/J / o
Poštnina plačana v gotovini
tmrnmmm
fl
ŠTEV. 23.
LJUBLJANA, SOBOTA, 11. JUNIJA 1938
LETO n.
Posamezna Številka stane 1.— din
—g -masa«	\t,	,ic.	nas—
E UREDNIŠTVO IN UPRAVA: E LJUBLJANA, ČOPOVA 1 — DELAV-E SKA ZBORNICA — TELEFON ŠT.: 35—-29 — POŠT. CER. RAČUN ST. t 17.548 — NAROČNINA: ZA ČLANE ZZD 2.— MN MESEČNO — (24.— DIN LETNO) — ZA DRUGE NAROČNIKE 3.- DIN MESEČNO (86— DIN LETNO) — CENE OGLASOM PO DOGOVORU — LIST IZHAJA VSAKO SOBOTO
Rdeči satan
Resnico, ki svet ureja, so odvrnili na stranski tir, na glavno progo pa so postavili razkrajajočo človeško modrost Marksa, Lenina, Stalina. Duha življenja zato v njih ni. In povsod ustvarjajo razsul. Sami sebi razdvojeni razdvajajo v družinah, v podjetjih, v društvih, v stanovih, v narodu, v človeštvu, ki ga končno brez-duhovno nasilje stisne v enoto stiskane brezduhovne mase ... Tako smo zapisali v zadnji številki »Slovenskega delavca«. Resnične besede, katere vsak dan življenje izpričuje.
Brez moralnih osnov, brez duhovnosti rastoči pokreti ne morejo drugače kot tako, da delavstvo, katerega so prišli reševati po Marksovem in Stalinovem programu, stisnejo, ga obdrže večno nezadovoljnega in mu samo kažejo blodne ideale. Zelja po zboljšanju delavčevega položaja je samo toliko časa želja, dokler ta izpolnjena ni. Težnja po večni revoluciji, osnovi marksizma je mogoča le, če je delavstvo večno nezadovoljno. Nujno je, da je potem ves socialistični ideal v zanikanju obstoječega, brez želje po resničnem delu za delavčevo korist.
Življenje kaže le tako. Vsem našim bralcem je znana obupna borba delavstva v »Kopitarni« Mestinje. Kot en mož, kot ena družina so se borili v stavki za večji kos kruha, kateri jim je bil mačehovsko rezan. Borili so se za svetost delavčevega dostojanstva proti delodajalcu, ki je mislil, da je naše delavstvo le v vseh dolžnostih brez pravic. Noč in dan so vztrajali na svojem mestu, ležali na deskah v mrazu in dežju, kot frontniki, za priznanje najosnovnejših pravic, kakor tudi za priznanje svoje strokovne organizacije, pod katere okriljem so se borili.
Težka pa pravična je ta borba. Kdo bi upal med nje priti kot satan, da bi razdvojil njih enotnost in željo po zmagi uničil? Ne zasluži takšen, da bi se človek imenoval. Brez najprimitivnejših moralnih osnov bi bil. Toda kaj moremo reči šele, da bi to poskušal človek, ne sam, po lastnem načrtu, pač pa v službi nekega pokreta?
Zgodilo se je. Prišel je mož brez duha, član pokreta — brezduhovne marksistične organizacije — plačanec Moskve. Med naše fante in može, ki so stražili tovarno, se je priplazil v pozni večerni uri. Rahlo je tipal. Nič namernega niso razodevale njegove besede. Pogovor je tekel. Udrihati je pričel plačanec Moskve po naši strokovni organizaciji, nagovarjal delavce, naj stavko prekinejo in naj se organizirajo v rdeči organizaciji. Delavstvo pa je poslušalo. Njegove besede niso našle v srcih mestinjskega delavstva rodnih tal. Pa je segel »rdeči satan« v žep in iz njega privlekel stotake. Bil je denar s krvavimi delavčevimi žulji prislužen — ali denar poslan iz Moskve za varanje našega delavstva. 500 dinarjev je bila cena za odkup ene delavske duše. Mesečna delavčeva plača je to. Koga ne bi zmamila, da bi mogel vsaj enkrat svojim otrokom odrezati boljši kos kruha? Toda med delavstvom ni bilo Jude Iškarjota. Pljunili so v satansko vabo, legli na trde deske in se z nezmanjšano voljo borili. Plačanec je izginil. Alarmirano orožništvo ga je prihodnje jutro vklenilo v Rog. Slatini.
To je en primer, ki ni edini. Stotine in stotine jih je, ki vsak od njih kaže, kako podlo je delo marksističnih strokovnih organizacij, kako zlagani so njihovi ideali. Tem idealom enako je orožje: laž, zavist, intrigiranje, grožnje, podkupovanje, vse v službi edinemu marksističnemu idealu, diktaturi duha, v vseh odtenkih in vseh poljih, ki je vodena iz možganske centrale par oseb, ki za voditeljstvo nimajo nobenega drugega izpričevala, kot tega, da so znali biti predrzni, pa če je to tudi stalo kri tiste, ki so se jim na poti upirali.
Vse to zločinsko početje nas podžiga k smotrenemu žilavemu delu, da otmemo iz *ok marksizma slehernega delavca, ki bi {“ogel služiti za lestvin klin, po katerem hi mogli priti rdeči generali do oblasti.
SOS -	Rešit	nas!
Borimo se z resnico za resnico
Za nami leži drugi občni zbor, ki je naši javnosti pokazal, da postajamo odločujoči v boju slovenskega delavstva za njegove stanovske pravice. Vsak dan postane bolj očitno, da naše delo ni všeč marsikomu, ki bi si rad lastil nekakšen monopol na delavske pravice. Ne utegne več molče iti preko nas, ker smo mu postali trn v peti, ki ga zbada ob vsakem koraku in mu onemogoča sprehajanje po njegovih starih izvoženih tirih. Zato se zateka k edinemu sredstvu, ki mu je na razpolago: k laži in obrekovanju.
Tako je in tudi drugače biti ne more, kajti vsak bojevnik se pač poslužuje onega orožja, ki mu najbolje pristoja, v katerem je najbolj izvežban in s katerim misli najlažje priti do zaželjenega uspeha.
Mi razlikujemo dve vrsti orožja: pošteno in nepošteno. Združili smo se ravno radi tega, ker odklanjamo nepošteno orožje kot nečastno in se borimo in se tudi bomo v bodočnosti borili tako, kakor je edino dostojno slovenskega delavca. Borimo se z resnico za resnico in pravico, ker na njih slonijo naša načela in ker vemo, da edino s temi načeli lahko zmagamo.
Besen lajež se dviga proti nam — raznobarven in raznoglasen. Razne barve in glasovi se skušajo medsebojno spopolniti in ustvarjati mešani zbor, pri tem pa pozabljajo, da mačja godba ni narodna pesem. Toda to jim je končno vseeno, ker mislijo, čeprav njihova godba ni toliko lepa, jo bodo slovenski delavci vseeno poslušali, samo da je dosti glasna. Vendar se motijo, kajti slovenski delavec je te godbe sit, predvsem razrednobojne. Sit je tudi monopoliziranja in trgovanja z njegovimi interesi s strani onih, katerih fraz in obljub že posluša skozi desetletja, ker so te fraze pomagale ne njemu do boljše bodočnosti, temveč do boljše sedanjosti le onim, ki so jih vprav zato propagirali.
Novopečena slovenska ljudska frontaška fraza
Kongres rdeče strokovne komisije se je prav pošteno spodtaknil ob nas. Kakor poroča JNSarska ljudskofrontaška »Sobota«, je vladalo na tem kongresu nekakšno vidno stremljenje za združitev vseh delavskih sil k enotnemu odporu proti reakciji, ki je baje z dneva v dan ostrejša...
Čudna je ta reakcija! Mi razumemo pod reakcijo v splošnem ukrepe nekega režima, ki gredo za .tem, da zožuje ali ukine pravice delavstva in socialno zakonodajo sploh. Vendar o tem pod sedanjo kr. vlado ne more biti govora, ker uredba o minimalnih mezdah, uredba o preskrbovanju nezaposlenih delavcev itd. menda dovolj jasno izpričujejo neosnovanost takega blebetanja, ki je skoziinskozi tendenciozno. Mi vidimo odpor delodajalcev, ki je naperjen proti izvajanju socialne zakonodaje. Zato se borimo za zakonite pravice delavstva in ne dopuščamo, da bi v tovarnah vladale nezdrave razmere in radi tega mečejo podjetja naše delavce na cesto.
Vendar vse to naši rdeči sodrugi ne vidijo, oz. nočejo videti. Po vsem njihovem govorjenju izgleda, da vidijo v naši strokovni organizaciji nekakšno reakcijo in skušajo združiti razne sile proti rastoči moči Zveze združenih delavcev, ker se bojijo, da jim lahko odklenka, ako mi vodimo slovensko delavstvo v boju za njegove stanovske pravice ter bi se njihova razrednobojna načela morala prijaviti na borzi brezposelnih načel. Zanimivo je tudi dejstvo, da se sedaj upajo kričati proti
neki izmišljeni reakciji, a ko je bila, so lepo molčali in zobali njen oves.
Ali bodo šli rdečemu vozu kolesa mazati?
Naglašajo odločnost in pripravljenost za skupen nastop z ostalimi delavskimi strokovnimi organizacijami, ki sicer ne slone na razrednih načelih, a so pripravljene skupno braniti priborjene pravice delavskega razreda. Dobrodošli so jim torej vsi, ki bi se dali vpreči v voz mednarodnega marksizma, oni bi pa kot privilegirani kočijaž držali vajeti v svojih rokah in z bičem ošvrknili tistega, ki ne trobi v njih razredni rog in s tem preostane kar avtomatičen sovražnik delavskih interesov in plačanec kapitala. Blagor onim, ki so željni te časti igrati rdečo priprego, morda vedo zakaj, ali pa tudi ne. Mi se vsekakor odrekamo raznih razrednih časti, ker se borimo za stanovske pravice našega slovenskega delavstva in ne za skrahirane razredne pravice mednarodnega proletariata. Znano nam je, kaj razume marksizem pod pravico delavskega razreda. Nočemo govoriti o politični pravici, ki se imenuje diktatura proletariata, temveč ker gre za strokovni pokret, le o rdeči ekonomski pravici. Po samem Mar-ksu obstoja ta ekonomska pravica v , zmanjšanju stopnje ničvrednosti kapitala na ničlo, kar pomeni prehod v socializem na ekonomskem polju. Vsled totalitarnosti marksističnega nauka mora temu slediti oz. se paralelno uveljaviti rdeča politična oblast. Odklanjamo oboje skupaj in vsako zase, ker vemo, da socializem še ni osrečil noben narod in tudi našega ne bo. Vemo tudi, da materialistična načela marksizma napravijo sožitje s človekom neznosno, ker ga ponižajo na stopnjo živali. Kot katoličani se borimo za uveljavljenje krščanskih načel na socialnem polju, za socialne pravice delavstva.
Jasni se ... ZZD velik poklon
Sicer nam je itak jasno, da v ta skupen nastop nismo vabljeni, temveč je ta skupen nastop baš naperjen proti nam. Sodrugi so namreč: »ožigosali postavljanje nekaterih takozvanih strokovnih organizacij od zgoraj, ki jih delavstvo noče, ki še do danes kljub terorju, ki ga vrše nad delavstvom, in demagoškim frazam niso mogle prodreti v delavske množice.«
Seveda sta s takimi neresničnimi tezami, ki morejo priti le iz rdečih možganov, mišljeni ZZD in Jugoras. Kako .teh dveh delavstvo noče in kako niso mogle prodreti v delavske množice, menda dovolj dokazujeta občni zbor ZZD in kongres Ju-gorasa v Belgradu.
Kar se tiče postavljanja od zgoraj, bi radi vedeli, kdo je bil postavljen nekoč od zgoraj od reakcionarnega režima kot zakupnik delavskih interesov. Nismo to bili ne mi, niti Jugoras, ker nas takrat ni bilo. Glede .terorja, ki ga baje vršimo nad delavstvom, bi radi slišali kaj bolj konkretnega mesto izmišljenih fraz. Iz izkušnje vemo, da terorizirajo delavstvo ravno tisti, ki najglasneje vpijejo proti terorju; zanje je vse teror, kar jim ne gre v račun, toda če oni šikanirajo drugače mislečega delavca, je to kajpada le razredno — so-družno.
Se odločneje zahtevamo
Mi zahtevamo preosnovo v Delavski zbornici, ker nočemo dopustiti, da gospodarijo s slovenskim delavstvom, katerega po mišljenju je naša večina. To jim seveda ne gre v račun, zato smo jim trn v peti in zato se zatekajo rdeči sodrugi k bratcem in sestricam, k izmišljotinam, da hočemo dobiti socialne ustanove kar z dekreti. Ne dekrete, marveč volitve želimo, da dobi delavstvo priliko povedati svoje mnenje!
Iz duhovnih tal katolištva rastoči skup no z Jugoslovansko delavsko zvezo, gre naša težnja za tem, da nenarodni in nesocialni marksistični pokret zatremo, da bo moglo slovensko in jugoslovansko delavstvo postati enkrat odločujoče v našem narodnem in socialnem življenju.
Cerkev
Onstran Karavank hoče ustvariti narodni socializem nov rod zgrajen na narodnosocialističnih kulturnih, verskih in socialnih temeljih. Duhu nemškega naroda, ki je bil s svetovno vojno strt hoče hitlerizem vrniti njegovo samozavest z ugotovitvijo, da je nemška rasa tista, ki je najboljša in kot taka poklicana, da vlada v svetu. Nemce raztresene po vsem svetu, saj jih je v mejah velike Nemčije 65%, izven njenih meja pa še 35%, pa naj poveže mit krvi.
V osnovah je nemški narodni socializem zgrešen. Cerkev je obsodila nekatere zmote narodnega socializma v pismo. »Mit brennender Sorge«, zadnjikrat pa je pred tedni v svojem pismu papež obsodil rasizem, ki je s svojim sovraštvom do krščanskih nravnih osnov postal malovreden brezbožnemu komunizmu.
Papeževo pismo
Proti velikim zablodam in sovraštvu do resnice je zopet zadonel z nepremagljive Petrove skale glas papeža. V obliki pisma na sveto kongregacijo za seminarje in univerze je papež poslal vsem katoliškim univerzam in semeniščem okrožnico, nekak nov »Syllabus«, kjer obsoja zmote rasizma.
Seznam rasističnih zmot
1.	Človeške rase se po svojem naravnem in nespremenljivem značaju tako razlikujejo, da je najnižja človeška rasa od najvišje bolj oddaljena, kakor od najvišje živalske vrste.
2. Treba je z vsemi sredstvi ohranjati in gojiti moč rase in čistost krvi. Vse, kar vodi k temu cilju, je že samo po sebi pošteno in dovoljeno.
3. Iz krvi, ki je sedež rasne svojskosti potekajo kakor iz svojega glavnega počela vse umske in nravne lastnosti človeka.
4. Bistveni namen vzgoje je, razvijati svojski značaj rase in navdušiti duhove z gorečo ljubeznijo do lastne rase kot najvišje vrednote.
5. Vera je podrejena zakonu rase ter se mu mora prilagoditi.
6. Prvo počelo in najvišje načelo vsega pravnega reda je rasni nagon.
7. Biva le Kozmos ali Vesoljstvo, ki je živo bitje; vse stvari, ne izvzemši človeka, so le različne oblike živega Vesoljstva, kot se javljajo v teku časa.
8. Vsak človek biva le po Državi in za Država; vse njegove pravice izvirajo le iz milosti Države.
Kongregacija je zbirko teh zmot poslala vsem katoliškim univerzam in semeniščem z naročilom, da branijo resnico in zajezijo širjenje rasizma. Zmota je toliko bolj nevarna, ker hoče veljati kot plod znanosti. Profesorji naj torej — pravi okrožnica — uporabijo vsa sredstva, ki jih nudijo biologija, zgodovina, filozofija in pravo, da zavračajo ta lažiznanstveni nauk in zmoto. — Postali smo Slovenci sosedje velike Nemčije. Ne smemo spati, pač pa moramo imeti do duha novega soseda na severu popolnoma opredeljeno stališče, ki ga vedno prav kaže naša najboljša učiteljica Cerkev.
Oče Kazimir
Ne bi bili delavski pokret, predvsem ne slovensko-narodni, če bi šli molče mimo jubileja delavca med delavci, očeta Kazimira.
Oče Kazimir Zakrajšek, iz reda Frančiškanov je kot nosilec krstnega imena Ignacij-Gorečnik pokazal nam vsem v svojem delu visok vzor za vse dobro gorečega moža. Ta njegov ogenj, v katerem je želel izživeti se za drugega, ga je še mladega kateheta izvabil iz mirnega Kamnika v obljubljeno deželo našega naroda — v Ameriko.
Tam v daljni Ameriki se pravzaprav začenja njegovo veliko samostojno narodno in versko udejstvovanje. Po prilikah razmer vržen v vrtinec življenja našega izseljeniškega delavstva je tam z bridkostjo ljubečega srca spoznal velike hibe in napake, ki jih je zakrivila domovina in je pomagal in storil, kar je storiti mogel, da bi jih popravil.
Njegovo ime je danes neločljivo združeno s skrbjo za naše narodno izseljenstvo, ki kaže svetle upe za lepšo bodočnost v naši narodno izseljeniški organizaciji Rafaelovi družbi.
Če ne bi mimo tega storil ničesar drugega, bi bili kot delavci delavcu za delavstvo dolžni našo globoko hvaležnost. Var-val mu je v daljni tujini njegovo poštenje, varval vero in zvestobo, varval čast člo-veka-delavca.
Ko se polni hvaležnosti spominjamo njegovega 60 letnega jubileja, prinašamo svojim članom in prijateljem-čitateljem po »Slovencu« kratko sliko njegovega plodo-nosnega življenja:
Dne 31. maja je poteklo 60 let, odkar se je na robu prostranega ljubljanskega Barja v prijaznih Preserjah rodil p. Kazimir Zakrajšek. Pri krstu so ga krstili za Ignacija, gotovo niti od daleč sluteči, kako primerno in upravičeno ime so mu izbrali. Danes — po 60 letih — pa vemo, kako je gorel od ognja in vneme za blagor in srečo v skrb in odgovornost mu izročenega ljudstva. V začetku septembra 1897 je vstopil v red manjših bratov in bil 14. julija 1902 posvečen v mašnika. Po posvetitvi je kot katehet na osnovni šoli v Kamniku nastopil svojo prvo službo. Njegova nenavadna delavnost in gorečnost je kaj hitro vzbudila pozornost njegovih ožjih rojakov, ki so ga zvabili v Ameriko. Svoje mlado izseljensko delovanje je začel v Clevelandu, kjer se je lotil organizacije nove župnije Žalostne Matere božje, ki je pa zaradi nepredvidenih zaprek in težkoč ni mogel izvesti. V avgustu 1907 je bil premeščen za župnika v Loraino (Ohio), kjer je
ostal komaj do marca 1908. To leto se mu je namreč nudilo mesto izseljenskega misijonarja na E 11 i s Islandu, N, Y,, obenem s kuratno službo slovenskih izseljencev v New Yorku. Na .tem »otoku solza« šele je imel naš slavljenec priliko od blizu gledati trpljenje in bridka razočaranja naših rojakov. Iz te potrebe se mu je porodila misel na ustanovitev »Rafaelove družbe« z družbenim glasilom »Ave Maria«, ki jo je tudi izvedel v letih 1908-9. Tako je postal ameriškim Slovencem čez-dalje bolj tudi tiskovni apostol v najčistejšem pomenu besede. Brezversko časopisje je posebno po gozdovnih »kempah« West Virginie in premogovnih središčih Pennsylvanije, Illinoisa in drugod naše izseljence moralno tako izprijalo. Listu »Ave Maria« se je že po štirih letih pridružil koledar, sprva po obliki in obsegu sicer bolj skromen, a kmalu zadosti obširen. Za politično zdravo in pravo usmerjenje naših izseljencev pa naj bi skrbela predvsem »Sloga«, izhajajoča spočetka v Clevelandu, O. Da tudi na otroke ni pozabil, je pri tako skrbnem možu umljivo samo ob sebi, in zanje je poskrbel z izdajanjem lista »Mala Ave Maria«.
Ko se je v začetku leta 1919 preselil na župnijo Sv. Štefana v Chicago, so mu po nekaj mesecih sledili tudi listi in tiskarna. Iz nadaljnega razvoja katoliškega političnega tiska ameriških Slovencev se je 1920 izcimila »Edinost«, ki je izhajala prvotno dvakrat na mesec, dokler se ni iz nje razvil sedanji katoliški dnevnik »Amerikanski Slovenec«. Še isto leto je začel izhajati drugi nabožni mesečnik »Glasnik presv. Srca Jezusovega«, leta 1924 pa še angleški mesečnik »St. Francis Magazine«, dočim je za Slovake poskrbel s »Listy sv. Frantyška«. Poleg neumornega sodelovanja pri vseh naštetih časopisih si je naš jubilant našel še časa za pisanje raznih nabožnih knjig, versko obrambnih brošuric in celo na leposlovnem področju ga srečamo v izdajanju poljudnih ljudskih iger.
Po vsem tem delu predstavlja oče Zakrajšek v življenju ameriških Slovencev pojav, s katerim se začenja pri njih nova doba kulturnega življenja.
Nič manj kot v tiskani besedi je bil p. Kazimir goreč in velik tudi v živi, govorjeni besedi. Ob svojem srebrnem jubileju je že mogel pokazati na lepo Število 249, slovenskih in slovaških misijonov.
Tudi na svoje rojake v domovini ni pozabil, ko se je med svetovno vojno, doma še v slutnjah, daleč preko morja pa že v živi istini kovala in ustvarjala usoda in bodočnost slovenskega naroda v svobodni jugoslovanski državi, slovenskim rojakom v Ameriki pa je v Lemontu postavil ameriško Brezje, kamor je na ta način simbolično prestavil najlepši in najdražji bir ser domače zemlje.
Ko se je za narod tako zaslužni mož vrnil v domovino, bi kdo menil, da se bo zaprl v samostanske zidove, da se tam odpočije od svojih obilnih življenjskih naporov. Toda božja Previdnost mu še ni odmerila pokoja, marveč ga je poklicala k izvedbi še velikega dela, k ustanovitvi in organizaciji nove župnije sv. Cirila in Metoda za Bežigradom. Zal, da se tu ne moremo spuščati v potankosti njegovega neprestanega snovanja in ustvarjanja, pa saj ga imamo kakor na dlani in delavca v vinogradu Gospodovem vsega dobrohotno se nasmihajočega, živahnega ter od teže in skrbi življenja neutrudljivega vsak dan pred seboj, celega o. Kazimirja.
Očetu Kazimiru želimo za njegov jubilej tudi mi, da bi Bog blagoslovil njegovo žetev in ji dal bogato rast — očetu Kazimiru v veselje in plačilo, narodu in njegovemu delavskemu stanu v zdravje in v radost.
Delo se obeta
(KONGRES ZA CESTE)
Pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II. in kneza namestnika Pavla se je vršil za binkoštne praznike v Ljubljani vsedržavni kongres za ceste, kateremu je poslal voditelj Slovencev, minister dr. A. Korošec brzojavni pozdrav.
V	Ljubljano sta prispela ministrski predsednik dr. M. Stojadinovič, gradbeni minister dr. Stoševič in prometni minister dr. Spaho, ki so bili na kolodvoru sprejeti od zastopnikov oblasti in združenj, med njimi tudi zastopniki ZZD, ter navdušeno pozdravljeni od naše mladine. Ugledne osebnosti so si nato ogledale ljubljanski velesejem, katerega je prejšnji dan otvo-ril minister dr. Krek.
Kongres za ceste je zasedal v Trgovskem domu in so svečani seji na binkošt-no nedeljo prisostvovali g. min. predsednik Stojadinovič, minister Stošovič in številne druge ugledne osebnosti. Predsedoval mu je predsednik društva za ceste vpok. minister Milosavljevič.
Iz poročila gradbenega ministra je razvidno, da se pri nas do leta 1935 za ceste ni nič storilo, vsled česar se nahajajo v zelo zanemarjenem stanju. Šele zadnja tri leta, odkar vodi državo sedanja kralj, vlada, se je začelo z delom in bo koncem leta 1938 skončanih prvih tisoč kilometrov cest. Vendar kralj, vlada s tem ne bo odnehala, temveč je že zasigurala dve milijardi dinarjev za ceste in bo v nadaljnih
letih vso državo prepredla z mrežo dobrih in modernih cest, kakršne imajo druge kulturne države v Evropi. Tako se bo naša država znatno dvignila, delavstvo pa bo dobilo zaslužka. Glavne ceste bodo tekle:
1. Logatec drž. meja — Ljubljana — Zagreb — Beograd.
2. Ljubljana — Maribor — Št. Ilj.
3. Ljubljana — Sušak — in ob morju po vsej obali Jadr. morja.
4. Zagreb — Varaždin — madžarska meja. t
5. Zagreb — Koprivnica — drž. meja.
6. Zagreb — Sušak.
7. Zagreb — Banjaluka — Sarajevo.
8. Subotica — Novi Sad — Beograd — Niš — bolgarska meja.
9. Beograd — romunska meja.
10. Beograd — ob Donavi do Prahova.
11. Beograd — Sarajevo — Dubrovnik.
12. Niš — Skoplje — grška meja.
13. Skoplje — Cetinje — Dubrovnik in še mnogo drugih.
Delovni program je bil sprejet z velikim navdušenjem. Veselo ga bo pred vsem naše delavstvo, saj se mu obetajo časi dela, ki ga nobena druga vlada pred sedanjo ni izvrševala v toliki meri. Pred pozitivnim delom sedanje vlade bi morale utihniti vsemogoče demagoške fraze raznih klikarjev in njihovega časopisja. Delavstvo pa hoče dejanj in te danes ima.
NEKAI IZ ČEŠKOSLOVAŠKE
Češkoslovaško vprašanje je danes aktualen problem Evrope, zato prinašamo o njej nekoliko podatkov.
Po narodnosti so: Čehoslovaki 9,756.604 140.500 km2. Na obdelana polja odpade 58.550 km2; travnike: 12.684 km2; vrtove: 1.027 km-; vinograde: 251 km2; pašnike: 10.660 km2; z vrbami nasejano ozemlje: 93 km2; ribnike: 465 km2; gozdove: 48.875 km2; močvirje 857 km2; parki in nasadi: 359km“ neraziskovano površino: 1.389 km2.
Češkoslovaška šteje danes okoli 15 milijonov prebivalcev in sicer okoli 7,200.000 moških in 7,600.000 ženskih.
Administrativno se deli:
1.	Češka 52.062 km2 z 7,109.376 prebivalcev, glavno mesto je Praga; 2. Slovaška 49.021 km2' z 3,329.793 prebivalcev, glavno mesto je Bratislava; 3. Moravsko-
Zaposleni v: Poljedelstvo, gozdarstvo in ribarstvo .... Industrija in obrt . . Trgovina in promet . . Javna služba, prosti poklici in vojaščina . . Domače in osebne službe Ostali poklici ....
šleska 26.808 km2 z 3,565.000 prebivalcev, glavno mesto je Brno; 4. Potkarpatska Rusija 12.117 km2 z 725.357 prebivalcev, glavno mesto je Užhorod.
Po naronosti so: Čehoslovaki 9,756.604 (66%); Nemci 3,300.000 (22%); Madžari
700.000 (4.8%); Karpatski Rusi 660.000 (3.9%); Judi 204.800 (1.4%); Poljaki
100.000 (0.7%); Romunov je 14.000; Jugoslovanov je 6.026; Cigani 32.900; ostalih narodov 8000.
Po veri je najmočnejše zastopana rimsko katoliška cerkev in sicer 10,831.696 ali 73.54%; evangeljska 1,129.758 ali 7.67 % ; češkoslovaška veroizpoved 800.000 ali 5.50% ; mojsijevska 360.000 ali 2.42% ;
pravoslavna cerkev ima 145.600 pripadnikov ali 0.99%; brez konfesije 854.000 ali 5.80%.
Po poklicu pa nam kaže .točno sliko sledeča tabela (mišljeno je v tisočih):
Skupaj
Kakor je iz gornje tabele razvidno ima Čehoslovaška država preko 3,000.000 delavcev če se vštejejo tudi učenci, ki bodo takorekoč jutrašnji delavci.
Čehoslovaška država ima kot naša država parlament in senat. Parlament je bil izvoljen leta 1935 in sicer za dobo 6 let. število poslancev je 304. Najmočnejše zastopana stranka v parlamentu je 1) Kmetijska stranka (Kmečka republikanska stranka), ki šteje 45 poslancev; 2) Katoliška stranka 42 in to Čehoslovaški katoliki 22 poslancev in slovaški katoliki — Hlinkova stranka 20 poslancev; 3) Ce-hoslovaški socijalni demokrati 38 poslan-
samostojni	uradniki	nastavljene!	delavci	učenci	Skupno
887.0	12.3	23.1	741.1	2.8	1,556.8
312.0	118.2	117.1	1770.0	184.0	2,501.3
225.1	141.7	249.1	158.3	30.5	804.7
29.1	202.9	98.2	24.7	1.8	356.7
13.6	0.2	1.3	104.4	13.3	132.8
4.8	—	0.4	100.1	—	105.8
1,471.6	475.3	489.2	2,899.6	232.4	5,568.1
cev; Čehoslovaški narodni socialisti 28 poslancev; Komunisti 30 poslancev; Ce-hoslovaško narodno edinstvo 17 poslancev Čehoslovaška gospodarsko-trgovska stranka 17 poslancev; Nemški nacionalni demokrati 11 poslancev; Nemški kmetijci
5 poslancev, Nemški krščanski socialisti
6 poslancev, Sudetsko nemška stranka 44 poslancev, Madžarska nacionalna stranka
4	poslance; Madžarski krščanski socialisti 9 poslancev; fašisti 6 poslancev. Senat je bil izvoljen leta 1935 in njegov mandat tudi traja 6 let. Skupno število senatorjev je 150.
SOVJETSKA RUSIJA
ZGODOVINA REVOLUCIJE
(28)	Od	1917—1922
(Nadaljevanje.)
Odbor dvanajstih je energično protestiral proti vmešavanju Sovjetov. Ukaz I. je deloma nadomestil ukaz II. z dolgo razlago, da se mora vojaštvo pokoravati oficirjem in šele pozneje si bodo posamezne čete izbrale svoje oficirje. Vsebina in ton tega ukaza pa je še vedno izpričeval so-vlado delavsko-vojaškega sovjeta.
Da končno pomede s sovjeti, si je duma postavila meščansko vlado. Borba med obema pa se je tako le še bolj zaostrila.
5.	Meščanska revolucijonama vlada Lwova.
15. marca ob desetih dopoldne so bila objavljena imena prvega revolucionarnega kabineta. Ministrski predsednik in minister notranjih poslov knez Lwov, zunanji minister Miljukov, za vojsko Gučkov, za finance Tereščenko, za poljedelstvo Singarijev, za prosveto Manujlov, za trgovino Kanolov, za promet Nekrasov, da-
lje L. Lwov, Godnev in končno prosvetni justični minister Kerenski, edini zastopnik Sovjetov, ki pa je le z največjo težavo dosegel vstop v to konservativno vlado.
Po daljšem posvetu je nova vlada proglasila svoj program: »Vlada bo zastopala sledeča temeljna načela: Izvedla bo popolno amnestijo vseh političnih in verskih prestopkov, svobodo zborovanja tiska in govora .ter odpravo stanovskih in konfesi-jonalnih omejitev. Pripravila bo konsti-tucijonalno zbornico in nadomestila policijo z milico. Uvedla bo volitve v krajevne samouprave. Odpravila bo vse omejitve meščanskih pravic vojaštvu. Vojni položaj se po možnosti ne podaljša.
Sovjeti pa so tudi hoteli vladati in v dokaz svoje eksistenčne upravičenosti so objavili proglas: Pozdravljamo ukrepe nove vlade, s katero bomo sodelovali. Anarhijo in nediscipliniranost bomo pobijali. Skupen nastop moštva in oficirjev, ki naj prepreči morebitno intervencijo proti revoluciji, je nujno potreben.
Zmerne besede so to bile, žal da ni dolgo pri tem ostalo. V vladi sami je nastalo ostro trenje. Miljukov in še nekateri so
stremeli po konstitucijonalni monarhiji z velikim knezom Mihaelom kot carjem, medtem ko je Kerenski s svojimi tovariši ostal zagrizen republikanec.
Nikolaj II. se je prostovoljno odpovedal, da tako prepreči prelivanje krvi. Kakšno stališče pa je k temu važnemu vprašanju zavzel njegov brat Mihael?
Veliki knez je prebival v Petrogradu. Kerenski mu je telefonično naznanil obisk nekaterih ministrov. 16. marca ob 10. uri dopoldne so se Lwov, Kerenski, Miljukov in Radzjanko v avtu odpeljali k velikemu knezu. Sprejem je bil prisrčen. Razgovor je trajal nad eno uro, ko sta se nepričakovano najavila Gučkov in Sulgin, ki sta prihajala od poseta pri Nikolaju II. Miljukov in Gučko sta bila za krono, vsi drugi pa so se temu upirali. Po kratkem pomenku z Lwovom in Rodzjankom je podal Mihael tole pismeno izjavo: »Težko breme mi je moj brat naložil. Odločil sem se, najvišjo oblast le tedaj prevzeti, če je to volja narodova, ki je v danem položaju edino upravičen, po svojih zastopnikih v konstitucijonalni zbornici določati in sklepati o vladni obliki in temeljnih zakonih.
S tem, da prosim božjega blagoslova, prosim tudi državljane, da se pokoravajo pro-vizorni vladi.« Vsi navzoči so obmolknili. Le Kerenski je navdušeno vzkliknil: »Vaša visokost, plemenit človek ste. Zgodovina bo vaše ravnanje visoko cenila, patri-jotično je in dokazuje vašo domovinsko ljubezen.«
Ta proglas je bil takoj objavljen. Nova vlada je imela torej polno moč. Takoj je šla na delo, da odpravi zadnje ostanke carističnega režima, demokratični republiki vdahne življenja, da onemogoči bolj-ševiška rovarenja, vojno pa nadaljuje do zmagovitega konca.
Na prvi vladni seji je min. predsednik Lwov prečital mnoge brzojavke. Caristič-ne upravne uradnike od vaškega policista pa do mogočnega gubernatorja, vse so zamenjali z republikanci. Sledile so še važne reforme: Ustanovitev komisij in sicer za proučavanje razdelitve zemlje, volitve v zakonodajno zbornico, za petrograjsko delavstvo uvedba osemurnega delavnika, samostojnost Poljske, avtonomija Finske, reorganizacija preskrbe z živili, odprava sibirskega pregnanstva in smrtne kazni itd. itd.	(Dalje prihodnjič.)
i dftflvsltik toušt
”	^rWWWwW
Jesenice
Važen posvet odborov krajevnih organizacij ZZD, jeseniškega okrožja.
V	nedeljo 29. V. 38. dopoldne so se v Krekovem domu na Jesenicah sestali h skupnemu posvetu člani odborov podružnic, ki spadajo v območje jeseniškega okrožja. V kovinarski stroki so se zadnje čase dogodile in se zlasti za nas, ki smo zaposleni pri KID, dogajajo važne stvari, ki so zahtevale skupnega posveta predstavnikov delavstva organiziranega v ZZD. Še večjo pomembnost temu posvetu pa je dala navzočnost predsednika centrale tov. Prežlja, ki je na željo vseh tudi prevzel predsedstvo seje. Poleg lokalnih aktualnih zadev, ki tičejo naše člane in organizacijo kot tako, je ta krožna seja kovinarjev pretresla položaj delavstva v splošnem. Poročila, ki so bila podana nas samo potrjujejo, da delamo prav. Odločnost s katero smo se Jesenicam legitimirali bomo nadaljevali. Odigrani dogodki nas učijo, da moramo biti previdni na vse strani. Nočemo in tudi ne bomo dopustili, da bi se naše delavstvo omadeževalo. Povsod, kjer bomo to zasledili bomo protestirali in zahtevali popravke. Zahtevamo zase le popolno enakopravnost. Vemo in se živo zavedamo, da ima naša ZZD bodočnost baš v svojem jasnem programu, ki ga praktično dnevno izvaja kadar se kje pokaže potreba. Slovensko delavstvo je v svoji dvajsetletni zgodovini v naši državi doživljalo težke Preizkušnje, in mi samo to vemo, da moramo raznim kolebanjem napraviti konec, ce hočemo ustvariti našemu slovenskemu delavskemu življu odgovarjajočo življenjsko eksistenco. Vemo, da se nam stavi ja-jo težke ovire od raznih strani na pot. Vemo pa tudi, da smo prestali porodne bolečine mlade organizacije in da nas danes ne ustavi nikaka ovira, ki se stavljajo našim posameznikom ali naši skupni celoti. Ta nedeljska seja je dokazala, da postajamo močni, da imamo v sebi dovolj zdravja in moči, da bomo svoj program tudi praktično izvedli. Delavstvo zaposleno v KID nas bo v našem delu lahko dnevno nadzorovalo in bo imelo priliko ugotoviti, da je naše gledanje na sedanje razmere, nas vse ubijajo in nam jemljejo moči J*0 skupnega enotnega nastopa treba v našem lastnem interesu napraviti konec. Izigravanja med organizacijami v katerem trpi škodo samo delastvo mora nadomestiti enoten nastop delavstva z enotno močno brezkompromisno in odločno delavsko strokovno organizacijo. Hočemo in je to bistven del našega programa, da ima slovenski delavec svoje gospodarske razmere ustaljene tako, da v svojem prostem času preživlja v krogu svojih otrok mirno družinsko življenje brez tistih muč-
nih skrbi, ki tarejo danes vse delavstvo z malimi izjemami, kako bo razporedil v izdatke svoj premajhni zaslužek, da bo kril potrebe.
Tovariši in prijatelji! Težka je naloga, ki smo si jo nadeli. Ze v dosedanjem delu smo lahko ugotovili, da smo premostili in šli preko vsega samo vsled svoje povezanosti. Prav na vseh, ki smo organizirani v podružnicah našega okrožja mora ležati odgovornost našega dela v prihodnje. Vsak na svojem položaju in mestu mora vršiti svojo dolžnost. Bodočnost si kujemo in bo naša taka, kakršno si bomo znali priboriti s svojim neumornim delom v naši delavski organizaciji.
Murska Sobota
Ze dolgo se nismo oglasili v »Slovenskem delavcu« tako, da je zgledalo, da smo že popolnoma zaspali, da nič več ne delamo, da ne mislimo na zboljšanje našega položaja, ki je tako težak za naše člane v Soboti. Toda temu ni tako; saj vemo, da ravno tisti zelo malo napravi, ki dosti govori, da so vsi njegovi uspehi le v besedah, a v dejanjih jih pa ni. Naše delo je molčeče. Pa ne zato, ker ni veliko, ker ni obsežno, ampak zato, ker so borbe voditeljev naše podružnice zelo velike, ker so njihove skrbi za članstvo občutne. Pa zakaj .to? Zato, ker naši delavci, posebno pa delavke, ne znajo in nočejo skupno nastopiti v borbi za svoje pravice. Ne znajo se vživeti v delo in dosegljive organizacijske uspehe, ki so lahki, če je organizacija močna, če je njeno članstvo zavedno. Pozivamo torej vse naše članstvo, da se že enkrat dvigne iz teme pomislekov: Kaj bi? Pričakujemo že enkrat od vas večje zavednosti in vztrajnosti v začetnih težavah, ker začetek je bil povsod težak, pa če bi bili še tako složni in enotni. Kdor noče sam sebi pomagati, kdor noče pravic, ki mu po zakonu pripadajo, kdor noče po pravični poti izboljšati svoj delavski položaj, ta ni vreden, da živi ob organizacijski zavednosti ostalega članstva.
In naši delodajalci! Dobro vedo, koga imajo v svojih obratih; dobro vedo, da imajo podrejene delavce, ki so »omamljeni«, že pri dobri besedi svojega gospodarja, ki bi šli za njega v ognjene plamene, če jim le za dinarček milostno zviša dnevnico. Oni vedo, da je .to gmajna, ki je zadovoljna z vsem, kar se ji nudi, da je to ljudstvo navajeno živeti v tem položaju in da nekateri celo ne bi želeli izboljšanja.
Delavci! Ali veste, da je tudi vas Bog ustvaril po svoji podobi? Ali veste, da imate vi ravno tako pravico, če že ne udobnega, pa vsaj človeku dostojnega življenja, kakor ga ima vaš delodajalec, kateremu spravljate bogastva, sebi pa nakopavate bolezni — tudi neozdravljive? Ali
veste, da je po zakonu predviden samo 8 urni delavnik, kar se pa čez dela, pa se mora plačati 50% višje? Ali pozna vaš gospodar zakon o minimalnih mezdah, ali kolika je najmanjša plača pri osem, oziroma deseturnem delu? Da-li se po tem ravna? Vi se zato ne brigate, se za to ne zanimate; dela pa to vaša organizacija, ki vas opozarja na zavednost, ki vas vabi, da vstopite v njeno okrilje. Rečemo vam, da ni izboljšanja za vas, dokler ne boste včlanjeni v močni organizaciji, ni izboljšanja za vas, dokler si ga ne boste sami priborili potom društva, ki bo zastavilo vse svoje sile in moči, da vam izboljša položaj. Saj so oblastva, ki se bodo potom naše intervencije pobrigala za vas.
Člani! Bodite zavedni, vztrajni ter pridobivajte novih, da nas bo čim več, ker le v skupnosti je moč!
Kranj
Dne 29. maja se je vršil pri nas v dvorani Ljudskega doma članski sestanek ZZD. Proti pričakovanju je bila udeležba članov nad vse obilna. To se vidi kako pokažejo katoliški delavci svoje prepričanje.
Ob 9. uri otvori tov. predsednik Megla sestanek ter pozdravi zastopnika centrale in vse navzoče. Nato poda besedo tovarišu zastopniku.
Razložil nam je vsa pereča vprašanja v načelnem in praktičnem pogledu. Po končanem govoru zastopnika centrale, se je oglasil k besedi .tudi neki član JSZ, ki navsezadnje ni vedel, kaj je hotel in po kaj je prišel. Zastopnik centrale in naš duhovni vodja g. Vovk, sta mu hotela odgovoriti na očitke, ki jih je vrgel na našo organizacijo in na »Gorenjca«, pa je možakar brž pobral šila in kopita ter izginil iz dvorane.
Po debati je zaključil sestanek tovariš predsednik in je pozval vse na delo, korajžno, neustrašeno in trezno. Ne iščite sebe in svoje časti, ampak napredek in procvit naše ZZD. To vam bodi glavni cilj! Bodite apostoli naše strokovne organizacije, pokažite, da ste borci naše ideje. Ne ustrašite se ničesar, tudi najhujšega ne, samo vztrajajte, ker le potem bo naša zmaga zagotovljena. Nasprotnikom povejte, da se jih ne bojimo in da gremo mimo vseh barikad, ki nam jih postavljajo. Naloga in dolžnost vsakega posameznika je, da začne vneto vršiti propagando za našo ZZD.
Pojdite med neorganizirane delavce, kakor tudi med one, ki so v zmoti in so tako preslepljeni, da ne vedo, kje je njih pravo mesto. Poučite jih glede naše strokovne organizacije.
Dragi tovariši in tovarišice! V bratski slogi in z neustrašenim delom bomo izvo-jevali zmago. — Bog živi!
Velenje
Spomenica, poslana kr. banski upravi
v Ljubljani.
V	dnevnem časopisju je bilo v zadnjih dneh objavljeno, da je banovina oziroma KDE, sklenila pogodbo s TPD v zadevi oddaje toka iz nove elektrarne v Trbovljah. Do sklepanja te pogodbe je prišlo vsled tega, ker velenjska elektrarna nima dovolj rezerve, a na predvideno in ne še zasigurano povečanje slednje, pa vodstvo KDE ne more čakati. Posledice navedene pogodbe bodo brezdvomno ogrožale sedanji obstoj in nadaljni razvoj velenjske elektrarne in vsled tega tudi velenjskega rudnika.
Znano je visoki naslovni oblasti, da preživlja velenjski rudar ter z njim prebivalstvo iz celega sodnega okraja Šoštanj, kjer stanuje ljudstvo, ki je tudi odvisno od delavčevega zaslužka predvsem obrtniki, ker traja neredno obratovanje in še to skrčeno na eno tretjino skozi 14 let, težke čase v gospodarskem in socialnem oziru. Temu težkemu položaju se je sicer v zadnjem času deloma odpomoglo z večjim obratovanjem velenjske centrale ter s tem vsaj malo ublažilo težko stanje delavstva in ostalega prebivalstva.
Z ozirom na pospešeno razširjenje elek-trifikacijskega načrta, ki ga KDE izvaja v zadnjem času je radi .tega začelo primanjkovati toka v njenih elektrarnah, kot tudi velenjski. Bilo je že predvideno, da se isto temeljito poveča in tako zagotovi zadostna množina toka KDE, za nadaljno elektrifikacijo dežele. Nenadoma pa so nastale pri tem neke ovire in s tem tudi zastoj v razširjanju elektrarne. Vsled tega je prišlo do sklenitve pogodbe med TPD in KDE radi oddaje toka. Vse nade rudarja na izboljšanju bednega položaja v katerem se nahajajo že dolgo vrsto let, so zopet odvzete. Velenjski premog, ki se vsled svoje slabe kvalitete le težko razpečava na trgu, se isti prav dobro uporablja za proizvajanje električnega toka ter vsled vedno večje proizvodnje in oddaje toka, narašča s tem delo na premogu. Dvigajo se s tem delovni dnevi in slednjič tudi stalež delavstva, kar s tem tudi ostalemu prebivalstvu donaša večje denarne vire in hkrati pomaga dvigati blagostanje cele Šaleške doline, ki je tako zelo navezana na tukajšnji rudnik. Slednji bi se s pred-
DROBNE DOMAČE
Konj je brcnil v Praprotnem pri Hrastniku 42 letnega Cirila Rotarja v glavo. Zaradi silnega udarca je posestniku počila lobanja in je dobil hud pretres možganov. V bolnišnici mu niso mogli pomagati in je tako po hudem trpljenju izdihnil.
S	peto je prišel med tračnice delavec Polka Valentin doma iz Hrušice pri Jesenicah. Strojevodja prihajajočega vlaka, je hotel še vstaviti vlak, da prepreči nesrečo, vendar je bilo že prepozno. Kolo lokomotive je šlo čez levo nogo nesrečneža v bok in tako je bil ponesrečenec v nekaj minutah mrtev. Po dejanskem stanju sodeč ni katastrofa ponesrečenca krivda nikogar.
Obešenega so našli pod Rožnikom na Večni poti policijskega agenta v p. F. K. Zapustil je pismo v katerem pravi, naj mu žena oprosti to dejanje, ker ne more več prenašati neozdravljive bolezni.
Glasilo Bunjevcev odločno zavrača dr. Pernerja, ki je znan kot najožji sodelavec dr. Mačka, da je pesem Srem, Banat in Bačka, spremenil v Srem, Banat i Bačka, mi smo vsi za Mačka, kar pa je čisto neresnično. Never odločno povdarja, da niso za Mačka, pač pa za kraljevino Jugoslavijo in za kralja Petra II.
Za poplavljence ljutomerskega, soboškega in lendavskega okraja je podelila banovina kot prvo pomoč 100.000 Din in 30 nakaznic za brezplačen prevoz ljudske hrane in krme.
Ponesrečil se je v premogovniku Zabukovca pri Celju 29 letni rudar Stanko Pristošek iz Megojnic pri Grižah. Jamski voziček ga je hudo poškodoval na glavi; ponesrečenega so prepeljali v celjsko bolnišnico.
Industrijskih podjetij imamo v Sloveniji 626. Po strokah so naslednja: kmetijska 126, lesna 141, rudarska in kovinska 52, Kemična 45, usnjarska 19, tekstilna 104, papirna 16, električna in elektrotehnična 43, gradbena 47, in 33 raznih.
Železniška nesreča se je .te dni dogodila na progi Mislinje — Slovenjgradec. Pretrgal se je tovorni vlak. Odtrgani vagoni, ki so bili naloženi z lesom, so drveli proti Slovengradcu, kjer so pred postajo iztirili in se razbili. K sreči ni bilo človeških žrtev.
Pobegnila sta dva kaznjenca mariborske kaznilnice, ki sta bila zaposlena pri zidarskih delih. Prvi je pobegnil v ponedeljek, v .torek pa je njegovemu zgledu sledil še Franc Crepinko iz Zg. Polskave. Oba sta bila obsojena zaradi številnih vlomov.
40.000	din je ukradel 25-letni brezposelni trgovski pomočnik Franc Marin v Novi vasi pri Mariboru svojemu stricu, upokojenemu železničarju Francu Kocbeku, da se je poročil. Napravil je imenitno svatbo, se vozil z avtomobilom in kupoval pohištvo, da mu je ostalo samo še 800 din, vse drugo je zapravil. Ko je Kocbek odkril tatvino, je nečaka ovadil orožnikom, ki so ga aretirali. Mlada ženica je bila vsa objokana, ko so ji moža odpeljali,
Ljubljana
Tobačni delavci. V naslednjem Vam podamo glavne točke iz osnutka pravilnika za .tobačno delavstvo.
Clen 1.
Stalno delo se deli v 3 kategorije in to:
I.	kat. a: Pisarniško osobje in nadgled-niki.
b: Kvalificirani delavci, komandir straže odnosno požarne čete, dojilje in bolničarke.
II. kat.: Vodje cigaretnih strojev, strojev za pakov. cigaret in ostalih strojev za predelavo in pakovanje tobačnih izdelkov, pri harmanih, rezači in raztresači tobaka, parilci in pražači, mlinar burmu-ta, brusači, rezači kartona na stroju z električnim pogonom, pakovalci in zabijači zabojev, delavci pri cirkularki, va-gačice in prevzemalke pri cigarah, vizita-torke, čuvaji motorjev, nekval. kurjači in čistilci kotlov, glavni vratar, glavna kuharica, čuvaji, sluge, telefonist, vrtnar, delavke, katere pripravljajo omote za cigare in one katere sortirajo tobak za boljše vrste špecijalitet.
III. kat. Vse ostalo delavstvo.
Clen 7.
Plača delavstva se deli na dnevnico, Porodični dodatek in delovni dodatek:
Clen 8.
Stalno delavstvo prejema plačo po naslednji tablici.
Plača znaša	v kat.					
			]		II	III
&o navršenih	5	let	a 49	b 47	36	33
«	10	let	54	52	41	35
«	15	let	60	58	45	37
«	20	let	65	63	49	39
«	25	let	66	64	51	41
«	30	let	67	65	52	42
«	35	let	68	66	53	43
Clen 10.
Porodični dodatek znaša 3 Din dnevno, in to samo za 3 člane do 14 leta, ako 3e pa otrok šola z dobrim uspehom, se pa dobi dodatek za istega .tudi preko 14 let. Ta dodatek se dobi samo za zakonske in pozakonjene otroke. Tega dodatka pa ne dobe: ako sta mož in žena v tovarni, ali pa ako je eden od teh v tovarni drugi v penziji. Ta dodatek se dobi takoj, ko se rodi otrok, ako se zato predlože potrebne listine. Ta dodatek dobe samo moški. Zenske pa, ako jim je mož umrl, ali pa da je nesposoben za delo, in ako je ločena, ter ne sprejme od moža nikake podpore,’ kar pa mora dokazati z uradnimi listinami.
Clen 12.
Stalno delavstvo se deli v sedmičarje in dnevničarje. Prvi imajo plačane tudi praznike, ako so bili dan preje ali kasneje na delu, drugi pa samo tiste dni ko delajo. Dnevničar postane sedmičar v I. kat. po 3 letih, v II. kat. po petih letih, a v III. kat. po 10 letih stalne službe ako je bil v teh letih ocenjen vsaj z dobro.
Clen 24.
Ta pravilnik stopi v veljavo, ko ga odobri minister financ.
Kakor se sedaj vidi iz .tega osnutka, bo dobilo delavstvo boljše plače, kar je že tudi skrajni čas. Da pa je prišlo delavstvo do tega, je pa zasluga samo organiziranega delavstva. Glavno zaslugo pa imata za vse to naša g. ministra dr. Korošec in dr. Krek, ki sta se z vsem svojim uplivom zavzela zato, da se naš bedni položaj zboljša. Zato jima bo pa tudi delavstvo vedno hvaležno. Neorganizirano delavstvo, pa pozivamo, naj ne stoji več ob strani, in naj stopi tudi ono v naše vrste, saj sedaj vidi, da je le v naši organizaciji moč. Vsi v organizacijo. Bog živi!
ker je videla, da je poročila sleparja in tatu.
videnim razširjenjem elektrarne že precej dvignil in to ravno radi večje uporabe premoga, ter bi bilo zagotovljeno obratovanje na dveh tretjinah, dočim se sedaj še kljub praznovanju in skrajno reduciranemu številu delavstva, obratuje samo na eni tretjini.
Kot je iz prednavedenega razvidno, je problem povečanja velenjske elektrarne življenjskega pomena za sodni okraj Šoštanj ter je vsled tega nujno potrebno, da se z vsemi močmi zavzamete na merodajnih mestih za takojšnjo razširjenje velenjske elektrarne in dogovor z vodstvom KDE, ki bi omogočalo obstanek in nadaljnji razvoj velenjskega rudnika.
Za razširjenje že obstoječega in za napravo novega omrežja velenjske elektrarne, zlasti za dovode v posamezne okoliše čigar stroški so največkrat edina ovira in pomislek reflektantov, naj se po možnosti izposluje podpora eventuelno iz dohodkov trošarin plačanih po odjemalcih električnega toka.
Ponovno prosi podpisana ZZD v imenu organiziranega delavstva v Velenju, da vzamete to našo spomenico v pretres ter storite tozadevne korake glede razširjenja elektrarne ter čim večji odjem toka po KDE, da se tako zagotovi razvoj rudnika in s tem reši beda delavstva, katera še osobito grozi hujša s sklenjeno pogodbo med KDE in TPD.
Podr. Zveze združenih delavcev Velenje
Novak Ivan	Vekoslav	Zajc
t. č. tajnik.	t. č. predsednik.
Lampe Martin	Miklavžina Jernej
predsednik občine	predsednik občine
Velenje.	Skale pri Velenju,
pečat.	pečat.
lTVrVrWVrvr||f Vr^vrr fVCV
Prekočasno delo nočnega čuvaja.
L. Fr. je bil zaposlen kot nočni čuvaj od 6 ure zvečer do 6 ure zjutraj. V tem času je v svrho kontrole moral do 13 krat naviti nočno uro, poleg tega pa še kidati gnoj izpred hleva in kuriti v sušilnici ter je za to delo prejemal po 100 din tedenske mezde. Vprašate če je upravičen zahtevati nagrado za nadurno delo?
Podjetje v katerem je bil L. Fr. zaposlen kakor izhaja iz vaših navedb, spada očividno pod zak. o zaščiti delavcev in velja pač za pomožno osobje takih podjetij 8 urni delavnik. Vendar pa so od take zaščite glede 8 urnega delavnika izvzeti oni uslužbenci, ki so se že v naprej pogodili katero delo bodo izvrševali, v katerem času in za kako ceno. To velja zlasti za pisarniške sluge, tovarniške vratarje, nočne čuvaje in slično. Glede takih uslužbencev se je namreč že ob sklepanju službene pogodbe imelo v vidu, da. bodo morali opravljati dotično delo za katere-
Doma
V	nedeljo je obiskal Ljubljanski velesejem gospod ministrski predsednik dr. Stojadinovič v spremstvu g. ministrov dr. Spaha in Stoševiča ter g. bana Dravske banovine dr. Natlačena. Ogledal si je predvsem razstavo »Cesta«, razstavo »Francoska knjiga«, tekstilno in strojno industrijo. O prireditvi se je gospod ministrski predsednik zelo zadovoljivo izrazil ter iskreno zaželel velesejmu popoln uspeh. Gospod notranji minister dr. Anton Korošec je k prireditvi brzojavno čestital in izrazil svoje najboljše želje. Obisk velesejma je zelo močan in tudi v trgovskem oziru izgleda, da bodo razstavljalci zadovoljni. Iz zamejstva prihajajo Italijani, Nemci in Bolgari, tudi Francozov je bilo nekaj. Ti hočejo predvsem dobiti pregledno sliko o jugoslovanskem gospodarstvu, ki jo letošnji ljubljanski velesejem tudi res podaja. Seveda sklepajo tudi kupčije v predmetih, ki jih naša država izvaža. Domači kupci so prišli iz vseh predelov države, pričakujejo jih pa še več, ko se bo v soboto pričel HI. jugo-slov. trgovski kongres v Ljubljani na katerega se je javilo okrog 6000 trgovcev.
Častno predsedstvo mladinskega tabora.
Pri častnem predsedstvu mednarodnega mladinskega tabora, ki ga prireja od 26. do 29. junija Zveza fantovskih odsekov v Ljubljani, so sprejeli mesta naslednji člani kralj, vlade: predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič, notranji minister dr. Korošec, prometni minister dr. Spaho, minister vojske in mornarice armadni general Marič, minister za telesno vzgojo naroda dr. Miletič in minister dr. Krek, namestnik predsednika češkoslovaške republike dr. Sramek in predsedniki švicarske, belgijske, francoske, poljske katoliške telovadne zveze.
Trgovinski sporazum.
Med Nemčijo in našo državo je bil te dni sklenjen trgovinski sporazum. Nemčija je dovolila Jugoslaviji med drugim tudi večji kontingent za uvoz vina. Od tega kontingenta odpade 50.000 hektolitrov1 na štajerska vina, ki jih bo Slovenija dobavila Nemčiji. Tekom meseca junija bo imela naša država še trgovinska pogajanja s Švico in Poljsko.
Omenjeni kontingent vina za Nemčijo bo Slovenija vsekakor zmogla, ker škoda, ki jo je napravil spomladanski mraz v vinogradih ni tako huda kakor so mislili na prvi pogled. Po vesteh, ki sedaj prihajajo, so delno trpeli od slane vinogradi v nižinah, največ pa oni na visokih legah, ki so odprte proti severu. V najbolj prizadetih krajih znaša škoda do ene petine pričakovanega pridelka. V vinogradih, ki niso izpostavljeni severnim vetrovom, škode sploh ni in se zato lahko pričakuje ugodno letino.
Produkcija premoga.
Iz poslovnega poročila Trboveljske pre-mogokopne družbe za leto 1937 posnemamo, da se je lani povečala produkcija premoga od 977.000 ton v letu 1936, na
1,165.000	ton, torej za 188.000 ton ali za 19%. Zvišale so se tudi dobave državnim železnicam in rečni plovbi kakor tudi industriji, tako da so bile zaloge ob koncu leta skoraj popolnoma izčrpane. Produkcija pa še ne dosega stanja pred krizo; slovenski premogovniki dosegajo komaj 60% najvišje produkcije iz leta 1929. Pač pa je narasla produkcija cementa v primeri s prejšnjim letom za 15% in produkcija apna celo za 43%. Čisti dobiček družbe je lani narasel in je izkazan v višini 20 milijonov dinarjev.
ga so bili najeti in v pogojenem času ter za dogovorjeno plačo. Tako se je tudi v predmetnem primeru L. F. kot nočni čuvaj v najprej zavezal, da bo v nočnem času navil 13 krat uro, odn. odkidal gnoj izpred hleva. Zato zanj ne morejo po našem mnenju veljati določbe glede nadurnega dela. Upravičen pa je zahtevati posebno nagrado, če je opravil v tem nočnem času še kako delo, glede katerega ni bilo ob sklepanju službene pogodbe nič govorjeno. Tako n. pr. če je bil nameščen le kot nočni čuvaj, pa se mu je pozneje še določilo, da mora kidati gnoj — ozir. če je moral poleg tega še paziti na krave pri ■teletih. Za tako izven pogodbeno delo pa sme zaračunati primerno plačo, razen, če se ni tej zahtevi odpovedal, ali če zahteva še ni zastarana. Ce pa je bil zaposlen tudi v sušilnici in moral tamkaj kuriti — pa mu gredo nadure od tega dela, če je bil s tem delom zaposlen preko S
Za binkoštne praznike je bilo v Ljubljani 2.398 birmancev v Mariboru pa 1397. V Št. liju ob nemški državni meji so proslavili 150 letnico slovenske šole, v raznih krajih Slovenije pa so se vršili številni cerkveni tabori kakor v Kamniku in pri Sv. Trojici v Slov. Goricah ter mladinski tabori v Sv. Juriju ob juž. žel., v Braslovčah, Kamnici pri Mariboru, Novem mestu, Sv. Marjeti niže Ptuja, na Viču, v Zirih in Komendi, ki so sijajno pokazali, kaj lahko stori z idealizmom in voljo prežeta mladost, ko jasno in mogočno manifestira svoja visoka načela.
Drugod
Vojna nevarnost v južni Ameriki.
V	zapadnem delu južne Amerike ležita na obali Tihega oceana ob ekvatorju republiki Ekvador in Peru. V zadnjem času je prišlo med obema državama do spora radi nekih gospodar, vprašanj. Razmere so se poostrile še, ko je napadla peru-anska obmejna straža ekvadorski obmejni kraj. Pred nekaj dnevi je pa začela peruanska rečna bojna ladja obstreljevati ekvadorsko ozemlje, vsled česar je ekvadorska vlada razglasila mobilizacijo in preti nevarnost oboroženega spopada med obema državama, katerih prebivalci 30 beli, indijanci in črnci ter mešanci.
81 letnica sv. Očeta
Papež Pij XI. je dne 31. maja dopolnil 81 let svojega življenja. Kljub tej visoki starosti je še izredno duševno svež in se zanima tudi še živo za znanost in svetovne dogodke. Hudo ga boli prelivanje krvi na Španskem in v Aziji. Njegovo geslo je: »Mir Kristusov v kraljestvu Kristusovem.« Zato poslušajmo njegovo besedo!
NASI NAMEŠČENCI
Združeni zasebni in trgovski nameščenci Slovenjgradec prirede v nedeljo, 19. junija 1938 ob 2. popoldne (14.) na Glavnem trgu v Slovenjgradcu doslej največjo TOMBOLO. 1. tombola: Prekrasen šti-risedežen avto »Opel-Kadet«, najnovejši Standard model 1938, HP, štiritaktni štiricilinderski motor z majhno uporabo bencina (7 1 na 100 km,) hidravlične zavore, medkolesje 2340 mm.
2. tombola: Krasna moderna kompletna spalnica za 2 osebi.
3. tombola: Kompletna modema kuhinjska oprema.
4. tombola: Moško kolo.
5. tombola: Žensko kolo.
6. tombola: Moško kolo.
7	tombola: Sodček vina.
8. tombola: Blago za kompletno moško obleko.
9. tombola: Blago za žensko obleko.
10. tombola: Vreča moke.
in še 690 lepih dobitkov!
Tombolske karte v predprodaji po din
4.—, na dan tombole din 5.— Ugodne zveze z vlaki!
BELEŽKE
VSE JI PRAV PRIDE
Zadnja številka »Delavske pravice« prinaša dolg članek o kardinalu Verdieru, s čemer hoče vzbuditi vtis, da je popularni pariški nadškof njen človek in da je delovanje krščanskih socialistov v JSZ popolnoma v skladu s tem, kar dela Verdier v Parizu.
»Delavska pravica« bi želela, da ji ljudje to verjamejo. Za človeka pa, ki mu je znano udejstvovanje 72 letnega cerkvenega kneza in ki pozna vsebino njegovih izjav v celoti, je omenjeni članek zelo prozoren. Predvsem moramo pribiti, da se »Delavska pravica« vežba v eklekticizmu (izbiranje), ki je slaba navada vseh socialistov, v prvi vrsti seveda marksističnih. Ti jo po stari navadi v teoriji odklanjajo, zato pa v praksi molče uporabljajo. Ce poberemo iz nekega govora posamezne besede, citate ali stavke in vse to v drugem vrstnem redu sestavimo dobimo takšen smisel, kakršnega želimo. Vendar opažamo, da si naši krščanski socialisti še niso pridobili ono spretnost, ki je last njihovih tovarišev onkraj rdečega plota. Radi tega se pa tudi bije »Delavska pravica« sama po zobeh.
V	debelem tisku navaja izjavo kardinala, katero si je menda izposodila iz »Slovenca«: »Ne smemo ljudi odbiti. V Franciji smo s tem komunistom odbili ostrino. Videli so naše nazore o socialnem življenju, videli naša socialna dela in so se začeli spraševati, zakaj naj še bodo komunisti.«
Tudi mi ljudi ne odbijamo, temveč gremo med slovenske delavce, jih organiziramo in vodimo v boju za stanovske pravice delavstva; s tem odbijamo komunistom ostrino in naši delavci se bodo vedno bolj začeli spraševati, zakaj naj sledijo marksistom, ko vidijo naša socialna dela. Vendar ni vseeno, če gremo med delavce in se med njimi socialno udejstvujemo kakor kardinal Verdier, ali če gremo med delavce in se pustimo vpreči v voz njihovih rdečih voditeljev bodisi hote ali nehote kakor JSZ. Kardinal Verdier je uspel radi tega, ker je pariškim delavcem postavil cilj: »Bog, kruh in lepota.« Vendar ni skušal delavce pridobiti s kakšnimi levičarsko zvenečim imenom brez vsebine in logike.
Milo izraženo je pa smešno ljubimkanje z ljudsko fronto, ki jo skuša JSZ spraviti na površje, da bi bilo potem potrebno marksizmu odbiti ostrino. To se pravi zažigati dom radi tega, da se dobi priliko pokazati svoje gasilske sposobnosti. Toda »Delavski pravici« ne gre v glavo, da taki gasilci ne žanjejo priznanja.
Zabukovca — Griže
V nedeljo dne 19. t. m. se bo vršil četrti skupni sestanek ZZD ob 8, kot običajno v Društveni sobi g. Rojnika v Grižah.
1. sprejem novih članov,
2. poročilo tov. predsednika o »osebnem razgovoru z g. ministrom v Trbovljah.
3. Glede sprejema delavcev v službo pri rudniku v Zabukovci.
4. Raznoterosti.
Vljudno vabimo vse člane in somišljenike, ker je le skupno delo najbolj uspešno. Vsak naš član lahko doprinese svoje želje v tej naši pošteni organizaciji, ker mora imeti vsak naš član enakovredne pravice in besedo.
Le korajžno na delo, za naše pravice in boljšo bodočnost. Proč z bojaznijo in strahom pred marksističnim kričačem, ker bomo pri oblasti poskrbeli, da zagotovi mir in red na sestanku.
Torej vsi na veselo svidenje 19. t. m. ob 8 na skupnem sestanku ZZD v Grižah.
Sestanki in zborovanja ZZD
V NEDELJO, DNE 12. JUNIJA SLOV. KONJICE: članski sestanek v
Društvenem domu.
V SREDO, DNE 15. JUNIJA CELJE: članski sestanek ob 18 v Domu v
Samostanski ulici.
V NEDELJO, DNE 19. JUNIJA: GRIŽE: članski sestanek ob 8 pri g. Roj-
niku.
GROBLJE: Članski sestanek za našo in
jarško podružnico.
PO SVETU
Na Dunaju in Berlinu so aretirali 2339 oseb zaradi kršitve deviznih določil; pravijo, da je med njimi mnogo Zidov.
V	Mehiki so korakali katoliki v sprevodu skozi mesto Villajanori in zahtevali od vlade, naj zopet odpre cerkve. Vojska in policija sta napadli sprevod. Štirje ka-toliki so bili ubiti, eden pa težko ranjen.
Pariški nadškof kardinal Verdier je odšel po končanih slavnostih iz Budimpešte v Prago, kjer je bil svečano sprejet. Ljudstvo ga je navdušeno pozdravljalo. Kardinal je stanoval v Hradčanih kot gost predsednika republike dr. Beneša. Obiskal je tudi katedralo in spomenik češkoslovaškega neznanega junaka in povsod opravil molitev. Vrnil se je čez Nemčijo v Pariz s pariškim brzovlakom.
Angleška vlada hoče pomiriti Evropo na ta način, da italijanska vlada posreduje pri vladi generala Franca, francoska pa pri vladi v Barceloni, da bi se zaključila državljanska vojna, ki je v dveh letih zahtevala 1,200.000 smrtnih žrtev.
Na kitajskem bojišču so Kitajci obkolili celo japonsko divizijo, ki so se rešili le, ker so Japonci začeli uporabljati strupene pline. Nad mestom Hankov se je pa razvnela huda letalska bitka. Kitajci trdijo, da so sestrelili 15 japonskih letal, sami pa izgubili le dve, tem nasprotno pravijo Japonci, da so oni sestrelili 20 kitajskih letal, a sami da niso imeli izgub.
Operacija na očesu je uspela na 11 letnem dečku, ki je bil slep od svojega šestega leta dalje. Operacijo je opravil prof. Stock v Trubinger. Vzel je iz očesa nekega bivšega bojevnika, kateremu so izrezali oko zaradi v svetovni vojni dobljene rane, nekatere dele mrežnice in jih nadomestil na dečkovih očeh. Deček je nato spregledal in je bil 14 dni po operaciji popolnoma zdrav.
Trst je po novi pogodbi med Nemčijo in Italijo baje precej prizadet. Avstrija je namreč imela v Trstu pravico do proste luke. Italija pa sedaj ni privolila, da bi iste pravice uživala tudi Nemčija.
Japonska je dobila novo vlado. Prejšnji zunanji minister se je moral umakniti na pritisk armade, ki je hotela z ozirom na možnost oboroženega spopada s sovjetsko Rusijo dobiti popolnoma v svoje roke enotno vodstvo državne usode ter možnost, da bo nadzorovala dve tretjini kitajskega ozemlja. Novi zunanji mini ster hoče okrepiti protikomunistični trikot Rim — Berlin — Tokio, skleniti Z Anglijo sporazum in olajšati obstoječo napetost med Japonsko in sovjetsko Rusijo.
Egiptovski parlament je proti temu, da bi imeli Židje v Palestini svojo državno samoupravo, ker bi se v nji svobodno širil boljševizem in ogrožal sosedne dežele.
300 vojnih letal kupuje Anglija v Ameriki obenem spopolnjuje tudi svojo morsko vojno brodovje z izredno velikimi oklopnimi križarkami.
DEKLETA — 24. JULIJ JE NAŠ PRAZNIK Mislijo, da nas je tako malo deklet, Id hočemo krščansko živeti. A naš veliki tabor na Brezjah bo pokazal, da smo tu in da nas ni malo. Pridite vse, ki hočete mianifestirati za Kristusov nauk 24. julija na I. tabor slov. kat. deklet na Brezjah.
Novo mesto
V	nedeljo 5. 6. 38. smo se zbrali stav-binci v Rokodelskem domu. Govoril nam je zastopnik centrale ZZD in nam orisal program ZZD. Mi smo bili naravnost presenečeni, ko nam je zastopnik centrale obrazložil kako se strokovne organizacije med seboj razlikujejo. Povdarjal je, da tista ptica, ki se svojega perja sramuje, ni vredna, da ga nosi. To pa je zazvenelo skozi ušesa posebno tistim par, ki jih je zmotil pred tednom neki g. Tratar iz Ljubljane, kateri pa dolgo ni niti omenil kakega duha je on in kake organizacijske barve.
Mi smo prišli v nedeljo do prepričanja, da nam more zboljšati naše naravnost obupno stanje le naša krščanska delavska strokovna organizacija ZZD, zato pa smo se tudi vsi v njo organizirali.
Mirna peč
Na binkoštni ponedeljek smo se zbrali zopet v Prosvetnem domu, kjer smo imeli priliko slišati marsikako podučljivo besedo od zastopnika centrale tov. Luzarja. Do danes smo imeli med seboj še par neorganiziranih, danes pa so tudi ti prišli do prepričanja in priznali, da je res kar je poudarjal delegat centrale, da je neorganiziran delavec sam svoj nasprotnik. Pripomniti moramo še, da skuša podjetje našo organizacijo preprečiti, ampak to mu ne bo uspelo, pa čeprav postanemo vsi žrtev organizacije. Od te ne bomo nikoli odstopili. Njegovo strašilo nam daje le pogum in nas k organizaciji le še bolj priklepa, saj vemo, da brez nje ni rešitve. Drugič kaj več. — Bog živi!
Prijatelj ali veš, da je le z rednim plačevanjem naročnine mogoče obdržati »Slovenskega delavca.
Odloči se in plačaj tako malenkostno naročnino 2 oziroma 3 din mesečno, da bo mogel Tvoj delavski časopis vrSiti nemoteno svoje poslanstvo.
Kdor je prejel brošuro »Bodi luč«, pa jo ne namerava vzeti naj jo vrne, da bomo mogli z njo razveseliti druge.
Idat izdaja za konzorcij: Prežel) Franc, Ljubljana. — Urejuje Križman Andrej, Tunjice. — Za uredništvo odgovarja: Pirih Milko, Ljubljana. — Za Mlel J. tlak.: A. Trontelj, Grobije-
ur.
SONCE IN SENCE DOMA IN DRUGOD