IS0100Z00 855/+ OSREDNJA K.NJU^ICA 6600l2^nPtR * nmorsMdSevmk Poštnina plačana v gotovina n_A .. Abb. postale i gruppo Cena z50 lir Leto XXXV. Št. 131 (10.350) TRST, nedelja, 10. junija 1979 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ZA EVROPO Danes bomo prvič izvolili evrop-ski parlament. Devet zahodnoevropskih držav je s tako manifestacijo kronalo napore, ki so se začeli v prvih povojnih letih, ko so se trije evropski demokristjani, De Gasperi, Adenauer in Schuman začeli razgovarjati o medsebojnem sodelovanju na evropski ravni, veliki združeni Evropi, a ne taki, kakršno sta si zamišljala Napoleon in Hitler, temveč o Evropi miru, Prijateljstva in sodelovanja, vendar pa o politično natančno opredeljeni Evropi, o protiuteži vzhodnoevropskemu bloku. h teh izrazito političnih povojev ie zraslo nekaj povsem drugačne-Ba: združena Evropa na ravni gospodarskega sodelovanja, carinskih odnosov in čim enotnejših gospodarskih posegov do tretjih držav. Kljub velikim težavam, ki se po-rajajo predvsem zaradi različnih družbeno gospodarskih okoliščin, v katerih se nahajajo posamezne države, je devet evropskih držav že Pred leti potrdilo obvezo po medsebojnem sodelovanju z tistanovit-v‘jo evropskega parlamenta. Tega Parlamenta, ki dejansko ni imel nobenih konkretnih pristojnosti pri načrtovanju posegov in pri sklepanju dogovorov, kar je vedno sodilo ® izključno pristojnost ministrskega sveta evropske skupnosti, torej do-Bovorov med posameznimi vladami, Pa doslej nismo volili, ampak so države članice imenovale vanj svoje zastopnike, ki pa so se v parlamentu delili po političnih skupinah >n ne po državah, ki so jih zastopali. Današnji dan naj bi bil torej zgodovinski dan. Takih trditev slišimo v zadnjih dneh nič koliko, opažamo jih na Spakih političnih strank, slišimo Uh iz radijskih sprejemnikov, pojavljajo se na televizijskih ekranih. Vendar pa je umestno, da se vprašamo, če lahko sploh govorimo o Zgodovinskem dnevu. Kaj predstavljajo današnje vo-Htve? Kaj bo delal evropski parlament? Kaj pomenijo gesla o združeni Evropi? Za kakšno združeno Evropo se potegujejo stranke in kandidati? Danes bomo izvolili parlamentp ki Pravzaprav ne bo imel nobenih pridnosti, ki so značilne npr. za državne parlamente. Evropski parlament bo namreč le izvajal nekakšno politično nadzorstvo, glasoval bo o proračunih in predstavljal visok reprezentančni organ. Odločal Pa ne bo o ničemer, kajti vse pomembne odločitve bodo še vedno zaupane ministrskemu svetu, ki ga bodo tudi v bodoče sestavljali predstavniki devetih vlad. Nov i evropski parlament bo mo-ral imeti torej predvsem nekakšno nad državno politično funkcijo, čeprav je to, v sedanjih pogojih edi-no le obveza za bodočnost. To fun-c*jo naj bi izvajal s tistimi pobudami, ki bodo lahko odpirale združeno Evropo drugim državam 'n drugim narodom. Današnja podob a Združene Evrope je namreč mhko le iluzija, zibelka, v kateri *e bo izživljalo 410 poslancev, dokler je ne bo kdo premočno žarna-žal. Že samo iskanje ravnotežij v teJ zibelki bo izredno težavno; nekatere države so razvite, druge ne-razvite ponekod ni težav z gospodarstvom, drugod pa se utapljajo v splošni krizi. Katera naj bo to-Tej funkcija evropskega parlamenta? Danes si je treba predvsem prizadevati, da evropski parlament ne Ostane to, kar bi morala postati združena Zahodna Evropa po zamisli njenih očetov iz prvih povojih let: politični blok zaprtosti do ^ugih sistemov, do drugih narodu m do drugih držav z ogrom-m gospodarskim in vojaškim po-encialom. Poleg premostitve notranjih težav *e mora torej Evropa odpirati predam proti Vzhodu, proti deželam |Tetiega sveta in proti manj razvi-ji?n deželam. Vsega tega doslej ni mio, oziroma bilo je opazno v zelo bmjhni meri. Posamezne države so ®Se preveč ljubosumne na svoje. včasih tudi malenkostne interese, ^ bi od njih odstopale in v evrop-7iem ministrskem svetu so odloge možne le, če so soglasne. Tu bi lahko evropski parlament °dra Pavle Merku, ki je v uvodu spomnil, da je dno 3. novembra lani umrl dr. Frane Tončič, prvi pobudnik za ustanovitev sklada in njegov prvi podpornik. Na seji sklada dne 13. decembra lani je odbor sklenil, da po časti spomin velikega človeka in Slovenca z razpisom nagrade, ki nosi njegovo ime, za najboljšo štu-dijo izpod peresa slovenskega vi-sokošolca v Italiji, nastalo ali o-bjavljeno v letih 1977 in 1978. Zanimanje za nagrado je bilo pri študentih in v javnosti več kot zadovoljivo, zato dosedanji upravni odbor priporoča novemu, da razpiše nagrado tudi vnaprej, vsako leto. Iz predsednikovega poročila izhaja nadalje, da si je odbor zastavil dve glavni nalogi: seči s Zaradi pomanjkanja prostora bomo rubriko »Darovi in prispevki* objavili v torkovi številki. Na šolski prireditvi na Repentabru je spregovoril tudi pesnik Miroslav Košuta, ki je otrokom podelil bralne značke Za učence repentabrske osnovne' Sole »Alojz Gradnik* je bilo slovo °d šolskega leta kar se da sloves no in prijetno. Pod skrbnim vodstvom učiteljic so pripravili pester kulturni več e”, ki je bil lepo doživetje tako zanje, kot za njihove yzgojitelje in starše. Prireditev na je imela še eno pomembno značilnost — predstavljala je namreč tudi zaključni akt tekmovanja za bralno značko, Ki ga je repentabr-ska osnovna šola uvedla v tem Pravkar zaključenem šolskem letu s precejšnjim uspehom. Da je tek-tnovanje za braino značko, kot ena najučinkovitejših oblik za vzbuditev Zanimanja in ljubezni do branja v •hladem človeku, uspela, kaže že samo število nagrajenih. Skorai vsi kolarji so namreč prejeli bralne značke Učenci drugega razreda so Prejeli Cicibanove značke, učenci ostalih treh višjih razredov pa Kosovelove, in sicer tretji razred bro Pasto, četrti srebrno in peti zlato. Vsem je šla tudi pohvala. Vsi so z veseljem in ponosom sprejeli ta Priznanja, ki sta jim jih na slove-*en način izročila umetnika Miro-si «*i iff>iiaiitiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaii>«iiiiia>>«iiiiii«iiiiii>iiviiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiaiiiiiBi|Brvv,i,ia,i,ii,r«lla,lllllllallllalalilillllllatalalllllllw««la«ilBl|laiMl«lllllrv«lul»,al,,l,«il,iilMlalalllliallllBatvll»»l|l|ltlllaillllllllllllalllliliiallllllllllllllllUlalliil|lll|laMllliiMiMBiMBtii>iitii« SVEČANOSTI BODO PRIHODNJI TEDEN V LJUDSKEM^ VRTU Aktivnost članov športnega društva «Mladost» za rekreacijo in telesno kulturo v Doberdobu Čeprav je bilo veliko športne dejavnosti že prej, so prvo domače športno društvo ustanovili šele pred desetimi leti - Ime «Mladost» so društvu dali, ker niso hoteli, da bi kdo v poročilih ali na plakatih spreminjal tega lepega slovenskega imena Deset let je minilo, odkar so v Doberdobu ustanovili športno združenje Mladost. Š£ zdaleč ni to doba, kateri bi lahko dali zgodovinski pomen, vendarle lahko trdimo, da so te dni doberdobski športniki prestopili prag začetniškega prostovoljnega dela in stopili na pot, po kateri bodo njihovi potomci lahko proslavljali srebrne, zlate in še višje jubileje. V Doberdobu se niso začeli ukvarjati s športom pred desetimi leti, ampak že mnogo prej. Priletni vaški «očaki» se še danes radi pohvalijo, kako dobre balinarje je imel Do berdob že v prvem obdobju tega stoletja. Kot vsa kulturnoprosvetna delovanja so fašisti v Doberdobu o-virali tudi razvoj športa, ki je ponovno zaživel v vasi že med narodnoosvobodilnim gibanjem, kmalu po osvoboditvi pa so takratni mladinci ob podpori izkušenih starejših vaščanov ustanovili prvo športno zbirališče v občini. Največ so v vasi i- grali nogomet. Igrišče, ki je ležalo med šolskim poslopjem in pokopališčem in je danes preurejeno v ljudski vrt, je bilo majhno, valovito, ponekod je bila na površju skala, že v prvih letih po osvoboditvi so Do-berdobci igrali v prvenstvu posoške pokrajine. Tako so se v Doberdobu vrstili nastopi solidnih moštev iz Laškega, nižje Furlanije in tudi iz vzhodnega Krasa, dokler ni bila začrtana državna meja. Vzporedno z nogometom so domačini prirejali tudi razne športne veselice na prostem. da so bili kos finančnim težavam. Igranje v gosteh je delalo odbornikom društva nemalo preglavic. Za prevoz se o avtomobilih še sploh ni govorilo, redki so bili tisti, ki so si privoščili kolo, zato so se vozili na nogometne tekme kar z vozom. Najbolj »udobno* prevozno sredstvo je takrat imel «nunc Šusterjev*, saj je imel dobro konjsko vprego, voz z gumijastimi kolesi in pogrnjenim »škalirjem*. Med tednom je vozil delavce v ladjedelnico, ob nedeljah pa domačine na prireditve, športne tekme in božje poti. Takole se kaže 6353 metrov visoki in z ledom prekriti lepotec Cordillere blance, Huandoy UMRL JE ŠE EN PREDVOJNI PROTIFAŠISTIČNI BOREC ■sr Kot vsi drugi, je tudi Frune letko prešel iz TIGR nu organiziranje OF Sodeloval je z znanimi tigrovci v takratni Julijski krajini Od love stoje Matevž Rutar, Matevž Požar, Janez Rebec; sedita Prane Žetko in Janez Penko - Mrak (Slavcev iz Koč); spredaj ]e Frane Kavčič odslej srečaval na Vremščici ali blizu Volč z oboroženo trojko, da so mu izročali orožje in ilegalno literaturo, ki so jo prinašali čez mejo. Udeleževal se je skupinskih sestankov uporne mladine na Vremščici, ICalcu, v Stari Sušici, pri Sv. Trojici blizu vasi Trnje. S Ferdom Bidovcem, Franjem Marušičem, Zvo-nimirom Milošem in drugimi je sodeloval v jeseni 1929 na konspirativ-nem sestanku na Vremščici, ko so bili sprejeti sklepi o obsežnih akcijah. Se tesnejši so bili njegovi stiki z Viktorjem Bobekom, Lojzetom Valenčičem in Janezom Vadnalom, ki so bili obsojeni na smrt in ustreljeni. Mnogi tigrovci- so prihajali -iz čeprav sta minila že dva meseca, «no dolžni, da obudimo spomin na r*8rovca in borca NOB Franeta Žet-iz Vole pri Košani. Bil je pre-*J,°st kmečkj človek, a je globoko doumeval nasilno fašistično raznarodovanje in nameravano iztreblje !Jje Slovencev in Hrvatov v dobi "Mussolinijeve diktature. S 26. letom ** je vključil v ilegalno protifašistič rd dejavnost. Poletnega dne leta so gu nagovorili trije nepozna 5* turisti v gostilni v Volčah. Pohitel r01 je z nabavo zaželene količine j^?ne, jo pomagal nesti na Vrem *~lco, kjer se je pridružil skupini ti-sfovcev. Spoznal je Danila Zelena, Eberta Rejca in če nekatere ter se brkinskih in pivških vasi do njega v Volče in sam je nosil ponoči preko gmajn v razne kraje teh področij ilegalni protifašistični tisk, a ponj je hodil tudi v Koče in Žeje. Po napadu fašističnih oboroženih sil na Jugoslavijo je kmalu prešel na organiziranje OF. Poleti 1941 ga je po navodilu Marije Zafred iz Stare Sušice obiskal s svojo skupino Ervin Dolgan in Žetko je te borce vodil preko Vremščice k svojemu sodelavcu Jožetu Možetu v Dolenji vasi pri Senožečah. Postal je predsednik novoustanovljenega OOF v Volčah, njegov dom pa je bil središče takratne partizanske dejavnosti. Zbiral je hrano in drugo za borce, ki so se ustavljali in tudi prenočevali v njegovi hiši. Žetko je bil a-retiran 9. 5. 1942 in interniran v Bor-goticino pri Novari in ga je le naključje rešilo smrti. Leto pozneje, 27. 4. 1943, so fašisti požgali Volče, prebivalce pa odgnali v zapore in internacijo. Po kapitulaciji fašistične I-talije je ostal Žetko pri starših v Pierisu, kjer so imeli svojo čredo ovc. Sodeloval je s Francem Štoko s Kontovela, Francem Žetkom iz Senožeč. Viktorjem Volkom, ki je za partizane nabavljal živež po Furlaniji, in drugimi. Leta 1944 se je vrnil v Volče in t adaljeval z delom za NOB. Po osvoboditvi je opravljal pomembne naloge v družbe,1000-litičnih organizacijah, bil zaposlen kot referent pri obnovitveni zadrugi v Košani in pri okrajnem LO v Postojni. Po letu 1948 je živel na svojem posestvu v Volčah, do svoje prerane smrti 31. 3. 1979, star 77 let. Njegova revolucionarna dejavnost poštenega in zavednega Slovenca ga bo ohranila znancem in prijateljem v trajnem spominu. TONE RUTAR Vsem tem težavam so se kmalu pridružijo se jpolitične razprtije, kar popuščanju vneme do vsega, kar je s tako močnim zagonom prinesla želja po osvoboditvi. Obdobje v petdesetih letih bo ostalo za marsikatero stvar za pisano kot eno najbolj senčnih v zgodovini vasi. Poleg že omenjenih težav je bila na višku brezposelnost. Bili so časi, ko je pomenilo biti napreden ali samo Slovenec o-stati brez službe oziroma brez o-snovnih pravic ki bi jih morala težko pridobljena demokratična usta va nuditi vsem državljanom z enakim merilom, še najbolj pristna vaška dediščina pustnih in postnih o-bredov je pokopala Lovreta, patrona domačih šem, za dobrih 15 let. Prebivalstvo se je povečini preživljalo s kmetijo in živinorejo, ki ni bila kdove kako radodarna do obdelovalca. §ili so časi, ko so slovenski o-troci hodili v šolo povečini bosih nog, natrpani v razredih do 30 in več učencev; medtem ko so razred z italijanskim poukom pogosto-ma obiskali predstavniki raznih šo vinističnih organizacij in zalagali o-troke z žogami, igračami, oblačili in zvezki. Zato ni čuda, da so se v takih težavah kaj kmalu zamajala tla vsakemu kulturno - športnemu življenju v vasi. Kljub vsemu beležijo Doberdobci lepe uspehe tudi v tem razdobju. Vztrajno so delali prosvetarji društva »Jezero* ki so prav v tistih letih zgradili kulturni sedež z majhno dvorano, v kateri so še danes odvija vse delo tega društva. V tem času so ustanovili godbo na pihala Kras in tako oživili tradicijo prve godbe na pihala, ki je delovala v vasi še pred prvo svetovno vojno. O športu se je v vasi začelo govoriti ponovno okrog leta 1960. Pobudo je dal Ermano Jovanežev, ki je s pomočjo nekaterih drugih vaščanov zbral skupaj vaško mladino in sestavil naraščajniško nogometno ekipo. Igrali so nekaj prvenstev in tudi ta pobuda se je kmalu iztekla. Krivde za to ni bilo težko ugotoviti: staro igrišče je bilo neuporabno, zato so mladinci igrali vedno v gosteh in beležili vrsto neuspehov, kar je moralno potrlo igralce in odbornike. Vendar je ta zalet le nekaj pomenil. Mladina je začela vedno glasneje zahtevati novo nogometno igrišče; občinska uprava se je lotila vprašanja z dokajšnjimi težavami, saj ni razpolagala s primernim zemljiščem in potrebnimi finančnimi sredstvi. Leta so minevala in športniki so še vedno čakali na nogometno igrišče, ko je skozi stotero težav vendarle začelo kazati na bolje. Leta 1965 je odbor prosvetnega društva Jezero ustanovil športni odsek, kateri je v poznejši dobi postal tud; zametek nove športne organizacije, športni odsek društva Jezero se je intenzivno lotil dela tam, kjer so bili dani pogoji. Zaživel] so namizni tenis, streljanje, odbojka in košarka. Nogomet so igrali le v poletnih nočnih turnirjih in to v Ronkah, ker v Doberdobu ni bilo igrišča. Z dobrimi uspehi so nastopili v raznih tek- Ženska odbojkarska ekipa Mladosti v Ic-hi 1976 /‘risfirnijle zn DIJAŠKI) MANCO movanjih na Slovenskih športnih i-grah in tudi sami organizirali v svoji društveni dvorani finale strelskega tekmovanja. Prav v tem času je bilo ustanovljeno tudi balinarsko društvo Gradina, ki še dandanes u-spešno deluje. Naj {»vemo, da je največ truda vložil pri ustanovitvi balinarskega društva prerano umrli domačin Slavko Marušič. Ustanovitev športnega odseka pri prosvetnem društvu Jezero je naložilo dodatnih skrbi in dela že prezaposlenim odbornikom. Kaj storiti? Tako je prve dni leta 1969 prvič padla zamisel o ustanovitvi solidnega samostojnega športnega društva. Začeli so se sestanki in posveti z izkušenimi vaščani. Sredi poletja pa so že letaki, nalepljeni po vseh vaseh občine, vabili mladino na ustanovni občni zbor. Mladina in tudi starejši so se odzvali polnoštevilno. Izvoljen je bil odbor, za predsednika pa Mario Lavrenčič s Poljan. Že to, da ni bil predsednik Doberdobec je dalo razumeti, da bo društvo razširilo delovanje po vsej občini. Pri izbiri imena so padli različni predlogi. Kras, Roj, Mladost in še nekatera druga imena so bila na spisku. Prevladalo je mnenje, po katerem naj bo ime takšno, da ne bo dopuščalo dvomov ali nezaželenih prevodov pri objavljanju imena ekipe na plakatih. Zato je bil sprejet predlog. da je najbolj primerno ime Mladost. S tem imenom nastopajo tako doherdobski športniki že celih deset let na raznih tekmovanjih in s ponosom izpričujejo svojo pripadnost in. gojijo materino govorico kamorkoli jih društvena dolžnost pelje. Poleg nogometa so prvotno igrali tudi košarko in odbojko. Odbojko in košarko pa so morali po komaj dveh letih igranja opustiti zaradi pomanjkanja igrišča in trenerjev. Poleg tega je v vasi že delovala odbojkarska moška in ženska ekipa pri katoliškem društvu Hrast. Nadaljevali so z nogometom. Stalno igra Mladost uspehom v tretji amaterski ligi, vzporedno pa igrata še dve nara-ščajniški ekipi z izmenično srečo. Seveda ne gre pozabiti ,da se je za razvoj nogometa v Doberdobu treba zahvaliti predvsem občinski upravi, ki je v tem času zgradila novo nogometno igrišče. Novo igrišče je sicer bilo zgrajeno v manjšem obsegu; primerno je le za tekme tretje amaterske kategorije. Zato se sedaj zavzemajo občinski upravitelji, da bi igrišče razširili in tako ugodili željam domačih športnikov. Kaj še zapisati ob prvem jubileju ustanovitve društva? Skozi deset let delovanja so domači odborniki pokazali, zakaj in kako znajo ceniti svojo narodnost. Morali so mimo čeri težkih odločitev. Koliko igralcev druge narodnosti priključiti moštvu, kako premostiti težave nrevoza naraščajniških ekip, katerih igralci ne razpolagajo z avtomobili, finančne težave in druge neugodnosti. Pa še boleča odločitev ki je privedla do tega, da so premestili sedež iz prostorov društva Jezero, katero ima največ zaslug za ustanovitev Mladosti, drugam tako, da so tako z večjo neodvisnostjo širili svoje delovanje in z uspehom kroji li to, kar jim je začetniški nagon narekoval. Pohvaliti ie treba požrtvovalne odbornike za nenehno delovanje društva, posamezno pa Gior-gia Uliatr' ki je v svojstvu predsednika in organizatorja že vrsto let pravi steber vsega delovanja; pa še Alda Ferletiča za razvoj nari-ščajniškega nogometa in druge, ki so vložili v korist domačega športa veliko truda in prostega časa. Želimo jim, da bi v bodoče še naprej tako uspevali in po možnosti razširili delovanje na druge športne panoge. Le te bi v vasi rojevale novih športnih izživljanj, posebno pri ženskem športu, kjer se opaža največja pomanjkljivost. JANKO GERGOLET Vpisovanje v osnovne šole in otroške vrtce Didaktični ravnateljstvi za slovenske šole v Gorici in v Doberdobu obveščata, da se bo vpisovanje v prve razrede vseh slovenskih osnovnih šol pričelo 18. junija in bo trajalo do 26. junija. Vpisovanje bo v dopoldanskih urah na vseh šolah. Vpisovanje v državne otroške vrtce (Doberdob, Sovodnje, Rupa, Štan-drež, Podgora in Pevma) pa bo od 19. do 26. junija. Vpisovanje bo v prostorih otroških vrtcev. rodnostne skupnosti v Italiji. S tem je bila postavljena trdna osnova sodelovanju, ki se še danes uspešno razvija. Delo v mladinskih brigadah ni samo fizično, ampak pomeni tudi vsestransko obogatitev z življenjskimi izkušnjami, saj gre za pravo šolo prijateljstva, tovarištva, medsebojne pomoči ter življenja v skupnosti. To je le eden izmed razlogov, da je sodelovanje naših mladincev in mladink s Tržaškega, Goriškega in iz Beneške Slovenije na delovnih akcijah v Sloveniji oziroma Jugoslaviji tako važno. Naša udeležba veliko prispeva k medsebojnemu spoznavanju, k informiranju mladih iz raznih krajev Jugoslavije o naši manjšinski problematiki; istočasno pa je prisotnost vsakega našega mladinca v prvi vrsti dragocena osebna izkušnja in enkratno doživetje. MDA v Sloveniji so se v preteklih letih udeležili tudi nekateri mladi z Goriškega. Še prej pa je vrsta Goričanov sodelovala na MDA v Bosni, Srbiji itd. Naj omenimo le legendarno akcijo šamac - Sarajevo. Sedaj pa se želimo osredotočiti le na zadnji dve leti: nekateri mladi Goričani so se udeležili MDA Suha krajina ’77; lansko leto pa ponovno MDA Suha krajina '78 in Brkini '78. Z mladimi brigadirji lanskoletnih izmen smo se ponovno pogovarjali o tistih nepozabnih brigadirskih dneh in želeli od njih izvedeti, kako gledajo na to izkušnjo po letu dni. BORIS PERIC se je udeležil MDA »Suha krajina 78» v mladinski delovni brigadi «Simon Gregorčiča iz Nove Gorice. »Tri tedne smo gradili vodovod do vasi Prevale,* je dejal Boris. »Ko po letu dni premišljujem o dneh, preživetih v brigadi, ocenjujem, da je bilo življenje včasih naporno, a tudi zanimivo in vredno preizkušnje. Toda kljub fizičnemu naporu je bilo delo lepše, ker sta v brigadi sami in v odnosih z domačini vladali tovariško vzdušje in resnično prijateljstvo. Brigada pa ne pomeni samo delo: brigada je tudi delovanje raznih interesnih krožkov, športna tekmovanja, rekreacija in druge prireditve, posebno kulturnega značaja. Pri tem pa ne smemo pozabiti na pesem, ki je pravo bodrilo mlademu brigadirju.» Boris je razgovor zaključil s sledečimi besedami: «Mislim, da brigadirsko geslo: - MI GRADIMO PROGO, PROGA GRADI NAS - je v tem primeru utemeljeno, zlasti za mladega človeka. Menim, da vsak mlad človek, in to še posebej velja za mlade pripadnike'slovenske narodnostne jJgiptjKtt iftjftaliii zaradi specifičnosti problematike, bi se moral obogatiti z brigadirskimi izkušnjami, katere ne bo nikdar v življenju Dotem pozabil.» IGOR KOŠUTA IN MIRAN VIŽINTIN sta se lani udeležila MDA Brkini 78 v Istri. Igor nam je dejal: »čeprav sva prišla z Miranom v brigado le zadnji teden, sva z ostalimi brigadirji takoj navezala stike in življenje v brigadi se mi je takoj priljubilo. Delali smo, toda tudi zabave ni manjkalo. Besedi dolgčas in domotož e sta nam bilj tuji. Odhod je bil za vse nas neprijeten in grenak.* Miran: «Na Brkine se večkrat povrne moj spomin in se z Igorjem večkrat razgovarjava o tistih dneh v brigadirskih krojih. Najtežji so bili le prvi dnevi, nato pa sen se takoj vključil v brigadirske življenje. V brigadah človek živi sproščeno in poln novega elana in neopis-nega navdušenja. Menim, da so MDA lahko primerne tudi za preživetje poletnih počitnic naš h mladih in to velja zlasti za dijake in študente ,oa tudi za delovno mladino * V zaključku pa so vsi trije mladinci pozvali vrstnike, naj se udeležijo MDA, naj preizkusijo to pomembno svojevrstno »dogodivščino*, ki bo za vsakogar nepozabna. Udeležba na raznih MDA v Sloveniji je možna vsem našim mladincem in mladinkam, le vsakdo se mora — sam zase — odločiti in prijaviti. IGOR KOMEL Poglejmo, na katerih mladinskih delovnih akcijah bodo lahko sodelovali mladi iz zamejstva. Mladinski odbor SKGZ je za letos izbral MDB obmejnih OK ZSMS iz Tolmina, Nove Gorice, Sežane in Kopra. A: MDA SLOVENSKE GORICE: od 24. 6. do 14. 7. -Republiška akcija (udeležijo se je samo mladi iz Slovenije). B: MDA KOŽBANA od 15. 7. do 4. 8. — Republiška akcija (udeležijo se je le mladi iz Slovenije). C: MDA SUHA KRAJINA od 5. 8. do 2. 9. — Zvezna akcija (udeležijo se je tudi mladinci iz drugih republik in pokrajin Jugoslavije). Č: MDA KOZJANSKO od 5. 8. do 2. 9. — Zvezna akcija (udeležijo se je tudi mladinci iz drugih reoublik in pokrajin Jugoslavije). Naj omenimo, da mladi iz zamejstva imajo možnost, da se prijavijo za celotno izmeno zgoraj navedenih akcij ali pa tudi le za deset dni. Mladinci, mladinke! še vedno se laMo prijavite na eno izmed" MDA, vendar pohitite. Prijave sprejema Mladinski odbor SKGZ (Gorica — Ul. Malta 2 - tel. 24-95; Trst - Ul. S. Francesco 20 — tel. 744249). Na naslednjih naslovih lahko dobite tudi ostala pojasnila. Mladinske Delovne Akcije 79 INFORMACIJE: SKGZ — TRST, Ulica sv. Frančiška 20 — Tel. 744249 SKGZ — GORICA, Ulica Malta 2 — Tel. 24-95 Vsak torek In petek od 18. do 19. ure. POKLICNI FOTO STUDIO BARVNO RAZVIJANJE FOTOGRAFSKI MATERIAL HITRE USLUGE Giuseppe Assirelli GORICA VIA SAN GIOVANNI 9 ■i111 ■ 11111 ■ 111 ii n i min i iiiiii 1111 min i iiiiiii m im m Hlinili um iiiiiimi iiiiiiiiii m mi imiiiiiiiii ,m |||||||||||||||nm,,ii mn imiiiiiiii iuhiiiiiiii,,, |l||ll,|||„|ll|,„|ll||ll| Doberdobski nogometaši pred 33 leti Doberdobska nogometna enajsterica ? tekmovalnem letu 1945 - 46 KULTURA Vil' Slovenski jezik in ekonomski razvoj v Beneški Sloveniji Poseg Laure Bergnach na portoroškem srečanju «Slovenščina v javnosti» V zadnjih letih se je začela v Beneški Sloveniji razvijati nacionalna zavest: vedno širši sloji prebivalstva se zavedajo, da njihova različnost pomeni biti član narodnostne manjšine. Minil je čas, ko je ožje število ljudi diskutiralo na društvenih in političnih sejah o povezavah med svojim narečjem in slovenskim jezikom in o tem, kako bi ga kulturno oživili. Vedno bolj se uporablja naš jezik zato, da izrazimo nezadovoljstvo nad socialnimi in ekonomskimi krivicami in jezik nam omogoča politično organiziranje. Uporaba in afirmacija našega jezika ni več samo objektivna potreba, ampak subjektivna želja, da izrazimo naše hotenje in našo različnost. Vedno bolj smo prepričani, da biti beneški Slovenec ne pomeni pripadati določeni etnično - jezikovni skupini, ampak obstoji ozka povezava med jezikovnim faktorjem in ekonomsko - socialnimi razmerami. Povratek k svojemu jeziku ni zato le tehnični problem komunikacije in niti priložnost za iskanje optimalnega odnosa med človekom in naravo, ampak je danes predvsem zavračanje socialne in ekonomske vsebine uradnega jezika, ki je prinesel s seboj velike socialne in ekonomske spremembe: emigracijo, pomanjkanje industrializacije, podrejenost delovne sile in njeno izrabo v industrijsko razvitih predelih Furlanije (Videm, Čedad, Manzan). Ko se v zavesti ljudi razvija prepričanje, da so jezikovno kolonizirani, se obenem razvija zavest, da je nujen boj na ekonomskem in socialnem področju, da se tako premosti zapostavljanje; tako postane jezik najpomembnejši instrument za prilastitev svoje identitete. Za jezikovno, kulturno, etnično in nacionalno dekolonizacijo je treba začeti z ekonomsko, politično in socialno borbo, s katero si prilastimo pravico do odločanja o uporabi ozemlja, na katerem živimo (pravico do obstoja, do dela, do kulture, do jezika). Jezik, ki je bil zaprt v privatno sfero (družinski odnosi, domače delo, odnosi s starejšimi), mora najti svoj prostor v družbenih odnosih (v javnosti, v upravi, pri delu in na šolah); skratka, iz privatne sfere mora stopiti v javnost. Če pogledamo nazaj na našo zgodovino, od beneške republike dalje, ugotovimo, da se je naš slovenski dialekt z razvojem ekonomskih in gospodarskih odnosov bogatil in v bistvu bil na enaki ravni kot drugi slovenski dialekti. Z ustanovitvijo italijanske kraljevine so prenehali tržni odnosi, ki so do takrat omogočali Benečiji ekonomsko in kulturno menjavo z ostalimi obmejnimi področji. Zaradi pomanjkanja teh odnosov je postalo naše področje vedno bolj ekonomsko in jezikovno izolirano. K temu je veliko pripomogla tudi kulturna politika od združitve Italije naprej in pedagoško -didaktična usmeritev, ki se je opirala na načelo enojezičnosti in »»“-poglabljanje razloekev-med drugimi izraznimi kodi in med uradnim jezikom, ki naj bi bil edina sprejemljiva oblika komunikacije. Ta izbira je bila hudo diskriminatorska in je negativno vplivala predvsem na ljudske sloje. Benečani zahtevajo danes povrnitev zgodovinske funkcije, ki jo je odigrala njihova skupnost s svojim jezikom in kulturo, zato "z upanjem pričakujejo uresničenje gospodarskega dela osimskega sporazuma, ki bo omogočil razvoj obmejnih področij, torej tudi razvoj benečanskega narečja, povezan z ekonomskim razvojem. Analiza odnosa med jezikom in ekonomskim razvojem, na področju kot je naše, pomeni analizo celotne situacije, v kateri je še danes polno nejasnih točk. Gotovo je samo to, da brez pomembnih ekonomskih sprememb, bo dokončna asimilacija nacionalne manjšine zelo enostavna, ker prebivalstvo pozna samo narečje, ki ga podpira le vsakdanja raba in revna publicistika, ne pa tudi poznavanje knjižnega jezika in zgodovine. Če bi postavili hipoteze o gospodarskem razvoju v Benečiji, ne da bi obenem dosegli spoznavanje slovenskega knjižnega jezika na šolah, bi se z okrepitvijo ekonomskih odnosov z bližnjimi deželami (s Furlanijo in Slovenijo) okrepila možnost, da dominantni položaj italijanskega in furlanskega področja potisne narečje v položaj še hujše diglosije, s čimer bi bila ogrožena tudi njegova privatna raba Odprtost gospodarskih odnosov s Slovenijo pa bi nasprotno omogočila razvoj slovenskega dialekta in osvojitev sodobnega besedišča, vendar bi ne mogla doseči zadovoljivega jezikovnega učinka zaradi pomanjkanja šolske izobrazbe. Uvedba slovenske šole v Benečiji se nam torej kaže kot najbolj zanesljivo sredstvo, da dosežemo zadosten uspeh in zagotovimo stvarno dvojezičnost, kjer naj bi Slovenci (ki predstavljajo skoraj sto odstotkov beneškega prebivalstva) imeli možnost resnične avtonomne in demokratične izbire. S komedijo «Ivan Vasiljevič* ruskega avtorja Bulgakova, je Stalno slovensko gledališče uspešno zaključilo svojo repertoarno sezono. Na sliki prizor iz igre, ki je gledalce ogrela zaradi dobre postavitve in pikrega sporočila 12. MEDNARODNO PISATELJSKO SREČANJE NA BLEDU Kaj lahko pomeni književnost v vrtincu današnjega časa? Razmišljanje beograjskega literarnega zgodovinarja P. Palavestre Na nedavnem 12. mednarodnem pisateljskem srečanju na Bledu je imel beograjski kritik in literarni zgodovinar Predrag Palavestra zelo zanimiv in odmeven referat: »Poetika upanja*. «Več kot deset let že vlada navada,* je začel Palavestra, «da se v nekem slovenskem kraju, včasih na morju, včasih v planinah (kot sedaj) sestanejo pisatelji iz različnih krajev sveta, da bi se pogovorili o svojem delu, o sebi, o svetu, v katerem živijo in najpogosteje, o usodi svojega dela. Razgovori so odkriti, iskreni in prijateljski, toda v bistvu ne po-menijo ničesar: po teh srečanjih vse ostaja vedno kot je bilo, nič se ne spremeni, in mi, na neki lep in prijeten način, sodelujemo v ZADNJA PREMIERA V PDG Uprizoritev dela «Kaj je resnica ?» Pirandellovo mojstrovino so novogoriški igralci pod vodstvom režiserja Dušana Mlakarja zelo dobro podali - Kolektivno kvalitetna igra Čeprav je bila premiera Piran-dellovega komada «Kaj je resnica?* v Primorskem dramskem gledališču iz Nove Gorice kot zadnja premiera letošnje sezone že 17. maja, je vendar do abonmajskih predstav in ponovitev prišlo šele te dni, ker je bila vmes še premiera Linhartove tragedije «Miss Jenny Love*, o kateri smo že poročali. Sicer je od nastanka Pirandel-love igre. »Kaj je resnica?* minilo nekaj več kot šest desetletij, vendar njegovo delo še danes preseneča na eni strani tako s svojo aktualnostjo kot na drugi strani tudi s svojo moderno dramsko obliko, to pa je njegov gledališki opus vsekakor uvrstilo med železni repertoar gledališč po svetu in tako samo potrdilo upravičenost Nobelove nagrade, ki jo je avtor prejel za svoje literarno delo. Pirandellova igra «Kaj je resnica?* sega, kot smo že omenili, v leto 1918 in je povzeta po njegovi noveli «Gospa Frola in njen _ .zet gosjrod Ponza*. Tudi to njegovo delo je, kot skoraj vse ostale njegove igre, prežeto z avtorjevo trpko in ironično filozofijo, ki jo je Pirandello že leta 1910 najbolje označil z naslednjimi besedami: «Mislim, da je življenje žalostna farsa. V bistvu nosimo v sebi — ne da bi vedeli ne kaj ne kdo je temu vzrok — potrebo po tem, da smo neprestano v zmoti, medtem ko spontano ustvarjamo neko resničnost, resničnost za vsakogar, ki pa ni nikoli ista za vse ljudi in ki se nam od časa do časa izkaže za iluzorno in ničevo. Človek, ki je prodrl v to igro, nima več veselja do življenja . . Moja umetnost j^ polna bridkega pomilovanja za vse tiste, ki sami sebe varajo. To pomilovanje pa ima za posledico upor zoper u-sndo, ki človeka obsoja na iluzije.* In kakšna je vsebina igre «Kaj je resnica?*. V majhnem, pokrajinskem mestecu na Siciliji (odkoder je Pirandello doma) se širi glas o neki skrivnostni sekvestra-ciji. Domneven krivec je gospod Ponza, ugleden državni uradnik na prefekturi. Zakaj zaklepa svojo ženo, zakaj je ne pusti k njeni lastni materi, gosp? Froli, s katero lahko občuje le pismeno? »Moj zet je blazen,* izjavlja gospa Frola. «Misli, da je njegova žena — moja hči — mrtva, da se .je poročil z drugo, in če bi me pustil k njej, bi to pomenilo konec njegove zablode.* Na to go-sjrod Ponza odgovarja približno takole: «Moja tašča je blazna. Njena hči je res mrtva in to že zdavnaj. Ampak ona tega noče verjeti. Jaz sem se vnovič oženil. Iz usmiljenja ne dopustim, da bi se srečala z mojo ženo, zato da bi ohranila svojo materinsko iluzijo.* Spričo teh izjav se izoblikujeta dva tabora: tabor «ponzistov» in tabor «frolistov». Za razčiščenje situacije bi bilo treba pogledati v matično knjigo, v občinski arhiv. Pirandello pa nam ni pozabil povedati, da je arhiv uničil potres, ki je porušil mesto. U-ganko je mogoče razrešiti samo z zaslišanjem gospe Ponze. Ona naj pove, kdo je v resnici. Toda gospa Ponza ne pove ničesar. «Res-nica je samo ta,» pravi . gospa Pcnza, «da sem hči gospe Frole.* In takoj nato doda: «In druga žena gospoda Ponze. Zase pa nisem nihče. Zase sem tista, ki vi verjamete, da sem.* Tako smo torej ob koncu igre prav tam, kjer smo bili na začetku. Priznati je treba, da je Piran-dellu neverjetno uspelo spretno in ingeniozno zapletati in razpletati to svojo igro, s katero zna izvrstno prevzemati tudi gledalca in ga voditi, zdaj za nos, zdaj ’2a res, vzbujati v njem iluzije in ga spet postavljati na trdna tla, hkrati pa nenehno izpovedovati svoj relativizem, svojo dialektiko, u-metniško in notranjo, ki je nekje rashomonska, tako sodobna in' tako neujemljiva. Vsak ima namreč svojo resnico, absolutne resnice pa ni nikjer. To je sporočilo tega nenavadnega, modernega komada, predhodnika kasnejšega teatra absurda, ki se je začel že s Čehovom na začetku tega stoletja in našel v Pirandellu med obema vojnama svoj vrh in napotilo za prihodnji razvoj sodobnega teatra. Vse to je imel zagotovo zelo jasno pred seboj režiser Dušan Mlakar, ki je to subtilno komedijo s priokusom farse in igrivega filozofiranja uprizoril tako gladko in tekoče, tako teatrsko in skoraj brez slehernega spodrsljaja, da je Pirandello zaživel pred nami v vsej svoji žlahtni, skeptični in relativistični umetnosti. Zavoljo tega smo se zares lahko zdaj zabavali, zdaj strmeli, zdaj ugibali, zdaj bili v zadregi, vendar nas je igra vseskozi držala v prijetni napetosti in radovednosti prav do konca in nas ni, kljub tipično pirand,ellovskemu zaključku, razočarala. Nasprotno, celotna uprizoritev je ostala v nas enovita, kompaktna in vzbujajoča razmišljanje ter nas tako pustila bogatejše in plemenitejše za novo spoznanje o relativnosti resnice in življenja. Poleg tega je režiser tudi pokazal, da zna dobro voditi igralce v tej zapleteni psihološko - ironični igri, pri čemer so mu bili seveda v veliko oporo igralci sami, ki so prav tako zavestno in spontano dobro doumeli duha dela in njegovega sporočila ter ga brez spodrsljajev posredovali dalje gledalcem v parter. In še nekaj. Tudi kolektivno kvalitetna igra vseh nastopajočih, ki so bili odlično uigrani in povezani med seboj kot dober orkester, je prispevala k tej dobri in kvalitetni uprizoritvi Pirandella, ki vsekakor ni lahko uprizorljiv avtor. Tako so vsi, od Staneta Lebana (Lamberto Laudisi), preko Sergeja Ferrarija (svetnik Agazzi), Dragice Kokot - Šolarjeve (gospa Amalija), Mire Lampe - Vujiče-ve (Dina), Janeza Lavriha (Sirel-li), Brede Urbičeve (gospa Sirel-lijeva), Iztoka Jereba (prefekt), Jožeta Hrovata (komisar Centuri), Metke Franko (gospa Cinijeva), Berte Ukmarjeve (gospa Nennije-va), Iva Barišiča (sluga pri Agaz-zijevih), Angelce Hlebcetove kot gostje (gospa Frola), Toneta Šolarja (njen zet Ponza) in Teje Gla-žarjeve (gospa Pcnza) pokazali, da, je ansambel Primorskega dramskega gledališča sposoben korektno, dobre in uglašeno uprizoriti tudi najtežavnejša in najzahtevnejša dramska besedila, kar je najbolje dokazal s svojo zadnjo letošnjo premiero Pirandello-ve igre. Seveda pa pri tem ne smemo pozabiti tudi ostalih sodelavcev in soustvarjalcev predstave kot scenarista Nika Matula, kostumer-ko Cveto Mirnikovo in vse ostale, ki So prav tako prispevali k u-spešni uprizoritvi Pirandella v Novi Gorici ob koncu letošnje gledališke sezone. DUŠAN ŽEUEZNOV skupnem obupu današnje civilizacije. Zavedamo se, da sodobno kulturo zajema črna slutnja odtujitve kot v drami «Čakajoč na Godota* Samuela Becketta; «Nihče ne prihaja, nihče ne odhaja, to je strašno!*. Pred kakimi sedmimi ali osmimi leti sem govoril v Piranu o podobni temi, ki menda nikoli ne bo zbrisana z dnevnega reda: komu govorimo? In zakaj? Tisti naš nekdanji pogovor bi lahko danes nadaljevali, lahko bi ga začeli voditi znova in poslušati kot staro muziko z zdrsane gramofonske plošče, ki jo poslušajo samo maloštevilni ljubitelji in za katero, pošteno povedano, ostalemu svetu ni dosti mar. Nekateri udeleženci naših prejšnjih pogovorov danes niso med nami, drugih, med katerimi sta Roger Caillois in Ernst Fischer, pa ni več med živimi. Z neprikritim strahom, da nas v bistvu nihče ne posluša in da nam življenje mineva kot tihi šepet poleg hrupnega generatorja neke drugačne in druge energije, me prevzema občutje, da se na takšnih srečanjih sestajamo kot nekakšna dobrodušna sekta srednjeveških menihov iste bratovščine. Potujemo od samostana do samostana, beremo iste knjige, vodimo iste razgovore in prevzeti od istih slutenj preživljamo iste. skrbi. Zunaj samostanskih zidov pa živijo ljudje neko drugo življenje, mi pa bi , jih radi prepričali, kako ne morejo živeti brez , nas, ker mi' trpimo za njih. in molimo za rešitev njihovih duš. Tisto, kar nas muči, je prav toliko v nas kot Zunaj nas. Zavedamo se, da so številni ljudje naše epohe' in' naše civilizacije ostali brez opore, brez nujnega integralnega duha in brez moralne e-'nergije. Kot objekti tehnoloških, birokratskih, ideoloških in tržnih manipulacij se izenačujemo v navadah, obnašanju in mišljenju v konfekcijski obleki, ki lahko traja največ dve sezoni. Naši pogledi se ozirajo, k obzorjem prihodnosti v upanju, da bo jutrišnji dan morda sprostil neke nove, neznane in neslutene možnosti spremembe obstoječega sveta, da bi NOVO PRIČEVANJE 0 MEDVOJNEM TRPLJENJU SLOVENSKIH LJUDI maus&i • • 1 g • «Leta upanja m leta umiranja* Postumna izdaja spominov Jerneja Primožiča o življenju m Dunaju in v Mauthausnu - Knjigo je izdala založba Borec V ZBIRKI BIOGRAFIJE PRI DZS Zanimiv življenjepis Ramzesa Velikega Ramzes II. je bil eden največjih egipčanskih vladarjev. Rodil se je trinajst stoletij pred našim štetjem in doživel starost skoraj sto let. V času njegove oblasti se je Egipt povzpel na vrhunec svoje zgodovine, o čemer pričajo številni templji, ki so jih odkrili sredi preteklega stoletja v dolini Nila in predstavljajo največje dosežke staroegipčanskega stavbarstva in u-metnosti. Ramzes II. je bil tudi vojskovodja in v času njegovega vladanja je Egipt dosegel največji obseg. Bil pa je eden največjih graditeljev v svetovni zgodovini. Številni templji in palače, velikanski kipi v Abu Simblu, izvirajo iz dobe njegovega vladanja. Sicer pa so znani templji tudi v Tebah, v Luksorju in Memjisu, ki izvirajo iz časa njegovega vladanja. Pri tem pa je bil Ramzes velik uživalec življenja, saj je na svojem dvoru imel stalna praznovanja. Imel je štiri glavne žene, nekaj stranskih in okoli 300 do 400 priležnic, s katerimi je na dvoru nenehoma slavil. Zgodovina uvršča zato Ramzesa II. med najimenitnejše faraone staroegipčanskega kraljestva. Pri tem pa je zanimivo, da so njegovo mumificirano truplo odkrili in se nahaja v muzeju v Kairu v sobi mumij razstavljeno na ogled. Podoba visokega starca s svetlimi lasmi in močnim orlovskim nosom še sedaj po tri tisoč dvesto letih vzbuja pozornost. Zaradi trupla je prišlo celo do diplomatskega konflikta, ko so mumijo Francozi hoteli na razstavo v Pariz, Egipčani pa so si izmislili bolezen mumije, da ne bi bilo treba mumije velikega vladarja voziti v Evropo na razstavo. Ramzes II. in njegovi spomeniki predstavljajo na eni strani zanimivo osebnost svetovne zgodovine, na drugi strani pa opisa vredne objekt«. Zato je ta snov zami- kala tudi mnoge avtorje. Švicarski zgodovinar Philipp Vanden-berg je napisal o Ramzesu, njegovem življenju in ustvarjalnosti knjigo z naslovom Ramzes Veliki, katere slovenski prevod (Bogomil Fatur) je izšel pri Državni založbi Slovenije v zbirki Biografije. Avtor je temeljito proučil obširno snov in zbral veliko zanimivega gradiva. Napisal je knjigo. ki sicer ni prava biografija, niti ni biografski roman o velikem faraonu, temveč je poljudno napisana zgodovina o Egiptu v času vladanja Ramzesa II., s posebnim prikazom osebnosti velikega vladarja. V knjigi pa ni prikazal samo zgodovinskega dejstva temveč tudj svoja sklepanja o tedanjem življenju. Razen tega je posegel tudi v sodobna dogajanja in popisal reševanje egipčanskih spomenikov s strani Unesca, ki je bilo potrebno zaradi regulacije Nila in gradnje Asuanskega jezu. Prav tako je prikazal tudi najnovejše izsledke medicine in drugih znanosti, ki se nanašajo na zgodovinske spomenike in mumije. Tako je knjiga zanimiva pripoved o marsičem, kar bežno vemo in še več o tem kar sploh nismo vedeli, pa je povezano z zgodovino Egipta v času največjega razcveta države v tisočletju pred našim štetjem. Tako je nastala zanimiva, poljudno pisana zgodovina, ki se mestoma bere kot roman, drugod kot pričevanje zgodovinarja, spet drugje pa kot kritično razmišljanje sodobnega strokovnjaka. Ker je pri tem pripoved dopolnjena s številnimi risbami in fotografijami staroegipčanskih spomenikov, bo knjigo ob neposredni in preprosti pripovedi o zanimivih zgodovinskih dogajanjih prijetno branje. Za vsakogar, ki bo hotel obogatiti svoje znanje. SL Ru. V vrsti knjig in zapisov spominov na minulo vojno zavzema vsekakor postumno izdano delo Jerneja Primožiča svojevrstno mesto. Gre namreč za, žal nedokončane spomine avtorja na njegovo življenje, trpljenje in preizkušnje, prav tako pa tudi na usodo njegovih tovarišev v železniških delavnicah v Mariboru in pozneje na Dunaju, kamor so jih kot nezanesljive premestili nemški okupatorji. Tu so bili, kolikor so mogli, povezani z domovino in dogodki doma. Do njih so pronicale vesti o uporu v Sloveniji in o partizanih na Pohorju, kamor sta dva njegova sotovariša celo pobegnila. Drugi, kar jih je še ostalo, so zbirali denar za OF. Vmes pa je prišlo izdajstvo in gestapo je vse aretiral. Najprej so bili zaprti, zaslišani in mučeni v dunajskih zaporih, potem pa so jih poslali v Mauthausen. Tu jih je nekaj končalo v krematoriju, druge pa, še kolikor toliko zdrave, so poslali na prisilno delo v tovarno letal Schwechat pri Dunaju, kjer so doživeli hudo bombardiranje zavezniškega letalstva in tukaj se tudi končuje Primožiče-va pripoved. S tem smo samo na kratko in zelo skopo povzeli vsebino Primo-žičevih spominov, v katerih je zajel zares doslej še v naši memoarski literaturi neobdelano snov, zlasti pa to zadeva tista jx>glavja njegovega pisanja, ki govore o trpljenju in strahotah nemškega koncentracijskega taborišča v Mauthausnu, kjer je trpelo precej Slovencev. Vendar doslej še nismo mogli zabeležiti tako pretresljivo, nazorno in delno celo u-metniško napisanih strani o Mauthausnu, kot jih je bil zapisal Primožič. Pri našem razboru tega svojevrstnega dela moramo namreč u-poštevati, da je Primožič pisal svoje spomine po osvoboditvi na Golniku, kjer si je zdravil tuberkulozo kot posledico gorja in pomanjkanja v taboriščih. In prav v času svojega zdravljenja, oziroma umiranja, se je Primožič lotil svojega pisanja, ki je oblikovno zasnovano kot nekakšen dnevnik, ki se začenja z 11. novembrom 1945, končuje pa se s 17. a-prilom 1947 kot njegovim poslednjim zapiskom nedokončanih spominov. V tem poldrugem letu pa je vseeno nastalo delo, ki se mu sicer pozna, da ga je pisala roka neozdravljivo bolnega človeka, pa je zato morda, kljub nenehno spremljajoči misli na smrt, pisano izredno prizadeto in prodorno, kot bi hotel pisec čim prepričljiveje, objektivneje pa tudi pretresljivo zapustiti sodobnikom vsaj del svoje usode in trpljenja. Ob vsem tem pa je tudi presenetljivo, da naš avtor kljub teži in nenehni prisotnosti smrti nikjer ne pretirava, kar se rado dogaja piscem tovrstne literature. Precej Primo-žičevih strani je napisanih pretresljivo in dejali bi, da skoraj u-metniško, zlasti velja to za številne strani iz avtorjevih strašnih doživetij iz Mauthausna, na katerih nam ni jjopisal samo svoje lastne usode in trpljenja, temveč se mu je joosrečilo podati širšo, razsežnejšo podobo življenja in smrti v tem taborišču, spričo katerega se zdi Dantejev pekel naravnost romantično idiličen. Sicer pa je avtor sam najbolje označil tako svoje razpoloženje kot namen in cilj svojega pisanja v uvodni kurzivi na začetku svojega pisanja, ko je na Golniku 11. novembra 1945 zapisal: »Kmalu bo pet mesecev, kar sem tukaj. Kako je z zdravjem, niti sam ne vem. Počutim se bolje in zredil sem se. Kaj bo prinesla prihodnost pa lahko samo ugibam. V zadnjih letih me nič ne more presenetiti, tudi smrt ne. Sprejemam vse, kar še ima priti na zadnjem delu moje poti. Seveda bi rad še dolgo živel v svobodni domovini, o kakršni so stoletja sanjali naši dedje in pradedje. Če mi je sojeno drugače, bo jx> vsem, kar sem preživel, tudi počitek prijeten. Številni so umirali v strašnem boju, da bi rodovi za nami lepše živeli. Zato se svobode ob vsem trpljenju srčno veselim in upam, da bo sledilo tej vojni obdobje miru in sreče . . . Morebiti ni daleč dan, ko se mi bo življenje utrnilo, z njim pa tur di spomin na dogodke, ki so bili tako usodni. Naj jih popišem, teh nekaj svojih zadnjih let, da bodo ostali kot opomin!* Tako se Je nekako, sicer pozno, a ne prepozno, le uresničila Pri-možičeva želja, zapisana v začetku njegovega rokopisa, da naj bi ti njegovi zapiski iz njegovih zadnjih let ostali kot opomin. Pa vendar ti zapiski niso ostali samo kot opomin. Ostali so tudi kot izredno pretresljivo in dobro napisano pričevanje o tistih, danes že precej daljnih letih upanja, trpljenja in smrti, ki jih nikoli ne smemo pozabiti, če hočemo živeti danes in v prihodnje v svobodi in polnem, dostojanstvenem življenju. Ti Primožičevi zapiski, oziroma nedokončani spomini, so torej več kot opomin, so branja vredna pričevanja o usodi enega izmed številnih naših ljudi med narodnoosvobodilnim bojem ,ki je sicer dočakal svobodo, a je moral kljub temu v svobodi umreti za posledicami nečloveškega trpljenja pod nacisti. Zato je njegova knjiga, ki jo je izdala, kot smo že omenili, založba Borec iz Ljubljane, nov in kvaliteten prispevek k pisanemu, heroičnemu'in nikoli končanemu mozaiku našega narodnoosvobodilnega boja. D. Ž. Absolventka šole Glasbene matice Tea Košuta je imela v torek v Kulturnem domu uspešen klavirski recital tako prišli iz kroga, v katerem tudi dialektika lahko postane «dia-lektika cepetanja na mestu*. To vzvišeno načelo upanja, kakor ga je opisal Ernst Bloch, temelji na nekaterih predpostavkah, ki so lastne tudi filozofiji in književnosti: na sanjanju in sanjah o drugi stvarnosti, s katero se zatečena zgodovinska znanost dosega in presega. Kot del človekovega realnega sveta književnost ni samo način humanizacije življenja, temveč tudi neka specifična oblika utopične zavesti. Terja nove opore morale in nove izvore duhovne energije, da bi presegli današnji svet, v katerem več niti iste ideologije niti iste religije ne služijo povezovanju in zbliževanju ljudi, temveč nasprotno, njihovemu še večjemu odtujevanju, ločevanju in medsebojnemu uničenju. Vezanih rok, pripeljana do šepetanja, odrinjena na rob zgodovine in pogosto (zaradi lastne varnosti) zaprta p>od stekleni zvon, kaj bi lahko v tem svetu še storila književnost, oropana ugleda in avtoritete, oropana pravice, da verjame v svoje poslanstvo? V časih svitanja modem civilizacije so j>esniki kot Goethe sanjali o integralu svetovne književnosti kot izrazu enotnega ustvarjalnega duha človeštva in bistvenem činite-lju v procesu zbliževanja, sreča-vanja in prežemanja različnih kultur. Namesto nekega starega, strmoglavljenega boga, so si pesniki prisvojili vlogo zedinitelja vere v moč, sile in človekovo dostojanstvo. Medtem ko so cerkve, države, politični sistemi in družbene organizacije delile že tako sprti svet nestrpnosti, izključenosti in zle volje, so veliki pesniki in pisatelji postajali državljani sveta. Dante in Petrarca, Firdusi, Shakespeare, Cervantes in Goethe, Li Taj Po, Strindberg, Čehov in Thomas Mann so porušili meje zgodovinskih epoh, zemljepisnih prostorov, nacionalnih kultur, jezikov in stilskih oblik in na vse štiri strani sveta omogočili človeku, da na istih estetskih in duhovnih temeljih razmišlja o sebi in vodi prijateljski dvogovor s svojo vestjo in z drugim človekom kot s svojim bližnjim. Dostojevski je natanko pred sto leti, ko je govoril o Puškinu 1880. leta, pesnikom pridodal še atribute prero-kpv’ in appstolov nove, vsečlove-ške rghgije. ljudskega bratstva. Videl jih, je kot nove evangeliste •duhovnega in. moralnega ekumenizma, ki bi z ljubeznijo, razumevanjem in dobroto prerodili svet in obeležili začetek nove zlate dobe. Ko danes esteti kot Miquel Du-frenne iščejo izhod iz zaprtega kroga zgodovinskih, fenomenoloških in strukturalističnih teorij u-metnosti, vidijo tudi klasičen odnos med umetnostjo in politiko v svetlobi neke nove, prosvetitelj-ske utopije, potem je njihov napor v bistvu nov poskus obnavljanja starega sna, oživljanje starodavne himere, da bi književnost lahko še nekaj storila in pomenila v svetu, ki mu pripada. Toda treba je priznati, da je morda prav ta potreba, da še naprej sanjamo o sreči in da se, kljub zlim muham zgodovine, v književnosti še vedno projektirajo boljši, svetlejši prostori utopije, da je morda prav to tista notranja, živa, ustvarjalna in vsesplošna, večna in neugasljiva univerzalna lastnost umetnosti. Združuje in fiove-zuje minule čase in daljne kraje, kritično transcendira dano stvarnost in neopazno gradi nevidne, toda zanesljive mostove razumevanja med ljudmi, ki se ne poznajo, in, ki se nikoli ne bodo srečali niti seznanili med seboj. V eseju »Pogovori z Goyo» T Ivo Andric to lastnost umetnosti izenačil z* «veliko, nagonsko u" pomostjo mravelj, ki grade mravljišče na prometnem kraju, kjer je vnaprej obsojeno na uničenje in poteptanje*. Med Andričevi-mi papirji, najdenimi po njegovi smrti, v tako imenovanem «črnem zvezku*, je bila najdena tudi ta, doslej neobjavljena beležka, k' tej upornosti vere v poslanstvo književnosti daje še določnejši P

r“r IRSKA Gl. mesto Dublin 3,1 milij. preb. 15 poslancev VELIKA BRITANIJA Gl. mesto London 56 milij. preb. 81 poslancev DANSKA Gl. mesto Kobenhavn 5 milij. preb. 16 poslancev NIZOZEMSKA Gl. mesto Amsterdam 13.6 milij. preb. 25 poslancev BELGIJA Gl. mesto Bruselj 9,8 milij. preb. 24 poslancev ZAHODNA NEMČIJA Gl. mesto Bonn 1,8 milij. preb. 81 poslancev LUKSEMBURG Gl. mesto Luksemburg 359 tisoč preb. 6 poslancev FRANCIJA Gl. mesto Pariz 52.7 milij. preb. 81 poslancev ITALIJA Gl. mesto Rim 55.8 milij. preb. 81 poslancev Devet državna poti združene Evrope V devetih državah bo 260 milijonov prebivalcev istočasno izvolilo evropski parlament. To pa še ne pomeni, da je volilni postopek povsod isti. Nasprotno, med posameznimi državami obstajajo precejšnje razlike in tako lahko že sedaj trdimo, da novoizvoljeni parlament ne bo natančno odražal razmerja sil v vseh državah, ampak bo dejansko seštevek devetih različnih volitev z devetimi sistemi, ki se bolj ali manj razlikujejo med seboj. Poglejmo, kako bo v devetih državah prišlo do izvolitve evropskih poslancev. ITALIJA O italijanskem volilnem sistemu podrobneje pišemo na drugem mestu. Tu se bomo torej omejili le na podatek, da bodo italijanski državljani izvolili 81 poslancev po proporčnem sistemu, z upošte- vanjem ostankov v vsedržavni ravni. Po vsej verjetnosti bo zagotovljena izvolitev poslanca v evropski parlament stranki, ki bo zbrala kakih 400 tisoč glasov, seveda z ostanki. Izvoljeni pa bodo tisti, ki bodo prejeli večje število preferenčnih glasov. FRANCIJA &M kMši V Franciji ne poznajo volilnih okrožij. Vsa država je eno samo okrožje in vsaka stranka ima največ 81 kandidatov, ko-likor bo pač francoskih poslancev v evropskem parlamentu. V veljavi je čist proporčni sistem, vendar pa mora stranka, če hoče imeti pravico do vstopa v evropski parlament, prejeti najmanj 5 odstotkov glasov, kar pomeni, da bo Francijo v evropskem parlamentu zastopalo občutno manj strank kot n.pr. Italijo. Poleg tega pa v Franciji nimajo preferenčnih NAVODILA ZA VOLITVE V OKROŽJU SEVEROVZHODNE ITALIJE & :vw. Za volitve evropskega porla- Stran je uredil BOJAN BREZIGAR & 'i'* menta je Italija upravno razdeljena na pet 6-krožij: Severna Italija je raz-deljena na dve , . okrožji, severo- *•»o10*»»£•»vzhodno in se-verozahodno. O stala tri okrožja sestavljajo Srednja Italija, hižna Italija ter Sicilija in Sardinija■ Dežela Furlanija Julijska krajina spdda v okrožje severovzhodne Italije, skupno z Venetom. Tridenlisko-Južno Tirolsko in Emilio Homa-gno. V tem okrožju bo več kot 7 milijonov volivcev _ izvolilo 15 poslancev v evropski parlament. Okrožju severozahodne Italije pri pada 22 poslancev, srednji Italip 16 poslancev. Južni Itaiiji 19 poslancev na otokih pa booo izvolili 9 poslancev. Te številke so sicer le načelne, kajti izključeno je. da bi prišlo do izvolitve vseh 81 poslancev t’ posameznih okrožjih. Dobršen del jih bodo izvolili z ostanki na 'vsedržavni ravni Volilni zakon govori ludi o manjšinah oziroma o manjšinskih listah Remcev na Južnem Tirolskem, Francozov v dolini Aosti in Slovencev v Furlaniji Julijski krajini. Vsem trem manj- šinam, oziroma njihovim kandidatnim listam, omogoča, da izvolijo poslanca v evropski parlament, vendar pod dvema pogojema: da se povežejo z neko vsedržavno stranko, ki ie prisotna v vseh petih okrožjih in da zberejo za e nega samega kandidata 50.000 vre ferenčnih glasov. To je realna možnost za Južne Tirolce, nikakor pa ne za Francoze in Slovence. kjer je tolikšno število pre ferenčnih glasov, tudi v primeru, da bi se za eno samo tisto izreklo toliko volivcev, povsem ne realno. Volilni zakon pa ne. doou šča iste motnosti za slovenske kandidate na listah vsedržavnih strank Na glasovnici, ki jo bomo pre jeli danes na voliščih, ie trinajsl znakov političnih strank. Glasuje mo tako. da prekrižamo znak stranke, za katero smo se odlo čili, oddamo -ja lahko največ dva preferenčna glasova s tem. do napišemo ime ali zaporedno šle vilko kandidata. V informacije navajamo zapo redne številke slovenskih kandidatov: Na listi KPI. 12 - Pavel Pe tričič Na listi PSI: 10 — Jože Pi r leveč. Na listi UV SSk: 4 - Andrej Bratuž, 11 — Drago Štoka. m* m glasov in izvoljeni bodo kandidati po takem vrstnem redu, kakršnega je predlagala stranka pri sestavi kandidatnih list. ZAH. NEMČIJA aiJLMNN j Tudi v Zahodni Nemčiji stranka najmanj stotkov 78 od mora prejeti 5 od-glasov, skupnih 81 poslancev bo-* do izvolili po d’Hondtovem sistemu, to je po sistemu, ki je v za občinske vo- : M ? U ROfiMSVHI \ S . PAKI A M h NI j Italiji v veljavi litve. Zagotovljen je torej proporčni sistem, ni pa preferenčnih glasov, ampak stranke vnaprej določajo kandidate za posamezna okrožja, tako kot na primer na senatnih volitvah v Italiji. Zadnje tri poslance, zastopnike Zahodnega Berlina, pa bo izvolila berlinska mestna skupščina, ker je mesto še vedno podvrženo posebnemu statutu. VELIKA BRITANIJA ~ Velika Britani- £S ja je edina dr-žava, ki bo iz- 4Qr : ne P° Pr0P°nČ' nem sistemu. Državo so razdelili na 78 okrožij, 66 v Angliji, 8 na škotskem in 4 v Walesu. V vsakem okrožju bo izvoljen kandidat, ki bo prejel največ glasov. Vsi ostanki so izgubljeni. Preostale tri poslance pa bodo. izvoljli na Severnem Irskem po ptpporčnem sistemu. BELGIJA Svojevrsten volilni sistem. U-radno sicer, tako kot na Nizozemskem, čisti proporčni sistem s preferenčnimi glasovi. Vendar pa so dodelili Flamcem 13 poslancev, Valon-cem pa 11 poslancev. Naroda sta v državi zemljepisno precej natančno razdeljena in lahko bi rekli, da je država razdeljena na dve okrožji. Izjemo predstavlja glavno mesto, Bruselj, ki je jezikovno mešano in torej dvojezično. Tu bodo lahko volivci izbirali. vendar ne v kabini, ampak že prej. Vsakdo bo moral predsedniku volilnega sedeža najprej povedati, če želi glasovnico s flamskimi ali z valonskimi kandidati. NIZOZEMSKA Kom op voor vi. Nizozemska Država ni razdeljena na okrožja, ampak sestavlja eno samo okrožje, kjer bodo volitve potekale tako kot v Italiji. Torej čisti proporčni sistem z preferenčnimi glaso-bo poslala v evr ropski parlament 25 poslancev. DANSKA Tudi na Danskem je v veljavi čist proporčni sistem s preferenčnimi glasovi, vendar 1« za 15 od skupnih 16 poslancev. Enega bodo namreč izvo-GrenJ audiji. Pač pa V parlamentu ne bodo otočja Fa-danskemu kra-Evropski skup- lili na evropskem zastopani prebivalci roer, ki pripada J_ ljestvu, ne pa nosti. IRSKA 1« ‘M&esr 4 =. i 44 Volilni sistem na Irskem je najbolj zapleten v Evropi, 15 poslancev bodo izvolili v več o-krožij, v katerih bo imela vsaka stranka več kot enega kandidata, ,'a je mogoče, po nenavadnem ključu, po koncu volitev prenesti glasove od enega na drugega kandidata, da se doseže potrebni kvorum za izvolitev. Irski volilni zakon dovoljuje vsem prebivalcem ostalih držav deveterice, ki so stalno ali začasno naseljeni na Irskem, da glasujejo za irske kandidate. LUKSEMBURG Najmanjša država evropske skupnosti ima tudi temu primeren volilni ■ zakon. Vsak volivec razpolaga namreč z več glasovi, ki jih ,.... lahko odda kan- .... .&.» didatom ene ali več strank. V tej državi bo za izvolitev v evropski parlament zadostovalo kakih 30.000 glasov. Luksemburg bo v evropskem parlamentu zastopalo 6 poslancev. OB 80. OBLETNICI PESNIKOVE SMRTI Zaključna prireditev na šoli «D. Kette» Prisrčno srečanje staršev, otrok in šolnikov - Nepozaben izlet na Belopeška jezera V četrtek, 31. maja je bila na šoli «D. Kette* zaključena šolska prireditev. Ob tej priliki so se učenci poklonili pesniku Dragotinu Ketteju ob njegovi 80. obletnici smrti. Na prireditvi so bili prisotni številni starši in sorodniki, didaktični ravnatelj Egidij Strnad, pesnikovi sorodniki, predsednica Dijaške matice in dolgolet a učiteljica Duša Kosmina, danes v pokoju, kateri gre velika zasluga, da je pripomogla k uresničitvi poimenovanja šole po Dragotinu Ketteju in številni ljubitelji šole. O Kettejevem delu in življenju je spregovoril Lado Premru, ki je posebej poudaril pomembnost Kettejevega pesniškega sporočila za nas zamejce in važnost širjenja njegove besede med našo mladino. Program s pestrim lutkovnim nastopom so obogatili učenci osnovne šole «K. širok* pod vodstvom učiteljice Maruške Kuret. Otroci obeh šol so si izmenjali darila in Izrazili željo, da bi se taka srečanja še ponovila. S svojimi originalnimi dovtipi je prisotne presenetil Danilo Turk -Joco, ki je spravil v smeh staro in mlado. Ob koncu so se gostje in otroci ladržali pri pogrnjeni mizi, katero so starši bogato obložili z jedačo in pijačo. Učiteljstvo se vsem staršem, gostom in sodelavcem prisrčno zahvaljujemo za uspelo zaključno šolsko prireditev. Zadnjo nedeljo v maju so starši organizirali skupen izlet z učitelji na Belopeška jezera. V zgodnjih jutranjih urah smo z avtobusom odpotovali izpred sodnijske palače, veseli, da nas je spremljalo sonce že od vsega začetka. Pot se je vila preko krajev, ki jih je prizadel potres. Ustavili smo se v Uk-vah. v središču Kanalske doline, kjer je bila ravnokar slovesnost prvega obhajila. Prisostvovali smo sv. maši, pri kateri je zvenela tudi slovenska pesecn in pridiga. Okrog poldne smo prispeli v o- •l ni n im mil m i n m 11 m lini iiiiii n m mi iiiitrmni ii n Iz umetnostnih galerij Enzo Marši v «Mandracchiu» Enzo Marši, katerega rod Mar-šičev izhaja iz Koprščine, je sicer lani prvič razstavil že v zreli moški dobi v Sala d’Arte moderna. Ker pa slika že od mladih' let,'sč je v njem nabralo že. .Jetiko umetniške volje do ustvarjanja, da je lanski razstavi sledilo še šest drugih, letos pa dve, in po tisti v Veroni tudi sedanja v miljski galeriji «11 Mandracchio». Katalog navaja laskava priznanja o-cen teh razstav in kritik Giulio Montenero pravilno meni, da so na njegovo slikanje pokrajin vplivali taki mojstri, kot so to bili Rosai, Carlo Carra in Semeghini. Njihovi odmevi, posebno slednjega. izstopajo v prozornosti zelo nežno svetlih barv in kompozicije. Sicer pa je Marši vse odlike teh mojstrov povezal v nov šopek pokrajinske lepote. So to okoliške pokrajine in vasi, pa tudi razgledi iz starega tržaškega mesta in par tihožitij, vsi dobro zbrani, vendar brez običajne razgledne o-pisnosti, preštudirani le na njihove naravne učinke, kot jih srečuje sprehajalec, ki ima čas preda jati se na primer čaru ravnokar zorane kraške njive, še dehteče po jutranji rosi, postati pred sveže zelenim grmovjem na robu hladne doline, ali ko zameži prevzet od sonca razžarjenih pestrih barv jeseni sredi tišine na gozdni ia-si. Pa tudi ko se pogreza v pre teklost propadajočih hiš v ozkih ulicah, na katerih so stene kot zgubana koža starke in prazna okna kot oči slepca. _Taka je vsebina teh olj, ki jih ustvarja skoroda le z barvnimi lisami in ki sproščajo v gledalcu pesniška občutja, pritajeno glasbo lepote sveta, kot jo sliši le tenkočutno uho, ki ni še postalo naglušno od mestnega hrupa. bjem gora, kjer se nam je Mangart zrcalil v jezeru, še ves pokrit s snegom. Razpršili smo se po široki, senčni jasi in se oddahnili ob dobrem prigrizku. V veliko veselje nam je bilo nepričakovano srečanje z izletniki bo-ljunske šole «Fran Venturini*. Najprej otroci in potem še odrasli smo se pomerili v igri «Med dvema o-gnjema*. Prijetnega vzdušja niso kvarile kapljice dežja, ki so tu pa tam orosile gorski svet. Pesem in smeh sta nas spremljali na poti nazaj v Trst, kamor smo prispeli trudni, a veseli in polni lepih občutkov nad izletom. Konec je bilo izleta, konec je tudi šolskega leta, o katerem bomo ohranili lepe spomine. Poslovili smo se z željo, da bi se v prihodnjem šolskem letu take pobude ponovile in okrepile. Učiteljstvo šole «D. Kette* KNJIŽEVNOST DANES (Nadaljevanje s 6. strani) morali posvečati pozornost knji-' ževnosti, smerem, ki jih izbira in idejam, ki jih prinaša in brani, kajti zgodovina družbe in zgodovina književnosti, če jih vzporejamo, kažeta, da so mišljenja in pojmovanja, ki jih prinaša in vsebuje resnična književnost, mišljenja in pojmovanja prihodnosti in da so iskreno in lepo opevane dežele vedno tudi spoštovane in jih dobro brani največje število ljudi. Prav tako pa tisti pojavi, ki naletijo na obsodbo resnične književnosti, nimajo dolgega življenja niti privlačne moči, njihova podoba v književnosti pa kaže, da so obsojene, pa naj so videti še tako močne in trajne. Tako bi lahko precej natanko dejali, da je dobra književnost, čeprav sama nezaščitena in brez moči, v bistvu preroški in zanesljiv vodič in smerokaz. To pa, da veliki mogočniki tega sveta ne poslušajo njegovega glasu in ne gredo za njim, ker pogosto niti ne vedo za njegov obstoj, to pa prav nič ne spreminja natančnosti onega, kar smo bili prej rekli, to samo potrjuje globoko tragiko, ki se pogosto skriva v temelju ljudskega delovanja. Sto let kasneje je slehernemu jasna tudi preroškost knji- ževnosti in slepilo tistih, ki niso hoteli brati niti mogli razumeti. Če ne bi vedel, da je to zaman, bi tistim, ki vodijo narode in vladajo deželam nenehno vpil: Posvetite pozornost tistemu, kar o-krog vas pišejo, kar pišejo in kako pišejo!* Med branjem tega sporočila, ki nam je prišlo z one strani groba, bi radi verjeli, da bi ta glas pesnika slišali tudi zunaj samostanskih zidov, kamor smo segna-ni in kjer, z glasnimi in očitajočimi molitvami obupa, govorimo samim sebi, polni upanja, da bi nas še nekdo drug slišal in razumel in da bo zgodovina sprejela našo filozofijo, našo poetiko upanja in našo vero v prihodnost. Nikakor nočen vnašati nemira in nespokojstva, toda vendar: bodimo razumni in trezni, brez praznih iluzij, da bodo tisti, ki vodijo svet, brali naše knjige in razvozlavali notranja sporočila in po- • mene naših besed. Zgodovino vodijo drugačne in druge energije. Zato se nikar ne slepimo: naša edina moč je v upanju, da nas bodo brali in slišali tisti, ki bodo preživeli sedanji trenutek in tako ohranili neprekinjeno verigo upanja, ki nas povezuje in združuje. Vsemu navkljub.* e ENTE NAZIONALE PER UENERGIA EUETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO PONUDBA OBČINSTVU ZA 600 MILIJARD LIR 12% OBVEZNIC 1979 - 1986 Z DRŽAVNIM JAMSTVOM NOMINALNA VREDNOST IZDANE PO ČISTI EFEKTIVNI DONOS L 1000 L. 980 12,87% Koriščenje s 1. junijem 1979 — Posticipirano izplačevanje obresti brez odtegljajev, 1. junija in L decembra — Povračilo s polletnimi izžrebanji, od 1. junija 1984 do 1. junija 1986 — Poprečno Življenje 6 let — Svežnji po 1000 obveznic. DAVČNE OPROSTITVE Obveznice so oproščene vseh davkov, taks in sedanjih ter bodočih davščin v korist države ali krajevnih ustanov, vključno davek na dediščino in darila. Obresti in drugi dohodki od obveznic so oproščeni davka na dohodke fizičnih oseb, davka na dohodke jundičnih oseb in krajevnega davka na dohodek. DRUGE PREDNOSTI Obveznice so izenačene z občinskimi in pokrajinskimi listinami Blagajne vlog in posojil in so zato: vštete med vrednostne papirje, na katere je emisijski zavod pooblaščen dajati predujme: dovoljene, kot jamstveni pologi pri javnih upravah: vključene med vrednostne papirje v katere so kreditne, zavarovalne in podporne ter moralne ustanove pooblaščene, tudi mimo zakonskih predpisov, pravilnikov in statutov, vlagati svoja razpoložljiva sredstva; zakonito kvotirane na vseh italijanskih borzah. Te obveznice daje na prodaj javnosti bančni konzorcij, ki ga vodi MEDIOBANCA po zgoraj navedeni ceni ter s poviškom za uravnavanje obresti. Naročila se sprejemajo od 11. do 15. junija 1979 pri spodaj navedenih bančnih zavodih, razen v primeru nenajavljene predčasne zapore in se bo zadostilo zahtevam v mejah razpoložljivih obveznic, ki jih bo imel vsak zavod: BANCA COMMERCIALE ITALIANA - CREDITO ITALIANO - BANCO Dl ROMA -BANCA NAZIONALE DEL LAVORO - ISTITUTO BANCARIO SAN PAOLO Dl TORINO - BANCO Dl NAPOLI - MONTE DEI PASCHI Dl SIENA - BANCO Dl SICILIA — BANCO Dl SARDEGNA — CASSA Dl RISPARMIO DELLE PROVINCE LOMBARDE — CASSA Dl RISPARMIO Dl TORINO - CASSA RI RISPARMIO Dl GENOVA E IMPER1A - CASSA Dl RISPARMIO Dl FIRENZE - CASSA Dl RISPARMIO Dl VERCELLI — ISTITUTO Dl CREDITO DELLE CASSE Dl RISPARMIO ITALLANE - BANCA POPO-LARE Dl NOV ARA - B.NjlCA POPOLARE Dl MILANO - BANCA POPOLARE Dl BERGAMO - ISTITUTO CENTRALE DELLE BANCHE POPOLARI ITALIANE - BANCA NAZIONALE DELL'AGRICOLTURA - BANCO Dl SANTO SPIRITO - BANCO AMBRO-SIANO - ISTITUTO BANCARIO ITALIANO - BANCA TOSCANA - BANCA CATTO-LICA DEL VENETO - CREDITO ROMAGNOLO - BANCA PROVINCIALE LOMBARDA - BANCA D'AMERICA E DTTALIA - CREDITO COMMERCIALE — BANCO LARIANO - CREDITO VARESINO - BANCA S. PAOLO - BRESCIA - BANCO Dl CHIAVARI E DELLA RIVIERA LIGURE - BANCA Dl LEGNANO - CREDITO LOMBARDO - ISTITUTO CENTRALE Dl BANCHE E BANCHIERI — ISTITUTO Dl CREDITO DELLE CASSE RURALI ED ARTIGIANE Nedelja, 10. junija 1979 Ponedeljek, 11. junija 1979 trst A 8.00, 11.00, 12.00, 14.00 in 19.00 Poročila: 8.15 Dobro jutro po naše; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Mali koncert; 10.30 Nediški zvon, oddaja o Benečiji: 11.05 Mladinski oder; 11.35 Nabožna glasba: 12.15 Ljudje pred mikrofonom; 12.30 Poslušajmo jih spet; 13.30 Glasba po želja; 14.30 Glasbeni drobiž; 15.00 Nedeljsko popoldne: šport in glasba. Ne-posreni prenosi iz naših prireditev. KOPER 7.30. 8.30, 9.30, 10.30. 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 21.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.45 Živela nedelja; 9.30 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 V iskanju popolnosti; 10.30 Glasba in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 Poje Zdenka Vučkovič; 11.32 Kirn, svet mladih; 12.10 Glasba po željah; 13.40 Pike na i; 14.00 Automobile story; 14.33 Najpopularnejše popevke: 15.00 Posebna oddaja iz Furlanije: 15.15 Igra orkester Miljenko Prohaska; 15.33 Majhna diskoteka; 15.45 Z nami je...; 16.00 Svet plošč; 16.30 Koncert na trgu; 17.00 Poslušam, poslušaš; 17.30 Sosednji kraji in ljudje; 17.50 Od hiše do hiše. Glasba po željah, Gospodinjski kotiček. Kmetijski nasveti; 18.30 Primorski dnevnik; 18.45 Od hiše do hiše: nedeljska reportaža; 19.30 Nedelja na športnih igriščih; 20.30 Crash; 21.30 Športna nedelja; 21.40 Disco hits; 22.15 Majhni u-motvori velikih mojstrov. RADIO 1 8.00, 10.00, 13.00, 16.30 in 19.30 Poročila- 6.00 Glasbeno prebujanje; 6.30 Glasba za praznični dan; 8.40 Naša zemlja: 10.20 Itinera-dio; 11.20 Jaz protagonist; 12.30 Rallv; 13.30 H Calderone; 16.00 Radio 1 - za vsakogar; 17.50 Z nogometnih igrišč; 19.30 Večerni program; 21.00 Verdijev Rigolet-to; 22.00 Izidi evropskih volitev; 23.08 Mi, vi in... RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30. 13.30, 16.55. 19.30 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 8.15 Danes je nedelja; 8.45 Videoflash; 9.35 Varietejski spored s Ginom Bra-mierijem; 11.00 Alto gradimento; 12.00 Revival; 12.45 Spomini in glasba; 13.40 Romanca; 14.30 Nedelja z nami; 17.00 Šport; 21.15 Košarka; 21A5 Evropske volitve. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 11.00. 12.00, t 13.00, 14.00, 15.00, 16,00,, 18.00 in ' 20.00 Poročila; 7.15 Danesjje ne- | delja; 8.30 Zdravo, tovariši vojaki!; 9.07 Radijska igra za otroke; 9.50 Skladbe za mladino; 10.05 Še pomnite, tovariši...; 11.05 Kar znaš, to veljaš..; 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.20 Za kmetijske proizva-!alce; 14.50 Pihalne godbe: 15.05 Humoreska tega tedna: 15.25 S popevkami pr, Jugoslaviji: 16.10 16.30 Nedeljska reportaža: 16.55 Pri nas doma: 17.20 Gremo v kino; 18.05 Popularne operne melodije; 18.50 Zabavna radijska igra; 20.35 Lahko noč, otroci!: 20.45 Glasbene razglednice, 21.00 ” nedeljo zvečer; 23.20 Glasbena tribuna mladih. TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30. 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Četrta dimenzija; 9.05 Dalmatinski šansoni; 9.30 Filološki utrinki; 9.40 Disco mušic; 10.05 «Naša pesem* in «A. Seghizzi*; 11.00 Današnje branje; 11.35 Radi smo jih poslušali; 12.00 Ribe in morje; 13.15 Slovenski samospevi; 13.30 Socialna problematika; 14.10 Kulturna beležnica; 14.20 Glasbeni ping pong. KOPER 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 19.30 21.30 Poročila; 7.00 - 8.00 - 9.00 Glasba za dobro jutro; 9.15 Pojejo Love robots; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.10 Življenje v šoli; 10.32 Glasbeni odmor; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih; 11.32 Horoskop dneva; 11.35 Poslušajmo jih skupaj; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah: 14.00 Športne vesti; 14.10 Plošče; 14.33 Valčki, polke in mazurke; 15.00 Glasbeni album; 15.33 Majhna diskoteka; 15.45 Z nami je... ; 16.00 Življenje v šoli; 16.20 Orkester Percy Faith; 16.40 Mini juke box; 17.00 Pisma iz ... ; 17.05 Poslušam, poslušaš; 17.40 Glasbeni notes; 18.00 Ob petih popoldne; 18.30 Primorski dnevnik. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00 - 14.00 Oddaja Radio 1 o volitvah za evropski parlament; 14.05 Glasbena oddaja; 14.30 Mala zgodovina o ljubiteljih umetnin; 15.05 Za Evropo; 15.20 Rally; 15.50 Prijetno poslušanje; 16.40 Mladina in klasična glasba; 17.05 R salotto di Elsa Maxwell; 17.30 Kdo. kako, kje, kdaj; 17.55 Smoter - Evropa. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 16.00, 20.00 Poročila; 7.50 Dobro jutro otroci! 8.20 Rekreacija; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.25 Ringaraja; 9.40 Pesmica za mla- Nedelja, 10. junija 1979 Ponedeljek, 11. junija 1979 Radio Ljubljana bo na svojem drugem programu v okviru oddaje Val 202,'jutri v ponedeljek 11. junija, okrog 10. ure objavil pogovor o življenju in problemih naših rojakov v Kanalski dolini. O tem bo govoril narodnoobrambni in družbeno - politični delavec Salvatore Venosi iz Žabnic. V intervjuju, ki ga je pripravil tržaški dopisnik RTV Ljubljana Marijan Drobež, bo obravnaval zlasti narodnostno prosvetljevanje Slovencev v Kanalski dolini, njihove stike in sodelovanje z rojaki drugod v Italiji in v matični domovini ter učenje slovenskega jezika prek tečajev, katerih pobudnik in organizator je prav Salvatore Venosi ob pomoči drugih zavednih rojakov v Kanalski dolini. de risarje in pozdravi; 10.05 Z radiom po poti; 10.45 Turistični napotki; 11.05 - 12.00 «Rezervira-no za . . .»; 13.10 Veliki revijski orkestri; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe na koncertnem odru; 14.00 Danes do 13.00; 14.30 Priporočajo vam .... ITALIJANSKA TV Prvi kanal 11.00 Maša 11.55 Nedeljska srečanja 12.15 KMETIJSKA ODDAJA 13.00 Dnevnik - Ob 13. uri 13.30 Dnevnik 1 - Vesti 17.00 V TEKU NEDELJE... 17.45 Športne vesti 18.55 90. minuta 19.10 Polčas nogometne tekme B lige Vremenska slika 20.00 Dnevnik 20.40 HOLOKAVST, 5 nadalj. 21.45 IZIDI EVROPSKIH VOLITEV Športne vesti «Avtor Beltraffija*, TV film Risanke Pregled sporeda za naslednji teden Drugi kanal 12.30 Risanke 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.30 POLETNA NEDELJA 14.00 Šport Pariz: TENIS 18.15 «William sem!* 18A5 Dnevnik 2 - Šport 18.55 «Ti si na vrsti, Milord* 4. del Vremenska napoved 19.50 Dnevnik 2 - Odprti studio 20.00 Dnevnik 2 - Športna nedelja 20.40 TAKO SLUČAJNO glasbeni program, ki ga vodi Don Lurio 21.45 Dnevnik 2 - Nasproti Evropi IZIDI EVROPSKIH VOLITEV 22.50 Dnevnik 2 - Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.50 Poročila 9.55 Za nedeljsko dobro jutro: Festival mladinskih pevskih zborov 10.30 W. Mankowitz (TV nad.): «Dickens iz Londona* 11.25 Sezamova ulica mladinska serija 12.30 KMETIJSKA ODDAJA 13.30 Poročila «Katastrofe». dok. Terasa in okrasni vrt oddaja o gojenju rož Mednarodni turnir v preskakovanju zaprek in v dresuri Poročila Glasbena oddaja ŠPORTNA POROČILA »Faraon*. celovečerni film 20.15 Risanka 20.00 TV dnevnik 21.00 D. Sušič: «Tale», TV nadalj. 21.55 «Novi svet brez velikega brata*, dokum. 22.35 TV dnevnik 22.50 Zabavno glasbena oddaja 23.05 ŠPORTNI PREGLED 23.35 Nogomet- CZ - PARTIZAN Koper 17.00 šport: LAHKA ATLETIKA 19.30 Lipica: Mednarodni turnir Otroški kotiček 20.30 Risanke 21.00 Pregled sporeda za naslednji teden 21.15 STIČIŠČE 21.30 CRESUS. komedija Komedijo je režiral Roger Descoffre v njej nastopajo: Femandel, Marcelle Ran-con in drugi 23.00 Glasbena oddaja ITALIJANSKA TV Prvi kanal 7.30 Izidi evropskih volitev med odmori film Obisk Risanke 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 14.00 Jezik za vsakogar: italijan- 18.00 Za Trident in Gornje Poa- dižje 1 Trascmisciun pur i ladins dles Dolomites 18.15 Vsakdanja pravljica 18.20 Ana, dan za dnem — 24. nadalj. 18.45 Zmaj 18.50 Nabožna oddaja 19.20 Peyton Plače - 12. epizoda 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Zaročenka za očeta - film Film je režiral Vincente Minelli v njem nastopajo G. Ford, S. Jones, S. Stevensi S. Merril in drugi. Ob koncu Dnevnik in Vremenska slika Drugi kanal 7.30 Dnevnik 2 - Nasproti Evropi Izidi evropskih volitev vmes: Khartoum - zgodovinski film 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.30 Vzgoja in dežele Program za mladino 18.15 Gor in dol po Italiji 18.40 Risanke 18.50 Dnevnik 2 - šport 19.15 Prigode Blaška Beautyja -TV film Črni konj 19.45 Dnevnik 2 - Odprti studio 20.40 Po romanu Giovannija Verge Mastro don Gesualdo - 1. del Igrajo: Enrico Maria Salerno. Lydia Alfonsi, Sergio Tofano, Giuseppe Lo Presti, Giovanni Cirino, Turi Ferro in drugi. 22.10 Prvi del daljšega programa, ki ga je pripravil Le-andro Lucchetti z naslovom »Dobrodošli v Trst*. Oddaja bo prikazala »drugi* Trst, se pravi mesto, kjer živijo Slovenci delavci in druge skupnosti, na katere je tržaška buržoazija v preteklosti popolnoma pozabila In ki jih pozabljajo danes predstavniki te iste buržoazi-je, ki se zbirajo pod okriljem LpT. JUGOSLOVANSKA TV Lj‘ubljana 18.15 POROČILA 18.20 Glasbena pravljica: C o-sminska gre po svetu 18.35 Britanska enciklopedija, serijski film 19.05 Notranja arbitraža v delovni organizaciji, oddaja iz cikla Pravice in dolžnosti 19.20 Kongres patologov 19.35 Obzornik 19.45 Mladi za mlade 20.15 Risanka 20.30 DNEVNIK 21.00 Tom in Julie - TV drama 22.50 TV dnevnik 23.05 Kuturne diagonale Koper 20.50 Stičišče 21.00 Otroški kotiček Risanke 21.30 Sedem žena Henrika Vlil. 2. del Ana Bolena 23.00 Baletni večer JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 12. DO 16. JUNIJA 1979 TOREK, 12. junija LJUBLJANA 18.35 Zapisi za mlade: 19.05 Palčki nimajo pojma; 19.35 Obzornik; 19.45 Padalo se ie odprlo; 20.30 TV dnevnik; 21.00 Življenje si sami krojimo; 21.55 A. Ha-' ?y: Korenine; 22.40 Evropski o-jerni pevci. KOPER « 20.25 Odprta meja; 20.50 Stičišče; 21.00 Risanke; 21.15 TV dnevnik; 21.30 Tretji del nadaljevanke o slikarju Rubensu; 22.25 Aktualna tema; 22.55 Narodna glasba; 23.25 Stičišče. SREDA, 13. junija LJUBLJANA 17.55 Poročila; 18.00 Z besedo in sliko; 18.15 Obzornik; 18.25 Pre- nos športnega dogodka; 20.30 TV dnevnik; 21.00 Odnosi, film; 23.05 TV dnevnik. KOPER 18.25 Nogomet; 21.00 Risanke; 21.15 TV dnevnik; 21.30 Evropsko prvenstvo v košarki; 23.00 Lepotica iz Lodija film ČETRTEK, 14. junija IJUBIJANA 17.55 Poročila; 18.00 Gucio in Cesar; 18.10 Apokalipsa živali; 19.00 Od slike do slike; 19.45 Glas ba stareea Jadrana; 20.15 Risanka; 20.30 TV dnevnik: 21.00 Oči kritike; 21.45 Otroci; 22.15 Glasbeni magazin; 22.50 TV dnevnik. KOPER 20.50 Stičišče; 21.00 Risanke; 21.15 TV dnevnik: 21.30 Košarka: Italija Jugoslavija; 22.45 Ki-tosch, mož s severa, film; 24.25 Jazz na ekranu. PETEK, 15. junija LJUBU ANA 18.25 Deček Skok; 18.40 Otroci kamnov; 19.05 «Nadie,ravanje»; 19.35 Obzornik; 19.45 Pojavi sta ran ja; 20.15 Risanka; 20.30 TV dnevnik; 21.00 7 + 7 ; 22.00 Frank Ross na prostosti; 22.55 TV dnev nik; 23.10 625 ; 23.30 Nočni kino. KOPER 20.25 Odprta meja; 20.50 Stiči šče; 21.00 Risanke: 21.15 TV dnev nik; 21.30 Dogodek, film; 22.00 Propagandna oddaja; 23.15 Likovni nokturno. SOBOTA, 16. junija UUBUANA 9.00 Poročila; 9.05 Gucio in Ce sar; 9.15 Glasbena pravljica; 9.30 Palčki nimajo pojma; 10.00 Padalo se je odorlo; 10.30 Pota Poljske; 11.55 625; 16.15 Poročila; 16.20 Elvis, Elvis, film; 17.55 No gomet: Rijeka Željezničar; 19.45 Naš kraj; 19.55 Muppet shovv; 20 30 TV dnevnik: 21.00 Offenba chove norčije; 22.00 Vlomilec film. KOPER 17.55 Nogomet: Rijeka - že Ijezničar; 20.30 Otroški kotiček 21.00 Risanke; 21.15 TV dnevnik 21.30 Košarka: Jugoslavija - ZSSR: 22.45 Deseta žrtev, film. f Branko Babič 34. 1 LJUDJE IN BOJI NA KOZARI Pričevanje o vsfaji in revoluciji 1941 • 1942 J VELIKA KOZARSKA OFENZIVA OBKOLITEV Vseljudska vstaja v Bosni in Hercegovini, ki je tako silovito izbruhnila v poletju 1941, je zavzemala vedno večji obseg. Partizani so osvobodili veliko območje, okupatorju presekali pomembne strateške komunikacije in mu odvzeli mnoge surovinske baze. Oborožene sile vstaje so se vedno bolj organizirale in rastle in tako se je narodnoosvobodilna vojska silno okrepila tako po številu kot po oborožitvi. Ustaške in domobranske koiaboracionistične sile NDH niso zmogle položaja obvladati. Tudi četniška izdaja, ki je sicer povzročila začasno krizo narodnoosvobodilnega gibanja v vzhodni in v nekaterih predelih srednje Bosne, ni mogla bistveno vplivati na moč in rast osvobodilnih sil. Tako ustaško-domobranske kot tudi četniške oborožene enote so lahko nastopale le kot pomožne okupatorjeve sile. V Bosanski krajini, še zlasti v njenem zahodnem delu na kozarskogrmeškem območju, je doživljala vseljudska vstaja in narodnoosvobodilna vojna nenehen vzpon. Že od prvih dni vstaje se je osvobojeno ozemlje neprestano širilo in organiziralo ob rasti in krepitvi oboroženih sil, in to kljub vsem sovražnikovim ofenzivam, ko je skušal vstajo zadušiti, kar mu seveda ni uspelo. Nasprotno! Po vsaki ofenzivi so osvobodilne sile doživele nov polet. Kozara je zato primer, kako je vseljudska vstaja v zelo kratkem času prerasla začetne težave zaradi šibke organiziranosti, spontanosti, politične labilnosti in se izoblikovala v čvrsto organiziran oboroženi boj, v katerem sta vse močneje prevladovali ljudska zavest in oborožena moč narodnoosvobodilne vojske, ki se je lahko spopadala z vse močnejšim sovražnikom in mu zadajala težke udarce. V kratkem času osmih ali desetih mesecev in ob neprestanih bojih je kozarski NOP odred postal resna vojaška sila, sposobna večjih operacij, kar je dokazal tudi z uničenjem močno utrjene sovražnikove postojanke v Prijedoru. Z osvoboditvijo Prijedora je okupator doživel velik poraz, ki je imel mnogostranski pomen. Dokončno je bila pretrgana železniška in cestna komunikacija Banjaluka - Prijedor - Bihač, Bosanska Dubica - Zagreb, ki je povezovala srednjo Bosno, Dalmacijo in Jadran. Kot že rečeno, je bilo tako onemogočeno izkoriščanje rudnika železa v Ljubiji, dragocene kovine, ki so jo Nemci prej na veliko odvažali. Nevarno je narasla moč osvobodilne vojske, ki je resno ogrožala okupatorjeve sile v deželi. Ravno ob primeru Prijedora se je izkazalo, da se ustaško-domobranske sile ne morejo same upirati narodnoosvobodilni vojski, kaj šele proti njej voditi ofenzivne bitke. In končno je osvoboditev Prijedora močno odmevala po vsej Bosanski krajini in dlje, kar je krepilo osvobodilne sile tako politično kot vojaško, hkrati pa Se bolj demoraliziralo ustaše in domobrance. Vse to je, razumljivo, privedlo okupatorja do sklepa, da temeljito obračuna s Kozaro in njenim prebivalstvom. Nemško vrhovno poveljstvo je na osnovi poročila generala Badla, poveljnika nemških zasedbenih sil v Srbiji, in podatkov, ki jih je dobilo od svoje obveščevalne službe ter poročila svojega predstavnika pri ustaški vladi, že prej ocenilo, da se bo položaj v Neodvisni državi Hrvatski resno poslabšal, brž ko nastopi poletje, posebno še na o-zemlju Bosne in Hercegovine. General Badel v svojem poročilu pravi: .Poskus, da se žarišče vstaje v vzhodni Bosni odpravi, ni uspel. V poletju (1942 — op. pis.) je treba računati s splošno vstajo na Balkanu. Tri in pol divizije XV. vala, ki se nahajajo na srbo-hrvatskem prostoru, ne bodo mogle zadušiti vstaje. Hrvatske oborožene sile za to nalogo ne pridejo v poštev zaradi svoje nesposobnosti.« Zato se je nemško poveljstvo odločilo, da bo izvedlo večje operacije proti partizanskim silam v vzhodni in zahodni Bosni. Ker pa se je v zahodni Bosni, zlasti na območju Ko-zare in Podgrmeča za nemške sile položaj nevarno poslabšal, je nemško poveljstvo sklenilo, da bo najprej izvedlo operacijo čiščenja na ožjem prostoru, kjer je bilo največje žarišče vstaje, torej na Kozari. Dne 28. maja je bil po nalogu nemškega vrhovnega poveljstva ustanovljen poseben štab z generalom Stahlom na čelu. štab je dobil naziv »borbena skupina zahodna Bosna*. Poveljstvo štaba je bilo v Banjaluki. Vse priprave za to operacijo, kot so koncentracija čet, orožja, osebja, so izvršili v najstrožji tajnosti. Niti štabi ustaško - domobranskih enot, ki so bili s svojimi enotami v operacijah predvideni, o tem niso bili obveščeni. Mi smo sicer priča- kovali, da bo sovražnik reagiral na naše uspehe, vendar pa žal nismo razpolagali s podatki, da se je pripravljala tako velika ofenziva na Kozaro. Ko smo opazili določeno koncentracijo sovražnikove vojske v Banjaluki, smo vprašali našo obveščevalno službo, kaj se v resnici dogaja. Dobili smo pa odgovor, da je sovražnik okrepil obrambo Banjaluke, ker se boji neposrednega napada naših sil. P° vsej verjetnosti je sovražnikova protiobveščevalna služba namenoma razširila te lažne vesti, ki so imele kanček verjetnosti, ker so se v okolici Banjaluke tedaj v resnici nahajali 1. krajiška brigada, naš 1. bataljon in še nekatere enote III. in IV krajiškega NOP odreda. Tudi operativni štab za Bosansko krajino ni imel zanesljivejših vesti, ki bi govorile o pravih sovražnikovih namerah. Vsekakor I0 sovražnik zelo spretno in v najstrožji tajnosti izvršil vse priprave za veliko ofenzivo na Kozaro, hkrati pa se je tu pokazala naša slabost, posebno na obveščevalnem P°' dročj u. ' Sovražnik je svoje sile skoncentriral na širokem območju, tako da je, še preden je prešel v napad, obkolil ob' močje Kozare daleč naokoli, opirajoč se na svoje baz® vzdolž rek Vrbasa, Save, Une in Sane. Po podatkih tudi iz nemških virov, s katerimi danes razpolagamo, je sovražnik na tem območju zbral okoli 70.000 vojakov. Neta' ške čete so bile v večini, poleg njih pa so v ofenzivi sodelovale še močne ustaško-domobranske enote, posebne ustaške enote, imenovane .gorski zdrugi« izurjene v Nemčiji za gorsko bojevanje, .Francetičeve legije«, neke) orožniških enot, 2000 četnikov in madžarski monitorji nfl Savi, ki so zapirali prehod čez reko. Vsa ta vojska je razpolagala z močno oborožitvijo ter s tanki, topništvom i° dvema eskadriljama ustaško-domobranskega letalstva.. NA LETOŠNJEM TURNIRJU MLADINSKEGA CENTRA IZ GORICE Nastopilo je kar petindvajset ekip Turnir je bil uspešen in množičen - Pet ekip z druge strani meje - Bogato nagrajevanje Letošnji turnir za pokal Mladinskega centra — Gorica, četrti po vrsti, je bil povsem uspešen in množičen, saj se ga je udeležilo vsega skupaj kar 25 ekip (rekordno število za to tradicionalno prireditev), z več kot 200 tekmovalcev in tekmovalk. Če dodamo k temu čj, da se je vsak večer zbiralo na odprtem igrišču Dijaškega doma «S. Gregor-čič» in v telovadnici športnega središča v Gorici stalno dokajšnje število gledalcev, lahko le ponovno u-gotovimo važnost in koristnost podobnih rekreacijskih turnirjev. Pozitivno dejstvo letošnjega turnirja je tudi večja prisotnost (kar -t ekip) moštev z novogoriškega okrožja, kar razširja obmejno sodelovanje med mladimi z obeh strani meje. Letošnji turnir je bil obširnejši kot v preteklih letih, saj je poleg odbojkarskih tekmovanj vseboval tudi košarkarska in sicer za člane in dečke (letniki 1964 in mlajši). Zmagovalci posameznih tekmovanj na 4. turnirju za pokal Mladinskega centra — Gorica so naslednji: pri moški odbojki je prvo mesto zasedla ekipa Mladinskega krožka iz Gorice, pred šesterko PD Vipava (Rupa - Peč); v ženski konkurenci je prvo mesto pripadlo e-kipi PD Kras (Dol - Poljane), drugo na PD Naš Prapor (Pevma, Čisla v je, Štmaver). Glede košarke Pa je pri članih prvo mesto zasedla peterka Iskre iz Nove Gorice, druga pa je bila peterka mladinskega odseka iz Štandreža. Pri dečkih pa je v finalu ekipa Dijaškega doma B premagala ekipo Dijaškega doma A. Poglejmo sedaj potek in izide posameznih tekmovanj letošnjega tekmovanja za 4. pokal MK-G. Moška odbojka ČETRTFINALE MO štandrež - Ljublj. banka 2:0 Dijaški dom - MK-G 1:2 Naš Prapor - DŠC (N. GO) 2:0 Vipava - Kras 2:1 POLFINALE MK-G - Naš Prapor 2:1 Vipava - MO Štandrež 2:1 FINALE ZA 3. MESTO Naš Prapor - MO Štandrež 2:1 FINALE ZA 1. MESTO MK-G - Vipava 2:0 KONČNA LESTVICA L Mladinski krožek - Gorica; 2. PD Vipava (Rupa - Peč); 3. Naš Prapor (Pevma, Oslavje, Štmaver); 4. Mladinski odsek PD O. Župančič in ŠD Juventina iz Štandreža; 5. Dijaški dom Gorica; 6. PD Kras (Dol - Poljane); 7. Dom šolskih centrov iz Nove Gorice^F/UjOb1' ljanska banka (No* CR^, •niiiituiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiniiiiiiiiiitiiiiiiiiiuimiin OBVESTILA FC PRIMORJE sklicuje jutri, 11. junija, na svojem sedežu na Proseku s prvim sklicanjem ob 20.30 in z drugim ob 21.00 REDNI OBČNI ZBOR z naslednjim dnevnim redom: 1. izvolitev delovnega predsedstva 2. poročilo predsednika 3. poročilo tajnika 4. poročilo blagajnika 5. predlog spremembe statuta # * # Tek po boljunskih ulicah V okviru šagre, ki bo v Boljun-cu od 23. do 25. junija, prirejata PD F. Prešeren in vaška mladina TEK PO BOLJUNSKIH ULICAH, ki bo v nedeljo, 24. junija ob 10. uri. Vpisovanja do 20. junija vsak dan od 19. do 20. ure v gledališču F. Prešeren, telefon 228490. Razdeljen bo na tri starostne skupine in sicer: za otroke, mladince/ke in člane/ice. Ženska odbojka ČETRTFINALE MK-G - Naš Prapor 1:2 Kras - Iskra 2:1 Dijaški dom - Manufaktura 2:0 Ljubljanska banka je neposredno POLFINALE Kras - Dijaški dom 2:0 Naš Prapor - Ljubljanska banka 2:1 FINALE ZA 3. MESTO Ljublj. banka - Dijaški dom 2:1 FINALE ZA 1. MESTO Kras - Naš Prapor 2:0 KONČNA LESTVICA 1. PD Kras (Dol - Poljane); 2. PD Naš Prapor (Pevma, Oslavje, Štmaver); 3. Ljubljanska banka (Nova Gorica); 4. Dijaški dom «S. Gregorčič* -Gorica 5. Iskra (Nova Gorica); 6. Mladinski krožek - Gorica; 7. Manufaktura (Nova Gorica). Košarka DEČKI (letniki 1964 in mlajši) POLFINALE MK-G - Dijaški dom A 28:30 Dijaški dom B - RMV 26:23 FINALE ZA 1. MESTO Dijaški dom B - Dijaški dom A 45:41 KONČNA LESTVICA 1. Dijaški dom B (Gorica) 2. Dijaški dom A (Gorica) 3. Taborniki RMV 4. Mladinski krožek Gorica ČLANI A skupina MO Štandrež - Odboj. Doma 58:46 MO Štandrež - Naš Prapor 55:33 Naš Prapor - Odbojkarji Doma 2;0 B skupina Iskra - MO Sovodnje 65:50 MK-G - MO Sovodnje 55:40 Iskra - MK-G 61:36 FINALE ZA 1. MESTO Iskra - MO Štandrež 62:47 KONČNA LESTVICA 1. Iskra (Nova Gorica) 2. Mladinski krožek štandrež 3. Mladinski krožek Gorica 4. Naš Prapor (Pevma, Oslavje, Štmaver) 5. Mladinski odsek - Sovodnje 6. Odbojkarji Doma (Gorica) Vse prvouvrščene ekipe so prejele pokal Mladinskega centra -Gorica, ostale ekipe, ki so se uvrstile na drugo, oziroma tretje mesto pa so prejele pokale naslednjih organizacij in ustanov: Slovenske kultumo-gospodarske zveze, Slovenske prosvetne zveze, Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, Primorskega dnevnika, urarne Šuligoj, podjetij Agroforest in Copego. Poleg tega so vse nastopajoče e-kipe prejele priznanja s strani organizatorja za sodelovanje na 4. turnirju MK-G. I.K. iiniiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Nfl ZADNJEM OBČNEM ZBORU ŠPORTNEGA ZDRUŽENJA SLOGA NOVE OBVEZNOSTI IA DRUŠTVO Sedaj deluje v okviru društva tudi rekreativni in planinski odsek Kot smo že poročali, je bil v preteklih dneh v Trebčah občni zbor ŠZ Sloga, ki je bil obenem redni in izredni. Že število prisotnih (več kot 100) dovolj jasno priča o zanimanju, ki ga do lastnega društva kažejo prebivalci vzhodnega Krasa. Nujno je bilo sklicati izredni občni zbor, saj je moralo priti do spremembe statuta. Od leta 1971, ko je Sloga nastala (naj spomnimo, da so jo sestavljali predstavniki društev Gaja, Polet, Primorec in Zarja), so se razmere v društvu bistveno spremenile: k Slogi je pristopila cela vrsta mladih deklet, ki bi se rada ukvarjala z odbojko, nastali sta še odbojkarska rekreativna skupina (moška in ženska) in pa planinska sekcija. To povečanje aktivnosti pa nalaga tudi nove obveznosti, kot je v svojem poročilu dejal tudi predsednik Josip Grgič: «Ta povečana aktivnost nam je kar čez noč naložila nova bremena, katerim sami, ta peščica ljudi, ki je delovala vse do danes, nismo bili več kos. Pojavila se je torej nujnost po sklicanju današnjega občnega zbora, na katerem naj bodo izvoljeni-še novi ljudje, ki nam bodo priskočili- ha ptrmbč z novim elanom in novimi tehničnimi nasveti.* Novost, Ki jo je izglasoval občni zbor, je prav v odboru. Poleg nadzornega odbora, ki ga «de jure* sestavljajo predstavniki štirih klubov, ki so Slogo ustanovili, bo imela Sloga še širok delovni odbor. Ta odbor bodo sestavljali: predsednik (skupen za vse panoge), dva podpredsednika (načelnika sekcij), tajnik, blagajnik, trije odborniki za odbojko, trije odborniki za planinstvo. Poleg tega bo imela svoj avtonomni pododbor tudi vsaka sekcija. Tako odbojkarji kot planinci bodo imeli organizirana odseka: načelnik sekcije (obenem podpredsednik Sloge), tajnik, blagajnik, tehnično vodstvo, gospodarja, spremljevalci ekip, zdravniška služba. Po mnenju vseh prisotnih je taka sestava delovnega odbora tudi edina pravilna pri vodenju društva, ki dobiva vse večje razsežnosti. Na rednem delu občnega zbora so prisotni lahko prisluhnili vrsti poročil: poleg predsedniškega so bila zanimiva tudi blagajniško, tajniško (v katerem je med drugim tajnica NOGOMET V prijateljski tekmi REPREZENTANCA KRASA ZASLUŽENO IZENAČILA Strelec za našo ekipo je bil Ivo Grgič Edera - Reprezentanca Krasa 1:1 (1:0) EDERA: Ulisse (1. min. d.p. An-Lonini), Gardossi, Petranich, Del Moro, Gardel (kapetan). Puntar, Benčič, Gangi, Lanza, Andreutti, De Caneva. REPREZENTANCA KRASA: Bogateč, Ivo Grgič, Škabar, Grmek, Bagon (1. min. d.p. Terčon). Klun, Bitossa, Ražem, Caharija, Bortolot-W (kapetan), Cimolino (1. min. d.p. Colja). . STRELCA: v 14. min. p.p. Lanza *z enajstmetrovke, v 37. min. d.p. Lvo Grgič. SODNIK: Fumai. KOTI: 2:7. V okviru 75-letnice ustanovitve športnega društva Edera. sta se Prejšnji teden v Drevoredu Sanzio PWierilj enajsterici Edere in reprezentanca Krasa. Čeprav je bila tek-^a prijateljskega značaja, sta ekipi Predvajali dober nogomet in občasno Snw bili priča tudi lepim kombina-c*jam med igralci, še posebno na sredini igrišča. Že v peti minuti je 'horal Bogateč resno poseči, da je ^Branil strel nasprotnikovega napadalca. Sledil je zelo lep strel Cimosa iz kakih 30 metrov, a je bil nekoliko previsok. Domačini so v 14. ^in, povedli. Poprečni sodnik Fu-Tjai jim je namreč dosodil najstro-*.i<> kazen zaradi zelo dvomljive ro-ke Bogo n a v 16-metrovskem prosto-r". Z bele pike je Lanza brez težav premagal našega vratarja. Kmalu po 20. min. je Ražem presenetil nasprotnikovega vratarja. Imel je namreč na razpolago prosti strel ob robu kazenskega prostora in medtem ko ie vratar postavljal živi zid, je Ražem streljal in žoga je skorajda oplazila prečko. Med najbolj aktivnimi v napadu je bil prav gotovo Lanza, a je v 27. min. iz protinapada zamudil s slabo usmerjenim strelom lepo priložnost. Trda je predla Bogatcu v 40. min., ko mu je Grmek podal prekratko žogo. Pri-tekel je Benčič, a je vratarju, čeprav s težavo, uspelo preprečiti najhuje. Lep prodor Bortolottija v 17. min. drugega dela igre. Tudi tokrat je vratarju z zvrhano mero sreče uspelo žogo odbiti. Tudi Colja je po o-sebni akciji poskušal presenetiti dobrega nasprotnikovega vratarja, a brez zaželenih sadov. Najlepso priložnost srečanja so imeli domačin deset minut pred koncem, ko sta se znašla kar dva igralca proti enemu našemu branilcu. Vendar J?. za vse poskrbel naš vratar in rešil vrata pred podvojitvijo. Nasprotno, je kra-ški reprezentanci uspelo priti do zasluženega remija. V 37 min je Bor-tolotti podaljšal žogo v kazenski prostor do Grgiča, ki je z močnim i točnim strelom pnvedel svojo ekipo do izenačenja. Tekma se je tako končala z izenačenjem, ki je pravilno poplačalo igralce za vloženi trud. Milena Padovan prisotnim tudi orisala dosedanje delovanje in razvoj Sloge), gospodarsko, poročilo odbojkarske sekcije in pa poročilo planinske sekcije, ki so jo na občnem zboru tudi formalno ustanovili in odobrili njen bogat in pester program. Najzanimivejši je bil vsekakor novi petletni program, po katerem bodo odborniki skušali privesti društvo do popolne uveljavitve, do povsem novih organizacijskih in tekmovalnih rezultatov. Program predvideva med drugim tesnejše stike s starši deklet, ki se pri Slogi ukvarjajo z odbojko, širok propagandni moment (s tiskanjem značk, nalepk, plakatov, organiziranjem praznika Sloge s športnim programom, itd.) in vrsto tehničnih novosti v odbojkarski sekciji. Poleg tega ne gre pozabiti na reakcijo v društvu, katero bo v glavnem predstavljala prav na novo u-stanovljena planinska sekcija. Eden velikih problemov bo seveda tudi finančni faktor. Odbor se bo zato spoprijel z možnostjo sponsorizacije e-kip. Vsak program pa je seveda tudi nujno pogojen1-od problema lastnih prostorov1. «Zato bo Sloga ustvarila komisijo, ki naj začne prouče--vati realne možnosti gradnje pokritega prostora. Bistvene važnosti pri novem programu pa je vsekakor izbira absolutne resne poti v uveljavljanju našega športa, brez odklonov, brez favoriziranja, brez prosjačenja. In ne nazadnje to, da moramo naši mladini nuditi v našem krogu zdravo rast in seveda trdno osveščanje naše narodne pripadnosti.* Poročilom in predstavitvi programa je sledila diskusija, tej pa volitve novega širokega delovnega odbora. Odbor sestavlja 31 odbornikov, ki so: Aleks Brass, Adrijan Cijak, Rafko Dolhar, Janko, Josip, Mira, Peter, Renato in Oskar Grgič, Pino in Zdenka Hrovatin. Bruno in Sergij - Leo Kralj, Franc, Milena in Ti-cijana Križmančič, Ladi Kuret, Mirjan Mikolj, Pavel Morpurgo, Milena Padovan, Andrej Persinger, E-dvard Peršič, Ivan Peterlin, Stojan Ražem, Giuliana in Ivo Sosič, Dino in Viktor Stopar, Iztok Valič, Sergio Zoch in Boris žužek. Odborniki so si funkcije porazdelili v petek na prvi od borovi seji. Za predsednika je bil izvoljen Josip Grgič. NAMIZNI TENIS REKREACIJSKI TEDEN KRASA Namiznoteniški turnir V torek, 12. t.m., se bo ob 20.30 pričelo v Samatorci namiznoteniško tekmovanje za neaktivne športnike ŠK Kras, ki sodi v okvir rekreacijskega tedna, ki se bo pričel 19. t.m. Tekmovanje, ki ga organizirajo dekleta namiznoteniške komisije, bo potekalo takole: v torek ženske posamezno, v sredo moški posamezno, v četrtek pa bodo na vrsti moške, ženske in mešane dvojice. Vpisovanje se zaključi jutri zvečer ob 21. uri, prijave pa sprejema Darma Purič, tel. 229-330. Prihodnji teden pa se bodo v. o-kviru rekreacijskega tedna Krasa zvrstila naslednja članska tekmovanja: balinanje, bližanje, rusko kegljanje, nočni tek, nogomet, odbojka, šah, badminton. ŠK Kras vabi vse svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži teh rekreacijskih tekmovanj, katerih namen je poleg psihofizične sprostitve tudi krepitev družabnosti. —bs— za vpisane in nevpisane v FITET: a) izločilni turnir posameznikov b) izločilni turnir posameznic Turnirji so namenjeni zamejskim Slovencem v Italiji, ki so včlanjeni v športnih ali prosvetnih društvih, kot tudi posameznikom. Prijave sprejemajo na sedežu ŠZ Bor do srede ob 19. uri. Kot prijavnico lahko vložijo v poštni predal društva listek, na katerem morajo navesti za vsakega igralca ime in priimek, datum rojstva (samo za nedeljski turnir), morebitno kategorijo FITET, društvo, za katerega nastopajo. Vpisnina je brezplačna. Prvi trije vsake kategorije bodo nagrajeni s kolajnami, društva pr-vouvrščenih pa s pokali. ŠZ Bor toplo vabi k udeležbi vse amaterje namiznega tenisa, predvsem pa vse starejše in bivše igralce raznih društev. Delovanje ZSŠD/ Namiznoteniška komisij‘a V sredo se je sestala namiznoteniška komisija ZSŠDI, ki je pregledala program skupne dejavnosti vseh društev v poletnem obdobju. Beseda je tekla v prvi vrsti o poletnih tečajih za tekmovalce: začetniki bodo avgusta nabirali znanje na tečaju v zamejstvu, 16 najboljših mladink in mladincev pa se bo u-deležilo izpopolnjevalnega tečaja v matični domovini. Proučili so tudi stanje trenerskega kadra pri posameznih društvih v novi sezoni. Konec tedna tečaj za društvene odbornike Konec tedna bo v Kranjski gori tradicionalni tečaj za društvene odbornike iz zamejstva, ki ga v sodelovanju z ZSŠDI in SŠZ prireja ZTKOS. Medtem ko so skoraj vsa športna društva iz tržaške pokrajine prijavila svoje kandidate, pa je bil odziv na Goriškem vse prej kot množičen, saj sta le dve društvi resno vzeli to pobudo, ki se je že v prejšnjih letih pokazala kot koristna in pomembna za vzgajanje vodstvenih kadrov. Prihod udeležencev v Kranjsko goro je predviden za petek zvečer, v soboto in nedeljo pa bodo na sporedu razna predavanja oziroma razgovori, kakor sledi: razgovor članov vodstva ZSŠDI s predstavniki članic o stanju slovenskega športa v Italiji; politično - ekonomski položaj Slovencev v Avstriji in Italiji; športna dejavnost kot preventiva za premagovanje problemov modeme družbe; odnosi SFRJ z Avstrijo in Italijo v luči reševanja manjšinskih vprašanj; informacija o telesni kulturi v Sloveniji. V torek plavalni tečaj Zaradi prenizkega pritiska na vodovodnem omrežju je v torek že drugič zaporedoma odpadlo zaključno tekmovanje plavalnega tečaja v Lipici. Organizator sporoča, da se bo tekmovanje odvijalo v torek, 12. t. m., od 16. ure dalje (legalni čas). Morebitne spremembe bodo javljene v torkovi številki PD. —bs— KOŠARKA V PRVI DIVIZIJI Zmaga «plavih» Inter Milje - Bor 73:76 (40:36) BOR: Ražem, Slobec 8, Lokar 14, Canciani 6, Jančar, Koren 38 (4:8), Pegan 2 (2:3), Mesesnel 8 (2:2). Po treh porazih so borovci ponovno zmagali. V Miljah so premagali domači Inter in tako dosegli še deseto točko v prvenstvu. Zmaga sicer ni bila izdatna, še manj pa gotova. Kljub temu pa lahko trdimo, da so bili borovci vseskozi boljši. Le neizkušenosti in naivnosti se imajo namreč «zahvaliti» za nizko zmago. Začetek je bil vse prej kot spodbuden in «plavi» so se le s težavo upirali nasprotniku, ki je ob koncu prvega polčasa vodil za štiri točke. V drugem polčasu pa so borovci le zaigrali nekoliko bolj borbeno in to še posebej v obrambi. Stanje pa se sprva ni kaj dosti sprememb. V trinajsti minuti pa je le bil trenutek preporoda. Z dobro obrambo, dobrim skokom in organiziranim napadom so «plavi* nasprotnika le ugnali in nazadnje tudi povedli. Vodstva potem do konca niso izpustili. Meko NOGOMET DOMAČI ŠPORT __ iVJ. V VAM PREDSTAVI TRGOVINA k HI-FI, RAČK A mjv colorJ IkSERVIsJ TOKIO — Neka japonska trgovska družba bo v dogovoru z japonsko nogometno zvezo priredila še dve dodatni tekmi finala lanskega mundiala v Argentini. Argentina in Nizozemska se bosta ponovno srečali 10. avgusta v Osaki in 13. avgusta v Tokyju. iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiifiiiimiiiiiimiiiiuiiMiiitiimiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiitiiiiiliiiiimiiiiiiintininiiiiiitiinii DANES NEDELJA, 10. junija 1979 KOŠARKA 1. DIVIZIJA 9.00 v Trstu, Ul. della Valle Barcolana - Bor A NAMIZNI TENIS MEDNARODNI PIONIRSKI TURNIR 10.00 v Prestranku pri Postojni Nastopa tudi Mladina TENIS ITALIJANSKI POKAL 9.00 v Grljanu Grignano - Gaja A * * * 9.00 na Padričah Gaja B - Monfalcone A ROD MODREGA TABORNIŠKI KOTIČEK GORICA # > H »s H Letni tabor RMV Letošnje redno letno taborjenje Rodu Modrega vala bo v bližini Ribčevega laza v Bohinju. Taborjenje bo od 10. do 27. julija 1979. Taborni prostor nam je dobro znan, saj smo taborniki RMV tam taborili v letih 1967 in 1974. Poleg tega je sam kraj izredno lep. Ustreza tudi nekaterim pogojem, ki so za nas pomembni: blizu tabornega prostora je izvir čiste vode, za umivanje je v bližini Sava Bohinjka, za kopanje pa je Bohinjsko jezero ki je izredno primerno tudi za naše kajake. Nadalje je Bohinj krasna iztočnica za krajše in daljše izlete v gore. V Bohinju ima sedež Gozdna šola Zveze tabornikov Slovenije, v širši okolici Bohinja pa ponavadi taborijo razni taborniški odredi. Skratka izredno primeren kraj za taborjenje. _UJ.il ■Vi.1 Ste pravi ljubitelji kave? 'j V Ci * Kt ionu a /i.j v jAU PRIMO ROVIS vam nudi: 1. široko izbiro najboljše kave 2. najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu. CREMCAFF6 pomeni jamstvo za kakovost CREMCAFFE Vam nudi vedno najboljše Na razpolago je v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah Tridnevni tabor RMV Danes se zaključi tridnevni tabor RMV, ki poteka od petka. Letos smo si za prostor izbrali Prosek, kjer je prejšnjo jesen zopet začela uspešno delovati taborniška družina Šumečih borov. Taki krajši tabori so dobra prilika. da se vre gleda oprema pred letnim taborjenjem. Istočasno pa se zberemo v večjem številu, da se o marsičem pomenimo pred letnimi akcijami. NOGOMET 30. JUNIJA Bregovi nogometaši na gostovanje v Švico Po uspešnem zaključku nogometne sezone 78/79 se naši nogometaši pripravljajo na najdaljše gostovanje v zgodovini športnega društva Breg. Vrnili bodo namreč obisk ■hdgotnetaštliT AS Novaggio (Chias-so), ekipe, ki je prvič gostovala pri nas pred dvema letoma. Društvo AS Novaggio, v katerem deluje odbornik, ki se je poročil z domačinko iz Boršta, je povabilo prvo nogometno ekipo Brega na slavnostno otvoritev novega nogometnega igrišča, ki bo v soboto, 30. junija 1979, v kraju Novaggio blizu Chiassa. Obveščamo, da je v avtobusu za Švico še nekaj prostorov. Zainteresirani naj se zglasijo pri blagajni šagre na Krmenki ali po telefonu 228110 — Klavdij Ota (Občina) — ali pa na sedežu društva do četrtka, 14.6., do 22. ure. Cene izleta za tri dni je 48.000 lir. ŠD Breg ALDO COLJA KONTOVEL 134 TEL. 225471 KOLESARSTVO JUNIORJI 15.00 v Terenzanu Nastopa tudi Adria ODBOJKA PRAZNIK SOKOLA 9.30 v Nabrežini Turnir v miniodbojki # * * 17.30 v Nabrežini Turnir «Revival» OBVESTILO Športna šola obvešča, da je sestanek odbora t torek, 12. t.m., ob 20. uri v Trstu, v Ul. sv. 'Frančiška 20. Edi STARC - Danilo STOCCA VABITA V DISKOTEKO LA « B O R A » Vsak dan DISCO MUSIČ Zaprto ob ponedeljkih RESTAVRACIJA PO NAROČILU - BRIŠČKI 42/a, tel. 227311 & 30ietMALALAN ZLATARNA U R A R N A tehnični servis za ure lastne prodaje Proseška ul. 6 OPČINE OB 20-LETNICI ŠZ BOR Na stadionu «1. maj» vrsta turnirjev Ob 20-letnici ŠZ Bor namiznoteniška sekcija Bora organizira na stadionu «1. maj* naslednje turnirje. V petek, 15. junija, ob 20. uri (in morebitno nadaljevanje v soboto, 16. junija, ob 20. uri): 1. rekreativna kategorija za nevpisane v FITET brez starostne meje: a) izločilni turnir posameznikov za moške b) izločilni turnir posameznic za ženske. V nedeljo, 17, junija, ob 9. pri 2. Kategorija dečkov in naraščajnikov (rojeni od 1.7.1964 dalje) — 3. in4. letnik priljubljene knjižne zbirke,ki je danes že doma v 33.000 slovenskih domovih: ZA VSAKOGAR NEKAJ IN NEKAJ ZA VSE: KNJIGE ZA RAZVEDRILO V PROSTEM ČASU • ZA OBOGATITEV DOMAČE KNJIŽNICE • za obvezno Šolsko branje • dela, ki iz roda v rod osvajajo srca mladih bralcev BISERI DOMAČE IN SVETOVNE MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI, KI SO JIH ZA NADALJEVANJE ZBIRKE ZLATA KNJIGA IZBRALI SAMI MLADI BRALCI 3. letnik NAJBOLJŠE MED DOBRIM IZBRANO MED NAJBOLJŠIM zlata knjiga 23 knjig s 23 pripovedmi skupaj 4000 strani blizu 600 ilustracij mikavne opreme in poučne spremne besede o pisateljih in ilustratorjih 12 knjig 3. letnika ja pravkar izilo, 4. letnik s preostalimi 11 knjigami pa izide jeseni 1979. Leopold Suhodolčan SKRITI DNEVNIK Anton Ingolič MLADOST NA STOPNICAH Branko Čopič OSLOVSKA LETA Branka Jurca KO ZORIJO JAGODE Jules Verne PETNAJSTLETNI KAPITAN I. II. F .S. Finžgar GOSPOD HUDOURNIK Anton Ingolič DEČEK Z DVEMA IMENOMA France Bevk KNJIGA O TITU Ivan Tavčar CVETJE V JESENI Runer Jonsson VIKE VIKING IN BRDAVSI Video Podgorec HAJOUŠKISTUDENEC 4.letnik Leopold Suhodolčan DEČEK NA ČRNEM KONJU Anton Ingolič TAJNO DRUŠTVO RGC Ana Frank DNEVNIK Erich Kastner DVOJČICI France Bevk PASTIRCI, GRIVARJEVI OTROCI Rado Murnik LEPI JANIČAR Klara Jarunkova EDINKA Branko Čopič ORLI VZLETE ZGODAJ Mark Twain PRIGODE TOMA SAWYERJA Matko Lovrak TOVARIŠIJA PETRA GRČE Ivo Zorman V SEDEMNAJSTEM Zbirko ZLATA KNJIGA lahko kupite ali naročite v Ul. sv. Frančiška 20 TRST r Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchl 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Ul. 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 3.500 lir — vnaprel plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 48.000 lir. za naročnike brezplačno revija »DAN*. V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 65,00. letno 650,00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 10 10. junija 1979 Oglasi Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS • 61000 Ljubljana. Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš 43 mm) 18.800 tir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije- Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. i j član italijanske [j Izdaja k.t ZTT zveze časopisnih I Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiska^^Trst založnikov fieg' m ŠPORT ŠPORT ŠPORT KOŠARKA NA 21. EVROPSKEM PRVENSTVU Jugoslavija čez prvo oviro Tudi Italija je v prvem srečanju zmagala Eurobasket '79 i....... ....... ......... Sinoči se je pričelo 21. evropsko ko - -rsko prvenstvo v treh italijanskih mestih (v Mestrah, Sieni in Gorici). V goriški skupini je Jugoslavija po predvidevanju 'premagala Francijo, Izrael pa Poljsko. Atmosfera v goriški telovadnici je bila enkratna. Navdušenje za jugoslovansko reprezentanco pa izredno. «Plavi» so praktično igrali kot doma. Jugoslavija — Francija 80:65 (35:34) JUGOSLAVIJA: Vilfan 4, Kičano-vič 20 (4:4), Žižič 2, Varajič 3 (3:5), Jerkov 5 (1:4), Nakič, Slavnič 6, čosič 16, Radovanovič 2, Krstulo-vič 6, Daiipagič 6, Delibašič 10 (2:2). FRANCIJA: Boistol, Senegal, Ve-bobe, Monclair, Cain 7 (3:5), Bro-sterhouse 2 (0:4), Bisseni, Dubui-son 17 (5:8), I-amothe, Cachemire 12 (2:3), Blunuot 12 (2:2), Faye 15 (3:10). PON: Jerkov (30), Cachemire (33). SON: Jugoslavija 29, Francija 20. PM: Jugoslavija 10:15, Francija 15:32. Jugoslavija je naletela pri Francozih na težkega nasprotnika. Končni izid naj ne vara. Francozi so bili Jugoslovanom večji del tekme e-nakovredni in «plavi» so le proti koncu tekme končno našli pravo orožje (ali bolje met), da so lahko ugnali nasprotnikovo cono. In vse se je začelo za Jugoslavijo v najboljšem redu. Številni gledalci so že v uvodnih potezah bučno navijali za Jugoslovane, le-ti pa nikakor niso znali najti prave igre in predvsem zbranosti, da bi si lah ko priigrali zanesljivo prednost in bi nato lahko igrali... tudi za občinstvo. Nasprotno! V prvem polčasu so bili prav Francozi tisti, ki so s con sko obrambo in točnimi meti od daleč spravljali v težavo svetovne prvake. Niti stalne menjave, ki jih je v tem delu izvedel Skansi, niso obrodile zaželenih sadov. Le čosič je zaigral, kot zna, vsi ostali pa so igrali pod svojimi sposobnostmi. No, v nadaljevanju, toda šele v drug; polovici, je Jugoslaviji le steklo, kot je bilo pričakovati. «Pla-vi so z uspešno cono delno zaustavili nasprotnikove strelce, obenem pa so s hitrimi protinapadi onemogočili naspronika, si priigrali zanesljivo prednost in tudi zasluženo zmagali. Poleg že omenjenega čosiča, ki ie bil, po našem mnenju, gotovo najboljši na igrišču, se je proti koncu tekme vendarle razigral Kičanovič, pri lovljenju odbitih žog pa se je izkazal še Krstulovič. No, Jugoslavija je osvojila prvi točki na tem prvenstvu in seveda to je najvažnejše, s prikazano igro »plavih* pa nikakor ne moremo biti zadovoljni. Upati je, da bodo Skan-sijevi varovanci že v prihodnjih dveh tekmah (danes proti Poljski in jutri proti Izraelu) našli pravo formo, kajti sicer bo njihova naloga v finalnem delu vse prej kot lahka. Po tekmi nam je Skansi dal naslednjo izjavo: »Vedel sem, da bo- do Francozi neugoden nasprotnik. In tako je tudi bilo. Poleg tega smo tudi igrali v za nas težkih okoliščinah. Teren, pa tudi žoga, sta bila spolzka. V takih primerih se v večji meri okoristi tista reprezentanca, ki je tehnično slabša. No, Francozi so nam postavili dobro cono. Slabo smo igrali proti taki obrambi, obenem pa nam je povsem odpovedal met. V prvem polčasu sem tudi storil napako, ko sem prezgodaj zamenjal Vilfana in Slavniča, ki sta doslej dobro igrala v obrambi, s Kičanovičem in Delibašičem. V drugem času smo se tudi mi prilagodili terenu. Postavili smo se v consko obrambo. Kičanovič je le našel pot do koša in tako smo zasluženo zmagali.* Izrael — Poljska 86:78 ( 44:30) IZRAEL: Menkin 15 (11:16), Ben-Ari, Schvvartz, Aroesti, Silver 18 (4:4), Berkovich 17 (1:3), Leibovich 3 (3:4), Moskovich 8 (2:4), Kaplan 6 (2:2), Sherf, Hozez, Yanai 17 (1:1). POLJSKA: Zelig 12 (4:6), Kud-\vacz, Rosinsky, Kijewsky 15 (1:2), Seweryn 4, Garlinski 12, Chudeusz, VVeglorz 4 (2:9), Mlynarski 23 (7:12), Myrda 6, Prostak, Fikiel 2 (2:2). PON: Kijewsky (35). PM: Izrael 24:34, Poljska 16:31. SON: Izrael 21, Poljska 28. V prvi tekmi sinočnjega sporeda je Izrael zasluženo in v večji meri, kot kaže izid, premagal poljsko reprezentanco, ki je dobro zaigrala le v uvodnih minutah tekme. Ko pa so Izraelci v obrambi zaigrali cono, so Poljaki naleteli na hude težave. S slabim metom od daleč, pa tudi s poprečnim skokom, nikakor niso mogli priti do živega nasprotnikom. Le-ti so tudi v drugem polčasu v glavnem zanesljivo »branili* prednost 7-11 tačk in tako pospravili svojo prvo zmago na tem prvenstvu. Verjetno bo po današnjem srečanju Fra'ncija - Izrael znana druga ekipa, ki bo skupno z Jugoslavijo igrala v finalnem delu. STANJE V POSAMEZNIH SKUPINAH SKUPINA A (MUSTRE) IZIDA 1. KOLA ČSSR - Belgija 90:69 Italija - Grčija 81:52 LESTVICA Italija in ČSSR 2, Grčija in Belgija 0. DANAŠNJE KOLO ČSSR - Grčija (19.15), Belgija -Italija (21.15) SKUPINA B (SIENA) IZIDA 1. KOLA Španija - Bolgarija 85:81 SZ - Nizozemska 92:84 LESTVICA Španija in SZ 2, Nizozemska in Bolgarija 0. DANAŠNJE KOLO Nizozemska - Španija (19.15), Sovjetska zveza - Bolgarija (21.15). SKUPINA C (GORICA) IZIDA 1. KOLA Izrael - Poljska 86:78 Jugoslavija - Francija 80:65 LESTVICA Jugoslavija in Izrael 2, Francija in Poljska 0. DANAŠNJE KOLO Francija - Izrael (19.15), Jugoslavija - Poljska (21.15). Branko Lakovič TRADICIONALNO OTROŠKO SREČANJE TS C0 Zavzet nastop najmlajših v V poligonu jo bila najuspešnejša šola «Karel Sirok», v igri med dvema ognjema pa «Fran Milčinski» V dolinski občinski telovadnici je bilo včeraj 10. jubilejno otroško srečanje Trst - Gorica, ki ga je priredila komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ. Tekmovanja se je udeležilo veliko število otrok, ki so se pomerili med seboj v poligonu ter v igri med dvema ognjema. Poligona sta bila dva: lažji za otroški vrtec in 1. razred osnovne šole, nekoliko zahtevnejši pa za o-stale razrede osnovne šole. V igri med dvema ognjema so se pomerile med seboj ekipe Doberdoba, goriškega Doma, Mladine in Milčinskega. V finale sta se uvrstili obe ekipi s Tržaškega, zmagal pa je Milčinski, ki je dobil pokal SPZ. V poligonu je slavila veliko zmago osnovna šola Karel širok iz Ul. Donadoni v Trstu, ki je osvojila kar vse ostale štiri pokale in sicer pokal ZSŠDI za najboljše rezultate deklic, pokal Primorskega dnevnika za najboljše rezultate dečkov, pokal KDM SKGZ na najboljše skupne rezultate in jubilejni pokal KDM SKGZ za najštevilnejšo udeležbo. Tekmovanje kot celota je potekalo hitro, otroci so pokazali v glavnem veliko spretnost, kolajne pa so, seveda, dobili le najspretnejši. To so pa bili naslednji tekmovalci: VRTEC 1. Briscich Kristjan (Kras) 2. Makuc Maja (Dom Gorica) 3. Makuc Sonja (Dom Gorica) I. RAZRED Dečki 1. Tomšič Ladi (Sovodnje) 2. Tence Tomaž (Križ) 3. Sfiligoj Gabrijel (Dom Gorica) Deklice 1. Jagodic Vesna (Barkovlje) 2. Fakin Valentina (Bor) 3. čavdek Nataša (Sovodnje) 2. RAZRED Dečki 1. Race Aljoša (širok) 2. Čavdek Robi (Sovodnje) 3. Kottar Robi (Skedenj) Deklice 1. Pilat Maša (Širok) 2. Lorzutti Barbara (Sovodnje) 3. Rudež Alessia (Širok) 3. RAZRED Dečki 1. Vogrič Marjan (Pevma) 2. Frascinelli Claudio (Rojan) 3. Sedmak Marko (Mladina) Deklice 1. Succi Erika (Župančič) 2. Kermec Vera (Rojan) 3. Pavletič Poljanka (Širok) 4. RAZRED Dečki 1. Peric Marjan (Sokol) 2. Sedmach Diego (Mladina) 3. Ergentini David (Doberdob) Deklice 1. Purič Vilma (Kras) 2. Vižintin Valentina (Sokol) 3. Gregori Mirjam (Katinara) 5. RAZRED Dečki 1. Oberdan Alan (Širok) 2. Succi Marko (Župančič) 3. Race Borut (Širok) Deklice 1. Ukmar Martina (Širok) 2. Taučer Nataša (Grbec) 3. Gerdol Veronika (Širok) OB VČERAJŠNJEM POBRATENJU NA STADIONU 1. MAJ V' V' Prizadevanje SZ Bor in SD Slovan za enotni telesnokulturni prostor Pomembnost dogodka je prerasla izključno športno obeležje - Borovci priredili ljubljanskim gostom prisrčen sprejem - Svečanost ob podpisu listine o pobratenju - Številni pozdravni nagovori »ŠD Slovan in ŠZ Bor pobratena*. Tako piše na plošči, vzidani na pročelje stadiona Prvi maj, ki Jo je včeraj odkril bivši predsednik Bora in partizanski borec Emil Gombač. S tem je bilo slovesnosti v tem slovenskem mestnem športnem središču ob priliki pobratenja ljubljanskega in tržaškega društva tudi konec, srečanje se je nato nadaljevalo s skupnim kosilom predstav-i ikov obeh društev v dijaškem domu in s popoldanskim fakultativnim oriedom otroškega tekmovanja SK GZ v Dolini. Sama slovesnost pobratenja med ŠD Slovan iz Ljubljane in ŠZ Bor iz Trsta je bila sila enostavna, zato pa toliko bolj prisrčna in pomembna ter je preraščala zgolj športni okvir podobnih manifestacij. Dobila je širše družbeno in politično obeležje, kot so pozneje v svojih pozdravnih govorih naglasili domala vsi govorniki. Ljubljanski gostje so dospeli na stadion Prvi maj ob točno napovedani uri, tu so jih sprejeli gostita\ lji, vodstvo ŠZ Bor in domači mla dinci v športnih dresih in narodnih nošah, tako da je bil že prvi kontakt na moč prisrčen. V spodnjih pro- storih stadiona so se predstavniki ŠD Slovan za silo okrepčali, dobrodošlico pa jim je izrekel član nadzornega odbora ŠZ Bor Stanko Per-tot, ki je med drugim dejal: «Prišli ste med nas, da navežete bratske športne stike z našim združenjem, da se seznanite z našo športno stvarnostjo ter z razmerami, v katerih se slovenska mladina Trsta utrjuje in razvija, da zraste v koristne člane naše zamejske skupnosti*. »Taki direktni stiki, je nadaljeval Pertot, so nujno potrebni ne samo na športnem, temveč na vseh področjih naše družbene dejavnosti, ker se boste le ta ko prepričali in si ustvarili realno sliko razmer, v katerih delujemo*. »In tako upam, je zaključil bivši predsednik Bora, da bo tudi današnja slavnost doprinesla k temu prepoznanju .in utrjevanju medsebojnih odnosov in bratskega sodelovanja ■milllfllllllUlllllllimilllllMIIIMIIIIHItlltlllflfffMIIIIIIIIIIIMIIMIIimiHnilMIIIIMIIItlllllllllllllHMIHIIIIHtllll NOGOMET Udinese v Iricslina bo morala v C liji odigrati še dodatno srečanje P« VČERAJŠNJI ZMAGI A ligi V 17. povratnem kolu italijanskega nogometnega prvenstva B lige je Udinese na domačem igrišču premagal Palermo z 1:0 10:0) in se je tako že predčasno uvrstil v A ligo. Ta uspeh je zabeležil po sedemnajstih letih brezuspešnih prizadevanj. Iz B lige pa sta že izpadla Va-rese in Rimini V C-l ligi pa bo morala Triesti-na odigrati še dodatno tekmo. Včeraj je sicer premagala Alessandro z 1:0, ker pa je tudi Parma premagala Padovo s 3:1, bo treba med Triestino in Parmo odigrati še eno srečanje, da bi dobili bodočega drugoligaša. Iz te skupine se je v B ligo že uvrstil Como Modena, Spezia in Padova pa so nazadovale. KOLESARSTVO NA PROGI OD MILANA DO RIMA Zmagal je Santimaria Na kolesarskem maratonu od Milana do Rima, katerega proga je merila kar 670 km, je zmagal Ser-gio Santimaria. Progo je prevozil v 18.49’43” s p.h. 35,384 km na uro. V njegovem času so prispeli na cilj to: 2. Paolini 3. De Caro 4. Marchetti 5. Favero 6. Donadio 7. Fatato 8. Cervato 9. Martinelli 10. Conti 11. Amadori 12. Passuello 13. Bettoni 18.51T4” 14. Vicino 15. Bartley (Avstral.) 18.50’33" 16. Tosoni 18.56'03’’ 17. Zanoni 18. Colombo 19. Algeri Totocalcto Zmagoviti stolpec nogometne stave TOTOCALCIO je naslednji: X 2 2 11X 1X1 1X21 OBVESTILO TPK Sirena sklicuje v ponedeljek, 18. junija 1979, v barkovljanskem društvu, Ul. Oerreto 12 s prvim sklicanjem ob 20. uri In z drugim ob 20.30 Izredni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: otvoritev, sprememba statuta in razno. Sledil bo družabni večer. Bor — Slovan 89:88 ( 42:50) BOR: Slobec 12, Lokar 9. Cancia-ni 26, Pegan 8, Koren 17, Male, Jančar 8, Ražem 9, Gerdol, Pregare. TRENER: Krečič SLOVAN: Štraus 4, Kadak 5, Mohar 2 Prusnik, Prinčič, Strnad 7, Hudoklin 23, Debeljak 5, Miklavčič 30, Dimnik, Pegan 10, Simšek. TRENER: Vatovec SODNIKA: Pittana in Polh Ob pobratenju med Borom in Slovanom so se v prijateljski košarkarski tekmi spoprijeli Borovi mladinci in Slovanovi kadeti. Skozi vse srečanje so bili Ljubljančani odločno boljši in so tudi zanesljivo vodili. Proti koncu tekme pa so »plavi* z agresivno obrambo in po zaslugi Igorja Cancianija nadoknadili zaostanek in prav v zadnjih sekundah celo dosegli zmagoviti koš. met. vašim društvom in našim združenjem*. Gostitelji in gostje so se po tem krajšem uvodu preselili v zgornje prostore stadiona 1. maj, kjer se je začela slovesnost pobratenja. Najprej je bila na vrsti izjava predsednika ŠZ Bor arh. Mitje Raceta. Po priložnostnih pozdravih in čestitkah, je Race dejal: »Stiki med zamejskimi športniki in matično domovino so neločljiv del našega teles-nokulturnega delovanja. Ker je telesna kultura sestavni del splošnega družbenega življenja in živ proces, ki terja nenehno iskanje in akcijo, postanejo že uhojene oblike delovanja večkrat vsebinsko ozke in zastarele. Današnje pobratenje naj bi torej odprlo nove dimenzije vsebini sodelovanja med zamejstvom in matično domovino. To sodelovanje mora presegati ozko športno obeležje in se mora vključevati v širok spekter sodelovanja na političnem, kulturnem in posebno še na telesnokul-turnem področju, v okolju, kjer društvi delujeta. Telesnokulturni delav- ci z obeh strani meje si prizadevamo, čeprav delujemo v različnih družbenih sistemih, da bi telesni kulturi priborili enakopravno mesto med ostalimi družbenimi dejavnostmi. Današnje pobratenje bo lahko pomemben člen v ustvarjanju enotnega slovenskega telesnokulturnega prostora, takega kot je že na kulturnem področju in se v prvih obrisih kaže, po osimskih sporazumih, tudi na področju gospodarstva*. Predsednik ŠD Slovan iz Ljubljane Jože Boršnar pa je dejal: »Današnje podpisovanje listine pobratenja med športnima društvoma Bor in Slovan je vsekakor dogodek, ki ima izjemne dimenzije za obe društvi. Upamo in želimo, da se bodo ob dobro zastavljenem športnem sodelovanju porajali tudi številni vzporedni, ravno tako pomembni u-činki, ki so za čas, v katerem živimo potrebni in vsesplošno zaželeni*. »Prepričani smo, da bo to pobratenje okrepilo in razširilo novo prijateljstvo med brati iste krvi. Zaradi tega na tem mestu izrazimo skupno prisego, da bomo kot sinovi in hčere slovenske matere gojili in varovali telesnokulturno enotnost, ki bo ukoreninjena na številnih medsebojnih športnih in drugih srečanjih, s ciljem krepitve telesne zmogljivosti, osebnosti in narodnosti, za katere, kot vemo, si slovenski narod vseskozi prizadeva. Naj živi bratstvo, solidarnost in vzajemnost vseh Slovencev na obeh straneh meje!* Po obeh predsedniških izjavah so sledili pozdravi ostalih gostov. Tamara Blažina je v imenu OTK SK GZ čestitala obema društvoma in poudarila, da »to pobratenje še enkrat izpričuje tesne stike naše narodnostne skupnosti z matično domovino, ki so nam v oporo v našem vsakdanjem delu in porok za nadaljnji razvoj manjšine. V okviru tega sodelovanja ima telesna kul tura še posebno vlogo. Telesna kultura je namreč tista družbena dejavnost, ki skuša v prvi vrsti krepiti in razvijati mir in prijateljske vezi med narodi*. Tamara Blažina se je nato zadržala ob situaciji, ki je na stala po nedeljskih državnozborskih volitvah v Trstu, kjer so zmagale tiste sile, ki so v zadnjih mesecih vodile ostro protislovensko in protijugoslovansko gonjo. Zato je treba danes, še bolj kot kdajkoli prej podkrepljeno izpričati našo prisotnost na tem teritoriju in v mestu Trstu še posebej. »Prepričani smo, je zaključila predstavnica SKGZ, da nam je pomoč matične domovine pri na ših naporih za uveljavitev in razvoj naše narodnostne skupnosti neob-hodno potrebna. Zato pozdravljamo ta današnji dogodek, ki predstavlja za obe društvi začetek intenzivnega športnega sodelovanja, ki naj se sčasoma razširi še na ostale družbene dejavnosti*. Predsednik TKS Ljubljana Janko Popovič je pozdravil v svojem in imenu drugih družbenopolitičnih organizacij mesta Ljubljana, ki si v svoji politiki izjemno prizadeva za krepitev stikov s tujino, posebno še z zamejstvom. Popovič je tudi naz nanil razveseljivo novico, da bo TKS Ljubljana začela tudi s konkretno pomočjo slovenskim športnikom izven matične domovine, nudila jim bo' boljše pogoje in možnost za njihovo udejstvovanje. Predsednik ZSŠDI Vojko Kocman je naglasil, da je pobratenje med ŠZ Bor in ŠD Slovan za nas izjemen dogodek. Izrazil je tudi željo, da In to pobratenje res pobratenje v pravem pomenu besede, politično važno srečanje za zamejce in Ljub ljančane. S tem pa uradni del včerajšnje slovesnosti še ni bil izčrpan. Erika Mesesnel je prebrala listino o po bratenju (ki smo jo objavili v naši včerajšnji številki), sledil je naj-svečanejši trenutek, ko sta Mitja Race, predsednik Bora in Jože Vor-šnar, predsednik Slovana, listino podpisala in s tem tudi trajno zapečatila prijateljstvo, ki veže obe slovenski društvi. Dogodek je torej dovolj pomemben, da izrazimo ŠD Slovan in ŠZ Bor veliko uspehov na njuni skupni športni poti in da bi to športno pobratenje preraslo v še širšo vrednoto. (mcO Uspešen nastop TPPZ v Ljubljani LJUBLJANA — Tržaški partizanski pevski zbor je včeraj popoldne nastopil na z,do uspelem srečanju v krajevni skupnosti Stari Vodmat v Ljubljani. Zbor je skupaj s svojimi recitatorji, med njimi so bili Stane Raztresen, Piero Panizon, Tanja Smo tlak, Drago Gašperlin in drugi, sodeloval na zaključni prireditvi v počastitev 00-letnice ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije v tej krajevni skupnosti. Tržaški zbor je pod vodstvom dirigenta Oskarja Kjudra za to priložnost sestavil program iz treh svojih zaključenih koncertov, in sicer iz »Partizanskega mitin-ga», »Partizanske balade* in iz «Zemlja in narodi*. Izvajal je slovenske partizanske pesmi, pesmi italijanskega odporniškega gibanja, borbere pesmi drugih narodov Evrope ter pesmi osvobodilnega boja narodov Južne Amerike, Njegov nastop je bil vsekakor vrhunec slovesnosti, sterilno občinstvo je zbor nagradilo z navdušenim ploskanjem. Za Evropo (Nadaljevanje s 1. strani) na italijanskih strankaht ki so že večkrat dokazali, da so se odločili «za Evropo»: takrat, ko je bilo treba pri sodelovanju in prijateljstvu med Italijo in Jugoslavijo preiti od besed k dejanjem tudi na krajevni ravni in je to nalogo dolga leta opravljal deželni svet pod predsedstvom socialista Arnolda Pittcmija, pa tudi mnogo prej, ko smo se s sedanjim kandidatom na listi KPI Mariom Lizzerom - An-dreo borili z ramo ob rami proti nacifašističnemu okupatorju za svobodo, za enakopravnost in tudi za novo Evropo. Razprava v Colombu (Nadaljevanje s 1. strani) reč prizadeva, da bi tudi sama dejavno sodelovala pri oblikovanju končnih besedil dokumentov. Demokratičnost neuvrščenega gibanja se je torej v Colombu zelo uveljavila. Z druge strani, pravi Tanjug, pa neuvrščeni vedno priznavajo realnost. Zato so za dialog in ne za konfrontacijo, ko gre na primer za pogajanja z razritimi o novi mednarodni gospodarski u-reditvi. Pomembno značilnost splošni razpravi so pred njenim zaključkom in pred sklepnimi sestanki zasedanja v Colombu dali včeraj tudi posegi predstavnikov Grenade, Irana in Pakistana — držav, ki so skupaj z Bolivijo in Sur-ninamom prosile za sprejem v gibanje neuvrščenosti. Skupaj z njimi bo gibanje štelo že 94 članic, kar najbolj nazorno priča o njegovi življenjski moči. ali, kakor je dejal perujski zunanji minister Garcia, »prošnje teh petih držav pričajo, da poslanstvo našega gibanja ne more ugasniti.* (vb) Socialisti (Nadaljevanje s 1. strani) io mimo Piccolijevo truplo. Vendar na katerem bregu? Marsikdo meni, da se bo lacij-ski politik začasno umaknil vstran in se posvetil pisanju tako kot 1973. leta, ko je po padcu sredinske vlade napisal esej o Pellegri-nu Rossiju in pripravil temelje za uspešen nastop 1976. leta. Vendar v sedanjem položaju bi bilo lahko nevarno, če bi se umaknil preveč ob stran, »Andreotti ni bil nikoli izrazito strankarski človek* trdijo njegovi ožji sodelavci, vendar v KD se marsikdo boji, da bo do oktobra prvi demokristjan iz Lacija startal na predsedstvo vlade ali celo na mesto sekretarja. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 MOŠKA torbica — brez denarja — zgubljena v okolici Zgonika. Najditelja prosim, da telefonira na št. 62361 od 9. do 12. ure. Nudi se primerna nagrada. PRODAM izredno lepe mladiče evropskega prvaka, pasme dober-mann s pedigreejem 227270,- IŠČEM zazidljivo parcelo ali hišo za moj brlog. Telefonirati ob delavnikih na št. 794273 Pavlo. ANTON BANDI, FTebeneg 22, odpre danes osmico, kjer toči pristno domače črno in belo vino. V PARFUMERIJI - KOZMETIKA «90» — Opčine - tel. 21-20-61, na razpolago odlične kreme za sončenje znane firme «Oiga Tsche-chowa». STOJAN SANCIN po domače «Gal-mo», Dolina 37, je odprl osmico, kjer toči pristno belo in črno kapljico. STROJNO OBRTNA DELAVNICA v Štandrežu išče 15.-16. letnega vajenca. Zainteresirani naj se javijo pri Dariu Bensi, v Štandrežu, Ulica Montasio 8. PRODAM motor «Moto Morini* cor-saro c.c. 125 v zelo dobrem stanju za 500.000 lir. Telefonirati na številko 231889 po 15. uri. pam železnina M STROJI — TEHNIČNI ARTIKLI za Industrijo, kmetijstvo in za dom TRST (Industrijska cona) D O M J O, 132 • Tol. 124-979 MLAJŠA ŽENSKA išče enosobno stanovanje v Trstu ali v bližnji okolici za dobo dveh let. Ponudbe na tel. 211343. AMI 8 break oranžne barve — 1. 1975, 60.000 km, prodam. Telefon (061) 320792 (Jug.) TV COI.OR posebna ponudba v jn-niju. Za takojšnje plačilo poseben ROLICH NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel. 20-03-71 KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE OPTIKA VI K J Ul. Buonarroti 6 TRST • NAOČNIKI • KONTAKTNE LEČE • OPTIČNI APARATI • FOTO KINO MATERIAL in razvijanje filmov popust, za plačilo na obroke pa brez obresti. Trgovina COLJA • Kontovel 134, tel. 225-471. JADRNICO (manjšo) iščem v najem ali za nakup. Oglasiti se v mizarski delavnici Boris Grilanc - Salež, tel. 229190. JAVNA USTANOVA išče v najerr a-li v nakup hišo z vrtom ali prostorno stanovanje na območju Sv. Jakoba ali Skednja v sociai.io -zdravstvene namene. Ponudbe pod šifro: «Salus». PEKARNA Legiša - Sesljan 41, telefon 209 147 išče vajenca/ko in v poletnem času študenta/ko z voznim dovoljenjem za prevažanje kruha. GOSTILNA na Krasu išče osebo za pomoč v kuhinji. Nudimo prenočišče. Ponudbe poslati na Primorski dnevnik pod šifro: »Gostilna*. POTUJETE V RIM? V slovenskem hotelu Bled imate na razpolago hotelske usluge Po različnih cenah, restavracijo z jedili po naročilu, zaprl parkirni prostor, ugodno me n.iavo dinarjev. Vsaki vaši prošnji rad« volje ustrežemo. Obrnita se na upravo hotela Bled. Via S. Croce m Gerusalemme 40, 00185 Rim telefon 06/777102 »CITROEN* — menamčna delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov UL Rittma.ver 4/a. IMMOBILIARE SOLARIO, Trg S. Giovanni 3, tel. 04t - 61-061, 16 19. išče za svoje kliente za prodajo ali najem: stanovanja, hiše, hišice tudi na Krasu. Zajamčene resnost. UGODNE PRILOŽNOSTI Carli proda 850 '68; 127 '72-73; alfa '73; AR 2000 '72; 128 '72; 124 '68; 125 '68-71-72; A112 '70; R 16 '72; AR 1300 '70; 238 furgon 'C9; ford transit '70; 124 '71. Ogled v Ulici Brigata Časa1. 7. danes ob obali KINO KOPER: ob 10, uri jugoslovansko-nemški; «Med jastrebi*; ob 16., 18. in 20. uri ameriški; »Operad- IZOLA: ob 10. uri ameriški: »Tom in Jerry večna nasprotnika*; ob 16., 18.15 in 20.30 ameriški: »Išč* se gospod Goodrar*. PIRAN: ob 10. uri ameriški: »Sneguljčica in sedem palčkov*; ob 18. in 20.30 italijanski: »Ginekolog socialnega zavarovanja*. TRGOVINE Izola: Delikatesa Droga, Veluščkova 6; Delikatesa Nanos, Dantejev* 4; Jestvina, Ljubljanska 6; mesnica Agraria, Ljubljanska 9 in zelenjavna trgovina. Ljubljanska 5. Piran: Nanos, Tartinijev trg 4; Sadje in zelenjava, Zelenjavni trg. Portorož: Samopostrežba Droga; Sadje in zelenjava Droga; Market t Luciji; Nanos na Belem križ j ib Nanos v Strunjanu. Koper: razpored dežurnih trgorib med glavno turistično sezono bodo določili naknadno. ŠPORT Izola: ob 17. uri nogometno srečanje za prvo mesto v slovenski super ligi Izola Mura. Lipica: ob 9. uri začetek konjeniških tekmovanj, ob 14.30 nastop za veliko nagrado Lipice. ZMRZ0VALNE SKRINJE IGNIS od 70 do 610 litrov ■ V VAŠI KUHINJI VEDNO NA RAZPOLAGO SVEŽA HRANA ■ PRIHRANEK NA ČASU IN DENARJU Za pojasnila In cene obrnite se na tvrdko KOSMINA SERGIJ NABREŽINA center 156 - Tel. 200-123 avtomatskih vse vrste elektronskih quartz in jubilejne serije PO ZNIŽANIH CENAH ob vsakem nakupu jubilejne ure- jubilejno darilo: KVALITETNI RADIO-TRANZISTOR