Darko Radinja ONESNAŽENOST ČLOVEKOVEGA OKOLJA V LUČI GEOGRAFSKE TERMI NALOGI JE V zadnjem času v javnosti čedalje več slišimo o onesnaženosti človekovega okol ja. Kaj pravza- prav to pomeni? Na prvi pogled se nam zde stvari jasne. Ko pa o nj ih nekoliko razmislimo, spoznamo, da utegne- jo prvi nesporazumi izvirat i že iz samega poime- novanja. Gre namreč za dva osnovna pojma, za pojem o k o l j a in pojem o n e s n a ž e n o s t i . Pri tem uporabljajo izraze okol je, človekovo okol je, življenjsko okolje, onesnaženost okolja in še zaščita okol ja, varstva okol ja. Človekovo ali življenjsko okolje pomeni prav- zaprav vse razen človeka, toda vključno č lo- veštvo. Izraz ima torej lahko zelo širok pomen. Poleg materialnega okolja (sestavljajo ga npr. t la, ozračje, vode, rastlinstvo, živalstvo,domo- v i , naselja, prometna omrežja i t d . ) , lahko pr i - števamo sem tudi "nematerialno okolje" (npr. socialno, izobrazbeno, kulturno, pol i t ično). V najširšem pomenu se torej človekovo okolje na- naša na vsa področja človekovega udejstvovanja, vključno duhovno. Ko govore o onesnaženosti al i zastrupljenosti o - kol ja, ga v tem pomenu bržkone ne pojmujejo, čeprav se onesnaženost lahko nanaša na vse nje- gove aspekte. Onesnaženo oziroma zastrupljeno okolje utesnju- je in zavira človekov razvoj. Gre tedaj za i z - razito negativno pojavno obl iko. O onesnaže- nem okolju bi zato lahko govoril i v planetarnem in regionalnem obsegu. Kaj so npr. socialne raz- like sodobnega sveta, ki se kričeče kažejo v presitosti enega dela svetovnega prebivalstva in podhranjenosti drugega dela, če ne onesnaženost planetarnega obsega - celotne geosfere? Tudi vojne so skrajne oblike onesnaženosti okol ja. Vietnamska vojna ne pomeni samo onesnaženosti Indokine, temveč posredno vsega sveta. Pri tem seveda še zdaleč ne mislimo samo na fizično u - ničevanje indokitajske pokrajine in na kemijsko zastrupljanje njene vegetacije, njenih voda,zra- ka, tal in živalstva, pa tudi ne samo na uniče- vanje prebivalstva, naselij in vseh drugih antro- pogenih sestavin tamkajšnje pokrajine, temveč mislimo tudi na vse posredne vplive te vojne po svetu, vključno tiste "nematerialne" sfere.Tudi različni pritiski v človeški družbi, pa naj so tega al i onega porekla (socialnega, polit ičnega, rasnega, intelektualnega), pomenijo onesnaže- nost okolja povsod, kjer se uvel javl ja jo. Rasna diskriminacija, kakršna je npr. v Južni A f r i k i , ne pomeni samo onesnaženosti, temveč celo za- strupljenost tamkajšnega življenjskega okol ja.Tu- di prenaseljenost je z oblikami, ki ta pojav spremljajo, več kot samo onesnaženost okol ja. Seveda onesnaženost okolja ni le pojav sedanje- ga časa. Vsa zgodovina človeštva pomeni hkrati tudi onesnaževanje in zastrupljanje okol ja. A l i niso severnoameriški Indijanci, da vzamemo na- zoren primer, žrtev zastrupljenega okolja kakršne- ga je ustvarila kolonizacijska doba? Očitno je torej, da je zaradi zastrupljenosti okolja člove- štvo izginjalo in trpelo že zdavnaj. Toda pri sedanjem javnem razpravljanju o one- snaženosti okolja ne gre za celotno materialno okol je, ker se pri tem govori predvsem o zraku, vodi in t leh. Torej imajo pisci in diskutanti v mislih pravzaprav onesnaženost prirodnega okolja in ne tudi antropogenega, kakršnega predstavlja- jo - da vzamemo najbolj kričeč primer - revne četrti vel ik ih mest, da ne govorimo o številnih rudarskih, industrijskih in drugih naseljih in po- krajinah, ki velikokrat kot celota pomenijo one- snaženost okol ja. Zato bi bi lo bolj smiselno go- vorit i o prirodnem al i n a r a v n e m o k o l j u ka- kor o človekovem al i življenjskem. V geografiji pa govorimo navadno o okolju v širšem pomenu besede. O tistem torej, ki zajema tako pri rodne kakor tudi antropogene sestavine in ki tvori nedeljivo celoto. Zato v geografiji ne govorimo zgolj o prirodnogeografskem oziroma družbenogeografskem okolju, temveč kratko malo o e n o t n e m g e o g r a f s k e m o k o l j u , skratka o p o k r a j i n i . Zato bi sfe kazalo zavzemati, da bi tudi tedaj, 35 ko govorimo o onesnaženosti okol ja, razumeli s tem geografsko okol je. Toda videti je, da se pojmuje človekovo okolje celo ožje od prirodne- ga, bržkone zaradi preveč poudarjenega antropo- centričnega vidika. Zato so v ospredju le tisti členi prirodnega okol ja, ki naj bi b i l i za č love- ka nujni, brez katerih živl jenje sploh ni mogoče. S tem pa se stvari preveč poenostavljajo.Pojem okolja je v tej problematiki zožen samo na b i - stvene elemente prirodnega okol ja, na zrak, vo- do in t la. Toda, al i so res samo ti t r i je elemen- ti bistvene sestavine okolja? Kaj pa rastlinstvo in živalstvo, predvsem pa prostor kot celota? Namenoma smo podčrtali prirodno okolje na eni strani in antropogeno na drugi, čeprav taka de l i - tev ni povsem upravičena in smiselna. Tako raz- likovanje je hkrati tudi med poglavitnimi izvori zmot, ki so značilne za obravnavano problemati- ko. Za zdaj se želimo izogniti problematiki, ki izvira iz spoznanja, da o prirodnem okolju v pravem pomenu danes ne moremo več govorit i , ker so domala vsi njegovi elementi zaradi člove- kovega udejstvovanja že spremenjeni al i vsaj antropogeno pobarvani. V današnjem svetu potem- takem ne bi bilo več prirodnih pokrajin v pravem pomenu besede. Drugo vprašanje je stopnja teh preobrazb in njihov pomen v praktičnem pogledu. Nekatere pokrajine so skoro še nedotaknjene al i zelo malo spremenjene, drugim pa je človek bistveno spremenil ne le zunanje l ice, temveč je preusmeril tudi celoten pokrajinski proces. Vmes pa so pokrajine z zelo različno stopnjo in obliko preobrazbe. O kulturni oziroma družbeni pokrajini bi s prak- tičnega vidika govoril i npr. tedaj, ko je ta b i - stveno spremenjena. Kako določit i to stopnjo pre- obrazbe, pa je seveda drugo vprašanje. Vendar je videt i , da ravno onesnaženo okolje kaže na stopnjo te preobrazbe. Drugo terminološko vprašanje sta pojma o n e s n a - ž e n o s t i oziroma z a s t r u p l j e n o s t i , ki ju uporabljajo v zvezi z okoljem. Oba združujeta pravzaprav več pomenov. Prvi opozarja, da gre za izrazito negativno spreminjanje, drugi,da gre za visoko stopnjo tega spreminjanja, in t ret j i ,da gre za spreminjanje po človeku. Prvega pomena ni treba posebej razlagati, saj se v tej zvezi govori tudi o umazanem okolju. To hkrati pomeni, da gre za spremembe, ki so oč i t - ne in uporabnost okolja močno zmanjšujejo.Prav tako je jasno, da je pojem onesnaženosti okolja povezan s človekovim delovanjem. Saj o učinkih prirodnih procesov, pa naj bodo še tako destruk- tivni (za človeka namreč), ne govorimo, da po- menijo onesnaženost okolja (opustošene pokrajine zaradi potresov, poplav, neurij ipd . ) . Kakor je pojem onesnaženosti po svoje širok, je v zvezi z okoljem vendarle enostranski.Tega i z - raza v geografiji navadno ne uporabljamo, pač pa govorimo o s p r e m i n j a n j u al i p r e o b r a z - b i (transformaciji) okolja (pokrajine). Ta pojem je seveda širši in zajema tako pozitivne kakor ne- gativne oblike spreminjanja in vse njegove razvoj- ne faze, pa seveda vso pestrost, zapletenost in spremenljivost transformacijske dinamike. V tej luči je onesnaženost okolja samo določena stopnja oziroma oblika tega preoblikovanja. S tem izra- zom se očitno želi poudariti, da je spreminjanje okolja doseglo tisto stopnjo preobrazbe, ki je že neposredno nevarna za človeka, za njegov obstoj in nadaljnji razvoj. Toda take motnje so spremlja- le že dosedanji razvoj človeške družbe. Pojem onesnaženosti oziroma zastrupljenosti okolja je sicer zelo nazoren in za osveščanje, populari- zacijo in mobil izacijo javnega mnenja morda tudi ustrezen. To je bržkone dobro izrazje za akcijski program, ki naj usmeri pozornost na to, kar je trenutno najbolj pereče. Z geografskega vidika pa je izraz onesnaženost o - kolja vendarle preozek. Kajti ravno za osveščanje je treba poudariti, da je onesnaženost okolja samo razvojna faza stalnega, zelo širokega, zelo celo- vitega in zapletenega procesa, ki poteka vsepov— vsod okrog nas. In da ima ta proces neopazne in raznovrstne pojavne obl ike. Pri tem še zdaleč ne gre samo za neposredno spreminjanje okolja, tem- več tudi za p o s r e d n o s p r e m i n j a n j e , ki je veliko manj nazorno, a zato nič manj pomembno. Prav tako velja opozarjati, da ne gre morda samo za naključno, nehoteno spreminjanje okolja in da onesnaženost nikakor ni samo "stranski produkt"si- cer pozit ivnih človekovih posegov v okolje,kakor skušajo velikokrat prikazati . Zato je nevarnost,da se z neustreznim pojmovanjem in neustreznimi i z - razi celotna problematika poenostavi, zoži ,pred- vsem pa iztrga iz zaključne celote, v kateri šele so ti pojavi jasni, pa naj jo imenujemo okol je, pokrajina al i geosfera. Onesnaženost okolja je pravzaprav samo akutna stopnja njegove preobrazbe. Zato bo morala geo- grafija še v večji meri kot doslej opozarjati na zakonitosti najrazličnejših procesov, ki vodijo do onesnaževanja okol ja, opozarjati na različne pojav- ne oblike teh procesov, predvsem pa na sklenje- nost vseh dogajanj v geosferi in pokrajini,katere sestavni del je tudi človeška družba. Opozarjati je treba zlasti na začetne, navidezne neškodljive razvojne oblike in stopnje v spreminjanju geograf- skega okol ja. Prikazati je treba, kako pravzaprav vsakršno človekovo delovanje pomeni hkrati tudi spreminjanje okol ja. Predvsem pa velja podčrta- t i , da onesnaženost ni samo posledica človeko- vega razvoja, temveč je hkrati tudi faktor tega razvoja. Ta vidik je morda najpomembnejši in za nadaljnji človekov razvoj morda najusodnejši. Naglasiti je treba , da za človekov razvoj ni nevarno samo onesnaževanje okolja, temveč vsa- kršno siromašenje oziroma degradiranje okol ja. Za naše kraške pokrajine npr. ne moremo trdi t i , da so onesnažene. So pa tako degradirane, da pomenijo s svojo ogoličenostjo bistveno osiroma- šenost celotnega okolja in vseh njegovih sesta- vin, skratka pokrajine kot celote (pri tem seve- da mislimo na pokrajino z vsemi antropogenimi sestavinami vred). Degradacija tega okolja ni življenjskih možnosti samo omeji la, marveč tudi ogrozila. Ta primer iz domačega sveta dokazu- je, da onesnaženost ni edina oblika prizadetosti okolja pa tudi ne samo posledica današnje dobe in današnjega razvoja, kakor so mnogi prepriča- ni . Napak bi tudi bi lo, ko bi onesnaževanje razume- li samo kot posledico n a k l j u č n i h človeko- vih posegov v okol je. Tistih namreč, ki so se ponesrečili oziroma vtihotapil i med sicer pozi t iv - no in zavestno preobrazbo okol ja. V vsakdanji govorici se onesnaženost večkrat pojmuje samo kot stranski produkt sicer pozitivnega spreminja- nja človekovega okol ja. Nekako takole: ko se umivamo, se voda pač onesnaži, čeprav to ni bil naš namen; naravni procesi pa tako in tako poskrbe, da se voda znova očisti . Prikazati je treba, kako do onesnaženosti ne pr i - de samo po naključju in zaradi neznanja. Nekdaj je bila nevednost morda res glavni vzrok onesna- ževanja in uničevanja okol ja. Kasneje pa je če- dalje bolj prevladovalo zavestno uničevanje, ki je postajalo hkrati tudi čedalje bolj načrtno in velikopotezno. Spekulativno izkoriščanje okolja seveda še danes prevladuje zaradi začasnih ko- risti, ki j ih daje. Tovrstno spreminjanje okolja je možno zato, ker so se vse doslej dale posle- dice bolj al i manj prevreči na druge (sosede in potomce). To je preobsežna problematika, da bi jo sedaj načenjal i . Ker pa je v tem bistvo problema, bomo tem vprašanjem skušali prihodnjič posvetiti več pozornosti. Omenimo naj le, da destruktivno spreminjanje okolja temelji tudi na prepričanju, da so bistvene sestavine prirodnega okolja praktično neizčrpne. Teh snovi doslej res ni zmanjkalo, primanjkuje pa že sedaj d o b r e g a zraka, d o b r e vode in d o b r i h tal , ker je presežena regeneracijska zmogljivost geosfere in posameznih njenih pokrajin. V tej luči je one- snaževanje okolja videti kot pojav modernega ča- sa, tako rekoč akutno vnetje posameznih pokra- j in, morda tudi geosfere kot celote. Nikakor pa ni samo posledica sedanjih razmer, temveč vse- ga dosedanjega razvoja človeške družbe. Onesnaženosti tudi ne bi smeli pojmovati samo kot posledico neposredne preobrazbe okolja, ka- kor mnogi misli jo. Še zdaleč ne gre npr. pri zraku samo za neposredno onesnaževanje s saja- mi, izpušnimi plini al i radioaktivnimi snovmi .Tu- di pri vodi ne gre samo za neposredno onesnaže- vanje s komunalnimi, industrijskimi in drugimi odplakami. Enako pomembni kot človekovi nepo- sredni vplivi na okolje so tudi posredni vp l iv i , ki j ih je človek sprožil, a se nadalje razvijajo po svojih zakonitostih v navidez prirodnih ob l i - kah. Zaradi medsebojnega prepletanja pa teh procesov niti ne moremo vselej razl ikovat i . Vzemimo na- slednji primer! Saje v zraku pomenijo neposredno onesnaževanje. Kaj pa prah, ki ga zanese v ozračje veter s cest in drugih razgaljenih povr- šin? Tega prahu sicer res ni zanesel v ozračje človek, toda človek je ustvaril možnosti, da je do tega prišlo. Kajti ustvaril je prašna t la, ko je tako al i drugače odstranil vegetacijsko zašči- to. V tem primeru gre torej za posredno onesna- ževanje ozračja. Še prah, ki ga zanese veter iz puščavskih pokrajin, ni vselej naraven pojav, če pomislimo, da je človek tudi puščave razširi l .Ce- lo glede prahu, ki se usede pri vulkanskih i z - bruhih, ne gre docela za naravni pojav, ki bi bil neodvisen od človeka, kajti vetrovi, ki ga raznasajo, se v kulturni pokrajini drugače raz- mahnejo kakor v prirodni. Taki primeri dokazuje- jo, kako se v današnjih pokrajinah tesno preple- tajo prirodni in antropogeni vp l iv i , kako nesmi- selno j ih je razlikovati in kako imamo v resnici opravka s tesno povezano celoto, katere sestavni del je tudi človek. Vse to v polni meri velja tudi za kulturno pokra- jino (okolje), kakršna je Slovenija. Jesenske in pomladne visoke vode naših rek so kalne, umaza- ne in deroče, vendar ni v navadi, da bi govori- li o sezonski onesnaženosti teh rek, čeprav so - vsaj na pogled - bolj umazane kot takrat,ko vse- bujejo samo tovarniške odplake. Odkod to raz l i - kovanje? Kalne vode pač uvrščamo med naravne pojave. Ne pomislimo pa na to, da izvira nj iho- vo blato pravzaprav s površin, ki j ih je razgalil človek, ko je v dolgotrajnem razvoju spreminjal nekdanjo gozdno okolje v današnjo kulturno po- krajino. Prav tako ne pomislimo, da poplavne vo- de niso nujna posledica jesenskega dežja.Al i n i - so vode postajale hudourniške šele s kultiviranjem pokrajine, medtem ko je nekdanja sklenjena gozd- na odeja padavinsko vodo zadrževala in poplave omil i la, če že ne preprečila? A l i sc torej poplav— 37 ne vode, kakršne so danes, prirodni a l i antropo- geni proces? Kako naj presojamo odtočne razme- re naših rek, kako njihovo erozijsko dinamiko? Kolikšen je v teh procesih človekov delež, od kdaj ta delež izvira? Težavno vprašanje, očitno pa je, da se v teh pojavih prepletajo eni in dru- gi procesi in da pomenijo tudi ti pojavi onesna- ženost okol ja. Takih pojavov pa je vse po lno.Za- to se kaže onesnaževanje al i destrukcija okolja tudi v navidez prirodnih pojavih, ki pa so v resnici antropogeno pogojeni. Ta prepletenost je tolikšna, da je razlikovanje največkrat nemogo- če. Zato je tudi problematika onesnaževanja o - kolja mnogo širša in globl ja. Onesnaževanje je sicer del širšega in dolgotrajne- ga procesa v spreminjanju okol ja, vendar je po- stalo akutno, ker je spreminjanje okolja čedalje raznovtrstnejše, velikopoteznejše, intenzivnejše, predvsem pa bolj dinamično. Spreminjanje okolja pa je lahko zelo različno in ni nit i najmanj nujno, da bi bi lo samo destruk- t ivno. Zato so tudi nadaljnje možnosti glede raz- voja človeške družbe najbrž zelo raznovrstne in ne le ničeve, kakor včasih slišimo. Onesnaženost človekovega okolja postaja zelo aktualna tema današnjega časa. Šele danes, ko je ta pojav zavzel vznemirlj ive obl ike, dobiva reakcija nanj ustreznejše razsežnosti. Znanost je na te probleme sicer opozarjala, kar velja z la - sti za vse prirodne vede. Pri tem je zanimivo, da prihajajo opozorila tudi od specializiranih ved. Proučevanje onesnaženosti okolja pravzaprav po- trjuje smisel geografije kot kompleksne vede. Potrjuje pomen osnovne geografske metodologije, tako glede njenega osrednjega predmeta - geo- grafskega okolja (pokrajine), kakor glede pogla- vitnih vidikov, po katerih moremo to okolje ustrez- no proučevati (celotnost okol ja, vzajemnost in medsebojna odvisnost prirodnih in družbenih proce- sov, njihovo medsebojno prepletanje in součinko- vanje i t d . ) . Zanimivo je, da tudi pri drugih močno special i- ziranih prirodnih vedah prihaja čedalje bolj do veljave kompleksnost pogledov. Zato ni prese- net l j ivo, da potekata v znanosti hkrati dva na videz nasprotna procesa: specializacija in razčle- njevanje strok na eni strani in združevanje oz i - roma interdisciplinarnost na drugi. S tem v zve- zi je zanimivo rojevanje "ekološke znanosti" .Za - njo se na prvi pogled zdi , kakor da prevzema marsikaj geografskega in morda opozarja tudi na določeno zaostajanje geografske znanosti .Vendar je že danes očitno, da more ekologija odigrati pomembno vlogo predvsem v aplikativnem pogle- du. Pri proučevanju celotne problematike, k i je v zvezi z onesnaževanostjo okol ja, se posredno potrjuje zlasti veljavnost tiste smeri geografske znanosti, ki jo označujemo kot "enotno geogra- f i j o " , predvsem zaradi njenega težišča na sinte- z i . To je prav gotovo zadoščenje njenim zago- vornikom. V praksi pa se zdi, da ¡e geografija z razvijanjem posameznih vej in bolj anal i t ičnih metod prezrla področje, kjer bi se lahko najbolj uvel javi la. V zvezi z onesnaženostjo okolja se zdi , kakor da je pobuda za nujno kompleksno proučevanje (geografskega ) okolja prešla drugam. Vendar je to bolj navidezno, če pomislimo, da geografija nima težišča v apl ikat ivni smeri. V teoretičnem pogledu pa geografija, ko prouču- je in osvetljuje medsebojno odvisnost in preple- tenost prirodnih in družbenih pojavov, torej o - kolja v širšem pomenu besede, tudi opozarja - posredno al i neposredno - na obl ike, stopnjo in značilnosti preoblikovanja (geografskega) okol ja. To velja tudi za geografsko proučevanje Slove- ni je. Spomnimo se samo proučevanja raznovrstnih geografskih učinkov, ki j ih je v slovensko pokra- jino prinesla povojna industrializacija, bodisi v starostni in socialni strukturi prebivalstva, bodisi v strukturi zemljiških kategorij, v preoblikovanju agrarnih in urbanih naselij pa glede dnevnih in drugih migracij prebivalstva in sploh celotne transformacije naših pokrajin. Spomnimo se na- dal je, da je naša geografija vsaj opozarjala, če že ne proučevala pojave vegetacijske regenera- ci je agrarnih pokrajin in s tem v zvezi spreminja nje denudacijskih, erozijskih in drugih procesov v tej pokraj ini. Seveda je marsikaj še neprouče- no. Morda so bila geografska proučevanja preveč metodološka in so se preveč zadrževala na posa- meznih zakonitostih v okviru posameznih geograf- skih vej, manj pa na kompleksnih proučevanjih. Obravnavana problematika onesnaževanja okolja je pokazala, da bi bi lo zelo koristno razvijati tudi aplikativno in poljudno-znanstveno smer geografije. Predvsem pa razen pokrajinskih učin- kov opozarjati tudi na tendence pokrajinskih razvoj ni h procesov. Problematika onesnaževanja človekovega okolja je med drugim pokazala, da gre velikokrat za nove oznake že znanih procesov in pojavov.Tudi v tej smeri more geografsko proučevanje marsikaj prispevati. V celoti pa pomeni aktualnost te problematike tudi za geografijo marsikatero spod- budo. Morda gre celo za določeno renesanso tam kjer bi jo najmanj pr ičakoval i . Ne bi bi lo prav, če bi geografija na področjih, ki so njena al i sorodna, stala ob strani. Nasprotno, v ta pr iza- devanja se mora tvorno vključevati .To velja tudi 38 za geografijo v šoli in še posebej za "lokalno geografi jo", ki ima v onesnaževanju okolja hva- ležno temo in številne domače primere za i l u - stracijo geografskih zakonitosti. Jakob Medved PROGRAMIRANI POUK PRI GEOGRAFIJI V zadnjem desetletju se je programirano učenje razvilo od prvih poskusov do razširjene pedagoške prakse. Podobno kot vsak nov učni postopek je tudi programirani pouk sprožil živahne razprave. Navdušeni pristaši novega učnega postopka misli- jo, da bomo s tem rešili večino didaktičnih in metodičnih problemov, ki tarejo našo šolo.Skep- t ik i pa ga zavračajo, češ da novi učni postopek ne pomeni bistvene novosti v učnem procesu,da vodijo načini učenja, pri katerem se učenec uči iz programiranega učbenika al i s pomočjo "stro- ja za učenje", do zanemarjanja vloge uči te l ja, do dehumanizacije vzgojno-izobraževalnega dela, da gre za pretiran vdor tehnologije v šolo in po- dobno (1). N i naš namen, da bi podrobneje razčlenjevali razne oblike in značilnosti programiranega pouka al i pa možnosti, ki j ih nudi elektronska uč i ln i - ca, ker je ta za naše razmere še predraga, da bi bila dostopna posameznim šolam. Pač pa si oglejmo, kakšne možnosti nudi enostaven, a l i pol programi ran pouk z učnimi programi za posai- mezne teme pri pouku geografije na razl ičnih stopnjah splošnoizobraževalnih šol. Splošne značilnosti programiranega pouka kot po- sebnega učnega postopka. Programiran pouk kot poseben učni postopek ima prednost pred drugimi metodami verjetno v tem, da predstavlja najbolj dosledno izpeljavo didak- t ičnih načel, zlasti t istih, ki se nanašajo na uspešno učenje in racionalizacijo pouka (1).Pro- gramiran pouk akt iv iz ira učenca in ga navaja na samostojno delo. Ko učenec rešuje program, do- biva sprotne informacije o majhnih delih učiva, ki so smiselno povezani in skrbno stopnjevani po težavnostnih stopnjah. Neposredno za vsako informacijo slede vprašanja in naloge, za katere mora učenec razumsko pridobljeno informacijo praktično uporabit i . Ob koncu vsake posamezne etape učnega programa (lahko bi jo imenovali "učno enoto"), ki obsega informacijo, vprašanja in naloge, so navedene tudi pravilne rešitve,ki omogočajo, da dobiva učenec sprotne povratne informacije o pravilnosti rešitve. Učni program učencu omogoča, da rešuje naloge in napreduje v svojem individualnem tempu. Ce je učni program smiselno sestavljen, ne morejo nastajati vrzeli v znanju, ker učenec lahko pre- ide k naslednji učni enoti šele takrat, ko je prejšnjo učno enoto res osvoji l . Tak način osva- janja učiva ima velike in nesporne prednosti .Saj bolj kot kateri koli doslej uveljavljeni učni po- stopek omogoča dosledno uveljavljanje načela sa- mostojnosti, sistematičnosti, aktivnosti in i n d i - vidualnih razlik pri osvajanju učiva. Kot primer si oglejmo učno enoto 24 iz učnega programa Sončno obsevanje (2): (Predavanje na seminarju za profesorje geografije v Ljubljani in v Mariboru). 39