Gološin (Jug.) premagal Trippo (It.) po točkah; Marte (Avst.) premagal Schmidta (Nem.) po točkah.
Fizično močnejši Jugoslovan je imel težko borbo s Trippo, ki očitno ni bil v formi. Gološin je zmagal tesno po točkah tudi zaradi tega, ker je moral sodnik Trippo opomniti.
Lahka kat.: Schmitter (Nem.) premagal Pirazzolija (It.) po točkah; Matauovic (Jug.) premagal Raggingerja (Avst.) po točkah.
Borba med Matanovičem in Raggingerjem je bila nezam-miva. Matanovič je zmagal s štirimi točkami, od katerih je dobil dve v drugi, dve pa v tretji rundi.
Srednjelahka kat.:	Horvat
(Jug.) premagal Palinierija (It.) po točkah.
Proti borcu svetovne vrednosti kakšen je Horvat, se je Palmieri boril zelo dobro. Horvat je zmagal le s tesno razliko točk in še to v glavnem zaradi večje izkušenosti.
V večernih borbah so bili doseženi naslednji rezultati:
Srednjelahka kat.:	Bergen
(Avst.) premagal Hoppeja (Nem.) po točkah; Utz (Nem.) premagal Molona (It.) po točkah.
Sredujetfžka kat.: Gansert (Nem.) premagal Cuniča(Jug-) po točkah. Jugoslovan je bil
fizično močnejši, prevladala i pa je Nemčeva tehnika.
Težka kat.: Uietrich (Nem.) premagal Marcuccija (It.) v 30” s tušem.
Mušja kat.:	Fabbra	(It.)
premagal Hartmanna (Avst.) v 1’20’ ’s tušem; Vukov (Jug.) premagal Trouwaina (Nem.) po točkah. Vukov je bil v absolutni premoči in je , imel Nemca dvakrat pred tušem.
Petelinja kat.:	Gramellini
(It.) premagal Ritterja (Avst.) p. t. Scherer (Nem.) prema gal Doro (Jug.9 s tušem v 2’10”.
Peresna kat:	Trippa (It.)
premagal Schmidta (Nem.) po točkah; Gološin (Jug.) premagal Marteja (It.) s tušem v 4’.
Po prvem dnevu vodi Nem-čjja pred Jugoslavijo, Italijo in Avstrijo.
kategorije Nigerijcu Hoganu Kidu Basseyu, če sprejme dvoboj za prvenstvo s panamskim prvakom Jesusom San-tamario. Dvoboj bi bil v Panami, datum pa bi določil Bassey.
TENIS
KOLESARSTVO
Kolesarji za dvoboj Italija - Francija v Parizu
PARIZ, 25. — V okviru kolesarskega dvoboja na zimskem dirkališču v Parizu med Italijo in Francijo bodo nastopili:
Omnium:	Baldini,	^oppi,
Defilippis. V. ravero’ in Pado-van (Italija), - Riviere. An-cjuetil, Darrigade, Forestier in Hassenforder (Francija);
Hitrostna vožnja:	Maspes,
Sacc.hi, Morettini, Ghella (Italija) - Rousseau, Gaignard, Bellenger, Gerard (Francija).
Zasledovalna vožnja: Faggi (prvak Italije) - Bouvet (prvak Francije).
Za motorji: Pizzali (Italija) - Godeau (Francija).
BOKS
Loi se pripravlja na dvoboj s Charnleyem
MILAN, 25. — Duilio Loi se je včeraj v telovadnici Ignis v Milanu začel pripravljati na dvoboj za evropsko prvenstvo z Angležem Charn-leyem. Danes dopoldne je tržaški boksar izvajal telovadne vaje na stadiobu Vigorelli. S tem načinom treninga bo nadaljeval kakih 10 dni, nato pa se bo preselil v ring, kjer bo začel s pravim treningom, pri katerem bo imel za spa-ring-partnerja člane svojega kluba.
 «i>-—
PANAMA, 25.' — Panarhski organizator Carlos Aleta Al-maran je ponudil 30.000 dolar-i
jev (okrog 18 milijonov" lir) svetovnemu prvaku perespe
Italija - Finska 2:1
TRENTO, 25. — Drugi dan teniškega dvoboja med Italijo in Finsko v prvem turnusu tekmovanja za pokal švedskega kralja, je italijanska dvojica Maggi - Facchini premagala finsko dvojico Salo -Nyyssonen (Fin.) z rezultatom 7:5, 6:1, 6:4.
ROTTERDAM, 25. — Po prvem dnevu teniškega dvoboja med Nizozemsko in Belgijo za pokal švedskega kralja je rezultat lil. Maris ('Niz.) je premagal Bruloota (Belg.) s 4:6, 7:5, 7:5, 6:3 Brichant (Belg.) pa Van Eijsdena (Niz.) s 6:4, 6:2; 6:2
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Trska Tiskarski zavod ZTT - Trst
KINO PROSEK-KONTOVEL
predvaja danes 26. t. m. ob 17. uri Paramount film:
Kabirijinc noti
(Le notti di Cabiria)
Igrajo: GIULIETTA MAŠINA A NAZZARI in FRANCA MARŽI
Kino
v Križu
Danes 26 t. m. ob 16.30
Sanje v predalu
(I sogni nel ca$set*o)
COSETTA GRECO, ' LEO MASSARI
JUrnna Cjicinah
predvaja danes 26. t. m. z začetkom ob 15. uri film:
«Kabirijine noči
(Le notti di Cabiria)
FEDERICO
FELLINI
FRANpOIS
PERIER
FRANCA MARŽI DORIANJJRAV
AMEDEO
NAZZARI
V ponedeljek 27. t. m. ob 18. uri ponovitev istega filma.
r
V*.
7.
IV. poglavje
ZGODBA O RAZBOJNIKIH
k
(u.lejaia .nelco zgodbo o razbojnikih, ki me je na to zmislila,» iova deklica. »Spomnila sem se, kako se je v zgodbi raz-*ena rešila in sem si dejala: .Napravila bova isto.’» pristave na stepi je lep kos poti, kajne da mi boš
Mi(<ŠevMala to	po	poti?«
***?> bom. Pa saj greš	v čigirin, ali	te ne bom	jaz
^ 'bdi* 8ot°vo!» je odvrnil.	«Ali.bi mi pa	oče	dovolil,	da
u. ' ali ne bo hud potem?«
it1 *a«i ravnam tak°. kot Je	on mislil- Pogleda!	me je,	pa
ifbba b^ola. Njegove oči so	mi rekla: ,Za	tega	človeka se
/*freci vsemu, celo nam!V	t	I
'a m 0? No, da, potem se že zanesem nate, punčka. tJjiiva ® boš in spotoma mi boš pripovedovala tisto zgodbo, ^pjj^aruška! Kar začni! Zelo rad poslušam zgodbe o sta se za roke in se napotila ob reki nvi.je bila deklica kar tiho, ji je kmalu nato rekel: Vw tOhi° rad bi te poslušal, pa se nisi začela.« **odb«e vzkuknila' ‘zdajle pa r«* ne bom pripovpdo-
h 4<,**aJ ne, punčka?«
‘ a še dovolj da'eč vstran od vojakov, še se sliši, kje bojim, da naju ne... bojuu se... Tako bi bila žalost-
na, če ne bi mogel priti tja, kjer lahko storiš kaj dobrega.>
»Človek napravi, kar je treba; če pride kaj vmes, nič mar, punčka moja. Bog naju vodi z dobrotljivo roko.«
Dvignila je glavo in ga pogledala s široko razprtimi očmi. še v svitu zvezd mu je videla na obrazu toliko zaupanja in poguma, da je bila pomirjena.
«Ne pusti me predolgo čakati, Maruška, že vidim, da ne veš, kako rad poslušam zgodbe o razbojnikih...«
Maruška je začela.
»Nekoč je živel kozak, ki je dal svojo hčer za ženo lepemu mladeniču.«
»Prav je naredil. Zgodba se že lepo začenja, če je bil ženin pošten fant,« je pripomnil poslanec.
Maruška ni odgovorila, le odkimala je.
«Nevesta ni imela rada ženina. Bil 'je lep, le po očeh se ji ni zdel dober. Pa ker jo je oče silil, naj se z njim poroči, ga je ubogala in se poročila. Takoj po poroki je mladi mož peljal ženo na svoj dom nekam daleč, o zelo daleč.«
»Ubogo dekle!« je dejal poslanec, »gotovo ji je bilo hudo za očetom in za materjo.«
»Možev dom je bil zelo lep, bil je prekrasen, velik kot grad in lep kot palača, le pust je bil. Stal je sredi tako gostega in temnega gozda, da se izmed visokega in košatega drevja skoraj ni videlo do neba. Ne poti ne steze ni bilo vse naokoli. Moža ni bilo nikoli doma pri ženi. Vsak večer jo je poljubil in ji rekel: Kmalu se vrnem, draga,’ in je odšel s tovariši, pa ga ni bilo nazaj po cele dni.«
»To je bilo slabo,« je dejal poslanec.
»Ko se je vrnil, se je pogovarjal raje s svojimi tovariši kot z ženo. Dajal ji je vseh mogočih draguljev in okrasja, je že res, a vse to je ni zadovoljilo, saj ni bila nečimrna. Bila je zelo nesrečna in močno žalostna.
Dejala si je: ,Ker je življenje tako žalostno, raje umrem. Da. konec mora biti temu...’
Toda, življenje je le življenje. Prav pravi pregovor: žalost obide človeka velikokrat, smrt pa le enkrat Ko ie bila nekega dne zopet popolnoma sama v velikem pustem gradu in je kljub črnim mislim, ki so ji rojile po glavi, čutila v sebi toliko življenja in razigranosti, si je dejala:
«Kaj bi tako posedala in čakala smrti? Pojdeir rajši malo na sprehod. Prej bo konec mojega gorja pod gradom kakor po koteh mojega stanovanja.
Stekla je na vrt, ki je kaker cvetni pas obkrožal grad in ločil to suho kamenje od širnega gozda. Vse je zelenelo in cvetelo v tem vrtu .Umreti je še zmeraj prezgodaj,’ je mislila, ko je ogledovala cvetje. O, kako lepo bi bilo živeti, če bi bila šrečna!’
Jokala je in ko je tako jokala, je trgala cvetje, nabrala je lep šopek šmarnic in divjih vrtnic. Ogledovala je šopek, ki je bil tako lep in srčkan, pa si je rekla: ,Kam te bom dela, ubogi šopek? Tista moja velika soba je tako pusta! Le prehitro bi v njej ovenel.’
Tedaj ji je prišlo nekaj na misel: Kaj če bi pogledala po drugih sobah, saj jih je toliko, morda pa le najdem eno, ki mi bo pogodu!’
Rečeno, storjeno. Prehodila je 'veliko sob. Vse so bile velike, razkošne in sijajne, se lahko cče, toda bile so puste.
,Ne, ne, ta ni zame, tudi ta ne,’ je razmišljala, ko je hodila od ene do druge.
Sedaj je poslanec stavil deklici roko na usta:
»Počakaj malo!« je dejal tiho.
«Ali se ti je zdelo, da se kaj sliši?« je vprašala.
Sel se je spustil na tla in pritisnil uho k zemlji.
Ko se je dvignil, je dejal:
‘Oddelek vojakov je odšel od vaše hiše. Vojaki dirjajo na levo. če bi vodili ujetnike,, ne bi dirjali. Maruška, mislim, da je vaša hiša rešena.«
«Hvalu bogu!« je vzkliknila deklica.
Nekaj časa sta molče Korakala dalje. Oba sta bila zamišljena.
Sel je prvi spregovoril:
‘Mlada žena je torej hodila iz sobe v sobo, a ni našla nobene, ki bi ji bila pogodu. Dejala si je: .Iščimo še!’
«Da,« je potrdila Maruška, «tako je rekla. Nenadoma se je znašla pred nekimi c-kimi vrati, ki so bila zaklenjena z močno k! u-^avnico in so bila zelo čudna,
.O,’ je dejala žena, ,prav gotovo mi bo ta soba všeč,’
Napela je vse sile, da bi odprla vrata, toda vrata se n vdala in ker so bila tako trdno zaklenjena, jo je še bolj gn; želja, da bi jih odprla.
»Takšne so,» je pripomnil prijatelj, «po tem spozi mlade ženske.«
«Kaj: misliš s tern*?.« se je začudila Maruška
«Hočem reči, da vse mlade .ženske rade pogledajo, 1 je za kakšnimi zaklenjenimi vrati.«
»Ali bi mar moški drugače ravnali?«
«Na splošno so bolj preudarni v takih zadevah.«
«Bolj preudarni,« je odvrnila Maruška modro, «bolj j udarni naj bi pomenilo, da ne zaželijo neke stvari dovi da bi jo lahko dosegli.«
«Ali veš, punčka, da ni prazno, kar si povedala?« je de z nasmehom sel s Seča. «Sicer bi bilo bolj pametno, če dejali: bolj preudarno je, ne želeti česa prehudo Pa nadal' Maruška! Ali je naposled uboga žena le odprla tista vrati
«Da,» je potrdila deklica «Ves dan se je ukvarjala s t( da je rezala vrata in ko jih je tako rezala in rezala, je kraju vlomila ključavnico in stopila v neznano sobo.’ Sp: ~e ji je zdelo, da je v kleti, ker je bilo čisto temno Zelo bila zadovoljna, da je le pririnila v to sobo, pa se ni mo vzdržati, da ne bi vzdihnila od zadovoljstva, odmev njen: vzdiha se ji je vrnil iz vseh štirih kotov sobe. Začudila je temu, vendar je ni bilo strah. Razmišljala je in dogm da po sobi tako odmeva, k»r jc. pač v njej le malo ali mo celo nič pohištva. In res je bilo tako. Ko so se u oči privac teme, je videla, da je prav mislila in da se ji zato vzdih vrs koi odmev. Tipala je okoli po sobi. Ni zadela z rokami ne kakšno okno ne na vrata. Same gladke stene na vseh šti straneh. Obupala je že in hotela oditi, ko je v hipu zadela z r< ob mizico, ki je stala desno od vrat. Na tej mizici je na svetilko in kar je treba, aa jo prižge. Lahko si misliš da je brž prižgala, toda svetilka ji ni odkrila kakšnih dru vrat v sobi. Vendar ni odnehala. Ta soba ne more biti sa: zase, skozi njo se najbrž nekam pride. Tu so eotovo kaks skrita vrata. Ne pojdem prej ven, dokler jih ne odkrijem.«
fNadaljevanje sledi).
TRST, nedelja 26. oktobra 1958
Lelo XIV. . št. 255 (1100)
Cena 30 lir
Tei.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 . Gorica 33-82
Poštnina plačana v gotovini
Tel št 17-m-— p'n rt r m	™	O	®’	nad'	~ TELEF°N »3-*9* IN 94-631 — Poštni predal 559 — UPHAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 2» — NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letD° ndništv«
OGLASOV- Za vsak mm,	*	UUca	s-	Penico l-ll - Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338	-	CENE	FLRJ:	v	tednu	10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din - Nedeljska: letno 780. polletno 390, četrtletno 195 din — Poštni tekoči račun:	5
_	________________ _ 'šme v sir,.,, enega stolpca:	trgovski	80,	finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6w-( /
Mogoče bo že danes beli dim naznanil da so kardinali izvolili novega papeža
Nemogoče je prerokovali, kdo bo novi papež, vendar sta Armenec Agagianian ler Francoz 'lisseranl še vedno zelo resna kandidala
RIM, 25. — Začetek konkiava v Vatikanu pomeni zopet nekak zastoj ostalega javnega življenja v Rimu. Spet je namreč vsa pozornost Rimljanov samih, poleg rjih pa še milijonov katoličanov in tudi nekatolicanov Obrnjena proti palači, v kateri je od danes zvečer zazidanih 51 kardinalov in z njimi se okrog 200 drugih oseb. Kardinalov je 51 in,— ne, kot se je do zadnjega trenutka mislilo, 52. Nekaj minut pred 15. uro, ki je bila določena za zbiranje kardinalov v posebnem prostoru Vatikana, je namreč umrl ameriški kardinal, nadškof iz Detroita Mooney.
Pc kosilu z ostalima dvema ameriškima kardinaloma Spellmanom in Mc In-tyrom se je še pogovarjal z gojenci ameriškega zavoda v Rimu, kjer je stanoval. Potem je šel nekoliko počivat.
Ko je po naročilu prišel njegov ‘ajnik čez kake poi ure, da ga prebudi in se odpeljeta v Vatikan v konkiave, ga je našel že umirajočega. Zadela ga je kap. Umrl je kar hitro potem. Kardinal, ki je imel 7J lot, je že dalj ču-a bolehal na srcu. tako da se niti ni hoiel pripeljati iz Amerike z letalom temveč raje s parnikom «Giulio Cesarea.
S smrtjo kardinala Mooneva
rali poslušati po dana«oji maši, ki jo je bral dekan kardinalskega kolegija Tisserant. Tedaj je namreč msgr. Bacci prebral svoj v visoki latinščini sesiavljem govor o ((izvolit, vi papeža*. Ta njegov nagovor je na nekaterih mestih za. nimiv. Bacci pravi v svojem govoru, da tudi sedanji čas ni manj negotov in poln nevarnosti, kot je bil čas, ko je stopil na prestol cerkve Pij XII. Zaradi tega mora biti novi papež sposoben, predvsem pa mora biti, je’ poudaril govornik, svet. Bacci je tu. di dejal da papež po svoji izvolitvi ne pripada več nobeni narodnosti in nobeni državi, temveč je oče vsf-h. Ali ie hotel s tem govornik poudariti, da ni v?'no, da je papež I-tabi.an. ali pa je hotel s tem. reci kard-nalom nasprotno: naj se ne ozir.-jo, če je kandidat Italiian s-»j ko je izvoljen — ni več Italijan.
Zna-Ten pa ie Bc-iiev go-vr - v nek it-rih to-k-ui. kier
Do 31. oktobra
jedrski
stali v Ženevi pred začetkom konference.
Medtem je ameriška komi
ski poizkusi v ZDA za a,omsko skie-
se je kvorum za izvolitev pa- prikrito pa vendar dovolj jas-
peža .— dve tretjini in eden — znižal na 35.
Ko so se končali vsi obredi pri zapiranju vseh dohodov v konkiave in ko so s tem nastopili svojo službo razni, po strogih predpisih določeni organi, se je pravzaprav za kardinale današnji delovni dan končal, kajti prvo glasovanje bo jutri dopoldne. Za čas konkiava pa je bil imenovan za regenta vatikanske države Pn-mo Principi, naslovni nadškof.
Kaj se bo v konklavu dogajalo, se ne bo nič zvedelo. Poudarja se, da so to pot vsi ukrepi v zvezi s konklavom znatno strožji kot pri prejš-pmji volitvah papeža. Tako je bilo včasih dovoljeno nekaterim osebam približati se, vsaj toliko, da so videle procesijo kardinalov, ki odhajajo v prostor, ki se potem zazida. To pot pa ni bilo zraven nikogar razen tistih katerih navzočnost je bila nujna. In ko je sikstinski zbor odpel za obred določeno himno, je moral na obredni poziv «extra omnesu (vsi ven) zapustiti prostore kot tudi vsi ostali, ki niso bili določeni, da ostanejo znotraj vrat, ki so jih potem zazidali.
Skoraj nemogoče je, da bi bil izvoljen papež že pri prvem glasovanju, ki bo jutri dopoldne. Lahko pa bi se zgodilo, da bi bil izvoljen že pri drugem, popoldanskem, kot se je zgodilo pri Piju Xli. -v-veda so si bili kardinali tedaj že precej na jasnem, da bo on papež. Vprašanje pa je, če tudi to pot že obstaja med njimi kak tak sporazum, ki bi preprečil, da bi bili kardinali dolgo časa zaprti.
Preden so se kardinali zapr. li v konkiave, so morali gotovo nastaviti ušesa raznim prišepetavanjem. Znano je tudi da je bil ameriški kardinal Spellman vse zadnje dni zelo aktiven pri obiskovanju svojih »bratov« kardinalov. In znano je tudi, da je šele včeraj Clara Luce zapustila Rim.
no opozarja bode'ega naoeža, raj ne bo kot Pij XXI. Tako n""vi. naj bo nr-n-ivljen snre joti škofe k~t svoje sodelavce pri vrdstvu ''zrkvn; znano pa jo. da, je Pij XXI. skon-oontr’ral v svoji os°bi moo-m oblasti, ki bi jo lahko delil z drugimi.
Splošno mnenje je, da kon klave s tremi gla-mvaou dnevno ne bi smet tra i*i več kot dva ali tri dni. Večkrat se je goycrt'o. da bodo mogoče to pot izvotjli samo nekakega »o.-ehodrmg.-i* pnooža, to se nravi enega od naistare.iših kardinalov, ki mu p->č ne bi bilo usojeno živeti še dolgo let, dš bi se v tem času enrl-pravit* kak drug kandidat, za kaferega bi se bolje v-Je 1° kri hoče on srm in e-*«.o je sposoben. Med sedanjimi kardirigli n-imrec mke izrazite osebnos-i ni. Toda današnja smrt kardinala Mooney.a bo mogoče kardinalom kol opomin, da se pri liudeh v visoki starosti ni treba mnogo »šaliti*. In če bodo h°‘eli kardinali upoštevati tudi dejstvo, da je za papeško funkcijo končno le potrebno precej krepko zdravje, tedaj bi še število »papabiles* ze lahko precej skrčilo. Tako bi na podlagi zdravstvenega stanja prihajal prej v poštev Lerca-ro (nadškpf v Bologni) kot lioncalli (Benetke) in Ruffini (Palermo) ter Uttaviani prej kot Mim.iii in Aloisi Masella (ti trije so iz kurije); praktično pa bi moruli biti po tem kriteriju izključeni kot možni kandidati Canali. Dalla Costa, Fossati. Fumasom Biondi, Ml-cara. Pizzardo in Tedeschini. ki so vsi bolj slaDega zdravja in njim se lahko pridruži tudi Valeri. Ce bi torej iskali zdravstveno dovolj krepke ljudi med takimi, ki imajo že sedaj velik ugled, ostaneta predvsem Agagianian in Tisserant. Ta ima sicer 74 le‘. a je še neverjetno trden in
WASHINGTON, 25. — Predsednik Eisenhovver je danes izjavil, da še vedno upa, da bo Sovjetska zveza prekinila svoje jedrske poizkuse za eno leto od 31. oktobra dalje.
To izjavo je objavila Bela hiša , po razgovoru, ki ga je predsednik imel z voditeljem ameriške delegacije na napovedanih ženevskih razgovorih Wadsworthom.
Predstavnik Bele hiše Ha-gerty je prebral kratko izjavo, ki ponavlja ameriško stališče o tej zadevi, in je izjavil, da bosta ameriška in angleška delegacija v Ženevi, kakor je bilo določeno. Izre-I kel je upanje, da bo tudi SZ poslala v Ženevo svojo delegacijo.
James Wadsworth, ki bo vodil ameriško delegacijo, bo odpotoval iz VVnshingtona jutri v London, kjer se bo pred začetkom konference razgo-varjal s svojimi angleškimi kolegi.
V Washingtonu so se danes zaključili tudi pripravljalni lazgovori v zvezi s konferenco o preprečitvi iznenadnega napada, ki se bo začela 10. novembra v Ženevi. Pri tej konferenci so sodelovali predstavniki ZDA, Velike Britanije, Francije, Kanade in Italije. Uradno poročilo pravi, da so na razgovorih koordinirali svoje pripravljalno in bodoče delo ter da se bodo ponovno se-
a podaljšati čas svojih jedrskih poizkusov do 31. oktobra. Ista komisija je danes javila, da so registrirali še eno atomsko eksplozijo v Sovjetski zvezi.
Zadnji ameriški vojaki zapustili včeraj Bejrut
BEJRUT, 25. — Danes so odšle iz Libanona zadnje a-rneriške čete, ki so se izkrcala 15. julija. Generala Gray in Adams sta odpotovala z letalom. V Bejrutu je ostalo samo še okrog 20 ameriških oficirjev in še ti so oblečeni v civilne obleke in ne nosijo orožja. Ostali so, da bi uredili še nekatera upravna vprašanja. Odpotovali bodo prihodnji torek. Odhod ameriških vojakov je oil skoro neopazen, kajti noben list ga ne omenja na prvi strani.
Iz Amana pa poročajo, da je danes začel delovati zračni most za odhod britanskih čet iz Jordanije. Prvo prevozno letalo je odpeljalo 45 častnikov in vojakov. Predvideva se, da bo v prihodnjih petih dneh premik zaključen z odhodom 2000 vojakov, 250 motornih vozil in drugega materiala.
Gomulka v Moskvi
MOSKVA, 25. — Danes zjutraj je Gomulka prispel v Moskvo kjer sta ga na postaji sprejela Hruščev in Vorošilov. V pozdravnem govoru je Hruščev označil obisk Gomulke kot nadaljnji primer vedno tesnejših prijateljskih vezi med obema državama, kljub poskusom Zahoda, da bi nas ločil*. Gomulka pa je izjavil, da je prišel v SZ, da bi okrepil prijateljstvo in zavezništvo s SZ, «ker samo enotnost med komunisti lahko zaustavi vojne načrte imperialistov, in ker to prijateljstvo predstavlja najboljše jamstvo za suverenost in neodvisnost Poljske*.
Med kosilom v Kremlju pa je Hruščev izjavil med drugim, da je «nemogoče graditi socializem ali komunizem sami, osamljeni od tistih, ki mislijo na enak način kot druge države*. Gomulka je v odgovoru rekel da »poljsko ljudstvo razume, da slonijo njegova varnost, mir in možnost u-stvarjalnega dela na enotnosti Poljske s celotnim socialističnim taborom, in predvsem na zavezništvu in prijateljstvu s SZ. Dodal je; »Sile poljske in mednarodne reakcije niso mogle zrahljati vezi bratskega prijateljstva in zavezništva med našima državama v trenutku, ko smo skupno likvidirali negativne pojave, ki jih je povzročil kult o-sebnosti.*
llllllllllllltlMIIIMIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMtllltllltnilf Itlllltlllllf IIIIIHtllllll1lllllllllltll1IIIIIIIMIIIIIIItltftllllt*tlHimilllllMtt1tfllllllMlllltltltlllltttlHI
Nova nesoglasja v NATO
Poslanica Eisenhoiverju in Mac Millanu, s katero De Gaulle kritizira delovanje NATO • Predlog za direktorij treh ? - Ohladitev med Bonnom in Parizom zaradi dobavljanja letal
• - <• '•	. L • u A}
Toda zadnja navodila so pa mo- pri močeh
llinillllltll IIIIMIIIrtlllllllllHMltllllllllllrtllllllKIIIII IIMIIHnillltlllltMlKtlllll MIIIIIIMUHIIII1 lllll
PARIZ. 25. — Dva »incidenta«, ki sla se dogodila včeraj. sta zatemnila francosko-nemške odnose. Gre za informacije lista »Der Mittag* o tajnih poslanicah, ki vsebujejo kritike o delovanju NATO/ ki jih je general De Gaulle poslal predsedniku Eisenho-werju in Mac Millanu, ter za nemško odločitev, da nabavi ameriška lovska letala ((Lockheed F 104-A* namesto francoskih »Mirage 111».
Toleg tega so se tudi razširile govorice, da je general i De Gaulle v svoji spomenici j predlagal, naj bi Velika Britanija, Francija in ZDA prevzele politično vodstvo atlant-] skega zavezništva. Predstavnik francoskega poslaništva v Bonnu je zanikal, da bi De Gaullova poslanica vsebovala take predloge. V Franciji so objavili poluradno izjavo, ki pravi, da je De Gaulle. po svojih razgovorih z Mac Mil-lanom in Dullesom, razvil z osebnimi poslanicami Erien-hovverju in Mac Millanu svoje mnenje glede organizacije NATO. Spričo zaupnosti teh pisem, ki so se poslala potem tudi drugim vladam, pa ne mislijo objaviti njih vsebine. Izjava dodaja, da so vse dru-
ge informacije v zvezi s tem netočne.
Predstavnik Foreign Officea ni hotel komentirati vesti o De Gaullovih predlogih za temeljite spremembe v organizaciji NATO. V Londonu menijo, da sta o teh spremembah govorila tudi tajnik NATO in Adenauer. Prav tako menijo. da sta o De Gaullovih predlogih govorila angleški zunanji minister Selwyn Llovd in bonnski zunanji minister von Brentano med obiskom predsednika Heussa v Angliji, in oba z Dullesom, ko se je ta v nedeljo med potjo na Formozo ustavil v Londonu. Tudi Bela hiša odklanja vsak komentar.
V francoskih političnih in industrijskih krogih je nemški sklep, da zavrne francoska letala, povzročil veliko razburjenji.. Baje so že računali
na važna naročila, ki so bila potem razveljavljena Opazovalci pripominjajo, da bi ta incident utegnil spraviti NA TO v krizo zaradi ohladitve odnosov med Francijo in Za-nodno Nemčijo.
»Za našo industrijo, piše p. pr. »Combat*, ima ta sklep
(>UI
daja, dg, je s tetp gaftan usoden udarec francosiri letalski industriji in francoski »veličini*.
«Le Monde* pa posveča, tej »mali atlantski krizi* uvpd-rik. Najprej navaja podobne ugotovitve kakor »Combat*, nato pa piše, da kljub napr-;om »treh modrih* ni napredoval razvoj NATO v smislu ''ečjega sodelovanja med državami članicami.
List omenja tudi včerajšnje izjave zunanjega ministra De Murvilla na večerji francoskega združenja NATO Dejal e. »Pogubno bi bilo, če bi se nacionalne odgovornosti razblinile v splošni organizaciji. Ne bomo se resnično branrii v potrebnem trenutku, če ne bomo ohranili osebne volje do obrambe*. Omenjeni list pravi, da je francoski zunanji minister s temi besedami »zabil zadnji žebelj na krsto pokojne evropske obrambne skupnosti*. »Francija misli i-meti vlogo zaveznice s široko avtonomijo, Nemč’ja pa hoče dati atlantskemu zavezništvu prednost pred evropskimi vprašanji. Na decembrskem zasedanju NATO bo torej pri-lo do diskusije, iz katere bo zavezništvo lahko izšlo samo oslabljeno ali spremenjeno*.
Kitajci javljajo: V parnih dneh prekinjeno obstreljevanje Kvemoju
Poziv formoškemu prebivalstvu, naj bo enotno proti Američanom* in ponudba potrebne oskrbe - Čangkajšek pa ponavlja, da še vedno misli na «osvoboditev celino
povečali moč
odgovarjajoče ognja.
Poveljnik ameriških čet na Formozi general Leander Doan pa je prav danes sporočil, da šo raketni izstrelki «Nike-Her-cules*, ki so jih nedavno pripeljali na Formozo, sedaj pripravljeni, da jih lahko izstrelijo proti sovražnim letalom. General je dodal, da je osebje, ki je dodeljeno tem iz-
lahko izstrelijo vsak trenutek.
V Tajpehu so danes proslavili 13. obletnico povratka Formoze Kitajski. Čangkajšek je pozival formoško prebivalstvo, naj bo pripravljeno «na dolgo borbo proti komunističnemu imperializmu*, ter je dodal, da, ko se oo ponudila priložnost, «bo prav gotovo, mogoče osvoboditi prebivalce celinske Kitajske*.
V Varšavi pa sta se danes I>onovno sestala ameriški in kitajski poslanik na svoji de-
Grčija se ne bo udeležile
konferente v zvezi s Ciprese
Zaradi nepopustljivosti Anglije in Turčije, ki nočeta širše konference, so pogajanja zašla v slepo ulico
gksplofi)1
kakor jo hočeta Anglija m pa ranjenih pri Turčija. Dodal je da «pravne bombe na nekem ! in proceduralne* ovire one- j komisariatu. V S1 'orj jgiiil mogočajo Grčiji udeležbo na; Nikozije pa je nocoj V- u|,dž
(Nadaljevanje z 2. strani)
Res je, da so dodane besede n sedanjih pogojih*, kar naj i morda pomenilo vse dotlej, okter dodobra ne gtrdijo m borotijo Formoze. pravkar amreč poročajo, da so tam ; namestili raketne izstrelke i jih lahko ie pošiljajo P ro-sovražnim letalom. Poleg, •ga naj bi besede *v seda-jih okoliščinah» pomenile, da se stališče spremenilo, če i Kitajci nehali obstrehfva-Kvemoj.	(Kakor poročamo
a drugem mestu, so Kitajci naročili, da ne bodo obstre-evali otoka v parnih dneh). Zatišje okoli Formoze je ujalo dva tedna m t’ tem isu so imele '/-DA le nekaj usa, da pokažejo, ali so pri' ravljene menjati svojo poli-ko vsaj v amislu, kakor jo > svoj čas nakazal Dulles. ledtem je jinilo do prekinite zatišja. Kitajski sklep je reba vsekakor obžalovati, en dar to ne more biti zn A-ieričane opravičilo, da nada-ujejo prav tisto politiko, za-adi katere je prišlo do zao-tritve, oziroma da to politi-o še zaostrujejo.
Vse kuže — in to je raz-id no tudi iz tajpeškega poočita — da ZDA svoje politi-e ne mislijo spremenili. Pou-ariti moramo tudi, da se po eh razgovorih nt začel pri-alcovani pozitiven razvoj, pač a da so ZDA še bolj pouda-ile vse negativne elemente svoji politiki na Daljnem zhodu. Naj omenimo le, da e Dulles svoj čas izjavil, da r. vrnitev Cangkajška na Ki-ajsko problematična V Tuj-ehu pa je izjavil, da je re-im LR Kitajske le «začasna adevas in da gre le za to, kako dolgo bo trajal in ka-o se bo skrajšala. Na vsak inčin moramo poudariti, da ajpeška izjava samo zaostru-
je sedanji že itak nevarni položaj okoli Formoze. 1 o j rav gotovo ne bo zadovoljilo eiti nekaterih ameriških zavezniku, ki so do sedaj močno pritiskali na ameriško vlado. naj bo njena politika na Daljnem vzhodu bolj realistična. Upati je, da se bo ta pritisk sedaj s še večjo silo nadaljeval m da bo obrodil dobre plodove
Združeni narodi
I petek je poteklo trinajst lek, odkar je bila usta novi jenu Organizacija združenih narodov s svečano razglasitvijo njene ustanovne listine. V trinajstih letih svojega obstoju je ta organizacija premagala marsikatero mednarodno težavo. Rešila je marsikateri med. narodni spor. Res je da ta organizacija po krivd t blokovske politike še ni poslala povsem univerzalna, vendar pa je število držav članic po o-sroboditvi nekaterih a/riških in azijskih držav naraslo na H2. S tem je organizacija postala pravi mednarodni forum, ki vedno uspešneje rešu. je mednarodne spore. Z,e večkrat je OZN v težavnem položaju odločno uveln vila svoj ugled. Nuj omenimo angleško-jrancosko-izraelski napad na tigipt ter ameriško m angleško intervencijo na Sred ijern vzhodu. Akcija OZN je preprečila, da bi se ti dve vojaški intervenciji spremenili v širši spopad.
Človeštvo vedno bolj spoznava, da je mir nedeljiv m da je usoda enega delu sveta vedno odvisna od usode drugega dela, ter da je zato nujno potrebno skupno sodelovanje pri reševanju sporov in mhogth drugih važnih mednarodnih vprašanj, kakor je
Katastrofalne posledice*. Do-
llllllllllll»llll|IIIHHIIMIIIIIIIIIIimillllllllllllllllllilllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIHIIIIIIMIII»MII(m(IIIIIMIIIIIIIHIIIIIUI»lllllllllUn,IM,,,,H,,,M,,l,,,l|,lll'l,,l,,,,M,ll,ll,l,,l,l|lllll|*llll*ll,inmllll
za volitve novega papežu. V es teden je bil tuai v znamenju
PEKING, 25. — Kitajski obrambni minister Peng	istrelkom,	nepretrgoma v	pri-
Teh Huaj je sporočil, da je kitajska vlada dala ukaz	pravljenosti;	in	tudi izstrelki
kitajskemu topništvu, naj na otoku Kvemoj ne obstre-	,a„k°
ljuje letališča, notranjih pomolov v pristanišču, sidrišča in ladij, ki so vsidrane v zalivu, in to v parnih dneh, zato da bo prebivalstvo obalnih otokov lahko zadostno oskrbovano.
Kitajski obrambni minister poudarja, da bo obstreljevanje obalnih otokov v parnih dneh prekinjeno samo s pogojem, da ameriške vojne ladje ne bodo spremljale Cangkajškovih trgovskih ladij, ki bodo prevažale tovor.
Minister	dodaja;	«Izvaja!i
bomo seveda bombardiranje v neparnih dneh, toda vsekakor bi bilo dobro, da v teh dneh ne bi pošiljali ladij, zato da se preprečijo morebitne zgube. S tem sistemom bo približno	polovico	vsakega
meseca mogoče prevažati blago, tako da na otokih ne bo pomanjkanja. Popolnoma se zavedamo dejstva, da ste vi v ogromni večini patrioti in da samo zelo majhno število želi sužnost Američanov*.
Agencija	»Nova Kitajska*
objavlja tudi poslanico prebivalstvu Formoze in obalnih etokov. Obrambni minister predlaga formoškemu prebivalstvu pošiljanje potrebne o-rkrbe. «Ce vam kaj primanjkuje, ni vam treba storiti drugega, nego da nam rečete; mi vam bomo poslali Cas je, da iz sovražnikov postanejo prijatelji. Upamo, da boste o-krepili svojo enotnost, zato da se bomo lahko skupno postavili proti tujcem*. Zatem izreka minister upanje da prebivalstvo obalnih otokov «ne bo popustilo pred ameriškim pritiskom*, svetuje pa jim, naj «ne brutalno prekinejo z Američani, ker to ne bi bilo realistično*.
Minister obtožuje zatem Dullesa, da se vmešava v »spor, ki že dolgo časa traja med Kuomintangom in kitajsko komunistično stranko*, in tia hočejo izolirati Formozo ter jo spremeniti v ozemlje pod oskrbništvom.
V Washingtonu postavljajo tudi to sporočilo kitajskega oprambnega ministra v okvir »psihološke kampanje, ki jo vodi Peking v upanju, da bi povzročil razpoko med kitajskim nacionalističnim prebivalstvom in Cangkajškom in po možnosti vstajo posadk na Kvemoju in Macuju proti nacionalističnim oblastema.
Nekateri opazovalci pa pravijo, da hoče pekinška vlada s tem stališčem zakrinkati dejstvo, da ni še uspela razbiti obrambe obalnih otokov in doseči njih predajo.
Poleg tega se sprašujejo, a-ii nima sklep Pekinga namen videti — kakor se je govorilo v Tajpehu — ali Cang-kajšek res misli zmanjšati število svojih čet na obalnih o-tokih. Kakor je znano, se govori, da bi to število postopoma zmanjšali za 15 do 20 tisoč mož. Pekinški sklep pa naj bi omogočil umikanje.
Iz Tajpeha sporočajo, da je bil poveljnik posadke na Kvemoju general Hu Lien zamenjan. V formoških vojaških krogih pravijo tudi, da so načelno sprejeli ameriško zahtevo za postopno zmanjšanje števila čet na Kvemoju na podlagi programa modernizacije. Število omenjenih čet bodo zmanjšali, če bodo temu
veti seji. Prihodnja seja £ določena za 7.	ur»
r.ašnja seja je trajala in tri četrt.
 «»—-
Popolnoma oproščen
škof iz Prata
FLORENCA, 25. -. sodišče je danes o Pl’?:	•_	du-
fa iz Prata FiordelhJ	za
hovnika Ajazzija.
«kcr gre
de-
i»er *
osebe, ki niso kaznive,	a>
janje ne predstavlja	j-onca
Sodišče je obsodilo Bellandi na sodne stro
niM"111
ATENE, 25. — Zvedelo se je, da je grški delegat v NA TO Melas dobil danes navodila od svoje vlade, naj na prihodnji seji predstavnikov NA TO spoioči, da je grška vlada prišla do skrajne meje koncesij in da ne bo sprejela udeležbe na i.onferenci o Cipru, na kateri ne bi bili poleg predstavnikov treh zainteresiranih držav Se predstavniki drugih dveh članov NATO. Ce Anglija in Turčija ne popustita, bodo nadaljnja pogajanja prav gotovo prekinjena.
Tudi preustavnik grške vlade je potrdil, da se Grčija ne bo udeležila take konference,
konferenci, ki bi v predlagani cbliki bila v škodo interesom ciprskih Grkov.
Na današnji seji v Parizu je. bila glavna ovira prav vprašanje udeležencev konference.
V Londonu izjavljajo, da
tamkajšnja vlada oližaluje, da je.,,CJr,čU3 odklonila ožjo konferenco, da pa ujia, da «se bo premislil a»t
Iz Nikozije . javljajo medtem, (<la je bil danes ubit en angleški vojak, sedem drugih
7 dni v svetu
na primer pomoč nezadostno razvitim deželam.
Trenutno je najvažnejše vprtišanje pred OZN vprašanje razorožitve. Ud teya, kako se bo to vprašanje rešilp, je odvisna nadaljnja ohranitev miru in okrepitev medna-rounega sodelovanja v korist vsega človeštha. Te dni se bo zaključila splošna debata v po_ litičnern odboru, kjer je bilo do sedaj položenih osem resolucij. Zadnji dve resoluciji sta predložili Indija in Jugoslavija. Prva resolucija zahteva od skupščine naj izreče upanje, da bi v tehničnih razgovorih med Vzhodom in Zahodom, ki se bodo začeli 10. novembra v Ženevi, udotegli največji obseg soglasnostih. Resolucija zahteva, naj bi tajnik OZN Hummarskjoeld nudil konje-renči vsako pomoč, ki bi jo zahtevala ,in da bi države, fci bodo sodelovale na konferenCii obveščale OZN.
Uruga resolucija pa predlaga, naj bi odbor OZN za razorožitev, ki šteje 25 članic razširili na vse člane OZN. Temu odboru naj bi dali navodilo, da mora poskušati doseči sporazum o vprašanjih razorožitve, ki nudijo najbolj neposredne možnosti*. Dalje naj se odbor sestane, ukakor je v resoluciji določeno», in naj predloži skupščini priporočilo na izrednem Zasedanjut če bi bilo to potrebno.
Medtem pa si posebno indijski delegat Krtšna Meno n pri-adeva, da bi dosegel od
privolitev v kompromisno resolucijo ki naj bi jo začeli potem izvajati. Na Zahodu in na Vzhodu pa še vedno preizkušajo jedrsko orožje in sedaj napoveduje, take poizkuse še Francija. Kljub vsemu pa je vendarle videti, da morajo ve. lesile vendarle upoštevati, kako mednarodna javnost reagira na vse njihovo početje. Zato je upati, da bodo po 31. oktobru, ko se bodo začeli v Ženevi o tem razgovor jati, eksplozije prenehale ne samo za eno leto, pač pa za daljšo dobo, da za sedaj ne pričakujemo preveč... t. j. za vselej!
Italija
Kljub obnovljeni parlamentarni aktivnosti in važni seji vlade je bil tudi prejšnji teden v ospredju kardinalski konkiave z vsemi mogočimi ugibanji o bodočem nasledniku poglavarja katoliške cer!;-ve, ki ga bodo kardinali danes — morda pa šele jutri ah pojutrišnjem - izvolili. Ne oo-rno ponavljali že znanih imen kardinalov. Zapišemo naj le, da je na primer bivša ameriška veleposlanica Clara l.uce odpotovala komaj v petek i' Rima, to je samo en dan pred začetkom konkiava, ki se ga bo udeležilo samo 51 kardinalov; ker je včeraj šc en kardinal umrl, Mindzenthyja iz Madžarske in Stepinca zaradi bolezni iz Jugoslavije ne bo. Delo Clare Luce v Rimu prejšnji teden prav gotovo m
vzhodnih in zahodnih držav * bilo brez zvez. s pripravami
odmevov zaradi objave dnevnika papeževega osebnega zdruvnina Ualieuzzi-Lisija, ki je doživel vsestransko obsodbo in bo moral odgovarjuti zaradi prekrška zdravniških predpisov. Raznesla se je tudi vest, da je sestra Pasqualinu odnesla iz Vatikana že med papeževo boleznijo vse dnev-niK.e pokojnega Rija XIL V u-tikan je to odločno zanikal, češ da pokojnik ni pfeul dnevnikov.
I parlamentu je bilo pred obema zbornicama kar šest prbručunov raznih ministrstev, med njimi za zunanje in notranje zadeve. Govoril je tu. di notranji minister Tumbro-ni, ki je enostavno . zanikal, da bi aPontifici a Opera d i As-sistenza* zagrešila kakršno koli nepravilnost, za kar naj bi bil dokaz njena izjava da lahko uvedno dokaže, da je j ruzdelila več živeža, kot ga je prejela v dar iz inozemstva, in da je vse, kar je delala, imela pravico delati. Za sicilijansko mulijo je dejal, da se je njena zločinska dejavnost zmanjšala, hkrati pa da so se v nekaterih krajih žLpeini ponovno pojavili. To pa ne pomeni, da mafija razsaja tako kot prej. Izvršila je celo a-tentat na tiskarno levičarskega dnevnika «L/Ora», ker je objavljal o mafiji dolgo anketo.
Zanimiv je bil tttdi Saraga-tov govor o zunanji politiki: poudarjal je sicer atlantsko zavezništvo vendar pa je hkrati zahteval, naj Italija dvigne svoj glas za mirno rešitev spora okrog Kvemoja, Zahod naj upošteva zahteve arabskih narodov. Za prekinitev atomskih poizkusov in za razorožitev pa je rekel, da ob.
stajajo konkretne možnosti. Obžaloval fz, da na Zahodu ni-so izdelali nobenega takega načrta, ki bi ga lahko postavili nasproti načrtu poljskega zunanjega ministra Rapackega za brezatomsko področje v Srednji Evropi.
Končno je bila prejšnji teden sestavljena toliko pričako. vana preiskovalna parlamentarna komisija za afero Giuf-fre iz 30 članov, v kateri je 14 demokristjanov, 7 komunistov, 4 socialisti, J socialdemokrat, 1 liberalec, \ nacionalni monarhist, 1 uljudski» monarhist in 1 fašist od MSI. S pomočjo socialdemokrata in monarhista bodo imeli demokristjani v komisiji absolutno večino. Ze v tem lahko vidimo znak, da preiskava verjetno ne bo mogla seči tako globoko, kot bi morala.
ih iii umu mini tt iiiiiiiimimiiitiiitHiiiiiitiimiiiiiiMniiimiHttiiimitif
Beograjski tisk o obisku Roče Popoviča v Londonu
Ugotovljeni so vzroki obolenja šestih sodelavcev v atomskem inštitutu pri Beogradu
Asuanski jez
Podpredsednik i,i obrambni minister triade Z AR je pred dneni prišel na uraden obisk
0 Sovjetske zuezo, kjer je i-mel več razpooorov s Hrušče-oom in z drugimi sovjetskimi voditelji.
Med razgovori so se sporazumeli tudi da bo Sovjetska zveza sodelovala pri izgradnji asuanskega jezu. - V ZAR bo poslala svoje strokovnjake, stroje in drugo opremo ter gradivo za jez. Hkrati pa bo dala kredit 400 milijonov rubljev za finansiranje teh del.
To je do sedaj največja finančna akcija Sovjetske zveze
1 zven držav njene skupine. V kratkem bodo sovjetski strokovnjaki odpotovali v Kairo, kjer bodo skupno z egiptovskimi strokovnjak i pripravil
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 25. — V ponedeljek 28. oktobra bo prispel na uraden ob:sk v Veliko Britanijo državn: tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič. Jugoslovanski tisk pozdravlja ta obisk in izraža željo, naj bi prispeval k utrditvi prijateljskih stikov in medsebojnega razumevanja med Veliko Britanijo in Jugoslavijo, miru in koeksistenci v svetu.
Beograjsko časopisje poudarja, da so odnosi med Jugoslavijo in Veliko Britanijo jirak-tičen dokaz možnosti in potrebe koeksistence v sodobnem svetu. »Velika Britanija in Jugoslavija, piše »Borba*, sta uspeli s svojim neposrednim sodelovanjem najti skupne koristi ob medsebojnem spoštovanju in nevmešavanju v notranje zadeve Nista dovolili, da bi razlike v zunanjepolitičnih stališčih vplivale na njune medsebojne odnose, in sta znali v svojih stikih poiskati to, kar jim je skupno v smislu ustvarjanja tesnejših odnosov in mirnejšega ozračja v svetu. Sedanji mednarodni položaj zahteva od vseh držav, da povečajo napore za omilitev napetosti in rešitev najbolj j>e-lečih vprašanj.* Po ugotovitvi, da med Jugoslavijo in Veliko Britanijo ni spornih vprašanj, izraža «Borba» upanje, da b0 obisk Koče Popoviča v Veliki Britaniji prispeval k utrditvi prijateljskih stikov in medsebojnega razumevanja in ugodno vplival na splošno czračje v svetu.
»Politika* puudarja, da je namen bodočih jugoslovansko-britanskih razgovorov v Londonu izmenjava misli z željo, da se prispeva k ustalitvi razmer v svetu. List ugotavlja, da sta se Jugoslavija in Velika Britanija stalno trudili, da bi njuni medsebojni politični odnosi bili čim boljši, in da so bili pri tem doseženi resni lezultati. Tudi od sedanjih britansko-jugoslovanskih razgovorov se lahko z gotovostjo pričakujejo pozitivni rezultati, čeprav bi bilo pretirano pričakovati, da bo o vseh vpra šanjih doseženo soglasje.
Državnega tajnika Kočo Popoviča bo med obiskom v Veliki Britaniji nadomestoval pomočnik državnega tajnika za zunanje zadeve dr. Jože Brilej.
Komisija, ki je proučevala vzroke obolenja šestili sodelavcev v inštitutu za jedrska raziskovanja v Vinči pri Beogradu, je ugotovila, da je do čezmernega žarčenja prišlo zaradi nemarnosti in nebudnosti oseb, posebej odgovornih za delo reaktorja, in nezadostnost kvalificiranosti oseb, ki so 15. septembra bile zaposlene pri multireaktorju. Reaktor je izšel iz kontrole, kjer so bili odstranjeni varnostni elemen-
za jedrsko energijo Rankovič je sprejel danes v Beogradu predsednika atomske komisije Grčije admirala Spanidesa in generalnega tajnika komisije prof. di. Konyonzelisa. Na razgovoru sta Rankovič in Spa-nides izmenjala misli o možnosti tesnega sodelovanja med obema atomskima kofnisijama na področju izkoriščanja jedrske energije v miroljubne na-mene.	R	B>
neke«1 na
šču lesa ter se je ,laZS ali S?
velik pozai
Cl“ . .i
razširi,1.
'bližnje hiše. Ni znano* bile človeške žrtve.
Prolizakc na Koroškem sc nadaijur*
ci0ven'
CELOVEC, 25. — “„noVi>1’ ski vestnik* danes opozarja avstrijsko v g05le neuresnicenie pravir J litvanske manjšine. Hist ; ^ vn od avstrijskih ob pršeti1 < ze enkrat prepreči)0 gveti-zakonskih predpisov-, st* sei vestnik* ugotav')a’ . - pr0" doslej bili kljub zak0jve povedi organizirani “ -jjni*1 ski stavki proti ovol pj) za šolam, in da nihče n pe-
to kaznovan. Prav	jto-
kaznovano huiskaib
o rot:
venskemu prebivalstvo šovinistične organiza
in*
Tito oliiščc Kak« v ...
KAIRO 25. - DoP1-;1.1',ansk> poroča, da je juf!? joSlP veleposlanik v ^a.ir nck^T1? Djerdja nocoj izjavatl	radia'
predstavniku kairsk?f, obisk,a. da bo predsednik ’ -nublil1 Združeno arabsko
TRST • Ul. Moreri 7 Telefon *t 28 373
POŽAR ARTEMIO
TOVORNI PREVOZI
v vse tudi •' in»sv M*
kroje'
Ribarič Ivan
1M PO RT ♦ EXFOKf VSEH VKhi LESA IJN TU Miti iiURl-
THST — UI ICA F CRISP1 14 - TEL ULICA OKI,LE MII.IZIE 1* - TK»-
93-5#2
iy
PRIZNANO MEONARODNr mOPBtVOMO PODJETJE
LA GORIZIAN^
GORICA . Ul Uuc* U Aosta «1 • (*l ■il*45
HHEVZFMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNA* B
il»v
Posebni pogoji nt prevoz blaga >
j u g » *
pogodbo in proučili podrobno- ti in signalne naprave.
»ti akcije.	Predsednik	zvezne komisije
Tvrdka LORENZ1
T H ST- Lin»t° 11
**'• 2kolksa
LAMBREJE.	„
MOTORJE,	ys«
avtomobile. cen,n izredno n,zk,jL|), plA^,