LETO VIII. LJUBLJANA, NOVEMBER 1967_ŠTEVILKA 11 Ob delovni konferenci komunistov Litostroja Glavni del gradiva za delovno konferenco komunistov Litostroja v novembru tl. je bil vsem članom posredovan že sredi oktobra. Gradivo je imelo predvsem namen spodbuditi širše razprave po osnovnih organizacijah, kar bi prispevalo k plodnejšemu delu konference. Poudarjanje pozitivne vloge Zveze komunistov v povojnem obdobju, zlasti njeno prilagajanje vsakokratnim družbenim razmeram, kaže na pomembno družbeno silo, ki zastopa interese delavskega razreda. Prelomnico pomeni uvedba samoupravljanja, tako glede prispevka ZK pri izoblikovanju sistema kot tudi v načinu delovanja komunistov znotraj samoupravnega mehanizma. Čeprav so nastopili v gospodarski organizaciji novi odnosi, niso izključeni vsi elementi starega, preživelega. To se kaže v različnih nivojih: v kolektivu, na relaciji gospodarska organizacija — družbene službe itd. Od tod tudi prizadevanje za reorganizacijo znotraj kolektiva in reorganizacij o v smislu povezovanja komunistov na širšem gospodarskem in družbenem prostoru. poslabšanje strukture na račun proizvodnih delavcev, prevladovanje stališč posameznikov ali ožjih skupin itd., to so nekatere od napak, ki se postavljajo v naših osnovnih organizacijah. Prevelika avtoritativnost tovarniškega komiteja, stališča, ki niso bila zmeraj grajena na demokratičnih postopkih, sestav TK, način komuniciranja z osnovnimi organizacijami itd., to so slabosti tovarniškega komiteja. Iz vsega povedanega izhaja tudi idejna neenotnost. Gre za to, da bi se dokopali do enotnih pogledov pri političnih opredelitvah nasproti pojavom in procesom, zlasti znotraj gospodarske organizacije. Praksa kaže, da nam v preteklosti ni uspelo izoblikovati, še manj pa izvajati enotno politiko v reševanju problemov. Dinamika življenja narekuje spremembo formalnih in vsebinskih oblik delovanja. Formalne oblike naj se kažejo v pogostejšem sestajanju vseh komunistov Litostroja, v oblikah delovanja po aktivih, v tako imenovanih oddelkih itd. Vsebinskih sprememb pa ni mogoče zajeti v nekem receptu. Gre za delovanje komunistov na raznih nivojih družbenega življenja, zlasti v samoupravnem mehanizmu, pri čemer morajo delovati po enotnih stališčih in sklepih. O spremembah oblik delovanja komunistov, o smernicah delovanja in načinu delovanja naj spregovori. delovna konferenca, sklicana v začetku novembra. V. Kovač Sestanek osnovne organizacije Z namenom, da bi organizacijo ZK v Litostroju postavili na nove kvalitetnejše osnove, ugotavlja gradivo najbolj značilne pomanjkljivosti in napake. Zaprtost osnovnih organizacij, neustrezna struktura članstva in nadaljnje ZANIMANJE ZA LITOSTROJSKE VILIČARJE »Privredni pregled« iz Beograda je dne 27. 9. 1967 objavil članek z naslovom: »Veliko zanimanje za litostrojske viličarje«, kjer omenja, da so v Litostroju v proizvodnem planu našli svoje mesto tudi viličarji in avtodviga-la, ki predstavljajo v proizvodnih in transportnih podjetjih hrbtenico notranjega transporta. Prednost viličarjev v notranjem transportu, v naših podjetjih je zelo velika, saj v sorazmerno kratkem času lahko en sam delavec opravi isto delo, kot ga je prej deset delavcev in za katerega so porabili 4 in pol krat več časa kot sedaj. Komaj dobra tretjina članov je bila navzoča na sestanku osnovne organizacije Zveze komunistov, kjer sestavljajo članstvo delavci administrativnih dejavnosti. Dnevni red je nakazoval razpravo o političnih problemih ob poslovnem poročilu ter reorganizaciji ZK s formalne plati, kot jo prikazuje VII. plenum CK ZKJ. Kratek izvleček iz poslovnega poročila, priložen vabilu, naj bi prispeval k temeljitejši pripravi članov na razpravo. Sekretar osnovne organizacije je sestanek zaradi dopustov sklical po štirimesečnem odmoru in upal, da bo udeležba polnoštevilna. V tisku zasledimo mnenja o zmanjšanju aktivnosti članstva v nekaterih organizacijah ZK, kar opravičujejo s tem, da se komunisti ne znajdejo v novih pogojih delovanja. Morda se tudi dve tretjini ali vsaj polovica članov omenjene organizacije ne znajde v drugačnih razmerah delovanja kot nekdaj, pa zato nima kaj iskati na sestanku svoje organizacije. Med tistimi, ki so se udeležili sestanka, je bilo slišati ogorčenje na račun odsotnih in zahteve po sankcijah. Eden izmed članov je ob slabi udeležbi menil tole: »Vsega je kriva organizacija. Člani zveze so prepuščeni sami sebi in svoji osebni pripravljenosti za aktivno delo.« Nekdo je menil, da je član ZK kot posameznik izgubljen v novih oblikah delovanja in dogovarjanja, kot je na primer aktiv ali konferenca. Spet drugi je razumel bistvo reorganizacijskih procesov ZK v delovanju komunistov na tistem področju, kjer se počutijo najbolj »doma«. Razmišljanja, mnenja in pogledi so kljub ostrini in ogorčenju ostali v manjšini. Sklepov zaradi slabe udeležbe pa ni bilo mogoče sprejeti. Na vabilu za naslednji sestanek bo sekretar pripisal: »Udeležba strogo obvezna.« Kdo ve, če se bo še našel kdo, ki bo neopravičeno odsoten? V. Kovač MONTAŽA V HE SD I VELIKI OKTOBER LETA 1917 Petdeset let je minilo, odkar je ruskemu proletariatu pod vodstvom Lenina uspelo dobiti oblast v svoje roke. V tistem času, v času prve svetovne vojne, so se v Rusiji kazala naj večja nasprotja tedanjega časa. Izredno nezado voljstvo množic zaradi fevdalnega in kapitalističnega izkoriščanja je preraščalo v stavke in demonstracije. Rasle so boljševiške organizacije, Lenin pa je pozival na boj proti imperialistični vojni. S februarsko vstajo leta 1917, do katere je prišlo po velikih stavkah in demonstracijah ter krvavih spopadih s policijo, se je okoristila buržoazija. Lenin je takrat pokazal, da je bil storjen le obračun s carizmom, proletariat pa mora obračunati še z buržoazijo in prevzeti oblast v svoje roke. Jasno je bilo, da oblasti ne bo mogoče dobiti po mirni poti. Intenzivno delo za pridobivanje množic in njihovo politično vzgojo je bilo v ospredju priprav na revolucijo. Lenin je izdelal natančen načrt za akcijo. Kljub vojaškemu pritisku in izdaji je bil tedanji Petrograd po zaslugi Lenina zjutraj 25. oktobra v rokah ljudstva. Drugi vseruski kongres sovjetov delavskih, vojaških in kmečkih odposlancev je še istega dne razglasil oblast sovjetov kot obliko ljudske oblasti in sprejel nato celo vrsto dekretov. Oktobrska revolucija je potrdila resničnost marksističnega nauka o razrednem boju, o nujnosti osvoboditve delavskega razreda in vseh delovnih ljudi izpod kapitalističnega izkoriščanja ter o nujnosti ustvaritve diktature proletariata. V revoluciji se je pokazala moč ljudskih množic v revolucionarnem boju in ustvarjalnosti milijonov delavcev, vojakov in kmetov. Podporo oktobrski revoluciji je dal ves mednarodni proletariat, zlasti ob intervencijah štirinajstih kapitalističnih držav zoper mlado sovjetsko republiko. Pomen oktobrske revolucije je v veliki moralni podpori boju delavskega razreda kapitalističnih kolonialnih dežel proti izkoriščanju. Oktobrska revolucija je pomenila začetek obdobja graditve novih socialističnih družbenih odnosov z delavskim razredom na čelu. Z njo se je začelo obdobje socialističnih revolucij, ki danes zajemajo že ves svet. Socializem prerašča v svetovni sistem. PREDSEDNIK REPUBLIKE Beograd, 7.oktobra 1967. »Večer« iz Maribora je nedavno objavil vest z naslovom »Montaža nosilca turbine«. Na gradbišču strojnice hidroelektrarne Srednja Drava I v Zlatoličju so začeli pomembno novo fazo dela; skupina delavcev ljubljanskega Litostroja je spustila, v turbinski jašek nosilec turbine. Ta montaža je zelo zahtevno delo, ker tehta turbina kar okrog 80 ton. To delo je hkrati pripravljalno delo za montažo turbine. HE SD-I bo imela dva agregata; drugi agregat bodo začeli montirati prihodnje leto. ZA PRAZNIK REPUBLIKE 29. NOVEMBRA ČESTITAJO VSEM DELOVNIM TOVARIŠEM SAMOUPRAVNI ORGANI, UPRAVA PODJETJA, POLITIČNO DRUŽBENE ORGANIZACIJE IN UREDNIŠTVO ČASOPISA RADNOM KOLEKTIVU TITOVI ZAVODI "LITOSTROJ" LJUBLJANA Najljepše zahvaljujem na pozdravima koje ste mi uputili sa proslave 20-godišnjice vašeg postojanja i rada i želim vam puno uspjeha u vašem budučem stvaralačkom radu. Zahvala maršala Tita .ovori na pereča vprašanja Sklepi upravnega odbora 0 osebnih prejemkih od januarja do septembra Devet mesecev letošnjega leta je za nami. Če to izrazimo s številkami, lahko rečemo, da je za nami Vi ali 75 % leta. To vrednost v odstotkih običajno uporabimo za orientacijo, ko ugotavljamo, kolikšni bi morali biti naši poslovni rezultati v minulih devetih skupna proizvodnja blagovna proizvodnja fakturirana realizacija plačana realizacija povprečje V prvem stolpcu so navedeni doseženi rezultati v odstotkih od letnega plana, v drugem stolpcu pa izpolnitev devetmesečnih planskih obvez; povprečje pa je v obeh primerih izračunano tako, da so vsi štirje rezultati sešteti in deljeni s štiri. Do konca leta so še trije meseci in nujno je, da te rezultate izboljšamo. Kako pa je bilo z osebnimi prejemki? V devetih mesecih smo izplačali za bruto osebne prejemke preko 3,970 milijard starih dinarjev, kar predstavlja 69,67 % od planiranih osebnih prejemkov za vse leto oziroma 92,89 % od planiranih za devet mesecev. Tudi tokrat moramo primerjati 80,49 odstotkov izpolnjenih devetmesečnih obveznosti z 92,89 odstotki izplačanimi, za devet mesecev planiranimi osebnimi prejemki. Na osnovi take primerjave (92,89 : 80,49) prednjačijo osebni prejemki za 15,40 %. Resda je takšna primerjava in sklepanje zelo poenostavljeno in 1967 — povprečje I—VI julij avgust september povprečje I— IX Povprečje zadnjih treh mesecev (88%) je dvignilo devetmesečno povprečje na 85,90 %. mesecih v primeru, če naše obveznosti enakomerno porazdelimo skozi vse leto. Če tako kontroliramo le štiri najpomembnejše podatke letnega plana, so rezultati na koncu septembra naslednji: 59,34 % 49,71 % 67,94 % 64,50 % 60,37 % morda celo preostro, toda takšnega, kakršno je, ga lahko ovrže le občutno znižanje planiranih poslovnih stroškov, ali naravnost povedano: doseči moramo tudi planirani dohodek, kajti edino dohodek je vir za izplačevanje naših osebnih prejemkov in za formiranje prepotrebnih skladov podjetja. Kje smo po teh kriterijih, pa bomo dobili delni odgovor že sedaj v devetmesečnem poslovnem poročilu, dokončnega pa v poslovnem poročilu za leto 1967. Za mesece julij, avgust in september 1967 do sedaj še nismo objavili podatkov o naših osebnih prejemkih. Da nadoknadimo zaostanek, storimo to v tem članku in navedimo nekatere podatke in kazalce o osebnih prejemkih za mesece julij, avgust in september 1967, kot smo jih tudi doslej objavljali za posamezne mesece prvega polletja tega leta. Najprej navedimo, koliko odstotni so bili osebni prejemki od naših »zahtevkov« po osebnih prejemkih: 84,85 % 89.00 % 86.00 % ’ 89,00 % 85,90 % V obravnavanem obdobju so bili izplačani naslednji bruto osebni prejemki (v Sdin): zaposlenih zmanjšalo; povečala pa se je tudi neto vrednost nasproti bruto vrednosti. Povprečni neto mesečni prejemki na zaposlenega so znašali v obravnavanem obdobju (v Sdin): Na 14. redni seji dne 8. 9. 1967 je UOP pritrdil predlogu FRS, da se izplača za osebne dohodke za mesec avgust v mesecu septembru 450 milijonov bruto bruto. Istočasno je UOP sklenil, da uprava podjetja v ustrezni obliki posreduje kolektivu informacije o problematiki v zvezi z izplačili osebnih dohodkov za mesec avgust. Na 15. redni seji dne 21. 9. 1967 pa je UOP obravnaval poročilo komisije za kontrolo pravilnika za stimulativno nagrajevanje vod- 79,12 % 66,28 % 90,58 % 86,00 % 80,49 % 1967 — povprečje I—VI julij 88.032 88.917 121,92% 103,34 % avgust 93.533 101,60 % september 89.355 107,66 % povprečje I—IX 88.888 115,21 % 1967 — januar—junij 2.639,696.550 110,53 % julij 437,327.314 92,72 % avgust 456,243.084 92,70 % september 437,975.320 97,55 % januar—september 3.971,232.268 104,49 % V zadnjem stolpcu je navedeno odstotkovno razmerje med letošnjimi in lanskimi izplačili. Za zadnje tri mesece tako ugotovimo, da so skupna bruto osebna izplačila letos manjša kot lani v istih treh mesecih. Toda lanske mesece julij, avgust in september lahko označimo kot »debele« me- V zadnjem stolpcu je navedeno odstotkovno razmerje letošnjih izplačil nasproti lanskim. Poglejmo še, kako se je gibalo število zaposlenih, pri čemer je ta izraz uporabljen za tisto število zaposlenih, ki so navedeni na izplačilnih seznamih obravnavanih izplačil: povprečje I—VI 3.219 92,36 % julij 3.185 92,88 % avgust 3.160 93,05 % september 3.200 94,09 % povprečje I—IX 3.206 92,66 % V zadnjem stolpcu je navedeno odstotkovno razmerje med letos in lani zaposlenimi. Pri dosedanjih mesečnih pregledih o osebnih prejemkih smo prikazovali tudi razmerje med skupnim neto izplačilom nasproti vrednosti vsote Eč-1 in Eč-2, torej razmerje med skupnim neto izplačilom nasproti našim »osnovnim plačam«, ki izgleda za obravnavamo obdobje takole (v Sdin): 1967 Skupno neto izplačilo Vrednost EČ-1 in Eč-2 % januar—junij 1.700,126.907 1.507,560.274 112,77 julij 283,200.294 204,118.589 138,74 avgust 295,564.982 233,994.114 126,31 september 285,936.183 244,433.294 116,98 januar—september 2.564,828.366 2.190,106.901 117,10 In kam je šel ta denar? V spodnji zbirni tabeli so navedene vrste izplačil v čistih zneskih z ustrezno odstotkovno strukturo; a v zadnjem stolpcu še odstotkov-na struktura izplačil nad vsoto EČ-1 in EČ-2 za devet mesecev letošnjega leta: sece, ko smo optimistično uvedli AODM, pregrešijo, itd., nismo pa ustrezno povečali poslovnih rezultatov. Skupno letošnje devetmesečno izplačilo pa je še vedno za 4,49 % večje od lanskega. Boljšo sliko bomo dobili, ko bomo ugotovili neto osebni prejemek na zaposlenega, saj se je število Sdin % % EČ-1 1.100,808.594 42,92 — EČ-2 1,089,308.367 42,47 — Redni dopust 211,212.112 8,23 26,40 Preseg norm 190,735.116 7,44 23,83 Prazniki 68,052.324 2,65 8,50 Nadure (50%) 64,694.666 2,52 8,08 Težavnost 63,761.037 2,48 7,97 Stalnost 61,238.410 2,39 7,65 VP-43 (progresija) 44,498.684 1,73 5,56 VP42 (80%) 40,505.839 1,58 5,06 Povračila 18,119.711 0,71 2,26 VP-42 (100 %) 14,306.559 0,56 1,80 Nočni dodatek 12,556.123 0,50 1,57 Izredni dopust 5,748.493 0,22 0,72 Avtokontrola 4,820.000 0,20 0,60 VP44 in VP45 — 425,537.669 — 16,60 — 2.564,828.366 100,00 100,00 V. N. stvenega in režijskega osebja. Strinjal se je z ugotovitvijo komisije, da obstoječi pravilnik ne vsebuje ustreznih elementov za stimulativno nagrajevanje in da je potrebno izdelati nov pravilnik. Komisija je zbrala in pripravila načelno gradivo za izdelavo takega pravilnika, vendar v tako kratkem času ni mogla zagotoviti izdelave pravilnika, ki bo po postopkih za sprejetje samoupravnih aktov lahko predložen DSP do 1. 10. 1967 po sklepu 3. r. s. DSP z dne 2. 8. 1967. UOP predlaga DSP, da pripravljeno gradivo komisije odstopi strokovni službi, ki naj do 20. 11. 1967 strokovno izdela nov pravilnik, upoštevajoč predloge komisije in plan za leto 1968, tako da bo vodstveni in režijski kader stimuliran po tem pravilniku s 1. 1. 1966; v tem obdobju pa sedanji pravilnik miruje. Glede pravilnika za nagrajevanje kadra za izdelavo tehnične dokumentacije je UOP potrdil poročilo kontrolne komisije za pravilnik o nagrajevanju kadra za izdelavo tehnične dokumentacije ter predlagal DSP, da sprejme tele sklepe: — Potrdi se seznam delovnih mest, ki lahko nastopijo kot upravičenci po zadevnem pravilniku po predlogu kontrolne komisije s pripombo, da zahteva nagrajevanje vodstvenega kadra na področju izdelave tehnične dokumentacije in ravno tako na drugih področjih temeljito proučitev in koordinacijo ter da ne more biti ta kader nagrajevan po prejšnjih osnovah od 1. 10. 1967 dalje, dokler ne bodo sprejeta nova načela in novi kriteriji; — Projektanti, konstruktorji, tehnologi in kalkulanti sestavljajo celoten krog pripravljanja in tehnološke obdelave tehnične dokumentacije. Nagrajevanje tehnologov predvideva pravilnik strogo v okvirih s predkalkulacijo določenih sredstev, ki se ne smejo v nobenem primeru prekoračiti in ki ni odvisna od števila operacij, ki služijo samo za interno porazdelitev. Predlagajo tudi, da bi ta kader nagrajevali še vnaprej po tem pravilniku. TPD mora do 1. 1. 1968 izdelati predlog sistema delitve vsote, ki jo ta pravilnik odreja za posamezno naročilo glede na udeležbo posameznih oddelkov oziroma posameznikov pri delu na tej dokumentaciji. — Zadolži upravo podjetja, da do 1. 1. 1968 uredi novo izdajo pravilnika, kot to predlaga kontrolna komisija. — Uprava podjetja in strokovne službe morajo poskrbeti, da se do izdaje novega besedila pravilnika o nagrajevanju kadra za izdelavo tehnične dokumentacije strogo upoštevajo zahteve in predlogi, ki jih navaja strokovna komisija. Spominu velikega konstrukterja Leta 1965 smo v aprilski številki našega lista ob proslavi 50. obletnice obratovanja HE ZAVRŠNICE zapisali: »Pred domačim izdelkom — klobuk z glave« ... Odkrijmo se še enkrat! To pot počastimo spomin inženirja Antona Schonbacha, našega strokovnega predhodnika in pomembnega člena v verigi naše turbinske tradicije. Odkrijmo se spominu moža, čigar bogato strokovno znanje je zasnovalo završniške turbine in katerega globoko zaupanje v sposobnost naših ljudi je že pred dobrega pol stoletja odločno pripomoglo, da je slovenski kovinar lahko dokazal, kaj zmore ... Nepričakovana pošta Osebno ga od sedanjih Litostroj cev ni nihče poznal. Le ne- Živahna ustvarjalnost še odseva z lica 69-letnega inženirja Antona Schonbacha kateri starejši tovariši, ki so že odšli v pokoj in ki so se izučilv kijučanvičarstva in strugarstva še pred prvo svetovno vojno pri tvrdki Toennies v Ljubljani, so se ga medlo spominjali. To je razumljivo, saj je od leta 1914, ko je inž. Schonbach zapustil Ljubljano, pretekla več kot normalna dolžina delovnega življenja! Poznali smo le njegovo ime, vedeli, da je nekaj let opravljal dolžnost tehničnega vodje pri tvrdki Toennies in da je v teh letih konstruiral peltonske turbine za Za-vršnico. Če je še živ in kje živi, nismo vedeli. Leta 1956 se nam je nepričakovano sam javil. Pisal nam je iz Lohmena v DR Nemčiji. Čestital nam je za naše turbine v HE JABLANICI, o katerih je čital v za-hodnonemškem časopisu »Der Bauningenieur« ... Pravilno je domneval, da je veliki Litostroj strokovni potomec malega podjetja, ki ga je vodil v letih 1912 do 1914. Desetletno dopisovanje Potem smo z njim izmenjali precej pisem. Sporočili smo mu, da njegova ZAVRŠNICA še vedno obratuje. Pošiljali smo mu prospekte in brošure in ga tako obveščali o uspehih našega podjetja. Iz njegovih pisem smo zvedeli za marsikatero podrobnost iz zgodovine naše turbinske proizvodnje. Med drugim tudi, da je prav on poklical v Ljubljano Schnei-terja, ki je pod njegovim vodstvom napravil prve samostojnejše korake v konstruiranju vodnih turbin in se tako osposobil, da je leta 1914 po odpoklicu inž. Schonbacha v vojsko prevzel njegovo delovno mesto in končno leta 1922 v Škofji Loki osnoval podjetje, ki je bilo neposredni predhodnik litostrojske turbinske proizvodnje. Ko se nam je inž. Schonbach javil, mu je potekalo že 74. leto življenja. Iz pisem tega ni bilo čutiti, saj so dokazovala izredno svežino duha ob izrednem spominu na podrobnosti iz let, ki jih je preživel v Ljubljani. V tej starosti je še pisal članke v strokovno revijo »Energiete-chnik« o energetskem izkoriščanju reke Elbe in z njimi močno razgibal strokovno javnost. Ponatise svojih člankov nam je redno pošiljal. 83 let star še piše v reviji »Energie« in predlaga dodatno pridobivanje energije iz visokih voda v nizkotlačnih hidroelek- trarnah, vrača se k teoretskim vprašanjem regulacije HE ZAVRŠNICE in nam v tej visoki starosti celo ponuja sodelovanje pri projektiranju za HE DJERDAP. Plodna ljubljanska leta Leta 1912 tvrdka Toennies v Ljubljani ni bila v posebno rožnatem položaju. Kar trije kupci turbin so jo tožili zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti. Takrat 30-letni Schonbach je ponudil tvrdki svojo pomoč s predlogom, naj mu poveri vodstvo podjetja. Predlog so bratje Toennies sprejeli in tako je inž. Schonbach prišel tega leta v Ljubljano. S sabo je prinesel bogate izkušnje, ki si jih je pridobil pri tvrdki Riisch v Dornbirnu s sodelovanjem pri konstruiranju turbin za HE ANDELSBUCH (11000 KS), HE ŠARCA na južnem Tirolskem (7000 KS) in HE FELDKIRCH v Vorarlbergu (3000 KS) in ki si jih je poglobil s službovanjem pri tvrdki Andritz v Gradcu. Z montaže na HE Rami Precej časa je minilo, kar smo pisali o poteku montaže v HE RAMI; prav zato ni narobe, če napišemo še nekaj vrstic, saj se je medtem že marsikaj spremenilo. V drugi polovici avgusta je bila dokončana montaža prve turbine in do tedaj montirana vsa oprema v Rami — 450 ton! Seveda, »po starem običaju« se mora tak dogodek tudi primemo praznovati. Naši fantje pravijo, »če se dobro ne maže, se dobro ne vrti.« Pol kilometra pod hribom je vse živo, čeprav potnik, ki potuje tod mimo, od zunaj ne vidi drugega kot razmeroma majhno razsvetljeno odprtino — to je vhod v centralo, ki se začne na na- sprotni strani ceste, imenovane Marina Pečina. Brž ko prestopite prag te odprtine, pa vse zaživi. Gradbeni delavci hitijo dokonča-vati gradbena dela, drugi postavljajo napravo za razvod kablov, tretji opravljajo montažo generatorjev in prav prve dni septembra so proslavili tudi začetek montaže vertikalnega dela tlačnih cevovodov, ki jih montira Metalna. Ritem dela poteka monotono naprej, če ne upoštevamo pnevmatskih kladiv, ki dajejo zadnje oblike notranjosti centrale, in pokanja min, ki zdaj pa zdaj pretrgajo mirni potek montažnih del. V drugi polovici meseca septembra so naši monterji začeli mentirati drugo turbino. V času Prvi začetki vrtanja med prvo in drugo turbino pa so dokončali hladilni sistem turbine, generatorjev in transformatorjev. Prostega časa skoraj ni. Sicer pa, če fantje niso zaposleni, se nimajo kam podati, saj je kraj zelo utesnjen med hribi in oddaljen od večjih krajev, kjer bi morda našli kaj zabave. Posebno v jesenskem času postane tu še bolj pusto, ker močno pada nivo Jablaniškega jezera. Prav tu v Gračacu popolnoma izgine jezero in se pokaže samo še stara struga reke Rame. Kjer je bilo še pred kratkim polno jezero, ki je nudilo mnogo užitkov — saj je bila voda toplejša od morja, je sedaj pred nami opustošena dolina. Za seboj pušča blato in dostop k stari strugi reke je strm. Vendar ne smemo podcenjevati kraja, saj je naravno okolje zelo lepo; razen naravnih lepot pa imamo tudi tri »hotele«, kakor so jih krstili monterji (vse so odprli v času montaže), in sicer hotel »Juke-box«, »Hotel Marica« in »Hotel Zora«. Tu lahko dobite nekaj vrst pijač in tu prebijejo monterji marsikatero urico. Ta ali oni postane včasih celo malce sentimentalen. Da pa ne bi bilo tako pusto, je prav v zadnjem času tu precej vojske in osebja, ki se pripravlja za snemanje do-slej baje naj dražjega filma pri nas, kjer bo sodelovalo veliko znanih filmskih igralcev, med njimi tudi Kirck Douglas. Film bo prikazal veliko bitko na Neretvi. Prav tod okoli so bili med drugo svetovno vojno hudi boji, ko so se prebijale brigade iz obroča okupatorjev med četrto ofenzivo. Tu v Gračacu je bil tudi maršal Tito, ki je od tod dal ukaz, da se Kanjon Rame pri vhodu v strojnico poruši most čez Neretvo pri Jablanici, s čimer so prevarili okupatorje, vtem ko so se vse brigade: Dalmatinska, 10. Hercegovska, Črnogorska i. dr. s 4000 ranjenimi prebijale proti jugu — Črni gori. Film, ki bo posnet po resničnih dogodkih največje bitke, ki so jo vodili naši partizani v drugi svetovni vojni, bo dokončan do leta 1968, ko bodo proslavljali 25. obletnico omenjenih bojev. In prav takrat se bo zavrtela tudi HE RAMA. Tako bomo hkrati s proslavo žalostnih dogodkov pred 25 leti slavili novo delovno zmago, ko se bodo zavrtele turbine v novi centrali, da bi dale naši domovini nove tisoče kilovatov električne energije. Inž- Silvan Štokelj FIAT LITOSTROJ O kooperaciji med podjetjema Fiat iz Torina in Litostrojem v proizvodnji težkih motorjev je zadnje čase jugoslovansko časopisje kar precej pisalo. Naj naštejemo le nekaj časopisov, ki so posvetili precej pozornosti temu pomembnemu gospodarskemu dogovoru: Politika in Ekonomska politika iz Beograda, Borba iz Beograda, Rad iz Beograda, Oslo-bodjenje iz Sarajeva, Privredni vjesnik iz Zagreba, Delo, Gospodarski vestnik, Ljubljanski dnevnik in še nekaj drugih časopisov, ki se ukvarjajo z gospodarsko problematiko. (l u Montiranje spodnjega dela sesalne cevi V tej ožini bo postavljen 100 m visok jez RAZSTAVA IBM V mesecu oktobru je bila v okviru razstave elektronike v Ljubljani tiskovna konferenca znane ameriške firme IBM, ki jo v Jugoslaviji zastopa jubljansko podjetje Intertrade. Predstavniki firme IBM so med drugim povedali, da so prodali že precej svojih izdelkov v Jugoslavijo, med drugim v ljubljansko tovarno Rog, Skopskemu seizmološkemu inštitutu, tovarni Crvena zastava itd. Ker imamo tudi v Litostroju že dalj časa stroje IBM, je bilo tudi za predstavnike našega podjetja zanimivo slišati nekaj novosti te priznane tvrdke ter videti na razstavi izpopolnjen in sodoben stroj za obdelavo podatkov IBM-360, ki je zadnji dosežek tehnike na tem področju. inženirja Antona Schonbacha Prvo, kar so mu poverili v Ljubljani, je bila konstrukcija turbinske naprave za tovarno usnja Karel Polak v Tržiču. z,a to napravo je inž. Schonbach konstruiral prvi na slovenskih tleh izdelani regulator vrtilne hitrosti. Izvedbo je zaščitil s patentom. Kasneje je na polju regulacijske tehnike prijavil še patent, ki je zadeval hitro zapiranje turbine. Takrat se je svetovno znana turbinska tvrdka Voith iz St. Pbltna že 7 let potegovala za pridobitev naročila peltonskih turbin za HE ZAVRŠNICO. Ko je končno dozorelo naročilo turbin za to prvo slovensko javno elektrarno, se energični Schonbach ni mogel sprijazniti z okoliščino, da bi mu Voith tako rekoč pred nosom postavil turbine za takratni čas pomembne moči. Svetoval je svojim šefom bratom Toennies, da se v primerjavi s Voithom otresejo občutka manjvrednosti in se spuste v borbo za pridobitev naročila. Nasvetu so sledili in uspeli. Naročilo je bilo poverjeno tvrdki Toennies ob poudarjanju zaupanja v osebnost inž. Schonbacha. Ko so bile turbine že skoraj gotove, je izbruhnila prva svetovna vojna. Inž. Schonbach je moral na fronto. Leta 1916 je kot topniški inženir v luki Kotor dobil poseben dopust, da je lahko prisostvoval prevzemanju in preizkušanju strojev v HE ZAVRŠ-NICI. Ta prevzem je tudi službeno potrdil, da konstrukter inž. Schonbach ni razočaral niti svojih šefov niti Kranjskih deželnih elektrarn kot kupca. Schonbach in Litostroj Letos poleti nam je hčerka inž. Schonbacha javila, da je 4. julija 1967 v 86. letu smrt prekinila njegovo delovno življenje. Ob tem sporočilu Litostrojci nismo mogli ostati neprizadeti. Čeprav ga nismo poznali, smo mu dolžni zahvalo, tako kot smo hvaležni vsakomur, ki je kdaj koli v naši preteklosti in kakor koli utrjeval temelje naše industrijske tradicije, na katerih je lahko zrasel naš veliki Litostroj. V dveh in pol letih, kolikor jih je preživel v Ljubljani, si je samo s turbinami za HE ZAVRŠNICO ustvaril nedeljeno priznanje. Moč 1.500 KS, kolikor jo razvijajo te turbine, nas danes sicer ne ogreje več, toda za čas pred 50 leti je bila to zavidanja vredna številka, ki so se je upale lotiti le vodilne turbinske tvrdke. Kako prodoren je bil takrat uspeh inž. Schonbacha in kako visoka je kvaliteta teh strojev, najbolje potrjuje okoliščina, da njegove turbine v Za-vršnici še vedno obratujejo. Če dodamo k temu še konstrukcijo prvega domačega regulatorja in prevzem dolžnosti tehničnega vo-je_ podjetja Toennies v zelo kritičnih dneh, potem smo inž. Schonbachu dolžni tudi veliko spoštovanje. Dokler bo obratovala Završni-ca, tako dolgo brnenje njenih turbin ne bo samo dokazovalo naše dolgoletne industrijske tradicije in visoke kvalitete izdelkov naših rok, temveč bo tudi slavilo inž. Schonbacha, ki jim je vdihnil živ- ljenje. In če bo sprejet naš pred- potem bo z njo ostal v naših kra-log, da bi Završnica po zaustavit- jih inž. Schonbachu tudi trajen vi ostala kot muzej taka, kot je, spomenik. Sliko, ki prikazuje turbine v HE Završnici, smo poslali inž. Schonbachu in ga z njo zelo razveselili. V avstrijskem oficirju na desni je spoznal sebe, ko je leta 1916 prišel na prevzemanje strojne opreme v hidroelektrarno. Vtisi s specializacije Pogled na rotacijske peči v cementarni »ENCI« Gospodarsko sodelovanje med SFRJ in ČSSR V zadnjih letih smo bili v našem podjetju priče večkratnih obiskov raznih strokovnih delegacij iz ČSSR, ki so se zanimale v glavnem za naš razvoj in možnosti sodelovanja med našimi in češkimi podjetji. Tudi na področju turizma je naše podjetje že ustvarilo prve stike pri sodelovanju z nekaterimi podjetji v ČSSR. Ker bo verjetno tudi v bodočnosti prihajalo do pogostih stikov s predstavniki gospodarskih in turističnih organiza-zacij iz ČSSR, bo prav gotovo koristno, če v našem časopisu. prikažemo razvoj sodelovanja med ČSSR in SFRJ s posebnim upoštevanjem naše gospodarske reforme. Inž. Janez Stražišar (Nadaljevanje) Originalni nemški naziv šole je: Rhein-Westfalische Technische Hochschule — Aachen. Leta 1865 je bil svečano postavljen temeljni kamen TVŠ v Aachenu, svečana otvoritev glavne stavbe pa je bila 10. 10. 1870. Prva svetovna vojna je močno ohromila delo na šoli, ki si je dodobra opomogla šele v letih 1925 do 1932, ko so bile zgrajene stavbe nekaterih novih inštitutov. Nacionalsocialistična vladavina je kasneje zopet ohromila delo šole. Leta 1939 je bila šola zaradi bližine meje z Nizozemsko in Belgijo zaprta. V letih druge svetovne vojne pa so pretežni del instrumentov in opreme iz inštitutov prenesli v nove industrijske obrate, a jeseni leta 1944 so morali mesto zapustiti vsi prebivalci. Uprava šole se je preselila v Dil-lenburg. Po letu 1945 se je pričela obnova pod vodstvom rektorja dr. ing. Rontgena; vračali so se profesorji, dobili pa so nazaj tudi nekatere aparature. Predavanja so se začela v precej hudih razmerah. V zadnjem desetletju je bilo vloženih ogromno sredstev za opremo in nove inštitute pri TVŠ Aachen. Na sl. 2, ki prikazuje v merilu tlorisno razmestitev objektov TVŠ, je vidno, kako se v zadnjih letih širi področje šole. Zanimiva je tudi nova velika »Mensa Academica«, kjer se študentje razmeroma poceni in dobro hranijo, v spodnjih prostorih pa prirejajo zabave in družabne prireditve. Tudi pri nabavi učnih pripomočkov imajo študentje v določenih knjigarnah znaten popust. Število študentov je v stalnem porastu. Leta 1961 je na TVŠ — Aachen študiralo desetkrat več študentov kot pred vojno. Danes je po številu študentov TVŠ — Aachen prva v Zvezni republiki Nemčiji. Med drugimi študira tam tudi nad 1800 študentov iz raznih držav Evrope, Azije, Afrike in Amerike. Uslug inštitutov se v veliki meri poslužujejo industrijska podjetja, razen tega pa inštituti tudi redno organizirajo predavanja in posvete s strokovnjaki iz industrije. INŠTITUT ZA PREDELAVO KAMENIN Potem ko sem uspešno prestal vse formalnosti v zvezi s specializacijo, sem z vlakom odpotoval v Aachen, kjer je bil moj prvi cilj Inštitut za predelavo kamenin (Institut fiir Gesteinshiitten-kunde Rhein-Westfalische Tech. Hochschule), ki ga vodi direktor prof. dr. Hans-Ernst Schviete. Inštitut spada v sklop TVŠ, lokacija pa je vidna na sl. 2. Na inštitutu sem bil zelo prijavno sprejet in istočasno presenečen, saj sem naletel kar na tri Jugoslovane. Prof. dr. Ludvik Žagar, ki je diplomiral na ljubljanski fakulteti za kemijo, je predstojnik oddelka za pridobivanje in predelavo stekla in zelo priznan strokovnjak. Docent beograjske univerze inž. Toma Janačkovič je imel ob mojem prihodu že dva meseca specializacije za seboj, Ljubljančanka inž. Amalija Osterc pa je ravno zaključila delo na svoji doktorski disertaciji. Inštitut sodeluje tudi s podjetjem »Magnohrom« iz Kraljeva v zadevah kontrole kvalitete ognjevarnih opek. Na inštitutu je zaposlenih 120 ljudi, ki se ukvarjajo z znanstve-no-raziskovalnim delom. Posamezni laboratoriji so odlično opremljeni z najmodernejšimi napravami. Na inštitutu so tile oddelki: — za ognjevarni material, — za fino keramiko, — za steklo, — za cement in veziva. Čeprav se na inštitutu v glavnem ukvarjajo z znanstveno raziskovalnimi deli, ne zanemarjajo tudi osnovne naloge: vzgoje študentov in mladih znanstvenikov, ki na inštitutu pripravljajo svoja doktorska dela. Študentom so namenjeni prak-tikumi, kjer obdelajo več ali manj samostojno najmanj 14 vaj. Asistentov je dovolj, tako da so vse vaje skoraj individualno vodene. Zanimivi so seminarji 2- ali 3-krat na teden. Seminarji tako imenovanih literarnih pregledov so tako organizirani, da asistent ali profesor uvede študenta s kratkim nagovorom in opisom teme, potem pa študent v enournem predavanju obdela temo ali poda pregled literature in povzetke z ožjega področja. Po predavanju se razvije diskusija, ki traja najmanj eno uro. V diskusijo je aktivno vključen tudi profesor ali asistent, ki odgovarja tudi na vprašanja, na katera so naleteli študentje pri svojem praktičnem delu. Na inštitutu ima diplomant fakultete, ki želi delati doktorat, na voljo posamezne teme za disertacijo. Pretežno so to teme, ki so zanimive za industrijo, ali pa so sestavljene v sporazumu s profesorskim zborom in predstavniki industrije. Čim je kandidatu tema potrjena, preide v nekakšno začasno delovno razmerje na inštitutu ter prejema mesečno 500 do 600 DM. Kandidat navadno obdela temo v dveh ali treh letih. Za mene je bil najbolj zanimiv oddelek za cement, ki ga vodi dr. Ludwig. V oddelku se ukvarja z vsestranskimi preiskavami suro- vin za cement, cementov in betona. Podrobno raziskujejo tudi dodatke klinkerju ali razne sesta-vinske kombinacije cementov ter ugotavljajo njihov vpliv na obstojnost in trdnost betona. Zlasti v zadnjem času posvečajo precej pozornosti vplivu in načinu ugotavljanja por ali poroznosti v surovinah in betonu. Z drobilnimi preizkusi in ugotavljanjem mlevnosti se ne ukvarjajo podrobneje. Laboratorijski porcelanski in kovinski bobnasti mlini jim služijo le za drobljenje ali mletje različnih materialov, potem pa iz zmletkov izločajo zahtevane frakcije zrn. Precej se ukvarjajo tudi z metodami za ugotavljanje zrnatosti in specifičnih površin, pri čemer uporabljajo razen navadnih standardnih sit in Blaine aparata še permometre, mikroskopsko napravo za ugotavljanje zrnatosti, ameriški aparat Coulter-Counter, plinsko adsorbcijsko metodo itd. Prisostvoval sem preizkusom ognjevarnih opek za obloge rotacijskih peči. Opeke preizkušajo v posebnih modernih pečeh, ki so opremljene z napravami za hitro menjanje temperature in atmosfere (oksidativna, reduktivna ali pa nevtralna). Vodja oddelka za cement dr. Ludvvig mi je prek poznanstev omogočil obisk cementarne »ENCI« na Nizozemskem. CEMETARNA »ENCI« (EERSTE NEDERLANDSE CEMENT INDUSTRIE — MAASTRICHT) V Maastricht sva šla skupaj z inž. Janačkovičem, peljal pa naju je v osebnem avtomobilu uslužbenec Inštituta za kamenine v Aachenu. Nizozemska je kraljevina, ki meji na Zahodno Nemčijo, Belgijo in Severno morje. Precejšnji del države leži niže od morske gladine ali v višini morja. Pred poplavami so zaščiteni z močnimi nasipi. Podnebje je oceansko, saj je povprečna januarska temperatura 3 0C, julijska pa 18 °C. Močno izkoriščajo rečne poti Rena, Maasa in Schelde ter mnogoštevilne kanale. Glavno mesto je Amsterdam z 872.000 prebivalci. Industrija je močno razvita, glede električne energije pa so vezani skoraj izključno na termoelektrarne. V pokrajini Limburg, skozi katero smo se peljali iz Aachena v Maastricht, so bogata nahajališča premoga, kjer dobe letno nad 11 milijonov ton premoga. Stolpi nad izvoznimi jaški so kar posejani po razmeroma ploski pokrajini. Kasneje so mi v pogovoru v cementarni omenili, da tudi tem rudnikom že primanjkuje odjemalcev. Za Nizozemsko sva potrebovala vstopno vizo. Pri tem sem naletel na nekoliko birokratski odnos na nizozemskem konzulatu, ker na jugoslovanski vizi nisem imel vpisano »važi za sve zemlje« in mi zato niso hoteli izstaviti njihove vstopne vize. Ko so mi na našem konzulatu v Mehlemu pripisali zahtevano pripombo, sem dobil tudi nizozemsko vizo. (Nadaljevanje sledi) Pred časom je redakcija Gospodarskega vestnika iz Prage objavila razgovor svojega urednika s češkoslovaškimi in jugoslovanskimi strokovnjaki o sedanjih plateh in perspektivah češkoslovaško-ju-goslovanske zunanje trgovine. Z jugoslovanske strani so v razgovoru sodelovali: Svetozar Ra-kič, trgovinski ataše ambasade SFRJ v Pragi in inž. Živan Belič, direktor Trgovinsko-industrijske-ga centra jugoslovanskih gospodarskih organizacij v Pragi. S če- škoslovaške strani pa: Karel Sko-upil in Vladimir Šmejkal, uslužbenca ministrstva za zunanjo trgovino, in Vitjeslav Kubelka, predstavnik državne planske komisije. Svetozar Rakič je dejal, da od leta 1956 obseg sodelovanja nenehno narašča. Posebno zaznaven prirastek opažamo v zadnjih štirih letih. Še leta 1962 je obojestranski promet znašal samo 70 milijonov dolarjev, sedaj pa do-(Nadaljevanje na 5. strani) POŠKODBE V OKTOBRU V mesecu oktobru je bilo v našem podjetju 39 poškodb: 10 v MO, 5 v PK, 20 v FI, 1 v VET in 3 v sektorjih. Zaradi poškodb smo v oktobru izgubili 550 delovnih dni: v MO 116, v PK 53, v FI 259, v VET 45 in sektorjih 77 delovnih dni. Bolniškega izostanka zaradi poškodb na očeh je bilo v oktobru 34 delovnih dni, zaradi poškodb na glavi tudi 34 delovni dni, prstov na roki 211 delovnih dni, ostali deli roke 102 delovna dneva, zaradi poškodb na nogi 113 delovnih dni in poškodb na telesu 56 delovnih dni. Največ je bilo poškodb v torek 10, v sredo in četrtek po 7, ponedeljek, petek in soboto pa po 5 poškodb. Po kvalifikacijski strukturi je bilo poškodovancev: kvalificiranih 20, nekvalificiranih 12, visoko kvalificiranih 5 in polkvalificirana 2 delavca. V mesecu oktobru je bilo 8 poškodb manj kot v septembru 1967 in 6 manj kot v istem mesecu lani. Služba varstva pri delu 31.2. Objekti Tehniška viscke šota v Aachen-u mm s