g T E V. 29. M t S L C N A PRILOGA »NOVICE V SLIKAH« L E T O 42 v LJUBLJANI. ONE 18. J U L 1 J A I 9 2 9 Cena 38 Din za celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna številka l Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din. Izhaja vsako sredo, apisi in dopisi Ii«j sc pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati Upravništvu »Domoljuba« v Ljubljani. „0Crij moje breme, OCrii moje upanje". Veselo so zvonili zvonovi prošlo nedeljo v Ljubljani. Vedro se je lil njih polni glas preko mesta v vse strani, še v predmestja in preko njih v deželo, v sleherno slovensko vas in hišo:pozdravljen naš novi škof! Dr. Gregor Rozman, vseučiliški profesor doslej, vnet orlovski delavec, sijajen govornik pridigar, mož tople, zrele besede, ki jo je govoril in pisal vsepovsod, zlasti fantom, katerim je poklonil pred kratkem tudi lep molit-venik — ta mož je bil v nedeljo v ljubljanski stolnici slovesno posvečen v pomožnega škofa s pravico nasledstva. Dr. Gregor Rozman je koroški rojak, v bližini Velikovca je bjl rojen, po Koroškem je opravljal vse do prevratnih dni svoj duhovniški poklic - potlej pa je prišel v Ljubljano in sedaj je škof. Nov slovenski škof! Obred posvečenja je izvršil ljubljanski knezoškof, vladika dr. A. B. Jeglič. Sodelovala sta poleg njegi še dva škofa: dr. Karlin, knezoškof mariborski ter dr. Srebrnič, škof krški. Cel obred je trajal skoro dve uri ter je bilo za časa posvečenja prisotnih mnogo duhovnikov iz cele škofije, zlasti vsi oni iz ljubljanskih župnij in cel stolni zbor kanonikov. Mnogo slovenskih duhovnikov je prišlo tudi iz Koroškega, kjer je novi škof doma. Ostali prostor v okrašeni stolnici je do zadnjega kotička zasedla masa ljudstva. Ljubljansko prebivalstvo je sploh s posebnim zanimanjem pričakovalo slovesnega trenutka škofovega posvečenja. Davno pred začetkom se je okoli stolnice nabralo polno ljudstva, ki so zlasti hoteli videti novega škofa, ko bo vkorakal v stolnico, — v cerkev itak ni več nihče mogel. Ob pol desetih dopoldne se je iz škofijskega dvorca razvil v stolnico slovesen sprevod z 28 prapori na čelu. Za prapori so korakali bogoslovci, duhovniki, kanoniki ter pre-lati, — vmes pa je v spremstvu treh škofov korakal novi škof, dr. G. Rožman. Obred posvečenja se je zelo slovesno izvršil. Navzoči so bili tudi mnogi odlični zastopniki civilnih in vojaških oblasti. S kora se ie mogočno glasila pesem za pesmijo, dokier m bil obred končan in so pevci stolnega kora zapeli še: »Pozdravljen naš vladika!« Novo posvečeni škof je ob priliki posvečenja dobil popolen škofovski ornat, škofovsko mitro in rokavice. Mitro so škofu poklonili slovenski Orli, katerih zvest prijatelj in vnet delavec med njimi je bil novi škof. Po sveti maši je novi škof po cerkvi delil prvič svoj apostolski blagoslov. Nato so vsi štirje škofi s spremstvom vred v sprevodu: odkorakali nazaj v škofijo. Tamkaj so se no- vemu škofu poklonili vsi prapori katoliških društev, zastopniki društev in oblasti pa so novemu škofu čestitali. Ko se je sprevod vračal iž cerkve v škofijo, ga je takisto kot ob odhodu v stolnico, motrilo na tisoče ljudi, katerim je novi škof delil apostolski blagoslov. Popoldne ob eni se je v zgodovinski dvorani v škofiji vršil banket, ki ga je novemu škofu v čast priredil knezoškof Jeglič. Banketa so se udeležili vsi navzoči duhovniki, mnogi zastopniki društev in organizacij, ljubljanski veliki župan d". Vodopivec, oblastni komisar dr. Natlačen, mestni poveljnik general irtpko-vič, ljubljanski župan dr. Puc ter mnogi drugi gostje. Navzoči so bili seveda tudi sorodniki in mnogi prijatelji novega pomožnega škofa. Popoldne ob štirih se je v »Unionu« vršila še lepa akademija, ki sta jo priredili Slovenska orlovska in orliška zveza. Obsežna uni-onska dvorana je bila vsa zasedena, vse je hotelo videti in vedeti, kako bo uveden in pozdravljen novi škof v vrstah naroda, med mladino. Bil je toplo pozdravljen. Ko je prišel v spremstvu knezoškofa dr. A. B. Jegliča v dvorano dr. G. Rožman, je po dvorani in galerijah izbruhnil val navdušenja; vihar ovacij. škofoma sta sledila še mariborski in krški škof, potem ostala visoka duhovščina. Godba dravske divizije je visokim gostom zaigrala mogočen pozdrav s fanfarami. Vsa akademija je bila en sam izraz prekipevajočega veselja in navdušenja orlovskih družin in vsega občinstva nad veselim dogodkom v slovenskem javnem življenju. Cel program akademije je bil izbran, kakor povit šopek, od slovenske mladine poklonjen novemu vladiki. Ganljivo, lepo so za uvod nastopili otroci v zborni deklamaciji: »Bratci in sestrice svojemu velikemu očetu.« Orli so nato izvajali nalašč za to priliko sestavljene proste vaje, ki so vsem navzočim močno ugajale. Pevsko društvo »Ljubljana« je zapelo presvetlemu škofu kot sinu koroških planin prekrasen »Venček koroških narodnih pesmi«. Četa krepkih mladcev je nato prikorakala na oder in izvedla prisrčen nastop. Z izbranimi besedami je potem pozdravil novega vladiko g. dr. Capuder, ki se je vladiki zlasti zahvalil za njegovo vneto in pre-zaslužno delo, ki ga je v orlovski organizaciji .dolga leta vršil kot član predsedstva Slovenske orlovske zveze. Govornik je dalje povdaril, da je bila gotovo volja božja, ki je na takšno odgovorno mesto postavila moža iz onega dela naše domovine, ki se danes nahaja onstran naših meja, kar nam najbolj dokazuje, da smo Slovenci eno in nedeljivo. K sklepu govora je govornik vladiki čestital in ga pozdravil z orlovskim »Bog živi!« Cela dvorana se je temu pozdravu odzvala in ponovno priredila viharne ovacije našemu sivolasemu, toda še vedno krepkemu, prezaslužnemu knezoškofu A. B. Jegliču, kakor tudi novo posvečenemu pomožnemu škofu dr. O. Rožmanu. Obema škofoma je v znak hvaležnosti in ljubezni orlovska mla-dež izročila lepe, krasne šopke rož. Nastopile so še Orlice s svojo simbolično vajo »Gor čez izaro...«, ki vedno in vedno povede gledalce tja gor čez gorske velikane, v našo tužno stran. Zmagovalna tekmovalna orlovska vrsta, ki je nastopila pred dnevi v Pragi, je izvedla posebno telovadno točko, ki je radi fine izvedbe vsem navzočim zelo ugajala in je povzročila živahno priznanje občinstva. Pevsko društvo »Ljubljana« je še zapelo mogočni in do izčrpanosti naštudirani »Nočni psalm«. Na odru so se nato vsi sodelujoči strnili v skupino ter se kot ena celota z zvezinim praporom v sredini poklonili novoposvečencu. Mlad akademik je zanosno deklamiral primerno deklamacijo, ki jo je za to priliko zložil pesnik dr. Ivan Pregelj. Mogočno so za konec zadonele fanfare vojaške godbe, ki je odigrala državno in nato še papeško himno, »Ljubljana« pa je zapela ob spremljevanju godbe slovesno himno katoličanov: »Povsod Boga!« Tako je minul slovesen dan, pomemben za ves katoliški slovenski narod. Vsa naša domovina, vsi verni Slovenci se radujemo veselega dogodka in se zanj zahvaljujemo Bogu. Novi škof dr. Gregor Rožman si je izbral geslo: »Križ je moje breme, križ je moje upanje.« Ave, dr. Gregor Rožman, novi slovenski škof! A. Sušnik: In še; izseljevanje. G. Janez Kalan je načel v »Domoljubu* vprašanje, ki je naravnost življenske važnosti za slovenski narod. To je izselje-niško vprašanje. Odkril nam je žalostno sliko o življenju naših izseljencev. Slovenskega izseljenca dobiš povsod. V Severni in Južni Ameriki, v. Avstraliji in Afriki, v Franciji, Belgiji, Nemčiji, Ho-landiji in Bog ve, kod še. Po vsem svetu so raztreseni Slovenci, kakor Judje. Samo ena velikanska razlika jc: Judje, ki gredo po svetu, bogatijo, postanejo kapitalisti in 3 denarjem vladajo svet, Slovenci pa se mučijo, delajo in trpijo — in služijo tujemu kapitalu! Tujina je Slovencem mačeha! Tujina Slovence ubija! Tujina je naravnost poguba za slovenske izseljence, tako ugotavlja g. Kalan, poguba v gospodarskem, narodnem in verskem oziru. Tujina je poguba za ves slovenski narod, ker nam jemlje in uničuje sproti narodov prirastek! Zato pa je tudi dolžnost vseh Slovencev. vseh javnih organov, vseh gospodarskih in narodno-obrambnih organizacij, vseh socialnih ustanov, dolžnost prav vsakega posameznika, ki ljubi slovenski narod, da posvetimo izseljeniškemu vpra- NaiboliSa In vetvrst. vina dobite najceneje pri Kmetijskem gospodarskem druitvu v Dolenjem Logatcu. Sanju največjo skrb in pozornost. Komisar ljubljanske oblasti je nedavno, mislim, da je bilo nekako 2 meseca preje, nego se je oglasil naš nemški misijonar g. Janez Kalan, sklical anketo, ki se je posvetovala o izseljeniškem vprašanju in o notranji kolonizaciji. To je gotovo lepo in hvalevredno in vsekakor dokaz, da se vodstvo ljubljanske samouprave zaveda, kako velikansko škodo trpi slovenski narod vsled izseljevanja. Toda to ne sme biti dovolj! Izselje-niško vprašanje je tako velikanske važnosti, da je treba zanj zainteresirati vso slovensko javnost. Po zgledu »Domoljuba« bi morali vgi slovenski listi otvoriti razpravo o tem vprašanju. S svoje strani hočem najprej podati nekoliko pripomb k izvajanjem g. Kalana, da bo važnost izseljeniškega vprašanja še bolj očividna. Nato pa hočem razpravljati o tem, kako preprečiti, ali vsaj omejiti izseljevanje slovenskega ljudstva. Od 1.1920. do konca 1.1928 se je iz Slovenije izselilo 15.037 oseb. Če odštejemo od tega števila one, ki niso več za nobeno pridobitno delo, in pa one ameriške državljane, ki so bili samo na obisku v domovini, pa so se zopet vrnili nazaj v Ameriko, je izgubila Slovenija po uradnem štetju v osmih letih gotovo 14 tisoč delovnih ljudi. Pri tem pa so všteti samo oni, ki so se izselili v prekooceanske .države, ne pa tisti, ki so se izselili v Francijo, Belgijo, Nemčijo, Holandijo in . df.uge evropske države. O t$h nimamo nobenih podatkov. Če vzamemo zraven Se te, presega število slovenskih izseljencev v povojnih letih gotovo 20.00() oseb. Skupno z izseljenci iz Koroške, Goriške, Trsta in Istre, pa je slovenski narod tekom osmih let izgubil vsled izselitve najmanj 30.000 ljudi. Pomislite, ljudje božji! Odkar imamo lastno državo, se je izselilo v osmih letih iz te države najmanj 20.000 Slovencev, ki so po večini vsi izgubljeni za slovenski narod, izgubljeni za državo, izgubljeni za naše narodno gospodarstvo! Ali ne govorijo te številke strašno besedo? Kakšna bo naša bodočnost, če bo šlo tako naprej? Letni prirastek rojstev komaj krije število umrlih in izseljencev. Slovenski narod se ne množi, ampak vsled izseljevanja propada. Zraven pa še tole: Samo v letu 1928. se je iz Slovenije izselilo 2163 ljudi, med njimi 1879 poljedelcev in 369 kmetskih žensk. Torej dve tretjini pripadnikov kmetskega stanu. To dejstvo nas mora navdajati z največjo skrbjo. S strahom se mora vprašati vsak rodoljub: Ali res slovenska gruda umira? Ali res ne more več preživljati svojih sinov, da bežijo daleč proč od nje? Ker je med slovenskimi izseljenci dve tretjini poljedelcev, se mi zdi pri obravnavanju izseljeniškega vprašanja najvažnejše vprašanje, kako slovenskega kmeta prikleniti na domačo grudo? Ze zadnjič sem na kratko opisal eno pot, ki bi po mojem mogla voditi do tega cilja. To je agrarna reforma, oziroma razdelitev veleposestev v Sloveniji. Za danes hočem dodati samo to, d« je obenem z razdelitvijo veleposestniške zemlje nujno potrebno rešiti tudi vprašanje veleposestniških gozdov, ki je pravzaprav pri reševanju agrarne reforme v Sloveniji glavno vprašanje. Saj čaka na razdelitev okoli 100.000 ha gozdov. Ker je razdelitev veleposestniških gozdov tako velikanskega pomerta za celotno narodno gospodarstvo, zato je tudi pravilna rešitev tega vprašanja toliko težavnejša. Še celo tiste države, ki so že zdavnaj izvedle agrarno reformo, kakor n. pr. Češka, Še danes razmišljajo o rešitvi vprašanja veleposestniških gozdov. Posamezniki, ki tako težko čakajo na razdelitev gozdov, bodo seveda le slabo prišli na svoj račun, ker bo med posameznike mogoče razdeliti le majhno gozdno površino. Samo tisti kmetje, katerih posestvo leži v neposredni bližini velepo-sestva, bodo mogli dobiti po par ha gozda, če ga za svoje gospodarstvo res nujno potrebujejo. Večji gozdni kompleksi bodo morali priti v skupno last občin in zadrug. Ta misel je zmagala že tudi na Češkem, kjer se v zadnjem Času v javnosti mnogo razpravlja o tem vprašanju. Seveda pa bo treba take občine in zadrege — tako mislijo tudi Čehi — s posebnim zakonom obvezati, da bodo z gozdovi pametno gospodarile. To bo velikanske gospodarske vrednosti, zlasti za tiste kraje, kjer se ljudje že danes pečajo, ali bi se lahko pečali z donjiačp. j,espp obrtjo.., l^oie kmetskih ljudi bo lahko dobilo postranski siaslužek in ne bodo več mislili na izselitev. Večina veleposestniških gozdov pa bo najbrže morala ostati v oblasti samouprav, ki bosta pri pametnem, gospodarstvu zaposlile pri raznih podjetjih zopet lahko precejšnjo število ljudstva in ga privezale na slovensko zemljo. Pasion na prostem. Zadnja leta se je v Ljubljani z velikim uspehom vprizarjal Pasijon, bodisi na Ljudskem odru bodiisi v narodnem gledališču. Na Bavarskem v Oberaminergau vprizarjajo vsakih deset let Kristusovo trpljenje. Iz vseh krajev Evrope in Amerike vro množke k veličastnim predstavam. V Mladinskem domu na Kodoljevem v Ljubljani se igra podobno kakor na Bavarskem, veličasten Pasijon pod milim nebom. Na obsežnem domačem stadionu je 70 m dolg in 20 m Širok oder z goro Kalvariijo. Sedeži za gledalce so tako razvrščeni, da eden drugemu ni? ne zastavlja pogleda na oder. Na odru nastopa do 800 ljudi, tudi rimski vojaki na konjih. Nad vse veličasten je vhod v Jeruzalem, prizor pred Pilatom, pohod na Kalvarijo in križanje. Vsak ne more na Bavarsko. Vsak pa bi rad videl tak pasijon, zato naj nikar ne zamudi lepe prilike. Ne bo mu žal, kakor ni bilo tistim, ki so ga videli v preteklih dneh. Vrši se v soboto in nedeljo, 20. in 21. julija ob 8 zvečer. Zasilna prenočišča so preskrbljena. Z našo umetno mošiovo esenco „Moslin" si lahko vsakilo i malimi stroSkl pripravi izvrstno obstojna In zdravo do mu 60 pijačo. Cena 1 stokic-ntcl za 150 litrov Diri 35'-. po poŠti Din 50'-. Dobi so samo v drojrerl.lt A. Kane sinova Ljubljana In drogorljl Wolfram nnsl. M. Kane, Maribor, Uoapotka U. MAJ JI NO IE © A d Ameriški Slovenci dr. Korošcu. Kon-:em preteklega tedna se je vršil v Lemontu, Ilionis, v Sev. Ameriki največji dosedanji slovenski shod: I. vseslovenski katoliški shod. Udeležilo se ga je ogromno število Slovencev, ki se ceni na 12.000. Slovenska telovadna, prosvetna in strokovna društva so se ga udeležila korporativno v krojih in z zastavami. Z zborovanja so poslali jugoslovanskemu prometnemu ministru dr. Korošcu radiogram, ki je prispel v Belgrad isti dan, in se glasi: »Gospodu dr.-ju Antonu Korošcu, prometnemu ministru, Belgrad, Jugoslavija, Vaša ekselen-ca! 12.000 ameriških Slovencev, zbranih na 1, vseslovenskem katoliškem shodu v Lemont, lilionis, se izreka z Vami in Vašim delom popolnoma.solidarnim ter Vas kot voditelja Slovencev iskreno pozdravlja. Rev. Oman.« d Red sv. Save IV. stopnje je podelil Nj. Vel. kralj Aleksander g. Josipu Čižku, čast. kanoniku in dekanu v Jarenini in i!- Francu Gomilšku, župniku in duh. svetovalcu pri Sv. Benediktu. Odličnima rodoljuboma naše iskrene čestitke! d Šestdesetletnico mašništva obhaja 23. julija Franc Zdolšek, zlatomašnik pri Sv. Juriju ob Taboru, kjer župnikuje slav-ljenec že 37 let. Na mnoga leta! d Trije župniki — v 70. letu starosti. V Mariboru so obhajali te dni posebno slovesnost v' ožjem prijateljskem krogu trije odlični slovenski duhovniki: infulirani stolni prost dr. Martin Matek, častni kanonik in šk. duhovni svetovalec Valentin Mikuš. župnik pri Sv. Juriju ob južni železnici ter Franc Pečnik, župnik pri Sv. Ul-riku v Podgorju pri Slovenjgradcu. Vsi trije so stopili letos v 70. leto starosti. Jubilanti so vsi rojaki iz Gornjega grada. — Čestitamo slavljencem in kličemo: Še na mnoga leta! d Za častnega meščana mesta Zagreba je bil v občinski seji dne 9. julija izvoljen soglasno zagrebški nadškof dr. Ante Bauer. Čestitamo! d Šolsko razstavo na Bledu je obiskala v spremstvu svoje hčerke princezinje Ilea-ne romunska kraljica Marija. d Koncem tega meseca pride na Bled grški ministrski predsednik Venizelos. Sprejet bo od Nj. Vel. kralja, sestal pa se bo tudi z našim načelnikom vlade generalom Živkovičem. d Vse pametne in izvršljive želje se upoštevajo. Splitski gospodarski krogi so se dolgo časa potegovali, da bi se projektirana unska proga trasirala na Knin in ne na Zrmanjo, da bi se tako proga izognila krajev, kjer nastopajo veliki snežni zameti. Kakor se sedaj zve, je prometno ministrstvo odločilo, da se bo unska železnica izvršila po željah splitskih gospodarskih krogov. Na ta način se bo prihranilo na gradbenih stroških 170 milijonov dinarjev. d Za katoliško stvar. V zagrebški nad-skofiji se vrže velike priprave za katoliški dan v Ivanič gradu, kamor pridejo po dosedanjih izgledih velike mase kmetov iz Vse Moslavine. Ob tej priliki se bo vršila velika pevska prireditev cerkvenih pevskih zborov, tamošnji Orli pa bodo na svečan način blagoslovili svojo zastavo. d Na občnem zboru okrajne blagajne v Kranju je bil med drugimi važnimi sklepi sprejet tudi predlog mestnega župnika g. Matija Škrbca, da se v vse obrtno-nada-ljevalne šole vpelje verouk. Kranjski župan g. Pire se je izjavil proti. d Dečji dom in cerkev za 5 mil. Din bodo zgradili v Omišlju na otoku Krku. d Nad pol milijarde dinarjev je podpisanih delnic v Agrarno banko. Računajo, da bo dosežena vsota tri četrtine milijarde. d 60letnico rojstva je obhajal 15. julija slovenski kipar Ivan Zajec, ustvaritelj Prešernovega spomenika, doma iz kmetiške hiše v Stari Oselici na Gorenjskem. d Cigarete »Vardar« v zavojih po 20 komadov bodo dane v promet na ljubljanskem velesejmu ob jesenski velesejmski prireditvi »Ljubljana v jeseni«, ki se vrši od 31. avgusta do 9. septembra t. 1. Cigarete se bodo prodajale samo na razstavnem prostoru- d 30 najslavnejših angleških učenjakov je došlo 7. julija v Jugoslavijo. Ogledali so si zlasti različne zgodovinske spomenike in naša mesta, med njimi tudi Ljubljano. d Belgrajske župnije. Prvo belgrajsko katoliško župnijo vodi kanonik dr. Alojzij Wagner, drugo bosanski frančiškani, trer tjo francoski asumpcijonisti in najnovejšo četrto v belgrajskem predmestju Čukarica — slovenski salezijanci. d Nekaj za mestne župane, seveda le za tiste, ki so v kraju s sedežem velikega župana: Ministrska odredba določa, da so taki župani po svojem »rangu« enakopravni z okrajnim glavarjem, dočim so vsi drugi občinski predstojniki okrajnemu glavarju podrejeni. d Oblastna trošarina. Od 15. aprila se bo plačevalo na račun trošarine od 100 1 piva 30 Din, od 100 1 vina 50 Din, od 1000 kg ekstrakta, esence in eterskega olja z alkoholom 400 Din ter na vsako hektoli-tersko stopnjo likerja, ruma, konjaka, špirita in žganja 5 Din. d Mestnega magistrata ne jo več, ker bo v smislu tozadevne odredbe spremenil svoje ime v — »mestno načelstvo«. d 900.000 Din je posodil neki ljubljanski denarni zavod občinski upravi mesta Trogir v Dalmaciji. S tem denarjem namerava imenovana občina napeljati vodovod in elektriko. d Zanimivo. Neka telovadna organizacija, ki ji je češki minister za narodno zdravje, kakor našim Orlom, naklonil odlikovanje, tega odlikovanja, kot piše svobodomiselni tirk, ne bo sprejela, ker je do-tični minister »klerikalec«. Znižanih voznih kart »klerikalnih« ministrov se pa — ne branijo. .... . D d Jesenska pokrajinska razstava. Po naklonjenosti ravnateljstva ljubljanskega velesejma je Uradu za pospeševanje obrti v Ljubljani odkazan za revnejše obrtnike prilično velik prostor tudi na jesenski pokrajinski razstavi, ki se vrši od 31. avgusta do 9. septembra t. 1. Obrtniki, ki nameravajo razstaviti na prostoru urada, naj se oglase pismeno do 1. avgusta pri Uradu za pospeševanje obrti v Ljubljani, Krekov trg 10, kjer dobe tudi vse podrobne informacije. d Prvo grozdje po 28 Din kg so prinesli pretekli teden na trg v dalmatinskem Splitu- d Predvojna posojila, ki jih je bivša Srbija dobila v Franciji, bo treba plačati v zlatu. Tako je odločilo te dni razsodišče v Haagu. Zdaj bo šlo le še za način odplačevanja in je upanje, da se bomo s Francijo, ki je naša prijateljica, tudi prijateljsko sporazumeli. d Umrla je 28. junija t. 1. v Voščah pri Blagovici Marija Resnik, žena bivšega ce-lozemljaka in cerkv. zemljaka Antona Res-nika. Bila je vzorna, krščanska mati- Naj počiva v miru. d Pokopali so v Belgradu predsednika belgrajske trgovske zbornice Jurija Radoj-loviča. d Dve novi radio-postaji. Minister za javna dela Savkovič je danes odredil komisijo, ki bo sprejela od Nemčije na račur. vojne odškodnine dve radio oddajni postaji. Eno bodo postavili v Drnišu v Dalmaciji ter bo služila edino ladjam, drugo pa v Skoplju. d Amerikanci hočejo zidati pri na* hotele. Zveza amerikanskih hotelov je vložila na pristojno mesto prošnjo, naj bi se ji dovolilo sezidati hotele v Primorju in še v kakem drugem primernem kraju Jugoslavije. Najprej hočejo zgraditi Amerikanci tri velike hotele, ki bo imel vsak 500 sob, v Dubrovniku, Splitu in Sušaku. Ako bo trgovsko ministrstvo soglašalo, bodo pričeli zidati že spomladi leta 1930. — Ali bi se našim petičnim ljudem ne izplačalo naložiti denar v take plodonosne naprave. d Program razstave domačih obrtov na razstavi »Ljubljana v jeseni«. Velesejm-ska uprava priredi s sodelovanjem državnega osrednjega zavoda za ženske domače obrti zanimivo razstavo domačih obrtov, ki bo obsegala: čipkarstvo, slamnikarstvo, suho robo, lončarstvo, platnarstvo, volnene ročne pletenine in pletarstvo. Vabijo se vsi, ki se bavijo z naštetimi panogami domačih obrtov, da sporočijo odseku za domačo obrt pri uradu Ljubljanskega velesejma, koliko prostora potrebujejo in pod kakšnimi pogoji hočejo sodelovati. d Več otrok je zbolelo na epidemič-nem vnetju hrbtnega mozga v Novem Sadu. Ta nevarna in zahrbtna nalezljiva bolezen napada pred vsem otroke do četrtega leta, ne prizanaša pa tudi starejšim in odrašenim. Pred dvema letoma se je pojavila podobna bolezen v Romuniji in je napadla več kot 1500 otrok, od katerih bodo mnogi ostali pohabljeni vse življenje. d 10 tisoč delnic v vrednosti 5,416.000 dinarjev so podpisali naši orožniki. d Po težkih dneh ji je zasijalo solnce. Osirotela ženica v majhni gorenjski vasici je zadnja leta živela skoro v bedi. Zlasti še zadnje čase, ko ji je mož, ki je šel za boljšim kruhom, umrl v Ameriki. Te dni je pa dobila raz- 3' ŠTEV. 29 m.......... k veseljivo vest, da ji je nakazana zavarovalnina po možu in sicer — 11.000 dolaijev. d Zopet je gorelo v bivšem domovanju Antona Vidica po domače Antonovca v Sraolenji vasi pri Novem mestu. Čeprav je bila požarna bramba kmalu pri rokah, so vendar zgoreli pod, šupa in kozolec. Ob tej priliki se je zopet izkazalo, kako nujno potreben je v Smolenji vasi vodovod, za katerega se je lansko leto zanimal higijen-ski zavod in je v to svrho po posredovanju bivšega poslanca dr- Kulovca že napravil ogled in načrte. Požigalcu dosedaj niso prišli na sled. d 60 juter pšenice je uničil požar v Bački v okr. Stari Bečej. Zažgala je iskra lokomotive. Oškodovani so največ mali kmetje. d Če pade cigareta iz ust v smodnik. Strašna nesreča se je pripetila tc dni v Bačkcm Petrovem selu, vzrok pa ji je bila brezskrbna neprevidnost. 321etni kmet Horvat je v svojem stanovanju polnil lovske patrone s smodnikom. Pred seboj je imel 2.5 kg smodnika, kar ga pa ni oviralo, da si ni brezskrbno pri tem delu prižgal cigarete. Slučajno mu je cigareta padla iz ust naravnost — v smodnik. Smodnik.se je užgal kot blisk. V trenutku je bil Horvat spremenjen v živo bakljo. Nesrečnež je dobil strahovite opekline. Mogočen plamen gorečega smodnika je v naslednjem hipu tižgal vse stanovanje. Horvatova žena je delala v sosednji sobi, toda tudi njo je objel plamen. Noge so ji zgorele do kolen. Velik dim iz Horvatove hiše je opozoril sosede, ki so prihiteli gasit in ki so brž rešili nesrečnega Horvata in njegovo ženo iz hiše. Toda bilo je že prepozno. Štefan Horvat je bil prepeljan v novosadsko bolnišnico, kjer ie za groznimi opeklinami umrl. Njegovo truplo so prepeljali nazaj v Bačko Petrovo seio Horvatova žena leži smrtno nevarno poškodovana v Bačkem Petrovem selu in imajo zdravniki malo upanja, da bo ostala pri življenju. d Kako je zgore! gadu v štedilnika rep. Te dni je v Ljutomeru neka občinska reva, katera je prccej slepa, hoteč si v kuhinji občinskega nameščenca skuhati kavo, prinesla v šibju gada. Ko je zakurila, je odšla za malo časa iz kuhinje, mesto nje je devala naprej na ogenj žena občinskega nameščenca. Hotela je hitro skuhati, zato je porinila šibje v štedilnik. Naenkrat začuti na roki nekaj mrzlega. Z grozo opazi, da se je potegnil gad med šibjera v štedilnik. Močno prestrašena zakriči, pa vendar v polni prisotnosti duha zapre hitro vratica štedilnika in jih tišči, da bi gad ne ušel ven. Ker se vratica najbrže niso dala popolnoma zapreti, je gad porinil glavo ven. Začuvši krik žensk prihiti delavec Znidaršič, ki je gada, kateremu je zgorel v štedilniku rep, razsekal na več kosov. Priporoča se PRVI SLOVENSKI ZAVOD Vzajemna zavarovalnica LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA 17 ki je edini te vrste! — Podružnice: » CELJU, Breg st. 33 — ZAGREB, Hacelnova ulica 12 — SARAJEVO, KorošCeva ulica 15 in v SPLITU, Ulica XI. puka Po daljšem oddihu sta si prestrašeni ženski komaj upali nadalje kuhati večerjo. d Volkovi so se pojavili v raznih krajih bosanskega okraja Gacko in so v treh mesecih poklali 130 ovac, šest goved in dva konja. d Iz prisilne delavnice v Stari Gradi-ški sta pobegnila dva nevarna vlomilca: 231etni Ivan Unučič, doma v Škocijanu pri Krškem in 22letni Pavel Ilija iz Cerkelj pri Kranju. d Napad bolgarskih komitašev. Bolgarski komitaši so se začeli v zadnjem času zok it živahneje gibati. Oboroženi z bolgarsk.m orožjem prestopajo skrivoma našo mejo s hudobnim namenom, da bi ubili kako važnejšo uradno osebnost. Te dni sta prišla s temnimi nameni v Štip dva komitaša. Ko so od njih zahtevali naj se legitimirata, sta začela streljati. Ranjenih je bilo več orožnikov. Eden komitašev je bil na mestu ubit, drugi pa je bil pozneje s pomočjo kmetov izsleden že ob meji in ustreljen. Po obleki in stvareh, ki so jih našli pri obeh je jasno, da sta živela napadalca v Sofiji ter od tam prišla na naše ozemlje. d 12.7C0 Din težko prislužeaih je nekdo ukradel delavcu Valentinu Luznarju v Vodmatu v Ljubljani. Luznar je tako rekoč stradal in skrbno varčeval, da bi si zgradil kdaj hišico. d Hrbtenico si je zlomila. Na eesti Bled—Lesce se je preteklo nedeljo pripetila velika avtomobilska nesreča. Z Brezij proti Bledu se je peljala v avtomobilu Dežmanova družina iz Gorij pri Bledu. V avtomobilu je sedela posestnica' Ji?ra Dežmanova, štirje njeni otroci iri pestunja Katarina Jan. Na ovinku, kjer zavije cesta proti Bledu, se je avtomobil prekucnil v jarek in se dvakrat prevrnil. Vsi v avtomobilu sedeči so popadali na tla in nekateri so dobili prav težke poškodbe. Šofer sam, ki je dobil le manjše praske, je hitro popravil avtomobil in priskočil ponesrečencem na pomoč. Tedaj je privozil mimo ljubljanski zdravnik dr. Šavnik. Ta ie nudil ponesrečencem prvo pomoč in jih nato prepeljal v svojem avtu k zdravniku dr. De Gleriji na Bled. Oba zdravnika sta nato obvezala ponesrečence. Najtežje je poškodovana posestnica Jera Dežmanova sama. Pri nesreči si je zlomila hrbtenico, kar se ji bo poznalo vse življenje, tudi če bo okrevala, vendar pa hoditi ne bo mogla več. Pestunja Katarina Janova si je razbila nos in čeljusti, triletni sinček Dežmanove pa si je zlomil nogo. Šofer, kot rečeno, in ostali trije Dežmanovi otroci so ostali nepoškodovani. Vse tri ponesrečence so z avtotaksijem prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Uvedena je bila preiskava, ki naj dožene, če je nesrečo zakrivil šofer. d Z velikim kuhinjskim nožem ga je zabodeL Ivan Rotar, lesni trgovec, ki se je z marljivostjo in srečno lesno kupčijo po vojni zelo opomogel, si je pred štirimi leti v Gradcu pri Litiji tik okrajnega glavarstva sezidal vilo, kjer je stanoval in imel sedež lesne industrije. Te dni je imel posla na Kunstlerjevi parni žagi- Iz Litije se je malo pred šesto uro vračal preko mosta domov v Gradec ter po svoji navadi še preje zavil v trafiko vojne vdove Cirile Wiesen. Pre-dno je stopil v trafiko, torej še pred pragom, ga je od zadaj nenadoma z velikim kuhinjskih nožem za vrat zabodel delaveo Leopold Jevnikar, tako da je noževa ostri« na na drugi strani vrata pogledala ven. Ro-tar je takoj klecnil, malo zahropel, nakar se je takoj curkoma vlila kri v trafiko, in je po par sekundah Rotar umrl. Jevnikar je zbežal preko Cerarjeve kavarne v kuhinjo ter vpričo gostilničarke izpil oetovo kislino, steklenico pa vrgel ob tla. Nato je še zbežal v klet, kjer so ga našli orožniki, — Okrožni zdravnik dr. Leopold Kumar mu je 4akoj izpral želodec in so Jevnikarja že prepeljali v ljubljanske sodne zapore. Cela okolica sočuvstvuje z rodbino pokojnega Ivana Rotarja, ki je bil 64 let star, ter zapušča ženo, eno hčerko in dva sinova, ki študirata gimnazijo v Ljubljani, Kaj je nagnalo Jevnikarja, ki je na glasu kot zelo nasilen človek in znan pretepač, da je izvršil gnusno dejanje, se ni moglo dognati. Rotar je bil član litijskega občinskega odbora. — Ubil se je 62 letni Ivai> Vovk iz Mirna. Ko je popravljal les, naložen na avtomobilu, mu je spodrsnilo in je padel nesrečno v cestni jarek. d Zopet težka avtomobilska nesreča. V nedeljo 14. julija je na državni cesti med Št. lijem in Pesnico zavozil 37 letni tigovec iz Gradca Ivan Polzi v obcestno drevo in si je pri tem prebil lobanjo. Nesreča se je zgodila blizu Ehrlichovega mlina pri postajališču Cirknica. Polzi se je vozil v družbi več motornih vozačev s silno brzino. Na ostrem cestnem ovinku ni pazil in trčil s tako silo v jablano na gornji strani ceste, da je bilo kolo razbito v kose, a Polzlu je počila lobanja na več krajih. Obležal je v mlaki krvi na prašni cesti. Bil je nezavesten. Tovariši in sosedje so Paizlu nudili prvo pomoč. Potom železniškega telefona so obvestili mariborski rešilni oddelek, ki je bil kmalu na licu mesta in je odpeljal ponesrečenca v mariborsko bolnico. Na prošnjo tovarišev pa so Polzla še tekom popoldneva odpeljali v Gradec, kjer je tudi umrl, ne da bi se bil prej zavedel. d Po vsej sili v smrt. V sodnih zaporih v Celju je bil zaprt zaradi goljufije 34 letni Alojzij Rihar, posestnik iz Dedine vasi pri Brežicah. Pretekli teden si je zasadil v zaporu nož v prsa. Radi rane so ga hoteli v nedeljo z opoldanskim vlakom zvezanega prepeljati v ljubljansko bolnico. V tunelu pri Litiji pa se je Rihar razvezal in koj, ko je vlak prišel iz tunela, skočil iz vlaka, pri padcu pa je dobil težke poškodbe; toda kljub temu je stekel preko ceste in se pognal v Savo, kjer je utonil. Vlak se je takoj ustavil in nadpaznik Močilnikar, ki je Riharja spremljal, je odšel telefonično obvestit iz čuvajnice orož-niško postajo v Litiji. Litijski orožniki so takoj prihiteli s kolesi k Savi ter potegnili truplo begunca na suho in ga prepeljali v litijsko mrtvašnico. Rihar najbrže ni hotel zbežati, temveč napraviti s«no-umor. Vsekakor je bila o tem uvedena preiskava. d Delavcem, ki bi radi v Francijo! Javna boraa dela v Ljubljani, nje podružnica v Mariboru ter ekspozituri v Celju in v Murski Soboti bo postopoma organizirala transporte delavcev v Francijo. V pošteV PO DOHODNI BLED. (Tombola za prosvetni dom.) Ugodna prilika, da se z veselim srcem in dragocenim spominkom na ta raj slovenske zemlje vrneš na svoj dom. V nedeljo 21. julija ob 4 popoldne bo v zdraviliškem parku velika tombola ^ korist novemu prosvetnemu domu. Vrednost dobitkov se ceni visoko nad 20.000 Din. Ne zamudi majhnega truda do velike sreče I Zato si pravočasno omisli srečke pri kot. prosv. društvu na Bledu. SV. JAKOB OB SAVI. (Ciganska nadloga.) Mislil sem, da bo kdo drugi sporočil, da ne domačini ne ljubljanski izletnik niso prav nič veleli teh usiljivh »lehtačev« in »prorokovalk« ter »napovedovalk srečet. Neko nedeljo je bil mest čez Savo naravnost blokiran od črnolase temnopolte ciganske družbe, Ni ga bilo izletnika iz Ljubljane, ki bi ga ne bilo hotelo osrečiti vsaj petero mlajših in starejših članov ciganske družbe ženskega spola z napovedjo »sreče«. Zraven se pri-podi Se nadebudni naraščaj in vsak zahteva, da ga osrečiš vsaj z enim dinarjem. — Vse to naSim izletnikom preseda. Naj prorokujejo ciganske pro-rokinje srečo same sebi in svojim otrokom, nas izletnike pa naj puste v miru s svojo usiljivostjo in časih tudi predrznostjo. — Ali bi ne bilo dobro, če bi tudi ob nedeljah orožništvo vrglo eno oko na take prometne točke? Sai če ni že ciganov, pa mrgoli časih — zlasti ob cerkvenih žegnanjih vse polno postopačev, izmed katerih marsikateri na dvajset korakov razdalje že srtrdi po žganju. — Ljubljanski izletnik. * SV. TRIJE KRALJI. '< (Novi zvonov: so zapeli.) Mala župnija ob italijanski meji je 16. junija doživela izredno Blovesnost, da so bili na la dan posvečeni trije bronasti zvonovi. Že v zgodnjih jutranjih urah so se zbirali ljudje iz bližnje okolice, 3eb je bilo mrtvih pri eksploziji municije v južnokitajskem mestu Junanfuin. 248 ur sta bila nepretrgoma v zraku ameriška letalca Mandell in Reinhardt. Brat pokojnega francoskega maršala Focha p. Germain Foch, jezuit, je umrl v. 74. letu starosti. Nekaj se plete med Rusijo in Kitajsko. Novo vlado na Holamlskem bo sestavila katoliška stranka. Za živinorejske zadruge. (Posnemanja vreden sklep.) Vse živinorejske zadruge okraja Kranj >0 napravile dogovor, s katerim se združujejo v »živinorejsko skupino«. Glavni namen je olajšanje sodelovanja med živinorejskimi zadrugami in pa med odborom okrajne blagajne v Kranju, ter ščitenje živinorejsko-zadružnih interesov. Namen (iosezajo s četrtletnimi sestanki, menjavanjem članov rodovnih komisij itd. Važen je tudi sklep, ki so ga načel-jiki po zastopnikih osebno izročili oblast-aemu komisarju. V tem sklepu predlaganj da sc pospeševanje živinoreje v oblasti /x gi pred vsem potom živinorejskih zadrug. Priznavajo, da živinorejske zadruge niso bile v zadnjem času posebno delavne, imajo pa trdno voljo napredovati. Povdar-jajo, da je pospeševanje živinoreje zelo moteno vsled tega, ker sta vpeljana dva sistema živinorejske organizacije. Živinorejski odbori ne zahtevajo nikakih žrtev, pa imajo na razpolago močna gmotna NAZNANILA. n Hiušiška orlovska srenja priredi 21. julija 1029 svojo letno prireditev ob pol 5 popoldne na vrtu društvenega doma v HruSici. Iz Ljubljane z. Marijinega trga do HruSice bo vozil avtobus g. Magistra. Kdor se hoče par uric pošteno zabavati, naj pride ta dan v Hrušico. Na sporedu proste zabave je tudi koncert pevskega društva iz Hrušice, z.:to vljudno vabljeni. — Bog živi! sredstva, ki se dobijo potem davkov in je treba na čelu samo par delovnih ljudi. Drugače pa je z živinorejskimi zadrugami, ki takoj od članov zahtevajo vpla-čanje deležev in pristopnine, potem pa še vedno sodelovanje z zadrugo. Vrhu tega nimajo živinorejske zadruge nikakih resnih dohodkov, ker kmetje večjih izdatkov ne prenesejo, zunanje podpore pa so pičlo odmerjene, kar se posebno čuti v krajih, kjer občine živinorejskih zadrug ne podpirajo. Načelniki prosijo g. oblastnega komisarja, da se podpirajo živinorejske zadruge, ker le one morejo po svojem ustroju postaviti na trg plemensko živino, katere pokolenje bo znano in dognana tudi sposobnost. Nadalje predlagajo, da se organiziranje pasemskih okrožij nasloni na že od živinorejskih zadrug ustanovljena pasem-ska okrožja. Ta okrožja naj se izpopolnijo s pridelitvijo živinorejskih specialistov, po okrajih pa naj imajo kmetijski strokovnjaki za prvo nalogo pospeševanje živinoreje. Sedanja kmet. nadzorništva ne zadostujejo, ker imajo preveliko delovno ozemlje. V vlogi, naslovljeni na predsednika okrajne blagajne v Kranjti, ugotavljajo načelniki, da so pogoji za uspešni razvoj živinoreje ugodni. Glavna ovira je še v kontroli rodovnega izvora plemenskih živali in da živinorejci še vedno premalo cenijo pridelovanje krme na njivah, kot glavni sadež našega poljedelstva. Hlevi še niso urejeni, mlada živina se ne pušča na prosto. Čas bi že bil, da javnost spozna, di so živinorejske zadruge najprimernejša oblika živinorejske organizacije. Kot popolnoma prvenstvene naj tudi uživajo primerne ugodnosti in naj polagoma izginjaj« na korist zadružne oblike. Tožijo, da se pri različnih prilikah ustvari neugodno mnenje o zadrugah ik se daje prednost drugovrstnim organizacijam ali celo posameznikom; zato povdar-jajo, da je zadruga najboljša organizacija in naj se tega zavedajo posebno 'funkcic narji, ki imajo odločevati pri pospeševanju živinoreje. Živinoreja v okraju naj se pospešuje 7. gmotnimi podporami, tečaji, predavanji, podpiranjem in širjenjem kmetskega šolstva in naj okrajna blagajna sodeluje B živinorejskimi zadrugami. Kot zadnji sklep so sprejeli zahtevo, da predsednik »Gorenjskega pasemskega okrožja« več ne odlaša s sklicanjem pasemskega zborovanja, ker da je velika ovira delovanju živ. zadrug njihova slabs medsebojna zveza. Poleg teh zunanjih sklepov so napravili še celo vrsto sklepov, ki se nanašajo na notranje delovanje živinorejskih zadrug. J. O. Semensko repo - Rdelo dele jo -Snhe dobe kupuje vedno po najvišjih dnevnih cenah rron Potfolnlk, Lfetiiiana Dunajska cesta št. 36 3T V VSAKO m$0 »DOMOLJUBA«! "9C RAZNO Koliko je vredno ptičje gnezdo? »Koliko je vredno ptičje gnezdo? No, to ne more biti toliko«, bo •ekel marsikdo. Poglejmo si stvar pobliže! Misli si, da veš zunaj na vrtu za gnezdeče, v katerem je pet ptičkov. Živalce morajo dobivati hrano in znano ti jc, da so njihova hrana gosenice, ki jih prinašajo etari ptiči. Vsak izmed petih ptičkov potrebuje za živež dnevno povprečno po 50 gosenic, to je — 250 gosenic. Stara dva ptiča Krmita mladiče povprečno štiri do pet tednov, recimo torej nekako 30 dni. Naših pet ptičkov požre v 30 dneh 30-krat 250 gosenic. to je 7500 komadov. Mi, to je prav izdatna vsotica! Pa dalje! Vsaka gosenica požre na dan, kakor so to izračunali priro-dopisci, toliko listov in cvetov, kakor je sama tež-!">• Pa vemo (udi, da hočejo goscnice v 30 dnevih mnogo za svoj vedno lačni želodec in da zato žro na levo in desno. Ce požre vsaka gosenica dnevno sa-nio eden edini cvet, ki bi b". lahko rodil sad, tedaj ""'čl v 30 dneh 30 sadov Dahnow pa je odel svojo željo, da bi pozdravil tudi gospodično Noro, v najvljudnejšo obliko in ravnateljica je z ljubko milino odbrzela k oknu, da ju prikliče. : Zdaj boste seve vsi resni, kar se bo dalo,« je rekla in ga pogledala z otroško užaljenim obrazom, ker je mislila, da je preprosto vedenje za barona najprimernejše. »Upam, da se vidimo še večkrat v tem času,« je pristavila — in še preden je vstopila njena pastorka, je bila že odšla iz sobe. Vsekakor je bilo brati na Degenthalovem obrazu prej presenečenje kakor pa veselje, ko je nenadoma zagledal pred seboj prijatelja. Dahnow ni opazil tega, tako ga je prevzel pogled na Noro. Pozdravila ga je z živahno prijaznostjo. Kaj se je bilo zgodilo ž njo odkar je ni videl? To ni bila več ona okorna, odbijajoča deidica, ki jo je bil takrat tako na kratko prištei med goske. Njena postava je bila ljubkejsa; morda jo je lahka poletna obleka tako ljubko iz-premenila? Ali pa temni, bujni lasje, la niso vec zakrivali čela in senc, temveč padali v bogatih kodrih po vitkem vratu? Si že nazaj?« je vprašal Degenthal m položil prijatelju reko na ramo. »Niti slutil nisem, zakaj so naju bili pozvali semkaj.« •Že? je rekel Dahnow in v njegovih očeh, s katerimi se je obrnil od Nore na svojega prijatelja, je bilo mežikanje, ki je pri vsej mirnosti moglo tako zelo oživiti njegov obraz. »Že? Ti trije meseci so ti trotovo zelo hitro minili, kot je videti. Gotovo me nisi preveč pogrešal... Ali nisi našel pri sebi precej- šnjega kupa mojih posetnic? Že osem dni zastonj poskušam priti k tebi.« »Tako,« je raztreseno rekel Degenthal. Zdelo s« je, da ima oči le za Noro, ki se je zdaj okrenila K balkonu. »Da, nekaj dni me ni bilo; imel sem opravka... sploh nisem vedel, da si se že vrnil.« »Sploh sem na žalost opazil, da lahko prav dobro živiš, ne da bi kaj vedel o meni, ljubček... Kaj ste vse počeli to poletje, gospodična Nora, da moj prijatelj še glasu ni dal od sebe? Ali je bil mar tako zaposlen s svojim študijem, da je tudi vas zanemarjal?« »O ne,« je toplo rekla Nora, »nam je bil grot Degenthal zelo zvest prijatelj. Skoraj vsak dan je prišel; res ne vem, kako bi nam bili sicer miniK dnevi.« Zdaj jo je zadel ostri Dahnovvov pogled in čelo ji je nehote zalila lahna rdečica. »V tej krasni okolici mi je minilo poletje kot en sam prelesten sen,« je pristavila in kakor v sanjah povesila glavo. »Zakaj kakor sen?« se je vedno vznemirjen vmešal Degenthal. »Ker se bomo tako kmalu poslovili od tod... potem se bo pa vse izpremenilo,« je rekla. Nekarfr otožno ji je zvenel glas. Degenthal jo je vprašujoče pogledal; zdelo se je, da ima neko vprašanje na jeziku. Dahnow je začutil, da postaja med obema vidnO neprijeten in odveč. Nenadoma se je Degenthal dvignil. »Ti boš imel gotovo še dosti povedati s svojih potovanj,« je rekel s prisiljeno lahkoto svojemu prijatelju, »jaz se, žal* ne smem dalje muditi tukaj... Gospodična Nora, priporočite me, prosim, vaši gospe mami..Tebe najdem, če ne danes zvečer, gotovo pa jutri in tedaj boš moral pripovedovati tudi meni.« Nehote se je dvignil tudi Dahnovv ob tem nenavadnem slovesu. Že je hotel odpreti usta, hoteč 6" Življenje ponijev v rudnikih. Pred kratkim je v nekem angleškem rudniku konj rešil življenje svojemu voz-hiku. Bila sta globoko v jami, ko je naenkrat konj skočil ter hotel ubežati. Voznik, mlad fant, kakršne uporabljajo za tak posel, jo je ubral za njim ter ga ujel za vajeti. V tem trenutku pa se je strop udri in sioer ravno na onem mestu, kjer sta par trenotkov preje stala s konjem. Oba bi bila zasuta in nihče bi ju takrat ne bil rešil, da ni neki notranji čut poniju (mali konj) veleval, da naj beži, dasi voznik o tem ni ničesar slutil. Posebno pripravni za jamske ponije so tako zvani Shetland poniji, majhni pritlikavci, ne dosti večji kot psi bernardinci. Doma so in vzrejendi v močvirnatih krajih severne Anglije, izpostavljeni vetrovom in megli in žive na pol divje. Nobeno vreme Ijim ne škoduje, kajti narava jim je dala gosto in dolgo dlako, s katero so pokriti. Ko jih jeseni priženejo na tozadevne sejme, so ti poniji čisto divji, skačejo, se postavljajo na zadnje noge ter brcajo s prednjimi, da je treba velike pažnje kupcem in prodajalcem. Na sejmih gledajo kupci na to, da kupijo čim manjše ponije, kajti Icim manjši, tem vztrajnejši je v rudniku. Stane pa tak poni okoli 30 funtov (to je okroglo 7000 Din). Toda neverjetno je, kako je ta žival močna in vztrajna, še več pa je vredno to, da je izredno pogumna. Svojo nalogo vrši vestno kot ovčji pes, katerega ni potreba priganjati, da drži ovee skupaj. Ko je tak konjiček enkrat v jami, ne pride tako hitro zopet na dnevno svetlobo, včasih po več let ne. Poniji te vrste so v jami čvrsti, gibčni in veseli, nič drugačni, kot njih bratci na površju, kateri vozijo gosposke otroke po parkih. Na glavo jim denejo nekake usnjene čepice, to pa radi tega, da si glave ne obtolčejo v nizkih rovih. V splošnem sta ponij in njegov voznik prijatelja. Surovega ravnanja pa tudi ne prenesejo in marsikateri voznik je obžaloval slabo ravnanje s to, sicer tako ljubeznivo živalco. Kljub temi in pomanjkanju svežega zraka pa živijo ti poniji trideset, da celo štirideset let. Seveda pa jih po desetih letih ne jemljejo več v rudnike, zato je marsikaterega ponija videti na »stara leta«, da vozi po mestih vozičke cunjarjev ali slič-nih obrtnikov. Railio. Vsak delavnik: 12.80 Reproducirana glasba — 13 Časovna napoved, reproducirana glasba — 18.30. Iz današnjih dnevnikov — 18 Koncert radio orkestra — 23 Poročila. — Četrtek, 18. julija: 19.80 Zgodovina Slovencev, g. prof. Kranjec — 20 Prenos glasbe z restavracijskega vrta vUnion^ — Petek, 19. julija: 20 Gospodinjstvo, gdč. Krek Cilka - 20.30 Pevski večer zbora >Ljub!jana* pod vodstvom g. dr. DoHnarja — 21.80 Koncert radio-kvarteta. — Sobota, 20. julija: 19.30 Krasota slovenske zemlje, predavanje v esperastu — 20 Delavska ura — 20-80 Premos iz aŽgreba. — Nedelj«, 21. jnlija: 9.90 Prenos cerkvene glasbe — 10.80 Poljeedlska ura — 11 Pe,v«ki konoer! svar-teta Ljubljane in radio orkester — 10 Reprodu- cirana glasba — 15.30 Huinoristično čtivo, pisatelj Miliintki — 16 Citražki koncert — 20 Koncert radio orkestra — 26.90 Časovna napoved hi poročila — Ponedeljek, 22. julija: 20 0 treznostni vzgoji, g. P. Horn — 20.30 Koncert radio kvarteta. — Torejk, 23. julija: 20 Slovenska literarna zgodovina — 20.30 Sumljiva oseba (NuSič), igrajo člani narod, gledališča — 21 Koncert Radio' orkestra. — Sreda, 24. julija: Opoldanski spored od-pade — 18 Pravljice, pripoveduje radio tetka — 18.30 Reproducirana glnsba —■ 20 Antologija slovenske lirike — 20.80 Samospeve poje g. Marjan Rus — 31.80 Koncert radio orkestra. — Četrtek, 25. julija: 20 Koncert radio orkestra, prenos z unionskega vrta. Nervozen gost je prišel v restavracijo, ki je bila na glasu radi dobre hrane, a jako zanikrne postrežbe. Ko je po dolgem čakanju vendarle priklical natakarja, je naročil razna jedila ter pripomnil: »Med tem, ko boste odsotni, pa mi od časa do časa pišite kako razglednico.« • Brzovlak se je izjemoma ustavil na mali postajici, kjer je čakalo več potnikov na osebni vlak. Ti so seveda hoteli izrabiti priliko, da bi bili prej v mestu ter vdrli na vlak. Pa ti prihiti vlakovodia ter odganja l judi od vlaka rekoč: »Proč od tu, nazaj, dol z vagona, ta vlak se tu ne ustavi.«; « Agent: »Ali vam lahko ponudim dober stroj?« Trgovec: »Pridite v četrtek, danes nimam časa.« »Obžalujem, v četrtek me ni tu v mestu.« Trgovec: »Mene tudi ne.« reči, da hoče spremiti Degenthala, ko je ta že pograbil za klobuk. Trenutek je Norina roka počivala v njegovi. »Saj smem v kratkem spet kaj priti?« je rekel. »Tako hitro se vendar še ne boste preselili?« In s kratkim Z Bogom je izginil. Debeluharja je malce osupnil ta hitri odhod. Saj je bil vendar na tihem sklenil, da bo baš povratek izrabil za resno besedo o tem, kar je videl; zdaj se mu je pa prijatelj kar izmuznil. Dve uri pozneje je Dahnovv vidno razburjen hodil po svoji sobi sem in tja. »Nekaj je treba ukreniti!« si je venomer ponavljal, »nekaj se mora ukreniti! Fanta ne smemo pustiti, da tako drvi v pogubo ... saj vendar nikdar ne more misliti na to, da bi se ž njo poročil. In da bi onesrečil deklico! Nekaj je treba napraviti. Vzlic tem ponovnim in odločnim sklepom pa spočetka ni ničesar ukrenil; le k pisalni mizi ga je nekaj vleklo, kakor da se tam vse odloči »Treba je obvestiti njegovo mater... prijateljska dolžnost zahteva ... ona bo mogla to morda še preprečiti. To imaš od tega/: je pristavil, »če samo žene vzgajajo fante. Potem lahko vsaka navadna ženska počne ž njim, kar hoče.« Vendar pa je Dahnovv začutil ob tej besedi nekak kes, ko se je spomnil Norine miline. Saj njo bi človek najmanj mogel prištevati med te navadne ženske.« »Seveda, ta bi lahko še kakemu modrecu zmešala glavo,« je godrnjal dalje, »pa še toliko bolj! Nikake pravice nima, da spravlja ljubko bitje v nesrečo, njegove razmere pa mu še celo branijo, da bi mislil na takšno ženitev.« »Njegova mati mora zvedeti.,. to je zadeva ve-i® P°novil svoj sklep. »Najbolje bo, da ga poklice domov radi gospodarskih zadev. Slanjači, kot Je on, lahko tudi hitro pozabijo; a meni, starejšemu prijatelju, ne bi nikdar odpustila, da ga nisem posvaril. Hči oirkurškega jahača ... to bi bilo kot nalašč za staro grofico.« Baron Dahnovv se je slednjič s težkim vzdihom usedel za pisalno mizo. Nekaj časa mu je pero neodločno počivalo v roki, dokler ni prišlo v tok, dokler niso pokrile papirja ostro pisane črke, ki so v splošnem neprimerno značilnejše za piščevo notranjost nego za njegovo zunanjost. Ko se je bil slednjič podpisal, je vrgel pero proč, kakor da mu gori med prsti. »Hudirjevo delo, takšnole ovaduštvo!« je go-del predse. »In vendar, če je že potrebno, ne sme človek izpeljati stvari samo napol. Tudi za nasprotno stranko ne bi bilo napak, če bi izvedela, kako je s to stvarjo. Nežno upanje, da bo omrežila mladega grofa, ki ga goji, kot se mi zdi, gospa mačeha, je bolje takoj v kali zatreti. Vrh tega mi je mož ugajal; tudi on ima pravico, obvarovati svojega otroka pred težko izkušnjo.« Tako je Dahnovv znova vzel pero v roko, da bi sestavil drugo pismo, ki se mu ni zdelo nič lažje kot prvo. Ko ga je napisal, je zapečatil in naslovil z zanj izredno naglico obe pismi in ju, ne da bi se še kaj ozrl nanji, izročil svojemu slugi, da ju odpošlje. Potem je vstal in težko vzdihnil, se vrgel na svoj udobni naslanjač, vzel najboljšo havanko in si pet minut neprestano zatrjeval, da je ravnal po svojem najboljšem preudarku; če pa bi ga bili hoteli v lem trenutku obesiti kot vohuna, bi se mu bilo kljub vsemu zdelo upravičeno, tako neprijetne občutke je imel. »Hudič naj me vzame, če ne pregovorim fanta takoj jutri, ko pride k meni, da se mi izpove in mu ne povem naravnost svojega mnenja, da ga pripravim k pameti!« To je bil poslednji sklep, ki ga je napravil za poštenega Meklenburžana tako pomembnega dne. Sklepov pa, ki se nanašajo na druge, se nikdar v cvetu; koliko cvetov gre v nič po 7500 g*senicah? No, to je skoro četrt milijona, manjka mu samo 25 tisoč. Misli si dalje, da je zlobna roka uničila gnezdeče na vrtu in vzela ptičke. 7500 gosenic ne bi poginilo in požrle bi 225.000 cvetov. Zlobnež bi nam bil namah uničil lepo množino jabolk, hrušk, sliv i. dr. Ali boš trdil še sedaj: Vrednost takega ptičjega gnezda menda nt bo tako velika? Bi rad brezplačen oglas. Operna pevka, ki je preživljala poletje na deželi, se je dala preprositi, da je nastopila na dobrodelni prireditvi. Pe a je »Balado o vaškem kovaču«. Občinstvo je bilo navdušeno in zahtevalo, ila pevka pesem ponovi. V tem se pa pri-rine do pevke močan hrust in ji zašepeta: »Gospodična, jaz sem vaški kovač iti vas lepo prosim, da vple-tete v p,; eni, ko jo Ir.ste ponovili, še to, da izvršujem tudi vse poprave na avtomobilih!« Koliko nas ie. Srbov in Hrvatov je v Jugoslaviji 8 milijonov 964.673, Slovencev pa 1 mil. 247.61. Izven Jugoslavije prebivajo Srbi, Hrvati in Slovenci še: v Italiji 554.000, v Avstriji 171.960, v Grčiji 294.000, na Madžarskem 120.000, v Romuniji 52.000, v Albaniji 30.000, v Ameriki 725 S* *52$-20i7t PsOcddd ne hodile farni. Skal Kassisfe spravi nmge ue£ dela. - StaM ffSsso. - Re rani mg. fedeiaiaae s* Va* frpdhn, riaHfiis in csan e&ateo. Primerea Se za maka dtite. - Ha pst£a, Ssal doma, atrakam a Seli. ?ODS&d i« MM csakoflar. UMU hi EfV lenuhi Bfn DU 1 mm 22 lisoč, v Novi Zelandiji 3 tisoč in v Egiptu 3 tisoč. Izven naše države prebiva M odstotkov Slovencev. Vseli Slovencev, Hrvatov in Srbov je na svetu skupno 14,039.373; vseli Slovencev pa okoli 1,734.000. Kralj zamorcev — katoličan. V prejšnji nemški, sedaj francoski koloniji Togo v Afriki se je vršilo nedavno kronanje kralja Agbana XII., ki je prva kronana katoliška glava zamorskega rodu. ha dan kronanja je bila v mestu Glidji sv, maša, po kateri jc bil Agban .'. sorojakov, ki so večinoma še pagani in mohamedanci, proglašen in kronan za kralja. Prve poštne nabiralnike so imeli v nemški pokrajini Pomeni, in sicer že 'eta 1844., odtod so se razširili kmalu po vseh večjih evropskih mestih. ?C00 tisoč različnih jezikov govore na celi zemeljski obli. Predrznež. Mali Pepček svol> teti: »Tetka, ti si morala biti svojčas jako lepa.« Teta: »Kako to, drag; moj otrok?« Mali nečak: »No, ker bi te stric njkoli ne vzel za ženo, če ™ bila tačas taka, kakr-8na si danes.« ne držimo preveč točno. »Fant« namreč naslednjega jutra ni prišel in sedaj, ko so postala pisma vendar nepreklicna, se je tudi Dahnowu vsaj nekoliko polegla gorečnost, da bi še ustno izpametoval prijatelja. Ker Dahnow nekaj dni nikjer ni videl svojega prijatelja, ga je pričelo skrbeti. >Ko gora ni prišla k Mohamedu, je šel Mohamed k gori,« je menil filozofsko in :;porcmal v luknjo k svojemu prijatelju,« kakor označuje to dijaški strokovni izraz. Vstop ni bil težak. Vsa vrata so bila odprta, tako da je lahko neovirano dospel v Degenthalovo sobo. DegenthaJ je slonel na odprtem oknu in si z roko podpiral glavo, kakor zatopljen v misli. Ozrl se je šele, ko je začni Dahnovvove korake tik poleg sebe. Za trenutek je 03upnil in ga vprašujoče gledal; nato pa se mu je naglo vrgel okrog vratu. »Ti, ravno ti prvi, najdražji moj prijatelj, ki mi moreš voščiti srečo, ki mu nočem ničesar prikriti 1 Klemen, ona je moja! Ona me ljubi, njeno srce je moje že od njene prve otroške dobe! Srečen sem, da je konec vse te negotovosti, da sva si v vsem na jasnem.« »V čem na jasnem? S kom? Ali si prismojen? 0 čigavi ljubezni govoriš?« je zaklical debeluhar in se ga nevoljno oprostil. »Ti grof Degenthal in ona hči cirkuškega ravnatelja! Ali te je res zapustila vsa zdrava pamet?« Degenthal je izpustil prijatelja. »Ali mi ne moreš privoščiti vsaj ene ure sreče?« je rekel bolestno. »Vem vse, kaj bo prišlo; toda vsaj en dan sem hotel misliti le na svojo srečo. Šele danes zjutraj sva si odkrila ljubezen, šele danes zjutraj sva se popolnoma razumela in so bili končani vsi moji boji. To so bili težki časit« v »Za take norosti potrebuješ celo se časa,« je go-del Dahnow in se vsedel na stol. A Degenthal ga je, kot je bilo videti, komaj slišal. »Jaz sem mislil drugače,« je rekel in se znova • naslonil na okno. »Menil sem, da je imela v mislih drug poklic, katerega bi ji ne bil mogel braniti.« Dahnovvove ustne so se dvomljivo nasmehnil©. »Zlasti v zadnjem času, ko se je začela odtegovati, ko je bila nenadoma bolj tuja in hladna nasproti meni... a se je le bala, da ne bi izdala svoje ljubezni!« je pristavil z žarečim obrazom. »A mene Je ta strah, da si je izbrala samostanski poklic, pripravil do tega, da sem ji odkril svojo ljubezen; zakaj v srcu mi je bilo že davno jasno, da me bo samo Nora, edino Nora mogla kdaj zadovoljiti. Brez tega strahu bi bil že poprej vse uredil, da bi ji bil prihranil te bridkosti.« »In tvoja mati?« je kratko vprašal Dahnovv. »Da, mati,« je zaklical Degenthal, »to je najhujžk pri tem. Zanjo bo to hudo. Tudi radi nje sem ae dolgo boril sam s seboj. Morda bi ji bil žrtvoval svojo lastno srečo, a gre tudi za Norino; vsa njena bodočnost je odvisna od tega. Ko pa bo moja mati Noro videla in jo spoznala, bo videla, da jo loči od nas le ime. Osebno pa ji bo kakor nalašč hčerka, kakršno si želi. Odvetnik dr. lian Sfononik vljudno naznanja, da je otvoril odvetniško pisarne v Celfu skupaj z odvetniško pisarno dr. JlfiOf!« HOd- ŽSrfU v Matija Gubčevi ul. 2. ('Stranska ul ca ob trgovini KfimV Olelte to je razven vode in solnca moj edini pripomoček za pranje. Nisem staro-kopitna, vendur pa toliko previdna in pametna, da perem le s pravim terpentinovfm milom ..Oazela". GAZELA >111.0 Groga je prišel mimo krojača in ko je ta videl, da ima Groga strgan telovnik, mu je prigovarjal, naj si da umeriti in napraviti novega. Kaj le,c je odvrnil Ghroga, >;če mi žena prišije novo prednjo stran in nov hrbet, luknje za roke bodo že še par let »gye-raler. Žvagen je malokdaj prišel z gore med ljudi v dolino, kjer je včasih tudi kak avtomobil videl. Nekoč pride v trg, nasproti pa mu pripelje silno velik avto, takoj za njim pa zelo majhen. V gostilni pri Kobalu je pripovedoval: »Veliko avtov sem že videl, a takega pa še nikoli kot danes, da je imel avto tudi mladega za seboj.« ŽE 32 LET V SLUŽBI bolnih in zdravih atoji Fellerjev pravi prijetnodlšeči „Elsaflu!d . Za bolnega Za zdravega je Fellerjev Elsafluid zanesljivo domače sredstvo in kozmetikura za iimirje-nje bolečin, katerega delovanje se hvali 7, neštetimi zahvaluicatni tudi iz visokih krogov ter iz dalekik krajev pri hudih bolečinah na obrazu ter ua celem telesu, pri trganju v sklepih, zohobolu, glavobolu, natiranju pri reumatičnih bolečinah, kot obkladek na rane ter pri mnogih drugih slučajih, ker jo nujna pomoč potrebna- zanesljivo obrambno sred-stvo pri čezmerni občutljivosti za hladen zrak, za jačenje miSic in živcev, za osvcženje upadle moči, kot razkuževalno sredstvo za roke, obraz, zobe, usta in dihala, kot obramba proti prehladu, kihanju in gripi, za razpuščanje Bluze pri grgranju, proti ka-Sljn, hripavosti i. t. d. Za nego glave kot dodatek dcevni vodi za pranje 1.1, d. Nekoliko kapljio na sladkorju uteši noLrenje bolečine in vplivajo povoljno! Dobiva se v lekarnah in soroduih trgovinah, poiskusna slckleničica za 6 din, dvojna steklenica 9 din, ali pa velika špecjalna steklenica 26 din. Po poŠti vsaj en zavoj, kateri vsebuje 9 poiskusnih a.i 6 dvojnih ali 2 Specialni stekto-nici 62 din. Sest takih zabojev samo Din 250'— Vse že s poštnino in zavojnino pri: Eugen V. Feller, lekarnar, Stubiea Donja Elsatrg St. 1«, Hrvatska. Ako pa potrebujete kaj dobrega za VaSo probavo, naročite obenem Fellerjeve blago delujoče Elsn krog-ljlco, 6 SkatelJ 12 din. Mirko je opazoval mater, ko je pola. gala v krop posodo, katero je prinesla iz bolniške sobe. "Kaj pa delate, mama? je vprašal radovedno. »Vidiš, ata je zelo bolan in bacili njegove bolezni lahko okužijo , posodo. Zato vse sklede in krožnike prekuham ter tak. zamorim bacile/: Mirko je razmišljal, kar jc ravnokar slišal, nato pa dejal: »Ja, zakaj pa polen, rajši ne prekuhate očeta? : * Bogat mož je kupil posestvo na deželi kjer je marsikaj prenoyil. Zasadil je tudi iepo vrsto kostanjev ter vse to nekega dne s ponosom razkazoval znancem. Vem, da ne bom doživel, da bi ti kostanji dorasli, toda za moje potomce bodo.« Čisto resno je pripomnil eden izmed gostov: / Ali bi ne bilo morda bolje, če b: bil zanje zasadil breze?« Prodajalce za švedsko posnemalnike v vsaki vasi iščemo-Prodajamo na 12 mesečne obroke Tehna družba Uubljana, Mestni trg 25 Moli oglasnik Vsaka drotma vrstica ali nje prostor velja ia enkrat Din 5. Naročniki „Domoljuba" plačajo samo polovico, ateo kupuje,o kmetijske po trebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. Prodajalce posnemal- 1 mizarska vajenca nibnu išče velika šved-ska tovarna v vsakem kraju proti dobri plači. Naslove sprejema: TEHNA družba, Ljubljana. Mestni trg 25 Sedlarski sapic sprejme s hrano in stanovanjem. - Štefan Marcijan, Dob pri Domžalah. Ifaienca m mizirs.k0 obrt, poite-nih staršev sprejmem takoj. Hrana iu stanovanje pri mojstru. — Valentin Siopar. mizar, Repje št. 44, pošla Vodico nad Liubljano pošten, močan, zdrav, se sprejme % vso oskr bo Sipic, Kranj. Kovaškega vajenca Uaipnra iz dobre lune-"a!BnMčke hiše sprejme čevljarski mojster Erman, Valvuzorjevtrg Ljubljana. sprejme Anton Hafner, kovač, Stara Loka 84, p. Škof ja Loka. Dna bukova « nov kupi za sukcesivno dobavo franko vugon. Nabavljalua zadruga držav, železnic Ljubljana VII. Prodajalce ™ ^ lesa, gramozne sprejmemo proti dobremu plačilu. »Centra" Ljubljana, Pošt. predal 248 Učenca za PeCttrsko --- -- obri sprejmem. Šuštar Franc, Pečar, Šmartno pod Šmarno goro 34. $ntn suho, trdo, profili!! dam po 25 par kg. Pripeljem na dom. — Ogrin Franc, Sap 33, p. Vrbnika. perisPersil "OVV1 iti FttVtlčtJ k iker zAo enostavno, toda Raztopi Persil v mrzli vodi. Napravljeno raztopino vlif v kotel napolnjen z mrzlo vodo. Perilo rahlo vlagaj in pusti, da počasi zavre. 14 ure kuhati zadostuje. Potem dobro izperi najprej v topli in zatem v mrzli vodi. Meh za smeh. »Da, gospod župnik, jaz grem vedno rad v cerkev, kadar vi pridigujete.« »Me zelo veseli; toda zakaj takrat, ko jaz pridigujem, zakaj ne vedno?« • »Zato^ ker je' takrat dosti prostora za sedeti.« * Pocestni muzikantje so igrali na vogalu, nakar vpraša eden izmed njih: »Kaj pravite, ali nas slišijo ali ne?« »Jaz mislim da, tam gori je nekdo že Kaprl okno,« je odvrnil drugi godec. * Nekega gledališkega igralca je na potu ealotila noč in moral je prenočiti v vasi, kjer ni bilo nobene gostilne. Soba mu ni bila všeč in ko mu je gospodinja posvetila vanjo, je vprašal, ako je v sobi tudi voda. »Sedaj ne več, odkar smo streho popravili,« je odvrnila preprosta ženica. » Dobrosrčna gospa je obiskala jetnišni-co ter se posebno zanimala za nekega kaznjenca. »Ubožec, poslala vam bom v celico pogačo. Kakšno vrsto pa imate najrajši?« »Kakršna je, samo da je v nji dobra in ostra pila.« * Učitelj: »Tonček, kaj je to kanibal (lju-dožerc)?« Tonček: »Ne vem, gospod učitelj.« Učitelj: »No, kaj bi bil ti, ako bi požrl očeta in mater?« Tonček: »Sirota.« * »Pozdravljeni, gospod profesor. Torej ste vseeno prišli na naš družabni večer.« Profesor: »Pravzaprav sem mislil povabilo pozabiti, pa sem pozabil pozabiti.« V gradu so imeli goste in ker je manjkalo postrežnikov, je moral tudi vrtnar priskočiti na pomoč, dasi za ta posel ni bil posebno pripraven. Ko je prinesel juho na mizo, je vanj<*TOgi«g«l švoj prst. Graščak se je zgrozil' ter zavpil: iJakob, vzemite prst iz jyhe.« . . . Čisto mirno je vrtnar odgovoril: »baj ni vroča, gospod.« Veliki O E N I K dobit« 7»stonj.-W Zahtevajte ga od skladba ME1NEL IN HEHOtD tovnrnn eta»blt. gramofonov ln harmonik B. iiOrger MAHIBOB Si«'. Violine od Din«-, Kočoe harmonike od Din 85-Tamhurlce o« ttn 98-. Gramofoni od Din 34S - dalje. , ,,, šivalni stroji in pletilni švic. EdlD0 nflIb0,I\.Dubied" stroji ter kolesa m rodbino, obrt in industrijo so le los. Pefellnco Orltzner, Adler Najniije cenel Tudi na obroke i Liublfana bltiu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno, ne V te? t a garancija. Prometni xavod xa prana d. d. linMfana o najugodnejših cenah vš\ {'i .«>, Premog, domači ia inozemski lidomačo kurjavo in industrijske svrhe KooaSM premoi vseh vrst KOfcS. iivarniškt, plavž«ski in plinski Britiete. Prometni zaood za prenrai d. d. u LfnbUanl Miklošičeva cesta št. 15, I. nrdstr. Vedno svežo in lepo pšenitno moko staro in novo KORUZO, debele otrobe, lanene tropine, prvovrstna semena, vse y>ste umetna gnojila, cement itd. itd. 2% popust — dobite vedno najceneje pri Kmetijskem gospodarskem ^rušiva J Dolenjem Logatcu in pri podružnici v HotcditicL Pred uporzbo. Po uporabi Cisti obraz i« pomlajenje. VnSa ko?.a postane uiladenifiko sveža ln lielu knt ovet. Ogrel, nvozolll. fjotoe, pege, rdeč nos. brazgotine. soln-čne pege. rumene in rn-jave pege. pege vsled vročine izginejo takoj ln zanesljivo z uporabo lepotllna kreme „E«OS" „F,ros" služI v dosego "n ohranitev lopote obraza, vralu in rok. Ohranja lepo o do najvišjo »tarosll pod Jamstvom. Mravnfel.o priporočano, - Mirujem Vam veliko 'ivoležnost Dosegla sem vidno olepSanJe obraza v 2*» ura« pifio gospa dr. M. - Sijajno ^elzkuSeno pri damah ln gospodih vsake starosti. Cena Din 16 -, 3 lončki Din SI'—, C lončkov Din a5 —. Dr.NIkol Kem«ny, KoSite. poštni prednl 12/152 C. 5. R. 2' Ure. zlatnino in srebrnino kupite naiDoliSe in najceneje pri siarl. priznani ttrdki H. SUfTNLR. LJUBLJANA Nn'večja in najsolldneJSn razpošilja nlen ■ BazpoSilJa v vse kraje tu- in inozemstva Lastna protokolirana tovarna ur v Švici znamk IKO, OMIKO, AXO ZAHTEVAJTE BREZPLAČNI CENIK! Prešernova nlica 4 (poleg Frančiškanske cerkve) HSuttnerljabljanal Cliina srebrno jedilno orodje s 50 letno pismeno tovarniško garancijo Cliina srebrno jedilno orodje s 50 letno pismeno tovarniško garancijo Prešernova nlica 4 (poleg Frančiškanske cerkve) Najpopolnejši ST0E1VER šivalni stroji f šivilje. krojač«