Naročnina mesečno 25 Din,.zu iuozem-stvo 40 Din — nedeljsko izdaja celoletno 06 Din, zn inozemstvo 120Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/lll Telefoni uredništva: dnevna službi) 2050. — nočna 29%. 2994 in 2050 COVENEC Ček. račun: Ljub-Ijuna št. >10.650 in 10.349 za"inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Upruva: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilusirirani Slovenec« Izhaja vsak dun zjutraj, razen pondeljka in dnevu po prazniku 40 letnici socialne okrožnice Leon XIII. Doba štiridesetih let zlasti v gospodarskem iu socialnem življenju ni dolga doba. Vendar je dosti dolga, da treba morda postati in se ozreti nazaj in ozreti naprej. Pomislimo le, kakšne velikanske iz-premembe se časih izvrše v malo letih! Rusija upa, da bo v petih letih vse kmetsko gospodarstvo kolektivno preuredila — seveda če se ji petletka pobegi /M ]iar bi bilo sicer treba morda stoletij. Ni torej brez pomena, če se ustavimo ob štiridesei-'.etniei okrožnice .Rerum novarum . Ta okrožnica je za počela leta 1891 naravnost novo dobo. Bila je za tisto dobo, ko je še katoliški liberalizem tudi mnogim katoličanom mešal pojme, pravu odrešitev. Leon XIII. je napravil konec tistemu vodnemu govorjenju o sami ljubezni iu zaklical: da, ljubezen, a najprej pravico! Tako je njegova okrožnica res bila -magmi"oBarla" delavskih pravic. Ni čudit, dn jo je tudi delavstvo zunaj katoliškega tabora veselo in navdušeno pozdravilo. Vpliv Leonove okrožnice je bil velikanski. Ni le združila katoliških sil zn socialno delo, temveč dala tudi državnikom in državam pobude in pogona za socialno zakonodajo. Vprašanje je sedaj, ali je Leonova okrožnica ohranila tisto veliko pomembnost tudi še po štiridesetih letih? Nedavno se je nekdo baje izrazil, da je bila Leonova okrožnica in vse krščansko-socialno gibanje. ki ga je povzročil^, le velika zmota, zmota izšla iz nepoznanja gospodarskega življenja in njega zakonov. Takšno mnenje bi bilo samo zmotno. o svetovni vojni, ki si je zdelo, da ga bo končala, za-dobil novo, še hujšo moč, se je začel delavstva po-lnščiiti oliuj) in zač- l je verovali le še v silo revolucije. Dn je prišlo tako. pa zadeva krivda predvsem zastopnike velike industrije, ki so Leonovo okrožnico prezirali, nič se ne menili za njegove resnobne opomine, nič velikega znpočeli, da bi izravnali razdor med delodnjavei in delavci, in kar so pod pritiskom delavstva in socialnega javnega mnenja, ki ga je tudi Leonova okrožnica budila, trenutno dovolili. o prvi priliki zopet preklicavali. Zato je delavstvo izgubilo vero v socialno pravičnost in jiričakuje rešitve le še od svoje organizirane moči. ki bo prevrnila kapitalistični nered in ustvarila nov gospodarski in družabni red. Nekaj krivde pa zadeva ludi katoličane same. Nekateri se še vedno ne morejo iznebiti zastarelih ostankov iz fevdalne dobe in se še vedno med delavci ne počutijo dobro. Drugi se ne morejo prešiniti s tisto veliko ljubeznijo, ki jo zahteva požrtvovalno socialno delo zlasti med delavskimi sloji, da bi bili vsem vse, kakor n. pr. tisti izredni delavski apostol v fMiriškem »banlieuju< — Leon je pa pričakoval rešitve zlasti tudi od takšne ljubezni (»praecipue ex magna diffusione caritatis«) —. Še drugim pa je oslabil moč notranji razpor, ki je nastal zadnja leta v katoliških vrstah samih. Nobena človeška beseda ne more vsega povedati in tako tudi Leonova okrožnica ni odgovorila na vsa vprašanja, ki morejo nastati in so nastala. Leon XIII. se je najbrž namenoma ognil besede kapitalizem. Sedaj je pa prav ta beseda tako pre-porna in zelo bi bilo želeti, da bi se pomen te besede določil. Leon je jasno izpovedal, da je socialnega zla mnogo krivo nožrešno oderušlvo« (usura vorax), ki ga je Cerkev tolikokrat obsodila, ki ga pa pohlepni in dobičknželjni ljudje v novih oblikah pod novimi krinkami še vedno uganjajo. Ni pa Leon konkretno pokazal, kje in kako se uganja to oderuštvo. Leon je globokoum.no izpregovoril o delu in delavskem življenju, ni pa podal tako jasne opredelitve o profitu, kaj je, ali je dovoljen, ali je dovoljen tudi kot čist dohodek brez dela. Leon je zelo poudarjal upravičenost zasebne lasti — načelo zasebne lasti bodi po njegovem nauku temelj vsake socialne reforme —, ni pa tako jasno izpregovoril o posesti, ki ni lastnina, ampak tujina in tatvina. Ta in taka vprašanja so se pa v težkih socialnih borbah zadnjih let naravno oglašala in ker ni bilo enotnega odgovora, so nastali dvomi, nesporazumi in ostri razpori, ki so velo oslabili dejavno moč krščanskih socialnih načel. Po vsem tem bomo dejali tako, da je Leonova okrožnica tudi še nam in bo tudi zanamcem »magnn chartac o socialnem vprašanju, zato bo Leon živel v hvaležnem spominu vseh in zato tudi hvaležno obhajamo štiridesetletnico njegove okrožnice, želeli bi pa, da bi Cerkev avtoritativno odločila nekatera še preporna vprašanja in tako obnovila in utrdila edinost med nami. Zlasti bi želeli, da bi dala Cerkev še zadnji resnobni opomin delodajnvceni, naj se streznijo in združijo za pametno in pravično rešitev delavskih vprašanj. Zakaj sedaj prav za prav ne gre več za delavce, ampak vprav zanje, za kapitaliste in radi njih za vso človeško družbo. Število proletarcev narašča od dne do dne, z njimi pa narašča gnev in odjx»r, narašča tudi borbena sila in revolucionarni duh. Zadržuje ga, a zadržala ga ne bo. Čim bolj ga vnanja sila tlači, tem bolj se v dušah jači in o prvi pri- liki bo z vulkaiisKo močjo izoruimil. uničil stoletna dela človeške kulture, a pokopal pod seboj tudi kapitaliste in vse to, kar se imenuje kapitalistični gospodarski in družabni red. Leon XIII. je videl, da grozi svetu strasna socialna revolucija. V pismu švicarskemu sociologu Decurtingu je dejal, da se je bati strašne katastrofe, če človeštvo ne bo krenilo na drugo pol. sam da je pisal okrožnico »Rerum novarum vprav zato, da bi pomagal rešiti, kar se še da rešiti (18!>3). Pij XI. je pa še v zadnji okrožnici o krščanskem zakonu ojiozoril na psihološki zakon revolucij. Revolucije nastajajo, »ako prevzame ljudi skrajni obup. ko se jim ni več bati, da bi mogli še kaj izgubiti, a se jim morda mnogo in drzno cbeta iz razsula države in iz splr.šnega prevrata . Ali ne preti taka nevarnost, ko dan za dnem narašča po svelu število brezposelnih proletarcev? A. Ušeničnik Jubilejne slavnosti v Rimu Prihod v Rim Rim, 13! maja. Točno ob 8.40 smo dospeli v Rim in izstopili ' na Stazione di Termini, kjer so nas nadvse Iju-j beznivo sprejeti naši jugoslovanski duhovniki, ki l bivajo v zavodu sv. Jeronima v Rimu. Prišel nas j je pozdravit sani rektor zavoda, monsignor dr. Madjeruc, ki je obžaloval, da ni mogel pozdraviti tudi zastopnikov hrvaških katoličanov, ki so v zadnjem trenutku odpovedali udeležbo. Prihitel nas je sprejet bivši provincijnl jugoslovanske jezuitske province, ljubeznivi pater dr. Prešerni, dalje profesor mariborskega bogoslovja dr. Alekiit, ki je požrtvovalno prevzel nase breme vsega nrnnžinnjn za dneve našega rimskega bivanja. Prihitel je na kolodvor tudi naš rojak In/on 1'odbreuiir. ki je bival ti let v Ameriki, sedaj pa v ISiniu dopolnjuje ; teološko znanje. Z avtom so nas odvedli v Hotel Nutionale na Monte Citorio tik poleg Corso Um- i ! berlo, torej sredi mesta pa vendar v mirnem 1 kraju, kjer upamo najti prijetno bivališče. Vožnja je potekla brez neprilik. llilo ;e | opazljivo, du se nam posveča posebna pozornost I in priznati je treba, dn se je od strani železniške ; i uprave vse storilo da se umu kai moč olajša po-j tovanje. Med našimi ljudmi vlada najboljše razpo-I loženje, ki gu kljub dvema neprespanima nnčeum j razodeva smel' in petje. Danes v jutro smo še i daleč v Kampanji pozdravili vso oblito v solnčno j luč velič.islno kupolo sv. Petra. Bilo ie prelrss-J ljivo, kako romarji niso mogli premagovati srčne- , | ga gnnotja ob mogočnem pogledu nn kriljico kn-! toliških cerkva. Nismo sniuo delavska delegacija, I ki prihaja v ltim proslavit vekovito Leonovo ' okrožnico, še manj izletniki. — Smo tudi romarji, | ki prihajajo v središče krščanstva, da pomolimo i nn grobovih sv. npo3tolov in krščanskih mučencev I ter se poklonimo skupnemu očetu vseh narodov. Poslanstvo, ki ga vrši naša delavska organizacija, i j" odlično krščansko in socialno. Vrla Četa krsčnn skih delavskih zastopnikov prihaja v Kim na pro-slrvo Rerum novarum da izpriča pred douutčim in tujini svetom ,da je vzvišena nad vsakim pretiranim nacionalnim šovinizmom. Tu v večnem mestu bodo naši delavci segli v roko slovanskim bratom Čehom in Poljakom, ki so zastopani z jako močnimi delegacijami, a islotako se bodo pozdravili z Nemci, Francozi, Holandci in Belgijci. To je praktično iu učinkovito delo za mednarodno zbližanje in solidarnost. Posebna avdijenca jugoslovanske delavske delegacije se bo vršila pri sv. očetu danes, v sredo ob pol lil. V zavodu sv. Jeronima Rim, Ul. maja. Današnji dan je bil za naše rimsko odposlnn-slvo precej naporen, a zelo razgiban in polu prijetnih presenečenj. Prvo ugodno presenečenje nam je pripravil rektor zavoda sv..'eronimn, monsignor dr. Madjeruc /. nadvse prisrčnim sprejemom v zavodu samem Monsignor nas je pozdravil z iskreno dobrodošlico. Poudaril je, da je prav, da smo najprej obiskali njegov zavod. Kajti čeprav bomo mnogo piesenetljivo lepega videli v Rimu, čeprav je z.i krščanskega človeka v Rimu polno najglobljih doživetij, vendar nikjer se ne bomo mogli počutiti tako domače in nn svojem kol v .leronimovem zavodu, ki je nnšii nacionalna lust. /,nto nus pozdravlja kot svojce na svojem' Izredno fiu iu Ijubeznjiv nastop mnu«ignnrn si je uuihoiiin osvojil vsa srca. Naši ljudje so takoj odkrili v njem človeka neprisiljene dobrote in ueizumetničene prijaznosti. Kol pristen Hrvat nam je monsignor izkazal slovansko gostoljubje še z malo zakusko. nakar smo si ogledali poslopje. Zavod sv. .leronhun pod spretnim vodstvom monsignora Madjeraca lepo napreduje. Poleg tir-v ilskili gojencev, ki imajo brezplačno oskrbo, so Slovenska deleguciju nu proslavi Ueruni uovur.ini Damnsovom dvorišču 18. maja 1931. ■ \t.-iii avdueiKi pii s\. uVtiu. proti plačilu sprejemajo tudi drugi jugoslovanski teologi, tako tudi Slovenci. Imeli smo še toliko časa, da smo si površno ogledali baziliko sv Petra in pokleknili na grob prvaka apostolov • ter pomoliti v grobnici na grobovih zadnjih dveh papežev Pija X. in Benediktu XV. Takoj nato pa je bilo treba misliti na avdi-jenco pri sv. očetu, katero so nam določili za ob pol 1 popoldne. Ko so Jugoslovani, ki bivajo v Rimu zvedeli, da je Slovencem pri papežu obljubljena posebna avdijenca, so se naši delegaciji še oni pridružili. Sprejemi pri sv„ Očetu Slavnostni sprejemi narodnih delegacij, ki so prišle v Rim na proslavo 40 letnice okrožnice Rerum novarum« so se pričeli že v nedeljo, 10. maja, ko je sv. oče sprejel argentinsko delavsko deputa-cijo. Drugi v vrstnem redu so bili Čehoslovaki, ki so prišli v Rini t jako močnem zastopstvu — preko 400 jih je pod vodstvom hradec-kraloveškega škofa dr. Kasparja. Prišlecem iz domovine so se pridružili še gojenci čehoslovaškega duhovniškega kolegija »Nepomucenumc iz Rimu, ki stoji pod vodstvom rektorja mons. Ferdinando Kovera. Papež jih je sprejel včeraj (v torek) popoldne in imel nanje daljši nagovor, kjer je izjavil, da gotovo pomenja tako številno zastopstvo iz daljne dežele do-kajšnjo nmterijolno žrtev zlasti danes, ko se po vsem svetu javlja težka gospodarska kriza. Vrli čehoslovaški katoličani pn se niso ustrašili nobe-nih težkoč, samo da napravijo veselje skupnemu očetu krščanstva iu da proslave okrožnico Rerum novarum na njenih rojstnih tleh. Ko bi se človeštvo ravnalo po smernicah Leona XIII., bi odpadlo mnogo tega, kar imenujemo danes socialna beda. Zato sv. oče blagoslavlja njihovo pot in njihove namene. Čehoslovaki so pri odhodu priredili papežu živahne manifestacije. V pričakovanju avdijence Jugoslovani smo pričakuli sv. ui^lu..«. dvorani Salla del Cappelo, ki jc med Salla del Trono in Salla degPArazzi. Imenuje se tudi Salla del Congresso radi krasne velike slike, ki predstavlja evharistični kongres na Dunaju 1912. Danes je papež sprejel v avdi jenco tudi Švicarje (432 jih je), potem Belgijce in Nemce, ki so poslali zelo močne delegacije. Zelo je bilo opažati, da To pa je gotovo za VaSo zlato mnSo, gospod prošt?« »Se motite. NaSa družina je ogromna. Zato mio morali misliti tudi na večji ciborij. Po pri-aznosti naših prijateljev smo ga že dobili.« Poslovil sem se. Zamislil sem se v dobo 40 let >Rerum novarum«, knko smo jo izvedli pri nas. t'n mi ie ostala pred očmi podoba prošta A. Kala- Dr. Janez Evangelist Krek razpravo o okrožnicah papeža Leona XIII. ter do-daje svoje sklepne misli, naslanjajoč se na papeževe smernice. Sploh rajni dr. Krek nikjer ni zamudil prilike, da ne bi med izobraženci in delavci ne poudaril veličine socialnega papeža, delavskega očeta Leona XIII. — O papeževih okrožnicah takole pravi v svojem delu: »Oh Leonovem nastopu je mogočno dvigal glavo socializem. Mnogo katoličanov je vedelo, za kaj gre. V Belgiji Woeste, v Avstriji Vogelsang, Knef-stein, Ijobkoric, Clam-Martinie, Seb. Brunner, na Nemškem Ketteler, Monfang, Hertling, na Francoskem de Mun. La Toiir, du Pin, ki sta se kot jetnika v francosko-nemški vojni 1. 1870 seznanila s Kettelerjevimi idejami, in zn njima Segur-Lamoi-gnon, Ijorin, Milrent, Savatier, Cety, v Švici zlasti škof Mermillod — vsi ti so budili zmisel za sociali-stiško gibanje in pozivali katoličane k socialnemu delu ... Izvrstno so delovala Kolpingova katoliška rokodelska društva. Po Kettelerju se je jela širiti misel produktivnih delavskih zadrug. Bilo pa je vendarle razmerno sila malo socialnih delavcev in še ti večinoma razpršeni brez jasnih načel, polni dobre volje, a brez prave močL Cm je bil socialističnemu gibanju možno prijazen. Ko so Nemci premagali Francoze, se je pričela velika gospodarska kriza; posamne države so se v divjem boju borile za trge svojim pridelkom in izdelkom. Nova podjetja so kar rastla iz tal. Veliki obrt se je takorekoč čez noč silno pomnožil in s tem je vedno bolj naraščalo število delavskih armad, ki so prihajale trumoma z dežele v mesta in se selile iz kraja v kraj. Ob taki spremenljivosti je bilo te težko mogoče spraviti kaj stalnih načel med te ogromne nestalne čete. Samo socialisti — sami delavci — so imeli lahek posel. Storilo bi se bilo mnogo več lahko, ko bi bilo pravega zmt-sla za tako dela A ni ga bilo. Mnogo jih je bilo, ki socialističnega gibanja sploh niti pocnali niso. Gospodarske razmere so bile v večini nepoznana skrivnost, za katero so niso prav nič menili. Zvezo gospodarskega življenja z duševnim in političnim je le malokdo zasledoval. To duševno lenobo je podpiral na vso moč tudi močno razširjeni liberalizem med Katoličani. Z nevednostjo je bilo v zvezi zaupanje, da bo ves socialistični vrišč sam ponehal, da na vsem tem gibanju ni nič, da že razpada. Velika večina tistih, ki so vsaj nekoliko mo trili to gibanje, je kratkomalo razsodila, da je vse socinlno vprašanje le želodčno. Niso umcvnli, da Je socializem novn moderna filozofija, ki ne sega samo do želodca, marveč, ki se dotika najtanjših strun človeške duše in srca. Mnogo sitih in mirnih državljanov je pa imelo kratko sodbo, da mora država s silo zatreti socializem. Ce ni drugače pa z bajoneti na nje! To stališče je zasto|>al dalj časa celo Bismark. V lem času in v takih razmerah je zagledala beli dan okrožnica Leona XIII. proti socialističnim strankam (adversus socialistarum sectas) z začetnimi besedami: >Quml apostoliri muneris«. Tako je označil dr. Krek dobo pred lelom 1878, ko je izšla prva socialna okrožnica Leona XIII., katero podrobneje razlaga. Nato pa nadaljuje: »Leon XIII. je izpregovoril in takoj se Je jela izgubljati mrena z oči mnogih do tedaj socialno slepih mož. Začelo so je med katoličani živahno zanimanje za socialna vprašanja ... Kntoličani so se jeli borili proti socialistom odkrito in odločno ne samo s tem, da so pobijali njihovo komuniško načelo in snovali krščanske delavske zveze, marveč tudi s tem, da so razkrivali zmote znanstvenega materializma v vsem njegovem obsegu. Edini resni nasprotniki so jim postali. Vse druge stranke so samo pomagale socializmu, ki se je silovito razširjal. Posamni škofje so stopili na čelo socialnemu gibanju. Pri katoliških shodih se je povsod obravnavalo tudi socialno vprašanje in se širilo zanimanje zn socialne študije in navdušenje za delovanje v korist delavskih stanov. Ogenj svete vneme, ki ga je vžgal Leon XIII., je pn dobival vedno najkrepkejšega goriva pri njem samem. Ob raznih prilikah je sveti Oče spod- ' na, ki je v svojem življenjskem delu pokazal, knko moramo delati tudi mi. Dogodek s ciborijem pa mi ie odkril skrivnost «HUnd zajemajo naši vrhovi moči: od Kristusa.. L. V. bujal, učil, opominjal, kako in kaj naj se deluje. Pri svojem očetu so našli delavci tolažbe, zavetja in potrdila v prepričanju, da le krščanstvo more zlioljšati njihove razmere. Bilo j>a je vendar še mnogo nejasnosti. Enotnega socialnega programa še niso imeli katoličani. Programov dovolj, a v marsičem je bilo še daleč do potrebne edinosti. Liberalizem je tudi med katoličani že kazal svoj pogubni vpliv. Govorili so: ■> Država nima pravice vtikati so v zasebne gospodarske razmere. Delavska |>ogodba mora ostnti neomejeno svoliodna!« Velikokrat se je čula beseda, da naj rerkev pomaga samo z načelom medsebojne ljubezni v tem, da sama goji dela ljubezni za reveže in da spodbuja svoje vernike k temu. Zraven se je poudarjalo, naj duhovnik deluje samo v cerkvi. Proti delavskemu združevanju je bilo mnogo predsodkov. To dobro že poznamo iz lastne skušnje. Ni nam treba dokazovati, da je bilo res mnogo slepote, nevednosti, negotovosti in zmotnega tavanja sem in tja. Kakor mlada zarja izza ponočnih un gla je prisvetila v ti dobi papeževa okrožnica o delavskem vprašanju. Dan 15. velikega travna lota 1891 ostane zgodovinsko najpomenljivejši dan v zgodovini krščanskega socialnega gibanja. Razvila nam ;e t usodnem času enoten, jasen program.« V naslednjem poglavju dr. Krek obširno razlaga papeževo delavsko okrožnico »Remin nnva-riini« ter nadaljuje: »Okrožnica »Rerum novarum« je z enim mahom razjasnila katoliško stališče v socialnem oziru. Charta magna delavcev se imenuje po pravici. Ravno tako ji pa lahko rečemo, da je vznešen poziv socialnemu delovanju. Očetdva beseda je ustvarila čuda. Proučevanje socialnega vjirašanja so je a njenem temelju vglobilo. Cela vrsta mož se je jela baviti znanstveno s sociologijo. Škofje so s sveto vnemo podpiral! socialno delovanje. V tem času je tudi na Slovenskem padla iskra novega življenja. Božja previdnost je postavila na ljubljansko škofijsko stollco moža odličnega po bogatem duhu, temeljiti učenosti in apostolski gorečnosti, sedanjega goriškega kardinala, vzornega dr. Missia. Njegovega dela sad je bil leta 1892 prvi slovenski katoliški shod. Ideje, ki so tu oživele v socialnem oziru, je uresničeval vzpodbadaje duhov nlke in laike k soeialnemn delovanju v krščanskem zmislu. Tudi drugod so katoliški shodi stopili v tir, ki jim ga je pokazal sveti Oče. Socialnega delovanja doba se je pričela. Delavci, obrtniki in kmetje so dobili nekako novih moči. Socialna demokracija je izkusila, da vstaja njen edini resni nasprotnik. S silo se je vrgla proti njemu. G I AZELA TERPENTI-NOVO MILO JE NEPOGREŠLJIVO V VSAKEM DOBREM GOSPODINJSTVU. PAZITE NA IME .GAZELA". živimo. Kar niso dosegli z zvijačo, hočejo doseii s sila Pokopati hočejo krščansko ljudsko gibanje, katero jim je postalo nevarno. »V okrožnici »Graves de commnni« dne 18. prosinca 1901 je odgovoril sv. Oče njihovim napadom in njihovim pritožbam. Za programom leta 1891 Je prišlo s tem odgovorom utrjenje socialnega delovanja strank v krščanskem zmislu.« Niha MoAker« a pokazalo se je, da je nepremagljiv. Kjerkoli s« jo res pričelo delovati v papeževem duhu, povsod je zmagovala krščanska misel. Vzvišena zveza med ljudstvom in duhovniki se je obnavljala. Katoliško ljudstvo je naenkrat začutilo, kje more iskati reiitva Stare verige liberalnega gospodstva so sicer le polagoma pokale In se drobile, s šlo je. Brez žrtev pač ne. Liberalizem je poskušal vse v svojo rešitev. Arzenal njegovih fraz se je na široko odprl In žc tisočkrat ovržene budalosti so romale iznova v beli svet. Vera nima s politiko nič opraviti; duhovnik ostani v cerkvi: cerkvena avtoriteta se drobi: duhovniki spravljajo vero v nevarnost — tako so zveneli akordi prvega liberalnega konrerta. Pazilo so je na vsako besedo. Zlobnosl je zgrabila za vsako slabo pičico. ki se je pojavila in jo povečevala. Bila je doba hinavskega zavijanja, de-nunciaeij, umazanih spletk, v katere so hoteli zlobni licemerci zaplesti tudi najvišje osebe. Kakor vselej, so se tudi sedaj pokazali otroci teme premetenejše, nego otroci luči. Vkljnb jasnim izjavam svetega Očeta so se vendar nekateri bili ob prsa in jadikovali, kako škodljivo je cerkvi socialno delovanje. Bili so v teh vrstah med mnogimi nevedneži tudi vsi duševni lenuhi in sebičniki vmes. Sveti Oče ni skrival svojih misli. Vedno in ob vsaki priložnosti je iznova poudarjal svoje ideje. Zasebno je navduševal škofe, pisal jim javna pisma, pisal tudi drugim veljavnim možem. Iz tega časa imamo celo vrsto njegovih zlatih rekov, polnih duhovitosti in navdušenja: »Mene ne poslušajo in vendar se upajo maševati; pojdite iz zakristije med ljudstvo; od vas je odvisno, je li bodi demokracija krščanska ali socialistična.« 1 e besede so vžigale vse dobro misleče katoličane in potiskale v kot boječe ali liberalno nadahnjenr. Morda jih mnogo, ki so vstopili v socialno delovanje, ni umevalo notranje zveee med svetim Očetom in idejami socialnega gibanja v krščanskem zmislu, a plul je nad njimi očetov blagoslov in lajno razžarjal. Bog bodi zahvaljen za tol Noumljivo je potemtakem, kje so dobili liberalci toliko predrznosti, da so nekako od leta 1897 celo v Rimu pri sv. Očetu samem poskušali ngrditi socinlno i gibanje. Duhovnike, Id so se udeleževali tega dela. so imenovali hujskače, nerazsodne revolucijo-narje, upornike. Ko ni bilo odgovora, so brž pokazali svoje pravo mišljenje. Začela se je divja borba proti katoličanstvu. Protiklerikalstvo ie vzklilo 1 z novo silo. Te dobe nam ni treba opisovati V nji Joi« UoDtiur&r Dr. Krek razlaga v sledečem poglavju to najnovejšo okrožnico Leona XIII. ter zaključuje svojo delo s sklepnimi mislimi, polnimi prekrasnih idej, kjer med drugim pravi: >Krščansko socialno gibanje se ne da ločiti od drugega krščanskega javnega življenja. To gibanje ne ustvarja kake nove stranke, marveč samo pod krščanskim praporom poudarja r prvi vrsti socialne zahteve. Naravno in svojemn nanie-nn primemo je torej, da se obstoječe katoliške stranke dvignejo do zmisla za socialno preosnav-ljajoče delovanje. Tam. kjer tega ne maraja kjer Jim manjka za to znanja in volje, je seveda umljiv razpor. A sedaj, ko imamo izjave najvišje cerkvene oblasti pred seboj, se da pač sklepati, da so vsi resnični kntoličani voljni napredovati tudi v socialnem delovanju. To mora obsegati organizacijo vseh zatiranih slojev in vedno poudarjati vzajemnost delavskih Btanov. Kjer je potreba večja, tam mora biti tudi delovanje tem krepkejše. Pri nas na Slovenskem je večina naroda kmečkega stanu in zato je umljivo, da se mora njegovi organizaciji posvetiti največ moči, pri tem pa seveda ne zanemarjati delavcev in obrtnikom. Socialno življenje se je vedno gibalo krog dveh osi: svobode in avtoritete. Uglasiti uvobodi In avtoriteto v človeškem srcu In v vsi človeški družbi v en soglasen vzvišen akord je mogoče le tistemu, kdor pozna človeško naturo do dobra. In zato ne zadostuje le umrljivo oko. Treba jo razodetja, ki ga varuje v svojem krilu katoliška cerkev. Ko dahne duh krščanstva, duh Kristusove cerkve v uboga srca, pa dobe odgovor vse razumne smeri komunizma, socializma in tudi anarhizma. Komunizem ljubezni odmeva iz vseh naukov Jezusove vere in večno nihalo pravičnosti v silovitih taktih razbija vsako sled oderuštva in zatiranja. Tu ne vlada teorija, ampak resnical In ta resnica je že od prvega nastopa sem obsojala bistvo oderuštva v boju proli plodovitosti kapitala neprimerno jasneje, nego tavajoči poskusi ttocialiških vel-mož naše dobe. In anarhizem! Svoboda uma in srca blesti nasproti iz vsega cerkv.iega življenja! Nebrojno individualnosti, ki so se razvila ob tej svobodi, popisuje sveta povestnica in svetu nerazložljivo spričuje. kako so otroci in slabolniki, reveži In bolniki, deve in žene svoje individualnosti razvili do neumljivega "ijaj*, d* bajnega veličastva. Boj za to svobodo je zgodovina kalcliške rerkve. Boj za cerkveno svoholo se imenuje, n v resnici Jo boj za osebno svobodo; boj proti knezom sveta, hoj proti bogatinom in veljakom, boj proti sleparjem in zmotnim hujskačem 1 Knr je resničnega jedra v socializmu in anarhizmu, najde le v katoliški cerkvi svojo obrambo. Knko svobodno doni čuvaju resnice — Leonu XIII. — tudi v naših dneh moška beseda: »Ne sme ti biti všeč hlapčevski molk pri duhovniku, všeč. |>a ti mora biti njegova svoboda; zakaj tudi lebe zadeva nevarnost molka, rešuje te pa blažena svoboda.' Tako je zaklical najmogočnejšemu cesarju Teodoziju milanski škof Ambrož pred več nego 1400 leti. Veljavno je še danes. Svet rešnjo svobodna beseda svete cerkve. In čim vzbujajo ljudstvo nove teorije, tem mogočnejše se glasi tudi njen glas in v strah liberalcem in polovičarskim licemercem se budi verski duh in med vsemi velikimi zmotami stoji tudi v socialnem gibanju na dnevnem redn — versko vprašanje.« Fr. Kr. Za DlnhoSfne praznike ho |ama . Župana Permeta" električno rtiz»vptl|cna. — Izstop postaja Grosuplje — Vablieni vrni Rtnnnikn ^Stnvpnrn« 7. nnnnihn dn (lt»l m i o vodilno .—= r -*—~-> —— J pri katoličkem tisku, mu je sv. 0C0 podal še enkrat roko *in ga blagoslovil. Prav tako se jo s kratko besedo zadržal pri tem in oueni, vidno zelo dobro razpoložen in razveseljen. Tako je Anico Bartol, ki je gojenka pri sestrah, vprašal italijansko, kako dolgo jo že v Rimu, na kar mu jo deklica isto tako italijansko pogumno odgovorila, •Ja eno leto. Po končanem obhodu je papež spregovoril v italijanskem naslednje besede: Nagovor sv. Očeta »Prisrčno Vas pozdravljam v očetovi hiši zastopnike Slovencev ob priliki spomina velikega Leona XIII. in njegovega vekovitega dela. Ob tako velikem dogodku so združeni vsi verniki Vaše domovine, ki jih blagoslavljamo v njihovi veri iu njihovem delu. Sporočite naš pozdrav in blagoslov Vašim škofom, duhovnikom in vsem vernikom. Ne bomo sedaj več govorili, ker bo ilaua za to še druga prilika. Mi Vas blagoslavljamo z izrazi zadovoljstva nad Vašo udanostjo sv. rimski Cerkvi in Kristusovemu namestniku, nasledniku sv. Petra. Izrekamo očetovski blagoslov nad Vašim dolom in Vašimi nameni, nad vsemi verniki Vaše domovine in nad Vašo domovino samo. Prosili hoiuo Boga, da ho z blagoslovom svojega namestnika na icnilji združil svoj blagoslov in svojo milost. V imenu Očeta ia Sina in Sv. Dalia.« Govorica sv. očeta je prijetna in razumljiva s toplim, melodioznim akcentom. Poslušali smo sloje, k blagoslovu pa smo pokleknili in ob papeževem odhodu zopet krepko zaorili trikratni živio. Papež se je ljubeznivo smehljal, nas še enkrat pozdravil z osvajajočo gesto obeh rok in nato odšel k Švicarjem, ki so ga pričakovali v naslednji sobi. Pozdravi škofa d'Herbignyja Takoj za papežem je prišel k nam škof dTIer-bigny in prisrčno pozdravil našega voditelja g. dr. Snoja, s katerim sta že več let dobra znanca. Predstavljen mu je bil tudi Vaš zastopnik a se ga je ekselenca takoj spomnit izza dni svojega zaduje-ga bivanja v Ljubljani. Naročil je, naj pozdravim vse Slovence, čemur se tem potom z veseljem oddolžim. Ljubezniv sprejem pri sv. očetu nas je poživil in navdušil. Vsi imamo vtis, da je papež že po vrstnem redu, kakor smo bili sprejeti, po liaj-odličnojši dvorani, kjer se skupinske avdijence sploh dajejo in z izredno ljubeznivostjo in prisrčnostjo, ki nam jo je pokazal — hotel nas Jugoslovane posebej odlikovati, llitim, da Vam to sporočim, da bo vsa katoliška slovenska javnost delila z nami vesolje. Popoldne si bomo nekoliko ogledali mesto — kolikor bodo pač moči dopuščale. Dan je lep in vroč, kakor pri nas sredi najhujšega poletja. Jutri bo slovesna sv. maša v lateranski cerkvi za vse udeležence. Po maši se poklonimo na grobu Leona XIII., ki je v cerkvi pokopan. Obeta se lepa mednarodna manifestacija krščanske vzajemnosti. (Hednarodne prireditve Rim, 14. maja. Današnji prazuik stoji v znamenju velikih Internacionalnih prireditev, ki še celo skoraj milijonskemu mestu dajejo uek svoj kolorit. Pričele so se. i slovesno službo božjo v lateranski baziliki. ki jo je služil nadškof Pizzardo, šef kabineta državnega tajnika Paccellija. Mednarodna delavska odposlanstva so združena z domačimi italijanskimi napolnila do kraja velikanski prostor bazilike sv. Jaueza, ki je škofijska cer-sev rimskega škofa in torej tudi papeža, torej še tudi danes prva iu glavna cerkev Rima. Najmočnejša delegacija je francoska. Šteje preko 2000 udeležencev in jo vodi lillski škof in kardinal Lienart. Liennrt je |>ostal šele lansko leto škof iu kmalu uato kardiuul največ radi znanegu odličnega socialnega dela med severofrancoskim delavstvom. Takoj zn Francozi se številčno u vrste Nemci (1200). ki so dobro organizirani in imajo zlasti mnogo resničnega delavstva v delegaciji: Mislim, da so poleg nas Slovemcev edini, ki nc nosijo pripetih ni-kakih nacionalnih znakov. »Wir sind keiuc Na-tionalistcn!* — mi izjavlja postaven Bavarec a takoj malo pozabavlja čez Francoze, ki se seveda tudi tokrat niso odrekli svoji trikolori. Zelo močno so zastopani Belgijci (800) mciM'MaTh lfHi Lepa slovesnost Dan« pi.iz.uujO svoje 46 letnico ustanov v marljivo podjetno Prostovoljno gasilno drufitvo v Cirkovcah, ki je v ptujski župi razun mestnega, najtarejše društvo. Obenem sp vrfii danes pred-[>oldue slovesna blagoslovitev novo motorne brizgalne, popoldne pa priredi veliko tombolo v korist društva. Ljubljana V Zvezdi ob polt ene Ko utihne opoldne ua Kongresnem trgu brnenje motorja in gredo počivat krampi in lopate, se oddahnejo tudi delavci. Večina jih obeduje kar pod zeleno streho kostanjev, nakar se še zloknejo malo po trdili tleh, dokler jih ob 1 spet ne zvabi cesta na delo. iz najrazličnejših krajev so delavci, ki pomagajo graditi ljubljanski tramvaj. Tisti, ki Kaj bo danes Drama: Pri belem konjičku. Ljudska predstava |)o znižanih cenah. Izven. Opera: »Oj ta prašinentana ljubezen.« Ljudska predstavo po znižanih cenah. Izven. .Nočno službo imata lekarni: mr. Sušnik, Marijin trg 5 in mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10. Kaj bo jutri? »Zeleni ka-kadujc »On je vseg« Drama: kriv t. Red. A. Opera: Zaprta. lin ionska dvorana: Koncert Rdečega križa. Nočno službo imata lekarni: mr. Tmkoozy ded.. Mestni trg 4 in mr. Ramor, Miklošičeva 20. Dr. Schweiger zobozdravnik Ljubljana, Prešernova ulica stev. 52 ne o tliniro (lo 1. junija I. 1. so oddaleč, si kupujejo kar sumi mrzlo kosilo ali kaj podobnega, saj imajo avtomatični bufet kaj blizu. Drugim, ki so bližje doma, pa donašajo domači, zlasli pridni sinovi in hčerke, v najrazličnejših |K>sodah dobrote z domačega štedilnika. Za kosilo ni potreba pogrnjene mize. Zadosti je, ila se človek lahko v sede na kup granitnih kock in izprazni iz kanglice, kar mu je žena skuhala. Hčerka pa čaka. da pojužina oče, in zopet odnese posodo. Med tem ko zvoni poldne in se vsipajo z vseh strani skozi Zvezdo mladi in stari in hite h kosilu, jedo težaki ob promenadi. Semintja je komu nerodno. pa obrne radovednežem, ki mu hočejo pogledati v žlico, hrbet. Hog ve, če jim je že kdo od tisočev mimoidočih voščil dober tek? Q Počitniška kolonija na llomen. Slovenska krščanska ženska zveza olvori s 1. julijem na lloni-cu počitniško kolonijo za otroke v starosti (! do 12 let. Počitniška kolonija je namenjena otrokom, katere hočejo imeti starši Ce* počitnice pod skrbnim nadzorstvom in krščanski vzgoji. Pojasnila daje in sprejema prijave ob delavnikih vsak dan od S do 12 in od 2 do (i Slovenska kršč. ženska zveza, Ljubljana, Miklošičeva c. 5. O Pevski zbor Glasbene Malico: Ves zbor ima v sredo 20. maja ob 20 važno pevsko vajo. © Oblastna strelska družina Ljubliana priredi lanes ob 8 zjutraj na vojaškem strelišču, Dolenjska cesta ostro streljanje. Udeležba za člane obvezna. sile. kolikor je lahko razvije. Nekoliko podatkov : Motor deluje z 20 k. s., brizgnliui naprava dviga vodo s pritiskom 18 atm.. curek gre do 45 metrov, rajši še več. istočasno v dva otlcejMi cevi. Celotna kapaciteta znaša I »00 1 na minuto ob malenkostni porabi kuriva. Vse skupaj je pripravljeno za gašenje v nekoliko minutah, oskrbovanje pa je tako preprosto, dn spravi brizgalno lahko vsak lajik v obrat. Ni čuda, da so se že mnogo tovarne zanimale za tehnične podrobnosti, s katerimi sta brata GrciroHna dosegla le lepe uspehe, a še manj je čudno, dn hrnnita svoje skrivnosti za sedaj zase. Svoje naloge sta se lotila, kakor rečeno, v oktobru, dovršila pa sta jo čez zimo. Po tem modelu bo igrača sestaviti v kratkem času nove modele. Trel>a bi lo bilo. dn bi se gasilna društva pozanimala za tn naš domači izdelek, ki jc gotovo solidnejši, a vse,kako cenejši od vseh podobnih tujih izdelkov. Nn hinkoštni ponedeljek bo imelo vnnnjegoriško gasilno društvo svojo prireditev in tega dne ho jnvno pokazalo, kako deluje nova hrizgnlna. na katero hi lahko bilo in tudi ie upravičeno ponosna 3 Pogreb Aleksandra Tomana. Včeraj popoldne se je vršil iz mrtvaške vežo zavetišča sv. Jožefa pogreb pokojnega narodnega borca Aleksandra Tomana. Pogreb je v««ij delno nadomestil spoštovanje. ki smo ga dolžni delu pokojnika. Ob krsti je korakala častna vojaška straža, pred in zn krsto pa je šla častna četa. Pogreba so se udeležili zastopniki vojaških in civilnih oblasti, močno zastopstvo prostovoljcev, zastopniki raznih domoljubnih organizacij in mnogo občinstva. Pokojniku naj sveti večna luč! • Prve češnje na trgu. Včeraj so se na ljubljanskem trgu pojavile prve češnje. Prišle so iz Trsta, cena pa jim je bila 40 Din za kilogram. I.e dve, tri branjevke so jih imele po nekaj kile. Kdor je imel kaj pod palcem, je že segel po njih. Večina pa se je tolažila s tem, kakor lisica v basni, ki ni mogla do grozdja — namreč, dn so češnje prekisle. Drugače pa vreme obljublja, da l>o letos mnogo češenj, in sicer domačih, seveda, če ne pride kaj vmes. • Važno Športno predavanje TKS. V sredo, dne 20. maja t. 1. ob 20. uri priredi Turistovski klub Skala v Veliki dvorani hotela Union skioptično predavanje o potovanju po jugoslovanskih rekah in morju z zložljivim gumastim čolnom. Eden najdrznejših nemških čolnarjev, predsednik zveze visokošolskih Kaiak-klubov v Berlinu g. \Valther Frentz se jc odzval vabilu ljubiteljev tega športa pri nas ter prihaja v Ljubljano, da z besedo in sliko poda tudi nam one nepopisno lepe doživljaje in slike, ki jih je doživel v naši domovini ob priliki sedemtedenskega potovanja po vseh za vodni šport zanimivih jugoslovanskih vodah. Počenši s Savo ob Bohinjskem jezeru, skozi Savsko sotesko in čeri proti jugu v gorato Bosno, na neraziskani Vrbas, na najbolj divjo evrosko reko Neretvo pa dalje po sinji Adriji ga je peliala pot v Kotor. Kot odličen fotoamater razpolaga s tega potovanja s 150 skiop-ličnimi slikami, ki predstavljajo vsled svoje mojstrske izvedbe, kakor tudi vsled skrajno drznih bravur v ozkih soteskah gotovo veliko zanimivost. Predavanje bo vsled svojevrstne teme, ki je našemu širšemu občinstvu še nepoznana, eno najzanimivejših v zadnjih letih. Omeniti je treba odlični predavateljski dar g. Frentza, ki je že predaval po vseh velemestih Nemčije. Kdor hoče spoznati lepoto naših rek in mikavnost tega športa, naj se udeleži predavanja, kjer bode v besedi in sliki vsaj delno deležen onega, kar doživi čolnar pri svojih vožnjah. 0 Slovo od koroških igralcev. Danes se vračajo L vlakom, ki odtiaja iz Ljubljane ob 11.35, igralci »Miklove Zale« na povrniku iz Celja iu Maribora, kjer so bili deležni triumfalnega sprejema, na Jesenice, kjer bodo končali svojo turnejo in zvečer ob 20 priredili na Jesenicah zadnjič »Miklovo Zalo«. Vabimo Ljubljančane, da se od gostov mnogoštevilno poslove. 0 Francoski institut v Ljubljani opozarja nu predavanje znumenitegn profesorja pariško Sorbonne g. A. Meillot-a v ponedeljek 18. t. ni. ob 18 v univerzitetni zbornici. Profesor Moillet bo predaval o uujstorejiših imlocvropskih jezikih Vabimo. © Zahvala. Prosvetni oddelek mestnega načelstvo ljublj. si šteje v prijetno dolžnost, se zahvaliti o priliki praznovanja »Materinskega dnec vsem pp. tvrdkam cvetic, kakor: tvrdki Bajt, Bizovičar, Herzmanskv, Koše, Pavlin, ši-' men Ivan Šimenc Pavel in Vatovec — za daro-vano cvetje, ki so ga poklonilo imenovane tvrd-ke pridni in ubožui ljubljanski deci, s plemenitim namenom, vzbujati v otroški duši ljubezen in spoštovanje do svoje mamice in vzgojiti deco v duhu jugoslovanske matere. Vsem darovalcem še enkrat najlepša hvala! — Šolski nadzorniki Hudo Grunt. 0 Slovesni praznik Marije Pom. kristjanov na Rakovniku obhajamo 24. in 25. maja t. j. Biri-koštno nedeljo popoldne in binkoštni ponedeljek. © Ne pozabite, da je danes popoldne ob če-[ trt na 5 sestanek nočnih častivcev sv. R. T. v stol-niški zakristiji. Pripeljite seboj tudi prijatelje! © I. redni občni zbor pev kega društva -Bežigrad«, se vrši dne 21. maja 1931. ob pol 21, v društveni sobi, Staničeva ulica 2. Odbor. © Požar na šišenskem hribu. V petek, okoli pol sedmih zvečer, je teletoniral poklicnim gasilcem ing. Zajec iz hotela Bellevue-a, da gori del gozda na šišenskem hribu. Gorelo je na poti za Kozlovo dolino proti \Vorishofnu. Poklicni gasilci, devet po številu, so pod vodstvom gasilca Ruha takoj odhiteli z orodnim avtomobilom na kraj požara. Delno so požar pogasili že pasanti. Gasit so prihiteli tudi prostovoljni gasilci iz Spodnje šiške. Vnel se je približno 1000 m'-' velik del gozda. Na tem prostoru je zgorelo vse dračje, trava, grmičevje in robidovje, pa tudi vsa mlada drevesca. Škoda je zaradi tega prav znatna. Poklicni gasilci so ostali na kraju požara do pol 8 zvečer, nakar so se vrnili. Vzrok požara ni znan, najbrže pa je kakšna ne-i previdnost sprehajalcev. 0 Prepoved pridobivanja peska iz strugo Malega grabna. Mestno načelstvo ljubljansko je za-1 znalo, da nekateri izkopavajo iz struge in bregov I Malega grabna pesek in prod v laki meri, da s tem povzročajo sesedanje in rušenje obrežij in seveda tudi oviranje vodnega toka. Ker pomeni to ravnanje ne samo poškodovanje tuje lastnine, nego tudi kršitev predpisov (§ 1) vodopravnega zakona, se bo proti vsakomur, kJ bi kršil te predpise še nadalje, kar najstrožje kazensko postopalo. Podrobnejša tozadevna navodila so razvidna iz razglasa, nnbitega na razglasni deski mestnega na celstva ljubljanskega. 0 še o razpustu Zmaiovega stega skavtov v Ljubljani. Glede na svoje sporočilo javnosti izjavlja uprava Dravske župe skavtov in planink v Ljubljani, da je sklenila razpust Zmajevega stega skavtov v Ljubljani, ker jo je stegovodja pomotoma napačno informiral. Zalo se njen sklep nikakor ne smo razumeti tako, kakor da je bilo ravnanje vodstva nezakonito ali celo protizakonito, šlo je pri tem sklepu le za notranjo reorganizacijo stega. ki je bila nameravana tako, da se dvigne kvaliteta članstvu. Ljubljanski steg je s lem pokazal le svojo dobro voljo, da hoče vzgojiti res pravo skavte po duhu in da mu prav nič ni zgolj zn kvantiteto. V lem gre zato vodstvu, staršem, ki so pomagali pri vzgoji, in večini članstva vse priznanje. Skavlske-ga in državnega duha zato ni treba šele obujati, temveč ga hoče steg sam. vodstvo in članstvo, le poglobiti. 2upuu uprava pa je hotela steg pri tej dobri nameri le podpirati. — Uprava Dravske župe skavtov in planink v Ljubljani. 0 Srbski guslnr v Ljubljani. Ljubljančani imajo sedaj priliko, da kar na cesti lahko občudujejo pristnega srbskega gusarja, takega kakor že izumirajo tudi v Srbiji. Mož posedu po bolj prometnih točkah mesta in gode nn narodne jgusle , to jo na godalo, podobno moudolini in z eno struno. Guslar prepeva z melanholičnimi, zatognjenimi melodijami srbske narodne pesmi in pa sproti improvizirane verze, seveda vse v trohejih in včasih celo v pravilnih deselercih. Ako mu nn primer knkšno mlado dekle vrže dinar, se ji zahvali z željo, da bi »lepe škole svršili, lepe pesmi pevali...« Občinstvo je do guslarja, za Ljubljano nenavaden pojav, še dokaj radodarno. Pestrost ljubljanske ulice pa jo obogatela za nov motiv. Se do pelha opoldne oddane obleke v kemično čiščenje, plisiranje barvanje, pranje in svetlolikanje perila zgo-tovi sigurno do hinkoštnih praznikov tovarna JOS. Rf.lf Sirmonsiio darila po znižanih ccnnh pri L. VILMAH, mar Ljubljana, Sv. Petra c. 36 © Smetišča. Kakor se Ljubljana na eni stra-; ni obnavlja, tako se na drugi strani zelo — zanemarja! Ce greš z odprtimi očnn po ineatu, te zbode v oči n. pr. na Resljevi cesti — na oglu s Slomškovo ulico — sredi bujne zelene trate — pravo pravcato smetišče! Nn široko se razprostira j tam opeka, stara pločevina in še marsikaj, za kar I ni imena. Pozimi je vse to nekako zakrito, a po-' mlad odkriva vse take nečednosti. Toda sem ne seže nobeno odločilno oko, saj se tudi kolesarji svobodno gibljejo po pločniku 1 — In če se umakneš v naš bujni Tivoli, te spet dirne tam za ■hotelom »Tivoli« — velikansko smetišče! Vse lo v I okras naše Ljubljane?! 0 Nesreča skladiščnika. Včeraj popoldne se je v tvrdki Krisper Colotlialo pripetila težja nesreča. 22 letni skladiščnik Maks Kobal. stanujoč na Glincah, Tržaška c. 12, jc odpiral steklenico. Pri tem se je steklenici odtrgal vrat in črepinjc so razrozale Kobala po obeli rokah. I tako, da je močno krvavel. Kobala so v bolnišnici obvezali in ga poslali v domačo oskrbo. 0 Kopališče v Koleziji se otvori v slučaju lepega vremena danes 17. maja. © Na angleški način pere in svetlo lika ovratnike, dn se kravata lahko zaveže. Kemično čisti obleke. Šimenc, Kolodvorska 8. O Nagrobne spomenike v najmodernejših oblikah Vam nudi najceneje kamnoseško kiparsko podjetje Franjo Kunovar. pokopališče Sv. Križ. | Ljubljana. 3720 Cerkveni vestnih Križanska moška in mladeniška Marijina kon-gregaeija v Ljubljani proslavi svoj prvi glavni praznik Marije Pomočnice na Binkoštno nedeljo. Duhovno opravilo zjutraj in zvečer ob šestih. Pred popoldanskim shodom ob petih sestanek vsoli članov v družbeni dvorani. — V ponedeljek 25. maja popoldne se udeleži z zastavo procesije na Rakovniku. — Celodnevni božjepotni izlet bo dne 14. junija v Škofjo Loko. »ko leto so Goričani pri nekem požaru v Podpori videli, kako so delovalo nove motorno briz,-galne iu takrat so jih io lotila želja, da bi si sami nabavili neka j podobnega. Denarnih sredstev za to niso imeli, saj so bili zadovoljni, da jc društvo sha jalo brez dolgov. Imeli pn so med sabo bistre glave, ki so se ponudile, da same sestavijo motorno brizgalno, kakršno nima nobeno iiodcželsko gasilno društvo. To stn bila brata Ivan in Ignacij Gregorin, dva samouka, ki se v svojem prostem času bavita domala z vsemi mogočimi problemi. Občina je dala nekaj malega podporo in v domači hranilnici jc društvo dobilo posojilo, ki se sedaj polagoma vrača. Grogorina sta so lotila dela v lanskem oktobru. Dobila sta nekje star avtomobilski motor in ga predelala v celoti, popolnoma po svojih idejah. Iz,mislila stn si kopico konstrukcijskih novosti, kakršnih nima nobena druga briz-gnlna. a najboljši strokovnjaki izjavljajo, da specialno tovarno ne Izdelujejo boljiših in lič-nejših hrizgaluih priprav. V resnici pa je videti ta brizga I na s svojimi živimi barvami in na vozu. ki jo istolako domač z/delek. zelo lična. Človek bi ji na zunaj skoraj ne prisodil toliko Oiai pravite 9 Motorna brizgalno - delo slovenskih samoukov Vnanje Gorice pri Brezovici so idiličen kraj v zadnjem kotu Ljubljanskega Burja. Dobrosrčen in gostoljuben rod biva tu okrog, ki gn poleg drugih dobrih lastnosti odlikuje še neka posebn« bistrost duha. V Vnanjih Goricah rmajo gasilno društvo, najstarejše v brezovški fari in v širši ljubljanski okolici sploh. Ustanovili so ga I. 1898. T« čas nru načelujc g. Matija R o ta r. l)olgo časa si je društvo pomagalo s staro ročno brizgalno. Ijiu- Saj je javno, nnj se (traja jacno, četudi ie vdrugo. Naj se odpravi javno pohujšanje! Katero neki? Nekaj časa sam se čimdaljebolj oskruujajo Gospodovi dnevi — nedelje in prazniki s težkim delom pri zgradbah, javnih napravah, na vrtovih in drugod. Ljudje hodijo mimo, se zgražajo, preprečiti pa ne morejo. Zapoved nedeljskega in praz-nišlcega počitka, ki se je pri nos do zadnjega časa strogo izpolnjevala, se deloma ie lako drzno prezira, da se krščanski čut našega ljudstva kar naravnost žali. Oe je to znak verskega propada, je objokovanja vredno; če je znak lakomnosti pri podjetnikih, je žalostno. Ali nanje pade tudi odgovornost za skrunitev Gospodovih dni, kakor ludi : a kršenje postavnega reda, delo pusta in nedeljskega ter prazniškega počitka, l;i ga odrejajo policijski predpisi. Kako umevajo laku podjetja — brez ozira na drugo — pojem očitnega pohujšanja?! Prišli bodo s lem in onim izgovorom; sodim pa. da v sedanjih dneh ne bi ni eden drial in obveljal. Če gre komu delo prepočasi naprej, naj pa najame > več delavcev za delavnike, saj vendar še ni ponehala tožba o brezposelsivu! Eden prvih pastirskih listov sedanjega ljubljanskega škofa je razpravljal uprav o nedeljskem počitku in o posvečevanju Gospodovih dni. Bila je umestna in potrebna pridiga. Prav bi bilo, če bi govorili še drugi, ki imajo na zunaj večjo moč in večji vpliv. Jubilej pokUca Dne 16. t. m. je obhajal g. Ivan Roger, ravnatelj generalnega zastopstva v Ljubljani obče zavarovalnice d. d. ->Sava«, štiridesetletnico službovanja v svojem poklicu. Izhaja iz tukajšnje ugledne trgovske rodbine — sin pokojnega g. Janeza Ro- gerja, znanega ljubljanskega staromeščana, papež-kejja viteza in predsednika Vincencijeve družbe — je prevzel pooblaščen od takratne banke I. C. Maver, ki jc tudi opravljala glavno zastopstvo obče zavarovalnice Assicurazioni Generali, v 1. 1891 vodstvo te poslovalnice. Ko je po prevratu zavarovalna d. d. »Sava« prevzela elemcnlarne zavarovalne posle družbe Assicurazioni Generali v Jugoslaviji, je bil on postavljen za vodjo poslovalnice v Sloveniji. Ravnatelj Roger je splošno priznan strokovnjak na z.avarovalnem polju in nestor zavarovalne stroke v Sloveniji. Njegova stroga pravičnost, kon-eilijantnost v občevanju in strokovno z.nanje šc iz itare šole izvirajočega ju'vilarja, so mu pridobili splošno spoštovanje. Želimo zaslužnemu pijonirju na zavarovalnem polju nadaljnje uspešno delovanje v korist te za narod izredno važne gospodarske panoge. JoŽs Gostinčsr: Socialno delo med Slovenci Veliki papež Leon XIII. je v svoji okrožnici z dne 17. maja 1891, zapisal za tedanji čas te-le pomenljive besede: »Delavsko vprašanje je stopilo v prvo vrsto vsega časovnega vprašanja«. S temi besedami je bilo pač mišljeno, da je socijalno vprašanje eno najnujnejših vprašanj za celo človeško družbo. • In veliki Leon je dobro videl in razumel naš čas. Kapitalizem in kar je z njim slabega v zvezi, je razburil delavno ljudstvo vseh delavnih stanov tako daleč, da so začeli delavci ustanavljati soc dem. organizacije v obrambo iz-rabljevanje delavcev, ki pa so zašle tudi na polje protiverstva, ter potegnili za seboj na milijone delavcev. Tudi v Sloveniji" se jc pojavil kapitalizem v raznih oblikah, ki mu je bilo izročeno naše delavno ljudstvo na milost in nemilost. Že I. kat. shod je podal glede soc. vprašanja pobudo v raznih resolucijah. Toda pravo socialno delo v naši domovini se je pričelo šele v letu 1894 po ustanovitvi Slov. kršč. soc. delavske organizacije, v kateri je dobil dr. Krek in tovariši popolnega razmaha v delu. Potrebnih gospodarskih organizacij je bilo tedaj bore malo. Tudi delavcev ni bilo veliko. Toda, kar jih je bilo, so bili ljudje, polni čuta do trpečega naroda; pa tudi polni vere v boljšo bodočnost, ki naj pride vsled njihovega dela. Dr. Krek je bil glava pokreta. Poln idealov in socialno podkovan, je korakal z vso sigurnostjo na čelu vojske proti kapitalizmu. Uspehi niso izostali. Ustanovila se je po župnijah cela vrsta domačih posojilnic po Raiffeisnovem sistemu. Te posojilnice so delale čuda v gospodarskem oziru. Poleg hranilnic in posojilnic je bilo ustanovljenih tudi več gospodarskih zadrug, v svrho skupnega gospodarstva. Ustanovila se je Gospodarska zveza, ki je imela namen skupnega nakupa potrebščin za zadruge in skupne prodaje domačih proizvodov. Za skupno zadružno denarno poslovanje se je ustanovila Zadružna zveza v Ljubljani. Pri tem delu so bili v prvi vrsti dr. Krek, Lam-pe in šnšteršič. Seveda je bil tudi tu duša dr. Krek. Pa tudi delavstvo je začelo poleg svojih delavskih društev ustanavljati svoje gospodarske zadruge. V letu 1895 je bilo ustanovljeno 1 ljubljansko delavsko konzumno društvo. Dalje se je ustanovilo tako društvo na Jesenicah, v Kropi, pri D. M. v Polju, v Idriji, Tržiču. Pri tem delu so bili udeleženi skoro sami delavci. V Ljubljani so si zn ustanovitev konz. društva pridobili posebnih zaslug pokojni Tine Rahar, g. Plibcršek, Zalesjnk in drugi. Zunaj pa razni možje delavci, ki so tvorili tudi druge delavske organizacije. V Ljubljani se jc ustanovilo »Slovensko delavsko stavbno društvo.« ki je v teku nekaj let postavilo preko M) delavskih hišic v okolici Ljubljane in tudi drugje. Zn to društvo si je pridobil zaslug dr. Krek, neki črkostavec Žan, in pa [»osebno g. Franc Zillcr. 7, veliko vnemo jc pri tem društvu sodeloval tudi g. teol. prof. dr. Jancžič. Z ozirom na denarne težkoče jc pozneje društvo prenehnlo z delom in sedaj lepo počiva, kakor v penziji. Uspeh tega društva je bil velik. Marsikak delavec je dobil po tem trudn svoj domek. Največ hišic je zidni pokojni Gregor Stanovnik iz Horjula. Za delavsko in splošno prosvetno «lclo je bila po navodilu dr. Kreka ustanovljena Kršč. socijnlna zveza. Ta zveza se je najpreje ustanovila kot delavska socijnlna zveza. To so ustanovili delavci somi in sicer z vednostjo dr. Krekn. 1 odo kmalu se je spremenila v nekako splošno prosvetno zvezo, ki si je s pomočjo pokojne gospe Polakove napravila krasno zastavo Sv. Mihaela, ki se je smatral« kot delavska zastavn. Bila jel — Pri tem je imel posebno vnemo g. štefe, ki je poleg dr. Kreka in Luke Smolnikarja zelo veliko delni pri zvezi. Pri Kršč. soc. zvezi se je poleg drugega izobraževalnega dela ustanovil telovadni odsek »Orel«, ki se je jiozneje pretvoril v samostojno društvo. Telovadni pouk in vodstvo tega odseka je prevzel g. Podlesnik, tedaj nradnik Ljndske posojilnice. Kršč. soc. zveza je postala ccntrnln tedanjih prosvetnih društev na Kranjskem. Pri tem si je pridobil z njegovim smotrenim in vztrajnim delom največ zaslug č. g. Lnka Smolnikar, sedaj menda žnpnik v Slavini nn Krasu. Kršč. sor. zveza je prirejala v zimskem časti v Ljubljani redna tedenska prednvnnja. Predavali so: dr. Krek. dr. Greporič, Jan. Knlnn, pesnik in župnik Hribar, prof. dr. Dchrvee, kanonik Sušnik. dr. Žitnik, prof. dr Jancžič in še mnogo drugih. Zn politično delo je skrbelo Slov. kot. del. drnštvo in pn razni poslanci, pred vsetni seveda dr. Krek. To je šlo! Vsako nedeljo in vsak praznik so bili shodi po deželi pa tudi v Ljubljani. Povsodi se je z repno vnemo agitiralo za ustanovitev zadrug in navduševalo za kršč. soc. ideale. V tem delil so bili posebno ngilni poleg dr. Kreka, dr. Žitnik. Povse, dr. Snšteršič. dr. Lampo, Franc Zillcr. Ivan Jakopič. Ivan Rako-vec. Valentin Bnhar in drugi. Življenja je bilo čimdalje več, ker so začeli povsodi tudi domači faktorji z resnim delom. Podirale so se troh-nele trdnjave brezbrižnosti in namesto njih je nastopilo navdušeno in upopolno socialno kulturno in narodno delo. Krščanska zavest se je visoko dvignila in z vidnim napredkom dobivala čimdalje več samozavesti. Delavska organizacija pa še ni bila popolna. Vzrok je bil v tem, da so se nameravale najpreje ustanoviti centralne kršč. sor. strokovne organizacije po nemškem vzorcu. Toda r tem oziru ni bilo mogoče izgiboti Dunojčanov in tudi Gradčanov. Ker s tem ni bilo nič, sc je ustanovila Jugoslovansko strokovna zve/a v Ljubljani, ki je hitro Izrnstla do precejšnje moči. Pri tem delu so z vnemo pomagali: Miha Moškerc, dr. Zaje, sedanji ravnnteli g. Remec, dr. Jakob Mohorič, gospa prof. Dolenčeva ter razni delavci, ki so bili odborniki. Ta zveza je danes edina toda krepka orgnnizacija kršč. soc. delavstva, ki jo vodi pridni, oprezni in navdušeni predsednik Srečko Žumer. Delavska organizacija se je ustanovila tudi v Trstu in na Goriškem. V Gorici je vodil kršč. soc. strok, organizacijo g. dr. Brecelj. Navdušen socijalni deluvec in agitator je bil v Gorici g. dr. Jožef Pavlica, v Trstu pa g. Nučič, ki je pozneje umrl' v Ameriki. V Trstu je obstojala močna organizacija služkinj, ki jo je vodil č. g. Tul. Bile so pogumna dekletu, ki so redno dopisovale v »Našo moč.« Močne organizacije delavcev so bile v Ljubljani tobačna tovarna, Jesenicc kovinarji, Vevče in Medvode pnpiruičarji, Tržič razni, Zagorje in Trbovlje. Nn Štajerskem je šlo bolj počasi, ker se je tam premalo gledalo na strokovno organizacijo in se je vse vtopilo v politiko, brez stalnega liaska za delavstvo. Koroška ie bila bolj živahna. Bistrica v Rožu. Prevalje, Črna in Mežica so sc nekaj časa držale dobro. Pozneje pn je šlo zelo nazaj. Kršč. soc. delavska organizacija pa se je preizkusila tudi v silnih delavsko gospodarskih borbah. Stavke v Vevčah in drugih podjetjih so sc končnvale z zmago delavstva, k jer je borbo vodila Jugosl. strok, zveza. Tako je iz početka vodila in vstvnrjala za dobro delavnega ljudstva vneta in z pravim krščanskim duhom prežeta peščica ljudi v naši domovini borbo, za preosnovo družbe v smislu okrožnice velikega Leona XIII. Delali smo vsi iz čistega ideala in nn lastne stroške. Vzor nam je bil mojster dr. Krek, ki ga morem s ponosom imenovati duševnega in delavnega prvaka pokreta kršč. soc. misli in političnega udcjslvovanjo v našem slovenskem ljudstvu. Slava Leonu XIII.! Kriza v vevški papirnici Delopusti — redukcije — upokojitve Nihakšna reklamna baza. ampak gola resnica, da hvalijo „Jafnine" kjerkoli jih pokusijo. Pokusiie jih ludi Vi, dragi čita-telji in prepričali se bosfe kako slastne so „Jajnine". Vevče, 15. maja. Te dni, ko sc zastopniki delavstva zahvaljujejo nasledniku sv očeta Leona XIU. za pravične in odrešilne besede, ki jih je naslovil pred 40. leti v znani okrožnici krščanskemu svetu — ]K>sedujočim in neposedujočim. je gotovo, da je danes ta okrožnica bolj aktualna ko kdaj prej. Posedujoči svet razume to okrožnico Ie enostransko. Zato je delavec še danes suženj. S severa se čuje Ljeninov glas — boljševiška okrožnica, katero tudi z ogorčenjem zavrača svet in išče rešitve — tretje poti — ki je pa ni. Izbere ui! Klic «odobnega delavstva pa je po rešitvi! Gospodarsko industrijska križu je zajela tudi vevško papirnico. V koliko jo pri tem krivo podjetje samo. ne vemo, brez krivde pa ne lx>. Že več tednov je delavstvo v mučnem strahu, kda j se bodo zaprla za njim tvornišikji vrata. Po en ali dva dni v tednu praznuje polovica delavstva. Tekoči teden celo 3 dni. Skrčenje obratov tudi žeiiskum ne prizanese, dasiravno sc za n jo dobi delo s snaženjem itd. Poznu se nam tu neprostovoljni delopust, mnogi so pričeli krčiti izdatke, štediti, nekateri trpe pomanjkanje. — Za tiskovni rotacijski papir ni naročil. Za inozemski uvoz rotacijskega papirja je treba še višje ca rine. To je pesem podjetju in delavccv že deset let. Produkcija papirja sc leto za letom zvišuje, dasiravno je 10 odstotkov manj delavstva zaposlenega, ter se je njihova delovna moč dvignila za 50 odstotkov, plača pa pri novih strojih celo znižala. Milijonskih investicij v podjetje in nnbav novih modernih strojev — robotov — se delavstvo ne more veseliti v pravem pomenu besede, ker mu ti odjedajo kruh, ga izganjajo na cesto ali v bedno penzijonsko življenje. Zopet bo moderna brusilnica vzela desetim žuljavim rokam delo. Za novo leto so vse (42) 65 let stare vpoiko-jili. Zdaj se govori, da vsi nad 60 let stari gredo — in teh je joj veliko. — Pa pri nas znajo umetno, neslišno reducirati. Delavcev, poklicanih k vojakom, ne sprejmejo nazaj v delo. Mesto umrlih ali odišlih delavcev se ne iz|>olni. Skuša se štediti in krizo omiliti, seve enostransko, zato o priganjanju in šikanah ne govorimo, zuto bomo od milijonskih dobičkov deležni en četrt odstotku nagrade. Obljublja se sicer zboljšanje, preureditev papirnega stroja za izdelavo drugovrstnih papirjev, kar nam daje upanje na zboljšanje. Popolno zboljšanje pa pride, če sprejme vsak in vsi v dejanju okrožnico Rerum novarum. S tem pride rešitev, prostost, vstajenje in boljše življenje delavca in delodajalcu. Popss ljudskega štetja v Ljubljani Uradno ugotovljenih 59.768 oseb Ljubljana. 16. maja AA. Izvršeni popis izkazuje, da je bilo opolnoči dne 1. aprila t. 1. v ljubljani 59.76N oseb. Popisovanje se je vršilo baš pred velikonočnimi prazniki, ko je odšlo več sto osnovnih, meščanskih, srednješolskih, visokošolskih učencev, gojencev, gojenk in dijakov drugih različnih Sol in zavodov na velikonočne počitnice. Zaradi pomanjkanja primernih in cenenih stanovanj pa je razen tega prisiljenih prav mnogo rodbin in posameznikov, sicer po do-movinstvu pristojnih in v Ljubljani tudi trajuo za-! poštenih, da prebivajo izven našega mesta po oko-; liških krajih. Naposled je treba upoštevati, da se izvršeni popis drži zakonsko predpisanih mej in da zato uvodoma navedeno število ne izkazuje prebivalstva prave Ljubljane, ker je znano, da se ozemlje Ljubljane žo davno krije z mejami ljubljanskega policijskega rajona in da znaša zato pravo število prebivalstva Ljubljane okrog 80.000. Med popisanimi 59.708 osebami je 28.466 moških in 31.302 ženski. V Ljubljani je torej 2836 žensk več kot moških. Po državljanstvu je 57.432 Jugoslovanov in 2336 tujih državljanov. Po materinem jeziku je 54.147 Slovence*, 3007 Srbo-Hrvntov, 1407 Nemcev, 111 Italijanov, 50 Madžarov, 880 Cehoslovakov, Rusov in drugih. Po narodnosti jo 58.138 Jugoslovanov, 747 Nemcev, 22 Madžarov, 101 Italijan, 760 raznih. — Poljedelskih gospodarstev je 194. — Stanovanjskih hiš je 3307, drugih obljudenih zgradb pa 364. Delo O. Župančiča v francoščini Lepa proslava v francoskem institutu. Ljubljana. 16. maja. Danes opoldne se je vršila v Francoskem institutu lepa intimna proslava lOIctnice, odkar predseduje Francoskemu institutu pesnik Oton Župančič. Poseben sijaj je dala tej proslavi Se po-klonitev knjige, ki jo je spisal bivši lektor za tran-coščino nn naši univerzi in prijatelj našega naroda Lucien Tesniere, slnvljencu. Knjiga je obsežno delo v francoščini in obsega studijo o Župančiču kot pesniku in človeku. Delo je založila leposlovna fakulteta univerze v Strassbourghu. Delo obsega prevode pesmi in dramalskih del, kakor tudi študije o Župančičevi mladosti, o njegovem lirizmu mladosti. Nadalje je posvečeno poglavje domovinskim pesmim in Župančiču kot dramatiku ter mladinskemu pesniku. Lucien Tesniere je napisal j knjigi Se posebno posvetilo, ki se glnsl: -Slišal sem pesem in čul sem glas pojoč, in jaz sem te spoznal in sem ves vztrepetnl in prevedel sem te — Juda III. — na svoj jezik.* Opoldne jc izročil lektor za Irancoščino g. prof. Vey ob navzočnosti francoskega konzula g. Neuvillc-a, ki sta prišla oba z gospema in zastopnika mestne občine magistralnega ravnatelja dr. Zamika, zastopnika dekanata filozofske fakultete dr. Kelemine, zastopnika Narodne galerije dr. NVindiseherja, zastopnika Nar. gledališča ravnatelja Golje in članov komiteja, univerzitetnega prol. dr. ' Zupančiča, prol, Detela, prof. Jakliča in prof. dr. Sturma. Prof. Vey jc v kratkem nagovoru v francoščini pozdravil slavljencc in predsednika instituta, ki je storil toliko za zbližanje med nami in prijateljskim francoskim narodom. Za njim je govoril dekan filozofske fakultete dr. Kelcminn. Pesnik O. Župančič se je ganjen zahvalil in poudarjal, ila gre predvsem polivala zn lepi razvoj francoskega instituta komiteju. Knjiga, ki jo je poklonil našemu pesniku v imenu Luciena Tesniere-a lektor prol. g. Vey, je krasen in specialen v usnja vezan izvod, okrašen pod posvetilom z lastnoroč. podpisom Tesniere-a. t Kuluhujemo! Središče, dne 15. V. 1931. Ta teden so pri nas začeli s kulukom. Na bolfenSki cesti je vse polno obvezancev, Šalov-čanov in Godeninčanov in kopljejo jarke ter urejujejo ccslo. V Srediiču pa so začeli z delom danes. Nekateri so pri jarkih, drugi presejajo gramoz, tretji ga pa vozijo. Skoro povsod isto mnenje o kuluku. Radi dela kot takega ne nasprotuje nihče, samo radi ne najboljše ureditve se pritožujejo. »No, kako je možje?« »Dobro, dobro in tudi prav, da šc sami kaj naredimo, ampak preveč ie dni. Človek po nepo- trebnem potroši mnogo svojega časa, ki bi ga ta domače gospodarstvo tako nujno potreboval.« »Kaj, ni dela na ceali?« »Bi ga že bilo, a z ozirom na toliko ljudi in toliko predpisanih dni ga ni. Bolje bi bilo, da bi bilo delo odmerjeno vsakemu posebc, da bi vsak napravil svoje, kar mu gre, brez ozira na čas. Tedaj bi gledal vsak poedirec na svojo osebno korist, da delo čimprej dovrii in pridobi na čam, po drogi strani pa bi bilo delo hitreje in tudi dobro opravljeno.« Pa so ga možje pogruntali, da tako kakor je, ni dobro in da bi bilo v tem oziru boljic in pravičnejše ureditve. Potresni saneh Ljutomer, 15. maja. Danes popoldne točno ob pol štirih je bil v našem mestu čutiti precej močan potresni sunek, ki pa jc trnjal le kratek čas. De-cdoj se še ni ponovil. Zaropotalo jc tako močno, da jc zbudilo popoldanske zaspance. Ljudje so s strahom 7-učeIi zapuščati sobne prostore. Sunek |e bilo slišati tako močno, kot k.irntnbol dveh avtomobilov. Malo nas ie prestrašilo. |>odrlo se ni ničesar. Gibanje zemlje jc bilo čuti v vertikalni smeri, nuvzgor in navzdol. Svetinje. 15. mnjn. n. maja ob 5.44 popoldne smo čutili pri Svetinjah potres, rahlemu sunku je sledil precej močan, zn sklep so bili še trije manjši; vsi so trajali komaj 50 sekund; škode ni napravil. ; Zunnj so slišali kakor močno eksplozijo v du-I I javi. Dev. M arija v Polju Na Vnebohod se je vršila v lukajšni farni cerkvi lepa, slovesnost. Sprejet h jc bilo 56 dečkov in deklic v Marijini vrtec. — Po pol.lanskcm cerkvenem opravilu se je vršil v domu občni zbor podružnice L ljub. del. konzumnega društva. Na zboru je g. dr. Loretto poljudno in izčrpno poročal o zadružnem gospodarskem položaju na svetovnem trgu, gosp. ravnatelj Kocmur pa jc podal poroči'o o bilanci, o delu in smernicah naših koosumnih društev. Iz poročila ie razvidno, da je podružnica v tek. poslovnem letu napredovala in to na članstvu in denarnem prometu. Pristopilo ie 15 članov, tako da ima čez 200 kupujočih članov. Naše kon-sumno društvo — ki je eno najstarejših — obhaja letos 35 letnico. — Na občinski seji se je med drugim sklenilo naj se pobira taksa za domovinstvo po Din 1000.— Maloželezniška družba v Ljubljani je z dopisom sporočila, da ie prevzela v svoj dnljni program izvršitev tramvajske proge do Dev. Mar. v Polju. Zdravnik OUZD itosp. dr. Derč ordinira v Vevčah vsak ponedeljek, sredo in petek pop. od 5 naprej. Polovica vevlkega delavstva je imela v preteklem tednu tri dni neprostovoljnega dopusta. Zaloško čitalnico, ki jc bila nekaj časa predmet nelepega boja — je oblast razpustila. Verski dan pri Sv. Antoni na Zdenski rebri Fantje in možje dekanij Ribnica,. Žužemberk, Šmarje, vsi na binkoštni ponedeljek, 25. t. m. na slnvno božjo pot k Sv. Antonu na Zdenski rebri (Dobrepolje), kjer se bo vršil »verski dan«! S|>ored bo približno ta-le: ob 7 prihod vlaka od Ribnice v Dobrepolje. Od tu je 20 minut oddaljena božja pot sv. Antona na Zdenski rebri. Ob 8 prva sv. maša v romarski cerkvi, ob 9 prihod vlaka od Šmarja v Dobrepolje, ob pol 10 sv. maša s pridigo nn prostem. Nato govori o kristjanu v dejanju g. Krcmžar. Za njim govore še drugi o krščanskih resnicah življenja. Popoldne se bo vršila primerna slovesnost pri fari. Z »verskim dnem« bo združena proslava sedemstoletnice sinrti sv. Antona in tristoletnice, odkar je bila sezidana romarska cerkev sv. Antona na Zdenski rebri. Ta dan zjutraj se bo pri Sv. Antonu tudi spovedovalo in obhajalo. Da se versko poživimo in navdušimo za lepo krščansko življenje, zato, fantje in možje, pridite nu binkoštni ponedeljek k Sv. Antonu! Krani Alojzij Vertovšek — sedemdesetletnik. Ko so je 1. 1897. kranjska gimnazija preselila v sedanje poslopje, je nastopil službeno mesto kot šolski sluga g. Alojzij Vertovšek. Skozi dolgo dobo 31 let je požrtvovalno vršil to svoje delo do upokojitve I. 1928. in vsak, ki je količkaj imel opravka z gimnazijo, je imel tudi priliko upoznati simpatično osebnost g. Vertovška. Rodil se je dne 15. maja 1861 na Raki pri Krškem in je pretekli teden zdrav in čil dočakal svoj sedemdeseti rojstni dan. Ko je bil kol mladenič vpoklican k vojakom, je ostal tam polnih 15 let kot narednik pri 17. pp. V tem svoj-stvu je čestokrat pomagal slovenskim fantom re-krutom. L. 1897. je dobil službeno mesto na kranjski gimnaziji. Imel je v svojem zakonu 7 otrok, katere je kot mlad vdovec vse spravil na dobra mesta. Ob njegovem jubileju se ga bodo z radostjo spominjali vsi številni znanci in prijatelji z eno samo željo: Bog naj inu dodeli še veliko veselih dnil Zadnja pot Frana Wilfana. V petek popoldne so pokopali v rodbinsko grobnico v Šmartnem g. brana \Vilfana, doma iz Straiiiča. Pokojnik je zavzemal pri mednarodni donavski komisiji odlično mesto in je bil v mednarodnem svetu znana osebnost. Umrl je v Niči, dne 1. V. odkoder so ga prepeljali na domaie pokopališče. Pokoj njegovi duši, sorodnikom naše iskreno sožalje. Šolski izletniki obiskujejo Kranj. Majski dnevi privabljajo v Kranj različne šolske izletnike. V petek sc je mudila Iu neka dekliška šola iz Hrvaškega. Kranjska gimnazija bo svoj oficijelni izlet šele priredila. — Dosedaj so se vršili le poučni izleti posameznih razredov. Nič Športa. V primeri z lansko sezono moramo zabeležiti, da je Kranj v Športnem oziru letos tako degradiran, da nc premore nobenega Športnega kluba, niti niso na vidiku kake športne prireditve. Zares žalosten pogled r mladino, ki bi imela prekipevati zdravja in veselja do športa, jc pa tako mrtvilo. Ni iniciative, ni pogojev, ki bi dali športu razmah. Knlnk. Mestno županstvo poživlja vse one obveznike, ki so se prijavili za osebno delo na cestah, da se zglase v ponedeljek, dr.e 18. maja ob 6 popol-dne v občinski pisarni, kjer bodo dobili vsa po-Irebna navodila in pojasniia. l'radni dan za kontrolo sodov za mesec mnj maj so bo vršil v torek 19. in sredo 20. maja v hiši g. Cofa v Rožni ulici. Smrekovo in hrastovo lubje (čreslo) letošnje sečnje kupuje po najvišjih cenah Tovarna usnja TONE KNAFLIČ, Kamnik Šenčur pri Kranju Nedeljski pnhoji. Ii časopisnih poročil z dne 12. maja o nedeljskem poboju v Šenčurju bi mogel kdo sklepali, kakor do je tukajšnje prosvetno društvo s svojo predstavo >V valovih bolesti« dalo povod za pretepe. Nihče izmed pretepnčev ni bil na predstavi. Tudi fant ne, ki je bil zaklani Izzi-vačem resne kulturne prireditve nc dišel Vsi so bili na gasilski veselici, kjer so so proti večeru xa-> čele male praske, ki so vžgale napeto bojno raz-; položen je. V boju prizadeti so bili že pijani. Eden je pn nesreči zadel ob kolo drugega. In to je zn-■ doslovnlo, da so se stepli med seboj fantje, ki se niti poznali niso in se še danes ne iKmiajo. Pa tudi ko bi bil kdo izined pretepnčev na igri. mu društvo ni dalo povoda za pretep! Na predstavi društvo ni točilo nikakih pijač. Zbrani so bili aanii trezni in resni ljudje. Med vro predstavo je vladal najlepši mir in svečano razpoloženje. Pozdravni govori niso hujskall. Nasprotno! Navduševali so ljudi za nnšega kralja, za domovino, za duhovne kulturne ideale! Gotovo ne bi bilo niti najmanjšega incidenta, ako se ne bi bila isto nedeljo vršila v Šenčurju pivska veselica. Gasilno društvo je prvotno določilo za veselico 26. april Prosvetno društvo je lo upoštevalo Ier svojo premijero prestavilo za 14 dni kasneje — na 10. maj. Okrog 26. aprila pa sn se gasilci naenkrat premislili ter postavili svojo veselico ludi na — 10. maji Zakaj to, nam ni natančno znano. Menda je šlo za podHljšnnje policijske ure. Okrajno nnčolslvo v Kranju pivske veselice po pretepnških krajih kar moč omejuje. Krepko odobravamo! »Jugoslovan« z dne 12. maja piše: Klasični so bili šenčurski poboji na sveli večer. Skoraj vsako leto je bila kaka sinrlna žrtev lako. da so celo sklenili prepovedati polnočnico na sveti večeri« Res so bili v Šenčurju celo smrtni poboji na sveti večer. V leni ima dopisnik prav! A glede sklepa se moli. Niso sklenili prepovedati Jioliiočnice. Sklep, ki se še danes drži, se glasi: »Na sveti večer morajo bili v Šenčurju vse gostilne zaprle!« Od takrat je v Šenčurju vsako sveto noč najlepši inir — pravo božično razpoloženje! Veseli so lega ljudje in ludi gostilničarji. Enak sklep treba storiti ludi za pivske veselice v Šenčurju! Marsh ( kje v naši okolici se Ink sklep že izvaja. In o» tedaj je tam miri In nihče ni n« škodil U5555555555555555555555555555555555555 Pred zasedanjem Svela DJV Francoski predlogi za evropsko komisijo Ženeva, 10. maja. tg. Kakor doznava Vaš lo-visnik iz dobrega vira, vsebujejo francoski predlogi za evropsko komisijo, ki bodo nocoj objavljeni, nastopno »liri točke: 1. kmetijsko vprašanje, 2. industrijalni problem, 3. posebni položni \v-strije in -I. kreditni problem. V spomenici, ki ima 24 strani, navaja francoska vlada o teh točkah sledeče: 1. Francoska vlada navVija dosedanje konference o žitnem problemu v Ženevi, Parizu in Londonu in omenja tudi skupno konferenco s pre-komorskimi državami, ki bo 18. maja v Londonu. Francoska vlada je prepričana, da je glavni vzrok neugodnega položaja vzhodnih in jugovzhodnih držav Evrope povečini nezadostna cena, in predlaga s svojo strani preferenčni režim po željah udeleženih držav, toda v okvirju gotovih kontingentov, ki se določijo za gotove periode iu so morijo vedno znova revidirali. 2. Da sc omili kriza nad-produkeije in njene posledice, predlaga francoska vlada, da se po neuspešnih pogajanjih za istočasno znižanje carinskih tarif obnovijo metode privatnega in mednarodnega industrijalnega sporazuma. Na ta način se more organizirali evropski trg ter olajšati redukcija carinskih tarifov. Francoska vlada pa no odklanja ludi drugih sredstev. 3. Francoska vlada jo mnenja, da avstrijska kriza stavlja onim državam, nasproti katerim se je Avstrija obvezala, da so ne bo znebila svoje neodvisnosti, obveznost, tla pomagajo Avstriji k materijalnemu razvoju. To je pač razumeti tako, da mora tudi Avstrija s svoje strani storiti vse, kar je v njeni moči, da zboljša svoj gospodarski položaj. Francoska vlada predlaga, da glavni odjemalci Avstrije dovolijo Av- striji posebne olajšave. 4. Izvedba evropskega sodelovanja mora ustvariti atmosfero ponehanja napetosti, ki je predpogoj za neizogibno finančno sodelovanje. To sodelovanje se bo moralo postaviti v okvir normalnih bančnih operacij. Končno smatra francoska vlada, dn je potreben poseben napor v splošni obliki za olajšanje velikih državnih posojil v svrho stabilizacije in za investicije. Zato predlaga, da naj se finančni odbor Društva narodov polom posebnega in v to svrho specializiranega biroja bnvi s pripravami in predhodnimi deli za laka posojila v splošnem in na najširši mednarodni podlagi. Popoldanska seUi evropske komisije 7VCRNICA CIKOAIJE Za Orandijem je govoril francoski delegat I rancois Poncet, Ivi je v bistvu prečital francosKO spomenico. Proti vil se je neinško-avslrijskeniu carinskemu načrtu in prečital odstavek spomenice, v katerem dokaz.uje francoska vlada, dn bo tudi izvedba le nemško-avstrijske carinske unije trajala najmanj tako dolgo in stala ravno tako veliko truda kakor kartelno načelo, katerega predlaga francoska vlada. V načelu sklenili carinsko unijo, gre seveda veliko hitreje, kakor jo uresničiti. Sicer pa komentarji pri objavi neinško-avstrijsketra načrta nikakor ne tajijo, da bi do izvedbe carinske unije preteklo še zelo veliko časa. Sicer pa se metoda, kakor jo predlaga francoska vlada, v bistvu ne razlikuje tako zelo od nemško-avstrijske. V obeh primerih gre za to, da se z dogovorom uredi produkcija in prodaja in francoska metoda ni prav nič počasnejša in se da ravno lako prilagoditi kakor nemško avstrijska metoda, samo da francoski program ne povzroča nobene politične nevarnosti. Dalje govoril avstrijski podkancler dr. Scho-ber. Opisoval je podrobno gospodarske težkoče Avstrije, o katerih so izrekli I. 192."). strokovnjaki Društva narodov, da izvirajo v glavnem iz odno- šajev Avstrije s sosednimi državami. Kljub temu je danes avstrijska kriza samo del svetovne krize. Avstrija je imela pozimi 400.000 brezposelnih, ravno sedaj, ko mora sanirati največji svoj kreditni zavod. Avstrijska vlada se je vedno prizadevala, pogajati se s sosedami, toda vse to prizadevanje je ostalo brezuspešno, kakor prizadevanje Društva narodov Avstriji po vseh teh neuspehih ne ostane nič drugega kakor sistem regionalnih pogodb, ki ga je predlagala meseca septembra, ker bo žal nemogoče, naenkrat spraviti pod en klobuk 27 evropskih držav. Zato se je avstrijska vlada odločila za pogajanja s skupinami, ki nameravajo sklenili regionalne pogodbe. Očitne so tudi težkoče preferenčnega sistema, posebno ker moti pogodbe z največjimi ugodnostmi in bi samo izjemoma in samo začasno lahko pomagal. Pomagali more samo carinska unija, ki ni v nasprotju z. novejšimi ugodnostmi. Zelo energično je nato dr. Sehober izjavil, da avstrijska vlada ne more več čakati, temveč da mora priti do pogajanj, ki obetajo uspeh, da pomagajo Avstriji iz neznosnega položaja. Nadaljevanje seje se jo odgodilo na ponedeljek popoldne, ker se bo dopoldne otvorilo 03. zasedanje Sveta Društva narodov. Volitve v Egiptu Kairo, 10. maja. tg. Kazen enega hudega spopada, v katerem je bilo ranjenih 3(10 oseb in zažganih več vagonov cestne železnice in avtobusov, vlada v Egiptu v splošnem mir. Prvi volivni dan j3 prinesel vladi nepričakovano zmago, dočim se je bojkot Vafdove stranke ponesrečil, ker je imel uspeh samo v pasu Sueškega prekopa. Sicer pa je glasovalo v Kairu 39%, v Aleksandriji 09%, v gornjem Egiptu p:i do K()% volivcev, torej več kot 1. 1923. in 1921). V splošnem je od 855.000 volivcev Sr.oiifdeei odstopi? l.oiidon. 1(i. maja. Ig. Finančni minister Snovv-den je zaradi premnogega dela zopet obolel in mora odili za vrč. tednov na deželo. Cujejo se govorice, da namerava Snovvden odstopiti, ali pa bo imenovan namestnik finančnega ministra. I)aily Express piše, du je odstop Snovvdena gotov, ter poroča, da bo delavska stranka v svrho, da ne bi izgubila Snovvdenove delovne sile, prosila kralja, naj podeli Snovvdenu plemstvo, da bo potem mogel vstopili v gornjo zbornico. London,- 10. maja. tg. Snovvdenova soproga je danes zvečer deniantirala vesli, da bo prihodnje dni odstopil finančni minister Snowdcn. Briand - Marinkovic Ženeva. 10. maja. AA. Pred začetkom današnje spje odbora za evropsko unijo sta se sestala Briand in dr. Marinkovič. Toscaninijo straži policija Milan, 10. maja. Ig. Od današnjega večera dalje straži 'loscaninija policija. Pred njegovim stanovanjem so nastavljeni tajni policisti, nekoliko bolj oddaljeni pa so karabinerji. Toscanini torej najbrže ne bo mogel več zapustiti Italije brez po-sebnega dovoljenja vlade, dasi bi mu bilo takoj po incidentu mogoči prekoračili mejo. Toscanini pa n'i hotel napraviti vtisa, da hoče zbežali. Avstrija : Škotska 5:0 Dur.aj. 10. moja. tg. Danes jc bila na Kuho Warte mednarodna nogometna tekmi Avstrija : Škotska, kateri je prisostvovalo 38,'in ' ljudi, med njimi mnogi zastopniki iz nogometnih krogov vseh srednjeevropskih držav. Igra je končala s senzacionalnim porazom Škotske s 5:0 (2:0). Ke- so Angleži vedno mnenja, da so njihova nogometna moštva mnogo boljša kakor na kontinentu, Škoti niso poslali najboljšega moštva na Dunaj. Avstrijci pa so podali izvrstno igro. Že takoj ob začetku -o ostro napadali škotska vrata, dočim so Škoti le tu in tam nekoliko napadali, pa so se Avstrijci lahko ubranili. V 27. minuti je avstrijsko desno krilo doseglo prvi gol, 3 minute pozneje pa levo krilo krasen drugi gol. V drugem polčasu so v 4. minuti dosegli tretji uspeh, nakar je igra nekoliko ponehala zaradi velike vročine, dokler niso gledalci Avstrijcev zopet nagnali v živahnejšo igro. V 25. minuti je desno krilo Avstrijcev doseglo krasen gol. Nato je bilo nekoliko nevarnih momentov pred avstrijskimi vrati, vendar so Avstrijci zavrnili vse napade. V 35. minuti so po krasni pripravi dosegli Avstrijci svoj pet gol. Igro je vodil ne posebno srečno švicarski sodnik Ruou. volilo 558.000 volivcev. Ta udeležba je triurni za Sidki pašo. Tudi pozicija kralja je sedaj nenavadno ojačena. Ker ima Sidki paša že vsa odlikovanja, je sedaj njegova soproga dobila najvišji rgiplski red. Kairo, 10. maja. tg. V vasi Dadaku so pristaši Vafdove stranke razbili volivni lokal in ubili namestnika policijskega šefa. Tudi v drugih vaseh so razbili volivne žare. Iz nemirne Romunije Bukarešta, lf>. maja. /. Prof. Lupa in njegova železna liga se trudi, dn bi izzvala nemire v nekaterih mestih. Minister notranjih del jc izclul liaredbo, da se prepove delo teh društev. Dr. Lupil je dal časnikarjem izjavo, v kateri pravi, da novi parlament ne bo imel redne seje, temveč se bo sestal le od čusu do čnsn. du odobri neke vladne dekrete. Pravi, dn bo vlodn preje nli pozneje parlament suspendirala. — Lup-tu< piše, (In ho bivši minister Cehovski imenovan zn načelnika generalnega štaba, u sedanji načelnik Simonov iei bo postavljen za komandantu kolu v Sibinju. Govori se nadalje, da bo premeščen tudi poveljnik orožništva Nicoluscu, a na njegovo mesto ho postu vi jen član, ki stoji bliže vladi. Prosi a učiteljska mesta Belgrad. 10. maja. AA. Na podlagi zakona o narodnih osnovnih šolali je bil objavljen spisek začasno izpopolnjenih in praznih učiteljskih mest na vsem teritoriju države. Praznih in začasno izpopolnjenih učiteljskih mesl je skupno 1831. Največ jih je v vardarski banovini, in sicer 051, v vr-baski 242, v dunavski 279, v drinski 271, v zetski 147, v moravski 174, v primorski 79, v savski 73 in v dravski 139. Razprava o ovem umoru Zagreb, 10. maja. ž. Danes ob S se je nadaljevala razprava proti Hraniloyiču. Zaslišan je bil liranilovič. Predsednik mu je pokazal službena obvestila direkcije pošte in telegrafov o priporočenih pismih, ki so prišla na njegov naslov iz inozemstva. liranilovič tolmači to lako, da pisma iz Zadra in Tista niso bila naslovljena nanj, temveč na njegovo mater, ki si je dopisovala s svojimi sestrami. Za ostala pismu pravi, da jili je dobival od znan-i v iz Amerike. Nalo je predsednik izvršil koniront cijo med Hranilovičom in Hrovatekom. Ilrovalek je 11 ran i lov ičn rekel v obraz, da "mu je ,|.il trikrat materijal. liranilovič odločno zanika, (i.i bi kdaj prejel od llrovateka kakšne stvari. S ti je bilo zaslišanje llrtuvloviča končano. V ponedeljek bo zaslišan Sijepan Javor. Prepovedali« jc uvažanje in širjenje v nasi < 11 žil vi knjige l«'i Silualion Ji:iidique de M.ice-dome en Vougoslavie . Iludimpcš a. lii. maja. ž. Kevizionistična liga priredi jutri velike demonstracije proti triauonski pogodbi. Berlin. 10. maja. A A, Sklep olimpijskega odbora. da se bo olimpijada leta 1930. vršila v Berlinu, ie zbudil veliko zadoščenje. Berlin bo pripravil stadion za 80.000 ljudi. Mar?bor l^A' prvovrstnih znamk tudi na iLl/iC^ obroke pri 9t TEHNIK" Josip Banjai, Ljubljana Miklošičeva cesta 20 (palača Okrožnega urada) Prepričajte se, da so naše cene najnižje 1 Velika zaloga gramofonov, plošč, športni predmeti i. t. d. Veličasten sprejem naših bralo v iz Korotana Maribor, 16. maja. Danes popoldne so z belgrajskim brzovlakom prispeli iz Celja igralci Slovenskega izobraževalnega društva Kot iz Sv. Jakoba na Koroškem. Na kolodvoru se je zbrala večtisočglava množica, da sprejme svoje brate in sestre. Pri sprejemu so bili navzoči okrožni inšpektor dr. Schauhach, oba okrajna načelnika dr. Ilacin in dr. Ipnvic ter zastopniki vseh kulturnih društev. Ko je privozil vlak na postajo, je zaigrala godba Katoliške omla- i dine. V imenu vseli kulturnih društev jih je jio- j zdravil profesor Kenda. V imenu občine jih je | pozdravil podžupan dr. Lipold, nakar so je vodja igralcev zahvalil v koroškem dialektu za prisrčen I sprejem. V tem trenutku je bilo opaziti v njih i očeh solze veselja nad tako prisrčnim sprejemom, j Naša dekleta so pripela došlini bratom iu sestram • vsakemu šopek šmarnic. Izpred kolodvora se je po Aleksandrovi, Slovenski in Gosposki ulici razvil veličasten sprevod z dvema godbama. Po sprevodu so šli v Narodni dom. Veličasten sprejem in,mogočen sprevod ter neprestani vzkliki Koro-tanu so bili prava manifestacija naše skupnosti, živo priznanje upanja v bodočnost našega stremljenja, ki uiniii konca, liog vas sprimi, bratje i u sestre! Mesarski hVttč Čitatelji in naročniki našega lista so se ponovno v zadevi lakozvanega mesarskega ključa obrnili na naše uredništvo s prošnjo, "za razna pojasnila, kakor tudi glede mesnih cen. V naslednjem podamo, ustrezajoč• želji naših čitate-Ijev, informacije, ki smo jih prejeli od povsem verodostojne strani. Ne malo razburjenja je vzbudilo Speharsko vprašanje med vsemi sloji, ki pa je danes ugodno rešeno. Dejstvo, da je vsled navijanja cen mesu na zatožni klopi 43 mariborskih mesarjev so vsi krogi r. veseljem pozdravili. Manj pa je zn;>no ljudem na kaj se opirajo naši mesarji, da so s cenami tako poskočili. Nn ankrli v Celju dne 23. maja 1928. kjer so bile zastopane v =e mesarske zndruge dravske banovine, ie bil sprejet ključ, po katerem se določajo prodajne cene zaklane živine z ozirom na nakupno in prodajno ceno. Po tem ključu bi smel mesar prodajati meso dražje kakor sledi: I. za prvovrstne vole," lelice in krave 95%, 2. zn drugovrstne vole in telice 105 do 110%. 3. za niršave vole iu lelice 115 do 120%, -t. za debele krave 115%, 5. za srednje krave 125 do 135%, (i. za niršave krave UO do 150%, 7. za debele bike 110%, 8. za srednje bika 115%, 9. za teleta I. vrste 50%, 10. za teleta II. vrste 04%. Prodajna cena po tem kliuču jc mišljena povprečna cena med T. vrsto in II. vrsto mesa. Na primer: Povprečna nakupna cen i za debelega vola je ua zadnjem živinskem sejmu znašala 7 Din zn kg žive leve. Po klju'u sme mcsnr z ozirom na režijo in stroške prodniali za 05% dražje, to je 0.05 Din. Kilogram volovskega mesa bi smel torej stati, na- i kupna cena -I- 95 kar znaša po našem računu | 18-65 Din. Ker nn je v ključu mišljena povprečna ! celin med I. in H. vrsto mesa, bi smel stali en kg I kvečjemu 14.05 Din. Tn ključ je bil potrjen z odlokom Veli.kesm •'upnnslvn mariborske oblasli z dne (i. avgusta 1928. Rnnska uprava je pn krnskega leto v decembru ta odlok razveljavila. 7. rnzvep-ivljenjem lega odloka, nzironr mos'rskrgn kjuča. ki bi po zgornjem nti-šf-m računu dovoljeval še vedno nižjo ceno, kakor jih imajo dnnps mesarii v Mariboru, je prišlo do l'-(T'i Mespri: sp onirajo na to. dn je ključ razve- | liavljen in ustvarjajo cene nicsu no svoje kakor se j jim zdi. Splošno on je zmran, dn pliičujc-io dnnps ] mr,«"!-!! žjvino cd 2 do 3 dinarje zn k a žive leže j in da jo kupijo o>-i i:>šr-m kmetu vedno cenejše ' kakor na seimu. 01 'pI.-i 1028 si sp prill'"* spreme- | nilp in cene klavni živini =,n!'io podalo. Dn pn da- j našlijp rpnp nipsn v Mnrlboru »p n''iovnr'f'o nn- I kupnim cenam živo občuti meščan na eni strani, ' nn dru"i strani pi kimjl živinoreipr. Posebno zndllje čiisp so prihajale nn naslov J mestnega tržnega nadzorstva češče pritožbe glede j visokih cen mesu. Mnotro ie n tem že nisnln dnevno časopisje. Vedno bol; in bolj .je poslnlo boleče lo ! vprašnnjp, zakaj sp mesne cen1' ne znižajo. V krat- 1 kom ho o Ipd! rnzmclrivnlo mestno tržno nadzor- i sivo. pa pričakujemo, da bo k?kor vedno zavzelo ; stališče zn obrambo svojega prebivalstva, ki občuti | vsp splošno gospodnrsko krizo. Ob Iei priliki bi povdarlli še to, nnj bi se na i slomijicah na trgu prodajalo samo kvalitativno naj- i boljše meso po cenah, ki jih naj dolo'i tržno nadzorstvo, da si bo mogel ludi revnejši tu in tam kupiti kaj dobrega. Okusna in zdrava je HGLIKSHA KAVA G Za poveljnika mariborskega vojnega okrožja je postavljen polkovnik Anton P c t r i n č i č. Za poveljnika 45. pešpolkn pa polkovnik Vili L u 1 f č. □ Iz dijaškega semenišča. Na praznik Vnebo-lioda Gospodovega je bil v našem zavodu imeniten dan. Zjutraj je bilo sprejetih v kongregacijo Brezmadežne 10 članov in 13 kandidatov. Sprejemne obrede je izvršil z lepim nagovorom pomožni škof dr. I. Tomažič, ki je nato daroval v semeniški kapeli sv. mašo. Popoldne se je izvršila glasbena produkcija gojencev v proslavo 80 letnice sklada-lelja p. II. Sattnerja. Sedniošolec Jaroš Kotnik je orisal v izbranih besedah jubilantovo življenje in delo. gojenci pa so nastopili z raznimi pevskimi, klavirskimi in violinskimi točkami. Ta glasbena akademija je bila ob enem zaključek letošnje pevske in glasbene šole v dijaškem semenišču. Ob koncu akademije sla spregovorila prevzvišeni kne-zoškof dr A. Karlin in ravnatelj dr. Tominšelr, ki sta ugotovila lep napredek v letošnjem šolskem letu ter vzpodbujala dijake k nadaljnemu vztrajnemu delu. □ Požar je včeraj uničil gospodarsko jmslojv je posestniku Gerineku v Rošpohu. Poslopje je zgorelo do tal, ker so gasilci vsled pomanjkanja vode imeli težavno de'o. Kako je ogenj nastal, se ne ve. Škoda je krita z zavarovalnino. □ Mohorko ima samo jurje. Nekaj dni pred svojim dejanjem nn Jelovcu se je Mohorko oglasil tudi pri gostilničarju Martinu Žunku na Slemenu, kjer je vprašal, ako mu lahko menja tisoč dinarski bankovec. Žunko mu tega ni storil. Mogoče se bo pokazalo, da je Mohorko tudi drugod na slične načine skušal dognati, koliko je pri hiši denarja. □ Za birmo ure, zkiLnina! Znižane cenel Slojcc, Maribor, Jurčičeva ,S. □ Birmaiico slikam |h> ceni in lepi izpeljati Foto .1 npelj, (iosposka 28. □ Res a v racija in kavarna »Promenada« v Mariboru nudi spoštovanemu občinstvu prahuprost in senčnat vrt, radiokoncert, dobro temperirmno unionsko pivo iz sočka vrč po Din 3.50, dobra vina. Ob nedeljah predpoldne kot specialiteto: gulaš —■ kvartet. Porcija po Din 0.—, a popoldne, delikatesne jedi. Q Spoštovanemu občinstvu naznanjam, da otvoriin danes zvečer ob 10 strešno kavarno hotela Orel . Vsakdo, ki hrepeni po svežem pohorskem zraku in prijetnem vdihu brez prahu in ropota najde v kavarni najboljšo postrežbo z dobro kavo in ljutomerskim vinom. Dnevno koncert. □ Nova trgovina živil, Lcsjak, Gosposka 11 nudi svežo in praženo kavo, čaj, kakao, riž, olje po najnižjih cenah. Se priporoča za obisk Celie Spielmann in Pire v Celju. Na praznik vnebo-hoda popoldne sta prispe!a v Celje s popoldanskim brzovlakom šahovska mojstra Spielmann in Pire, da nadaljujeta svoj mateh, ki sta ga začela v Ljubljani. Na postaji so ju pričakovali člani šahovskega kluba s predsednikom clr. Schvvabom na čelu. Ob pol 3 sta pričela igrati v salonu Evrope, in sicer je Pire kot beli otvoril damski gan>bit. Ob pol 7 sta prekinila partijo ob izenačenih pozicijah in jo nadaljevala drugi dan popoldne. Končno sta se po 57 potezi belega zmenila na remis. V petek ob %9 pa je igral mojster Spielmann simultanko proti 48 šahistom, t. j. največ, kar jc imel v Jugoslaviji pri simultankah nasprotnikov. Simu',tanka ie trajala do 3.15 zjutraj in se je končala tako, da je Spielmann izgbubil 6 partij, remiziral 4 in zmagal v 38 partijah. hmtomer Tako žalostno že dolgo niso poli naši zvonovi, ko prejšnje dni, ko so peli pesem slovesa mladi materi, gospej Mariji Simončičevi, soprogi finančnega stražnika g. Antona Simončiča v Lju-lonieru. V najlepši dobi materinega življenja, 36 let, je ovenel cvet, žrtev materinstva. Blaga žena zapušča dva otroka, starejšemu je 5 let, mlajšemu 9 mesecev. Preostalemu soprogu naše sožaije. Zdravstveni dom v (M. Soboti M. Sobota, 16. maja. V Grajski ulici zn parkom so začeli graditi stavbo, ki Im velikega pomenu ne le za M. Soboto. marveč /n vso Slovensko krajino in za sosedne kraje Slovenskih goric. To je »Zdravstveni dom«, ki je namenjen pred vsem ambulantnemu zdravljenju trnhonui, ki je zn vso Slovensko krajino prava kuga. /.gradim jc tako zamišljena, da bo namenu v polni meri odgovarjala. V podzemskih prostorih bodo: kleti, čakalnica, kopalnice, kurilnica in pralnico. V pritličju ho prostor za: kuhinjo, čakalnico, trahomski umbulutorij, operacijsko sobo, dve bolniški sobi (ločeno za moško in ženske in zasebno kopalnico. V nadstropju sc razvrstijo: sobe zn sestre, čakalnica, ambulatorij, izolacijska soba in stanovanje zn zdravnika. Podstrešje bo tudi tnko izdelano, lovico tega znesejo gradbeni stioški. Dograditev doma vsakdo težko pričiikuje. ker je jasno, da ravno ta dom mnogo pripomore k zboljšanju naših no ravno zadovoljivih zdravstvenih razmer. [Valant Milan: „ . Razvoj krščanskih delavskih organizacij pri nas Leon XIir. .ie izdal »Rerum novarum« v zelo važnem in odločilnem času. Vprašanje Kakšna bo nova družba-: je prihajalo v odločilni stadij. Tudi pri nas. Okrožnica je dala pobudo delavstvu, socialne probleme nerazumevajoče katolike pa je prisilila, če ne k delu pa vsaj k — molku. Vsebina okrožnice pomeni za delavstvo prvi svetovni program, ki si ga je prisvojilo tudi slovensko delavstvo iu stopilo sledeč papeževemu pozivu v organizirane vrste. Pionir Leonovih idej je bil pri nas dr. Krek, ki je ustanovil že I. 1893 v Idriji, naslednje leto pa v Ljubljani Slovensko katoliško delavsko društvom. Po vseh delavskih revirjih so zrastla za tem enaka društva, ki so bila splošnega in izobraževalnega značaja. Leta 1897 se jc razvila iz Mladeniškega društva »Slovenska krščanska socialna zveza«, ki je postala središče in žarišče delavskega gibanja, pozneje pa center vsega izobraževalnega dela. Iz. nje je izhajala pobuda za vse delo med delavstvom kakor tudi za druga področja. Po 1. 1918 je izgubila SKSZ svoj prvotni značaj in se tudi preosnovala v Prosvetno zvezo. Ker je pa še strokovna delavska organizacija vršila med delavstvom v veliki meri kulturno misijo, bo jc osnovala 1. 1921 v Ljubljani Krekova mladina, delavska mladinska kulturna in izobraževalna organizacija. Ima namen zbirati delavsko mladino, jo izobraževati in vzgajati v zavedne borce, odpirati poedincem širši pogled v življenje in jih pripravljali za delo v strokovni in zadružni organizaciji krščanskega delavstva. Mesečnik Ogenj je njihova duhovna vez. Po izgubi svoje prosvetno misije je postalo Slov. katol. delavsko društvo politično. Vodilo je vse politične akcije dokler ui prevzel centralne agende »Izvršilni odbor kršč. gor. delavstva«, ki ga je vodil (lostinčar .lože. Dr. Krek in Gostinčar sta bila v dunajskem parlamentu morda najdo-slednejša zagovornika delavskih političnih pravic. Po prevratu se je preosnovalo S. k. d. d. v Delavsko iveio, ki ie svojo organizacijo razširila po vsej Sloveniji. V parlamentu je imela po dva do tri I oslance, v samoupravah po pet. Njen prvi vodja .1. Gostinčar je kot prvi jugoslovanski socilno politični minister organiziral to ministrstvo iz nič in uveljavil \ novi državi v kratki dobi ministrovanja važne pirncipe v prid delavstvu. Dr. (Josar se je kot poverjenik deželne vlade izkazal za strokovnjaka, kot minister za socijalno politiko je pa ob svojem nastopu začel s sistematičnim delom. Delavska gospodarska organizacija je ena najstarejših. L. 1894 se je osnovalo L del. konsumno društvo v I.juhlajni, ki je zavzelo kmalu širok razmah in pomenilo za krščansko gibanje močno oporno točko. Danes šteje konzum 28 podružnic s 35 prodajalnami. Jeseniški konsum ima •l podružnice. V zadnjem čusu stiki konzuma z ostalimi organizacijami niso taki, kot so bili. Iz tega delnega vzroka se je osnoval v Mariboru predlanskim samostojen 'Mariborski konztnn«, ki se prav lepo razvija. Glavna smer povojne or-Ganizueije zadružništva je pa zbiranje delavskega denarja v kreditnih zadrugah, ki dajejo delavstvu in nameSčcnstvu cen kredit. Take zadruge so: I. delavska hranilnica in posojilnica v Ljubljani, Mariboru, Celju, Delavska hranilnica v Laškem. Vinifarska kreditna zadruga v Slaiiinjukit. Ljubljanska ima poslovalnici v Trbovljah in Nazarju. Delavska gradbena zadruga je bilo pred vojno Delavsko stavbno društvo, danes pa sta lo Delavski dom in Železniška družina. S pomočjo prve j? sezidalo -voj dom -1"» članov, druga je pomagala sezidali okoli 30 hišic, v načrtu pn ima gradnjo stanovanjskih kolonij v Ljubljani in Mariboru s po 40 hišami. Literarno središče jo Delavska založba, ki izdaja ledno iu po svojem odseku -Krekovi knjiiiiiri. redne publikacije. Dr. Krek je ustanovil prvo strokovno organizacijo za slovenske železničarje, med prvimi so nastale prediiniška, tobačna ter papirniška (leta 1897) in idrijska organizacija. Železničarji in tobačni delavci -so sc pridružili pozneje dunajskim centralam, za ostale pa se je ustanovila centralna »Jugoslovanska strokovna zveza r. Organizacija, ki je štela I. 1918 i»i> podružnic s 4000 člani, je padla med vojno nn četrtino. Poleg strokovnega dela ne smemo pozabili narodnih zaslug .IS/,, saj je bila avstrijskim oblastem kot jugoslovanska trn v peti, slovenskemu delavstvu pa predvsem v obmejnih krajih močna opora proti razuarodujočim marksističnim organizacijam. Po vojni je JSZ svojo organizacijo razširila in poglobila. Združila je vse slovensko delavstvo in zanj uspešno nastopala i raznimi spomenicami pred državnimi oblastmi. Znani so njeni predlogi za zaščito vajencev, znan tudi njen predlog k reviziji socialnega zavarovanja iz I. 1029. Danes ima JSZ okrog 70 krajevnih organizacij najrazličnejših strok, članstvo pa se giblje med 4000—5000. Njene organizacije imajo podporne fonde zn bolezni, brezposelnost itd. .ISZ ima v Delavski zbornici 17 delegatov, ki jih je izvolilo nad 11.000 delavcev. Ima 90 obratnih zaupnikov, zastopana je v upravah Pokojninskega Zavoda in Trgovskega bolniškega podpor, društva. Organizacija je članica krščanske strokovne inlernacionale v Utrechtu, ki ima 2.300.000 članov. Najmočnejše orožje in glasnik idej strokovne organizacije je njeno časopisje. Že 1. 1894. je pričel izdajati dr. Krek 1 i .-it »Glasnik«, katerega dediščino je prevzela nato »Naša moč«, ki je bila glasilo JSZ do 1. 1922. Tega leta je izšla »Pravica«, od 1. 1928 pa izhaja »Delavska pravica«. Poleg teli več ali manj strokovnih tednikov jo zastopal dnevnik »Večerni list« (1. 1920), šo bolj pa za njim izhajajoči Novi čas (I. 1921. in 1922). Prvi delavski program je izdelal dr. Krek ln ga predložil 1. 1895 zboru po večini delavskih zaupnikov kot »Socialni načrt slovenskih delavskih stanov«. Njegov Socializem iz 1. 1901 je pomenil in še danes pomeni za delavca v delavskem gibanju katekizem. Po vojni jc nadaljeval to delo dr. (Josar predvsem v gospodarskem oziru v dnevnem časopisju, od I. 1922 pa do 1927 pa je. izhajala »Socialna misel«, v kateri so se obravnavala socialna vprašanja. Važen mejnik je tvoril »Kongres krščanskih socialistov« v Ljubljani leta 1925. Pomemben prispevek k tej literaturi pa je dr. Tominčeva knjiga »Osnovna načela krščanskega socializma«, ki je pred kratkim izšla in vse- Dim m men nad Podivjani izgredniki požgali 200 samostanov in cerkva Madrid, 16. maja. AA. Po izjavi predsednika vlade bodo poslanske volitve 21. ali 28. junija. Po še nepotrjenih vesteh je bilo pri izgredih razdejanih do 200 samostanov in cerkva. Podivjani izgredniki so pri tej priliki uničili neprecenljive dragocenosti in umetnine. Madrid, 10. maja. AA. V Malugi so prijeli več oseb, ki so nosili okoli posodo s petrolejem in bencinom, hoteč zažgati cerkve in samostane. V vsej državi so aretirali več sto oseb. V Canaveri so hoteli republikanci imeti zborovanje, pa so jih razgrnili inonarhisti pod vodstvom domačega župnika. V Canaveri jc bila izvoljena čisto monarlii-stična listu. Pariz, 10. maja. AA. Havas poroča iz Cirauade v Južni Španiji, da so neznanci v mestu Santa Fč zažgali tanioinji jezuitski samostan. Požigalci so pobegnili i avtomobilom, Policijo, ki jih je hotela aretirati, so sprejeli požiralce i ro vol verskimi strel.i Požigalcoin se jc posrečilo pobegniti v avtomobilu. Policija je o tem obvestila bližnjo vas. proti kateri je kreni! avtomobil, naj kmetje zaustavijo avtomo- lijl in primejo požigalcc. Kmetje tc vasi so res prišli na cesto ter pričakovali avtomobil. Ko se je približal neki avtomobil z veliko brzino, so ga hoteli kmetje ustaviti, tod« iz avtomobila je bilo oddanih nekoliko revolverskjh strelov, ki so dva kmeta ubili, dva pa ranili. Toda avtomobil ni prišel daleč, ker jo zadel oh neko drevo in se razliil. Zdaj so šele ugotovili, da v avtomobilu niso bili požigalci, temveč neki industrijalec s svojo ženo in hčerko, ki jo mislil, da ga hočejo kmetje napasti in je zalo streljal. Policija je izdala tiralico. *sija p Or. Curihas zagovarja carinsko unijo — Briand se j i protivu Ženeva, IG. maja. tg. Ob silnem navalu občinstva je Briand danes dopoldne ob 11 otvoril sejo evropske komisje, na katero so zaradi prisotnosti sovjetske delegacije delili vstopnice z največjo kontrolo. Z željo, da bi čuvstvo solidarnosti evropske narode privedlo do boljše bodočnosti, je Briand otvoril splošno debato o evropskem gospodarskem položaju. Kot prvi govornik je nastopil nemški zunanji minister dr. Curtius, ki je navajal, da smatra za potreben splošni razgovor o gospodarski krizi, njenih vzrokih in sredstvih za odpomoč. O krizi sami ni treba več govoriti, ker tiči že vse v kosteh. Kriza je posebno zadela Nemčijo, ker je bolj kot druge države trpela zaradi vojne, revolucije, inflacije in odtegnitve kapitala. Zato je tudi bolj interesirana pri sanaciji vse Evrope. Sedaj deluje Nemčija za svojo notranjo sanacijo. Specialni vzrok evropsko krize pa je razpad Avstrije v nestevilne majhne gospodarske dole. l'o njegovem mnenju naj se najprej poskusi metoda večstranskih meddržavnih pogajanj. Multilateralne pogodbe so na mestu, ker gre za enakosmerne interese večjega števila držav, ki so pripravljene, da se za vse države uveljavijo istočasno določbe, ki veljajo za vse. V sedanjih izrednih stiskah so potrebna izredna sredstva. Najboljše sredstvo je carinska unija s tendenco znižanja carin. Do sedaj je razdelitev Evrope na majhna gospodarska področja vodilu vedno do zviševanja carin. Do zniževanja ho prišlo šele tedaj, čc sc ho razširila misel carinske unije. V zadnjih dneh je ideja carinske unije že zelo napredovala. Dr. Curtius je navajal pri tem poskuse med Estonsko iu Latvijo, med Jugoslavijo in Romunijo ln na posku c:irin-ke linije med Franeijo in Belgijo. Pripravljen sem, razgovarjati se z vsakim načrtom carinsko unije, velikim ali majhnim, brez razlike, ali gre za pogajanja med dvema državama, ali med državnimi skupinami. Prosim, da lo ponudbo sprejmete popolnoma resno. Labadova pesem Nato je govoril francoski zunanji minister Briand, ki ni tajil, da je anarhija gospodarskega položaja v mnogih delih Evrope dejstvo, katero jc treba resno upoštevati. Toda ravno za sodelovanje v Ženevi je najvažnejše, da se vse opusti, kar bi moglo motiti mir narodov. Metode, ki jih je postavil dr. Curtius, so slabe. Zato smatram za važnejše, da so ustvari najprej možnost splošnega sodelovanja, ne pn, kakor je predlagal dr. Curtius, da se začne od spodaj gori. So še tudi druge metode in Francija je napovedala predloge, ki se bodo ob danem času predložili iu obravnavali. Takoj nato je Briand svoj odločen glas malo omilil in se skli- ceval na bodoča stvarna razpravljanja o tem vprašanju v Svetu Društva narodov in v evropski komisiji. Zgled, ki ga je omenil dr. Curtius glede Francije in Belgije, ne drži, ker je Francija načrt carinske unije •/, Belgijo opustila, ko je povzročil nemir v širokih krogih. Kljub najživahnejši želji, da bi se sporazumel s spoštovanim kolegom, zastopnikom Nemčije, mu moram reči: Tu ne moreni! Kar v pogodbah ni bilo dovoljeno, povzroča samo nemir in sc mora opustiti. —• Splošno se je opazilo, da so bile Briandove besede posebno vljudne, vendar pa odlofno sklicevanje na pogodbo ui moglo omiliti ostrosti njegove izjave. Takoj nato je odgovarjal dr. Curtius. Navajal je, du so njegova izvajanja bila čisto splošna in da jo nemško-avstrijsko carinsko unijo omenil samo kot primer. Za danes samo ugotavlja, da stoji na stališču, da so nemško-avstrijska carinska unija giblje popolnoma v okvirju pogodb. Grandi razodene italijanske načrte Ženeva, IG. niaja. tg. Na popoldanski seji evropske komisije je imel italijanski zunanji minister Grandi velik gospodarsko-političen govor, v katerem je prikazoval zgodovinski razvoj od genovske konference 1. 1922. do rimske svetovne žitne konference. Prišel je do zaključka, da je samo škoda za vse države, če se postavljajo nasprotslva. Posamezni interesi, in stal T'a se ne smejo vzeti preveč načelno in teoretično. Grandi je razporedil sledeče štiri .sisteme: 1. kmetijski kreditni sistem, 2. sistem induslrijalnih autant, 3. preferenčiii sistem, 4. sistem carinskih unij. iv prvi točki jo izjavil, da se Italija strinja s predloženimi načrti za Ilipute-k tirno banko itd. Industrijalne antante v nasprotju s francoskimi nadami do sedaj še niso dovedle ilo sanacije carinsko zaščite, niti niso poskušale zdru-ziti nacionalnih z mednarodnimi zvezami. I'o njegovem mnenju pa so za razširjenje gospodarskega trga popolnoma sposobne carinske unije. Toda tudi spojitev dveh ali večih narodnih gospodarstev, če ni popolna, ne dopušča samostojnosti gospodarskih oz.emelj, ali pa daje prednost enemu r... škodo' diugega. K temu pridejo še politični momenti, ki povzročajo, da postanejo carinske unijo dvomljiva sredstva za rešitev svetovne gospodarske krize. Soglasno z Briandom je nato izjavil Grandi, da je za rešitev gospodarske krize mednarodno zaupanje zelo važen faktor. Izjava bivših samostojnezev Nismo vedeli, nismo sanjali, nismo nič želeti, bili smo brez voditeljev Zagreli, 10. maju. Dnu 3. maja t. 1. so sc sestali v Belem polju (okraj Korenički) prvaki ta-mošnje bivše samostojne demokratke stranke in izdali izjavo, ki se glasi: Do 15. aprila t. L. to je 2 leti in 3 ineseee, nismo vedeli, da so naši bivši voditelji zahtevali nekako federalistično državo, o kateri nismo niti sanjali, kaj šele, da bi --i jo bili želeli. 0 tem smo zvedeli šele iz izjave, ki mi jo dali v Zagrebu dne 15. aprila t. I. dr. Petar Zec in tovariši. Pred to izjavo nismo imeli niti pojma o takem delovanju bivših voditeljev samostojno demokratske stranke. Mi smo imeli idejo, uo pa ljudi, da hi uas vodili po svoji volji, in nismo voljni, da hi zaradi koristi kogarkoli zoper svojo prepričanje sli v borbo proti naprednemu režimu, samo zato, da bi komu pomagali do oblasti. Dovolj jc hilo partizanstva in brezplodne medsebojne borbe, ki ,ic vsem prinašala škode, največ pa kmečkemu prebivalstvu. Tisti, ki ima največ zaslug za. edlnslvo nase države, tisti, ki lo ediustvo še dalje ščiti in čuva, je naš voditelj Nj. Vel. kralj Aleksander I.. ki ran hočemo ostati /vesli tudi v najhujših razmerah, če hi nastopile, obenem pa hočemo braniti naš narod in državo pred napadi, naj žc pridejo od koderkoli. Mi smo prepričani, da ho naš vzvišeni kralj z idejo edin-stva iu enakopravnosti vseh državljanov ostal zmagovalec. Živel kralj Aleksander L! Živela kraljevska vlada! Živela Jugoslavija! — Belo polje, dne 3. maja 1931. — Slede podpisi. Amerika varčuie Ncvv Vork, IG. maja. A A. Predsednik Združenih držav Hoover je znižal izdatke za vojaštvo in ukinil razne vojaške garnizije. To so prvi ukrepi politike varčevanja, ki bo združena s temeljito preosnovo vojske iu s postopno razorožitvijo. Nova zračna proga Zagreb, 10. maju. ž V pričetku prihodnjega liicsecu se otvori nova zračna prometna proga Zagreb—Sušoik—Split—Sarajevo—Belgrad. V t<> svrho so nabavili tri motorna letala z 8 sedeži. Vožnja v Zagreb—Suišak bo trajala 45 minut, Sušnk—Split ob obali pa nekaj manj kot 2 uri. 200 letnica Marije Bistrice Zagreb, 16. maja. ž Danes popoldne jo odpotoval prevzv. nadškof dr. Ante. Ikiuer v spremstvu g. dr. Slamičn v Marijino Bistrico, da prisostvuje slu v nosi i 200 letnice, obstoja cerkve. Jagosl. razstava v Londonu London. 16. maja. A A. Jugoslovanski poslanik Gjurič je včeraj otvoril jugoslovansko razstavo. Med velikim številom umetnikov je zastopan tudi Meštrovič z odličnimi deli. Duhajska vremenska napoved. Zaenkrat še zelo toplo vreme z lokalnimi molitvami, na zapadu pa se bo najbrže pooblačilo. Avstrijsko posojilo Rim, 16. maju. ž Današnji listi prinašajo cest, (ki je avstrijska vlada iskala dovoljenje od Društva narodov za emisijo novega posojila v višini 150 milj. šilingov. Ljubljana, Iti. maja. Ker danes preteče ravno eno leto, odkar je francoski zunanji minister Briand, dne 17. majnika 1930 razposlal 20 evropskim narodom svojo znamenito okrožnico o ustanovitvi Panevrope, bo ljubljanski odsek jugoslovanskega udruženja za vseevropski pokret na ta način obhajal jubilej, da bo v radiu tolmačil javnosti glavne ideje panevropske zamisli in temelje, na katerih se bi dala Pauevropn zgraditi. Akoravno briandizoin do sedaj ni rodil nikakega konkretnega predloga, niti ni pospeševal razpoloženje za iskreno sodelovanje v Evropi, je zamisel sama na sebi vredna, da ,jo propagiramo, ker smo prepričani, da bo v drugih rokah in z. drugimi voditelji — mi mislimo pri tem na krščanstvo — vendarle uspela. Koristna solidarnost Belgrad, 10. maja. ž. Lesni trgovci so dostavili ministru za gozdove in rudnike resolucijo o rezultatih pogajanj s koroškimi lesnimi trgovci glede skupnega nastopa na italijanskem trgu. Mi-nister za gozdove in rudnike je obljubil, da bo dal v resoluciji stavljene zahteve v rešitev na mero-dajno meslo. buje okrožnico »Rerum novarums ter komentar k njej. To bi bil kratek pregled tega, kar smo bili in kar smo. Krščanske strokovno organizacijo imajo vse polno nasprotnikov. Mnogokje se nezaupanje umetno goji. Poudarili bi' tole: Ce nismo danes močni, kot bi lahko bili, je krivda predvsem v tem, ker ni pogled modernega človeka toliko jasen kot jc bil pogled Leonu XIII. Delavstvo odvračajo od njegove organizacije, njegova organizacija se podcenjuje. Zalo pa smo tudi ob 401etnici izdali »Rerum novaruiiK, da jo preberemo in se vprašamo, če smo storili in če delamo, kar je zapisal Leon XIII. pred skoro pol stoletjem. Lahko pa konstatirnj1'" da lc-tu dela organi- zacijo utrjujejo in konSolidirajo. Po več hudih skušnjah prihaja delavstvo do prepričanja, da je le nazadnje njegova in predvsem strokovna organizacija ti.sln, ki je res njegova, ki dela zanj iz svoje organizacijsko smotrenosti in ne iz. kakih drugih namenov. Kaj prav za prav hočemo? Kaj hoče našo (ribanje, naše organizacije? ("'loveštvo je razklano. Itazklal ga jo. kapitalizem, ki je liberalen in poganski. Zato hočemo krščansko družbo. Naše gospodarske zadružne organizacije navajajo svoje članstvo na kolektivno delo, strokovna organizacija pa je neprodirna vrsta borcev za pravice. Danes po več ko 301etnein svojem delit nam je Leonova beseda in program ščit. kol nam je bila v začetku. Zadnji poizkus Pariz, 16. maja. AA. Francija je predložila v Londonu in v Kitnu novo spomenico o razo roži Ivinem vprašanju. Politični krogi menijo, da predstavlja ta spomenica zadnji poskus Francije, da se reši londonski pomorski sporazum. Resen položaj na Švedskem Stockholin, 16. maju. AA. V Norlanski pokrajini jo položaj zaradi .splošne stavke še vidno zelo resen. V parlamentu se je vršila o tem burna debata, tekom katere so odstranili i/ sejne dvorane več komunističnih poslane :v. * Juda jc obljubila, da ue bo več poslala nadaljnih čet v prizadeto ozemlje in da bodo vojne ladje samo ščitile delavoljuc delavce. SimputijskfH iu protestna stavka se je razširila tudi na druga mesta. Cenijo, da stavka približno 42.000 delavcev. Komunisti so priredili veliko demonstracijo proti krvavim dogodkom, ki so se pripetili v petek. Po stockliolmskih ulicah je demonstriralo nad 50.1,(M) ljudi. Policija je morala večkrat potegniti sablje ter je aretirala več demonstrantov. Spielmann v Mariboru Maribor, IG. maja. Danes dopoldne ob 11 je z osebnim vlalunn iz Celja semkaj prispel šahovski mojster Spiel-inann. Spremljal ga je jugoslovanski šahovski mojster Vasja Pire. Na kolodvoru je Spielmanna sprejel tukajšnji šahovski klub s predsednikom dr. Kra-mar jem in ga prisrčno pozdravil. V dvorani hotela -Orel' so jc nato ob 16.30 začel tretji turnir med Spielmannoin in Pircem, kateremu je prisostvovalo mnogo šahistov. V času poročilu turnir še traja in je Pire v lahki premoči, ker je mojster Spiolmunu napravil manjšo pogreško. procesi Belgrad, IO. maja. Ig. Na današnji razpravi proti vrhpoljskim teroristom so dokončali odvetniki svoje zagovore in je s te mdokazovalno postopanji: končano. Razsodba proti teroristom bo izrečena 23. maja t. 1. Belgrad, IC. maja. tg. V Belgradu je bila danes zjutraj izvršena prva smrtna kazen po novem zakonu. Doslej so v Srbiji smrtno kazen izvrševali s streljanjem, danes pa je bil kol prvi obešen bivši orožnik Gjorgje Žival,jevič, ki je lansko leto izvršil gnusen zločin nad znano Belgrajčanko Danico Mi-lenkoviS ter jo nato umoril. Smrtna kazen je bila izvršena ob pol 4 zjutraj in je bil dostop k isti dovoljen le časnikarjem, dočim jo bila publika izključen n. Drobne vesti Belgrad, 10. maja. AA. Na željo gospodarstve-| nikov je prevzel Zavod za pospeševanje zunanje trgovine inicijativo za organiziranje obiska mednarodne kolonijahie razstave v Parizu. Belgrad. 16. maja. AA. Dne 22. junija t. 1. bo pri železniški direkciji v Subotici prva oferlalna licitacija za kolodvorsko restavracijo v Vinkovcih. Belgrad, 16. maja. AA. Danes dopoldne je v imenu ministra za trgovino ln industrijo olvoril v Novem Sadu ilr. Milan Lazarevič industrijsko in obrtniško razslavo. Bruselj. 16. maja. AA. Med Albijem in Ca-stresom so je ponesrečil osebni v Ink. Pri tem je bil ubit strojevodja in ranjen neki kurjač. Ila-njeriih je bilo tudi 7 potnikov« /i • i A i • ____ n _ __ _ „ _ . i/iiaiei|em „Jioi;enco za neaeifo C. Reppe rt: v Žeja Detten je gledal za konjem. »Morda — morda bi se mogle vajeti zaplesti v gosto trnjevo grmovje.« Neznatno upanje ga je takoj razvedrilo. Tiho je popeval majhno melodijo, ki mu je od prejšnjega večera na farmi ostala v ušesih. Konj je dospel do trnjevega grmovja, ki je enakomerno kakor siv zid obdajalo ravan. Pojoči Detten je žival pozorno motril. Konj je dvignil glavo in se stresel, kakor bi hotel neprijetno uzdo in vroče sedlo vreči s sebe. Detten je razločno slišal, kako so udarjale torbe ob sedlu in pa vodna vreča. Videl je, kako se pomika konj s sklonjeno glavo in prihuljenimi ušesi v brezmejno goščo, kako izginja v njej, kakor bi se bel krožnik polagoma pogrezal v morje. Detten je planil naprej proti robu stepe. Precej daleč pred njim se je zasvetil v grmovju konjev hrbet. V tem trenutku je znova posegla vmes sovražna sila afriške zemlje ter tudi v človeku raztrgala vse niti skupnosti, ki so ga vezale na konja. Lovca je vsega prešinil obupen, blazen srd; oči bo mu zalile solze, strgal si je puško z rame, jo pritisnil k licu in sprožil. Konjev hrbet je izginil; suho vejevje se je lomilo pod padajočim konjskim telesom. Ko se je Detten približal konju, mu je ndarilo na uho stokanje in hropenje težko ranjene živali. Presunilo ga je kakor nepopisno bolestna, nepopravljivo usodna obtožba. Ob pogledu na neznano smrtno muko ga je kljub neznosni vročini spreletela mrzla zona, da je ves drgetal. S široko odprtimi očmi je buljil v žalostni prizor. V tem trenutku se ni zavedal drugega kakor bolečine uboge, nedolžne živali. Groza pred to bolečino, ki je nihče ne ume, pomoči proseči pogledi, s itaterimi se je žival še v smrtnem boju polna zaupanja ozirala v človeka, vse to je Dettena tako prevzelo, da mu je bilo, kakor bi videl pred seboj vso tragedijo neprestanega boja vseh živih bitij na zemlji. — Veliko prijateljstvo me dkonjem in človekom je bilo zopet vzpostavljeno ter je dalo lovcu moč, da je belcu s strelom v giavo skrajšal smrtne muke. Neizmerna teža opoldanske tišine je ležala nad izsušeno zemljo. Solnce je lebdelo na nebu kakor ogromen pajek, ki izpija žejni naravi zadnje ostanke vlage. — Konj je bil izgubljen, mladi mož je ostal sam z neusmiljeno silo, katere sovražno voljo je sedaj temno slutil. Nagonsko se je v njem upirala moč evropske kulture proti omamljujočim hlapovom nedoumljive afriške prasile, ki je hlepela za tem, da bi ga vrgla v požrešni kotel, v katerem vro sokovi, ki so potrebni za neprestano obnovo njene divjine. — Par korakov od mrtvega konja je ležala raztrgana vodna vreča kakor nepreklicen dokaz neizprosne krutosti dogodka. >Bedno življenje,« je mrmral Detten, >strahovi o belem dnevu. Strašna je enoličnost te sive goščave. Stepa, kje je stepa, potem se bom že znašel-« Detten je šel in šel. Boril se je za vsak korak. Zolta tla, sivo grmovje, jasno, blesteče nebo. Vedno in vedno taisto. Misli in živci so popustili. Cas je izginil, mrtve in prazne kakor maske bo ga obdajale ure, v tem ko sta žeja in trud-nost izpijala življenje mehanično dalje stremečemu telesu. Pozno popoldne je slednjič ropet našel stepo in si oddihnil. Detten je preudarjal. >Tu počakam jutra. Mir, fant, nič še ni izgubljenega. Solnce zahaja tam-le — to je zapad, tjekaj moram.« Glasno je govoril sam s seboj, se okrenil, zamahnil z roko v nasprotno smer in dejal: >Vzhod — naravnost na vzhod, proti velikemu severno-južnemu vzglavju. Ej, saj ni tako hudo.« Senca proti vzhodu kažočega človeka je kakor prikazen padala na stepo, ki se je blestela v rdečem solnčnem zlatu. Dušna in telesna izčrpanost pa blagodejna, jasna milina južnoafriške noči, ki je iznenada, skoraj brez vsakega prehoda legla na pokrajino, so zazibale moža v globoko spanje; bi Ije še mlad in njegovega ravnotežja in zaupanja v življenje še niso bile izpodkopale zle izkušnje- Mimo spečega lovca, mimo poginolega konja, za katerega mrhovino so se trgali šakali in hijene, je korakal skozi noč s temno bakljo v roki zaščitni duh Afrike. Hlad in spanje sta Dettena nekoliko osvežila; dvignil se je na vse rano in krenil proti solnčlnemu vzhodu. Kmalu ga je od vseli strani zajelo gosto trnjevo grmovje. Obleka je visela z njega v samih cunjah, oči ao bile od prevelike svetlobe otekle in boleče. Vsa koža ga je pekla. Le s težavo je mogel premakniti jezik. Noge so se avtomatično pomikale dalje, vse misli so mu bile vklenjene v vzhodno smer. Vročina in žeja sta ga vedno bolj omamljali. Tod in tam si je moral dovoliti kratek počitek. Toda vsakokrat ga je tiho vstajajoča groza pred koncem pognala zopet dalje. Med potjo so mu začele vstajati v duši vabljive slike. Hladni gozdovi in zelene livade njegove domovine, bistri studenci in šumeče vode so mu lebdeli pred očmi ter množili muke silne žeje. Usta so mu bila kakor izsušen peščen lij, ki mu nikdar ni dovolj vode. Kri je vrela po vtripajočih žilah kakor goreča reka. Smrt in satan sta se vrtila v peklu njegovih občutkov. Detten je šel — počival, šel — počival, sedaj v daljših, sedaj v krajših premorih- Uro za uro, dokler se slednjič v nepremagljivi utrujenosti ni zgrudil. Zopet se je nagibalo solnce v zaton. Večerne sence so legale v lahnem vetriču in izpreminjale goščavo v labirint duhov, iz katerega ni mogoč noben izhod. Hlad in tema sta se zdela lovcu kakor laž, kakor krut za-smeh. Neusmiljena narava ju je zgrnila čezenj samo zato, da bi naslednji dan tem bolj občutil solnčno vročino in žarko luč. Potem pa neprestano naraščajoča žeja, ki je odbijala vsako jasno misel in obešala na vse ude težke uteži. Vse naokrog so lajali šakali, iz daljave je prihajalo zategnjeno mijavkanje zaljubljenega leoparda. Zgoraj pa se je bo-čilo v čudovito mirnih barvah z zvezdami posuto afriško nebo. Pod tem nebom so potovale lovčeve misli nazaj v otroško dobo. Majhen deček je, z njim sta roditelja. Z otroškim veseljem sprašuje starše o blestečih zvezdah, ki so posejane po nebesnem svodu. Rad bi slišal o daljnjih daljah in čudesih sveta, katerih zvoki so mu že v deški dobi šumeli v uho, ga vabili in mamili v mlade-niški dobi in ga slednjič zvabili v skrivnostno Afriko. V njegovi mladi duši so gorele luči doživljanja ciljev. Vedno in vedno mu je rojila po glavi tujina, se mu pretakala po krvi. Tako se spominja v vročičnih sanjah, ki jih prekinjajo glasovi nočne goščavev katerih se le napol zaveda. Cisto iznenada mu preskoči misel v sedanjost- Zdelo se mu je, da sliši tik sebe hropenje umirajočega konja. Strme se je ozrl naokrog. »Tam, tam — ali niso to belčeve proseče, do smrti žalostne oči? Moj Bog, kako strašno. Toda saj sem ga ustrelil. Saj je mrtev!« — Detten je planil kvišku in se prebudil iz polusna. Srce mu je silovito utripalo. Kakor bi mu lezla skozi usta v grlo žareča kača, se je zavedel žeje. Tako grozna, uničujoča je bila ta zavest, da se je zvrnil na zemljo. Znova ga je stresala mrzlica. Pred njim so vstajale slike in v ušesu so mu zveneli glasovi z vožnje preko oceana. Enakomerno šumi parnik si?ozi širno morje; pod ekvatorsko vročino vse žari in se kadi, kakor bi se nahajali v ladjinem trupu goreči vulkani. Nebo je od solnca kakor v plamenih. Dobro razloči Detten znane mu potnike, kako sede za dolgo, belo pogrnjeno mizo. Trebu-šasti kristalni čebri, vrči, steklenice, čaše stoje pred njimi. Vsi pijo v kratkih presledkih; pijo, nalivajo in zopet pijo. Nihče ne izpre-govori besede. Celo mali, živahni jud, ki mu nikdar ne zmanjka šal in dogodbic, je tiho. Detten sam je prikovan na koncu promenad-nega krova na železen steber. Vse telo koprni, da bi se tudi on udeleževal tega fanatičnega, neslišnega bakhanala. Nebeški Bog — samo en kozarec! Strme mu buljijo oči v pivske kretnje. Ne more se premigati, da bi zaprl oči in se obrnil stran — gledati mora popivanje v nepopisni muki svoje neutešene žeje. Se enkrat sta zmagali žejo dušna in telesna izčrpanost. Slika se je razblinila v težkem, brezčutnem snu. — Kruto veličastna noč ne ve nič o ubogem človeku. Kakor mehak, razkošen plašč razteza nebo svoja širna krila. Kakor spake groze sence in obrisi goščave. Glasovi prežečih demonov se mešajo z glasovi noči. Pod orjaško nevidno roko se zapira krog pogube. Znova je zasijalo solnce; Detten se je zbudil. Lobanja mu je bila težka kakor svinčena krogla, svetloba ga je slepila. Vsak gib udov spremljajo in onemogočajo bodeče bolečine. Razum in živci so dozdevno razprostrti poleg njega po vročem pesku kakor žareča mreža iz tenke žice, ki jo utegne uničiti vsak dotik. Vsak čut za resničnost, vso moč za zavestno ravnanje so izpila vroča tla- Ko se je Detten sunkoma dvignil na noge, se je kakor pijan apotekel .»Bog, o Bog, kaj bo z menoj. Ne, ne — o moj Bog!« Omahuje je krenil dalje. Brez moči, mehanično se je telo pomikalo naprej. Pod solnčnimi žarki je vrela kri, žile odvodnice so poskakovale. Detten je čuitl, kako se je polagoma krčil. Po ubogih možganih mu je rož-Ijalo, kakor bi šelestela suha trava. Mučile so ga strašne predstave. Taval in štorkljal je brez misli po grmovju. Poleg njega se je plazila žeja. Nenadoma je bila zrasla iz žarečih tal in ga spremljala kakor strahotna vtelešenost njegovih blaznih misli. >0 ti Strašni, daj mi mir,« je mrmral od žeje mroč. Žeja je dolga in inršava. škripanje njenih udov spominja na cvileč, težko naložen voz, ki ga vlečejo voli. Siva, ohlapna koža visi z njenih skrivljenih udov. V enem navzgor upognjenem kremplju je spaka držala gorečo skodelo, iz katere je puhtel vroč, dušeč dim- Dih njenih ust jo bil kakor oblak žarečega prahu. Najstrašnejše so pa bile njene oči. Široko in slepo so strmele iz globokih jamic kakor neizmeren strašen pohlep. V trudni obrambi je Detten sklenil roke in topo mrmral predse: »Smrt v puščavi, smrt v puščavi.« Tedaj mu je začela Žeja z ropotajočimi čeljustmi prigovarjati. »Pridi bliže k meni, Klemen, čisto blizu, da me boš čutil. Potrebujem to, Klemen, kajti stara sem, stara kakor svet. Moja jezdna žival boš. Dolgo ne bo, ko se poženem na tvoj mladi hrbet. Poglej, tu je uzda, preizkušena uzda, ki vse ukroti « I'ri tem je spaka režo so potešila iz ene odvratnih kožnih gub vrvico, v katere sredi so jo vrtil debel valj, ki je strčal c-igel. »Glej, glej Klemenček, ali ni krasna? Ali si že kdaj videl kaj takega?« — Grozotno hehetanje je presekalo ozračje z žare-čimi klini. Pod tem smehom se je Detten zgrudil. Razpokane, zabuhle ustnice je pokrila pena. Prasketajoče krogle so drvele po krvi v srce in možgane. Žeja mu je sedla na prsi in mu stisnila grlo- Prostrana, nezaslišano močna pokrajina, se je blestela kakor tempelj večnosti. S. Douse: Uspavalo Preden je poteklo pet minut, so vsi navzoči v grozi skočili na noge. Dufour se je nenadoma stresel, vrgel glavo nazaj in se z ropotom zgrudil na tla. Zvijal se je po preprogi, drhtel in težko hropel. A ta groizni prizor se je kmalu končal. Dufour se je slegnil po tleh in obležal nepremičen z zaprtimi očmi in mrtvaško bledim obrazom. Dr. Mollet je takoj pokleknil in prijatelju hitel poslušati srce. Kmalu jc obupano skomignil z rameni in zaklical: »Čudna stvar!« »Kaj mu je? Kaj sc je zgodilo, gospod doktor?« od vseh s4rani so zadoncla razburjena vprašanja. Zdravnik je kratko odgovoril, da še ni na jasnem, ali je to možganska kap ali kaj drugega. Vsekakor pa je bolnik v veliki nevarnosti in takoj ga bo treba prenesti domov v posteljo. Plačilni natakar je žc pripravil avtomobil in vprašal, ali ne ho treba poklicati še rešilno postajo? Hitel jc čimprej odstraniti ponesrečenega, da se ne bi razširila novica po ostalih dvoranah ob tej uri nabito polne restavracije. Dr. Mollet jc skočil v avto in prosil Ingvcja, da bi mil sledil. Morala sta tudi v hotelu obolelega odpeljati v sobo tako, da ne bi povzročila preveč razburjenja... Mladenič je izrazil upanje, da bo Dufouru kmalu odleglo. »O, ne,« je mrko odgovoril zdravnik, »prepričan sem, da bo moj ubogi prijatelj eno ali dve uri pozneje že mrtev.« Nisem hotel tega povedati, da ne bi zbegal navzočih in da bi sc izognil policijskemu zasliševanju. Vse to bomo lahko opravili tudi jutri... Ingve je vztrepetal. Kako je to mogoče? Saj je vendar Kjoring pravil, da ni uspavalo nevarno za življenje! AH je mogoče, da se je detektiv zmotil, in je vsebovala stekleničica strup? V teim primeru je bil Ingve morilec, dasi tega ni slutil poprej ... Ko sta Dufoura v naglici po napoltemnem hodniku prenesla v sobo, je takoj zdravnik Ingveja poslal po pastorko. »Če je že doma in spi, ji -povejte, da mora vstati. Med tem bom jaz ponovno pregledal bolnika.« Ingve je že planil iz sobe, ko je dr. Mollet zaklical za njim: »Počakajte! Izročite mi poprej vašo steklenico! Videl sem, kako ste vi nekaj dodali v kozarec. Določiti moram čimprej protistrup.« Ingve je zadrhtel in zdravniku izročil nesrečno steklenico. »Bodite prepričani,« je za-šepetal s široko odprtimi očmi, »da je bilo notri samo nedolžno uspavalo.« »Počakajte,« je ledeno odvrnil dr. Mollet. »Žalibog sc zdi stvar vse druigačna. A kaj ste hoteli in odkod ste vzeli telkočino?« »Tega vam ne smem povedati,« je razburjeno odvrnil mladenič. »Samo jaz sem za vse odgovoren.« »Ni nobenega dvoma, da bo tudi policija tega mnenja,« je pripomnil zdravnik. »A pohitite h gospodični! Vsak trenotek je dragocen!« Ingve je j)otrkal na vrata in kmalu zaslišal vprašanje: »Kaj je?« »Helena! Jas sem, Ingve. Bojim se, da je vaš očim v smrtni nevarnosti. Pridite hitro ven. Poslal me jc zdravnik!« »Kdo pa ste?« je jezno zaklicala Tlelenn. »Počakajte in nikar ne razbijajte. Soj sem slišala in sc bom takoj oblekla.« »Ali ste že v postelja?« se je začudil Ingve. »Saj sto vendar rekli, da boste počakali name?« »Kaj pomeni vse to? Ali ste iz nma ali kaj?« jc jezno odgovorila Helena. »Na koga nnj bi čakala? Vi se motite, gospod! To je nekako nesporazumijenje. Počakajte, vam pravim. Takoj lxiin gotova.« Ingve je stekel nazaj. Čim je prestopil prag, mu je zaklical zdravnik: »Ubogi moj prijatelj! Zastrupili ste ga! Umira! V steklenici je bil atropin. Ali poznate volčjo erešnjo?« »Ni mogoče!« je obupno zastokal Ingve. — Saj je Leon Kjoring pregledal tekočino!« »Ah tako!« je mrko rekel zdravnik. — »Gospod detektiv pač slabo pozna strupe. Pozabil jc, kako vpliva volčja črešnja na človešiko oko. Poglejte!« Peljal je mladeniča k postelji in umirajočemu dvignil vcikc. Zenici sta bili nenaravno veliki, belina pa je postala [K»|x>lnoma črna. Ingve. jc zaihtel. Ali jc mogoče, dn ga je izrabila ljubljena žena kot svoje orodje za umor obsovraženega, trinoškega očima? Kako prebrisano je izmislila vso zgodim... »Vpričo umirajočega vaju ponovno stavim vprašanje,« je svečano pričel zdravnik, »kdo vam je osikrbel strup in s tem povzročil umor?« »Saj sem mislil,« je zašcpelnl Ingve, »da vsebuje steklenica samo nedolžno uspavalo. Domenil sem se s Heleno, da bova za nekoliko ur odstranila njenega očima, da bi določila način in kraj najine poroke. Saj mi jc sama dala to stcklenico!« Helena Dufour je v tem Irenoitku vstopila v sobo. »Katero steklenico?« jc vprašala. »Kaj se je zgodilo?« »Vaš očim jc zastrupljen in umira,« je odgovoril zdravnik. »Ta mož trdi, da ste vi naročili umor in mu izročili strup.« Dvignil jc steklenico v zrak. »To je nesramna laž,« jc rezko odvrnila Helena. »Prvič vidim to steklenico iu nc poznam tega moža, dasi sem ga nekoč videla pri očimovi mizi v neki kavarni.« »Helena!« je zaklical Ingve, kaj pravite! Saj ste mi danes zjutraj na ulici izročili to steklenico. Saj sva govorila o uspavalu!« »Govorila?« ga je ogvvrčeno prekinila. — Ali se vam meša, gospod?« »Podtaknili ste mi strup, dn bi umoril vašega očima!« »Morilec!« jc zaklicala Helena. »Podlež! Potegniti hoče v propast nedolžno ženo, da bi sa.m 11'šcl odgovornosti!« »Saj ste mi vendar vi dali steklenico!« je odvrnil napol blazen Ingve. »Nedolžen sem. Vi ste morilika!« Helena ga ni poslušala. Planila je k postelji in se zjokala: »Oče, dragi oče! O, če bi znal ti govoriti! Če bi slišal to nesramno očitanje! O, ta groza! Če bi bil ti živ, hi takoj povedni, da sem postala žrtev brezvestnega zločinca!« Nenadno je obmolknila in takoj pretresljivo zastokala. Zdaj se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Dozdevni mrlič se jc vscdcl r postelji in v Heleno uprl nenaravno temne oči z razširjenimi zenicami: »Kaj lahko govorim,« je rekel, »in nn srečo sem priča, da sta se vidva danes prav prijateljsko menila na ulici. Kaj pomeni ta komedija, Helena? Zakaj tajiš svoje znanstvo?« Dr. Mollet je sunkoma odvrgel rožena očala s sivo lasuljo in se prelevil v Leona Kjo-ringa. »Komedija je končana,« gospa Dufour, »je odločno naznanil. »Imamo zdaj zadosti podatkov, da bi odgovorili na vprašanje, odkod je dobil gospod Marks ta nevarni strup. Hoteli ste se rešiti starega soproga, da bi se polastili njegovega premoženja, in zaljubljenemu mladeniču ste nntvezili pravljico o trinoškem očimu. Takoj sem ugotovil, da ste se poslužili volčje črešnje in celo v količini, ki bi zadostovala za smrt več oseb. Nadomestil sem strup z navadno vodo in vašega soproga pravočasno opozoril na vaše nakane. Ena kapljica ntropina jc zadostovala za vso komedijo z zastruplje-njem, ne da bi škodovala komu na življenju. Aretiram vas zaradi poskušenoga sebičnega umora in zlorabe tujega zaupanja. Policijski avtomobil čaka zunaj, in upam, da boste ostali mirni, ne da bi bdi potrebni okorvi... Vzemite svoj plašč in pojdite z menoj!« Helena Dufour se je sesedla v naslanjač m si z rokami zastrla obraz... Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA. Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju) Obrestovanja vlog, nakup In prodala vsako vrstnih vrednostnih papirjev, deviz In valut borzna naroČila, predujmi In krediti vsake vrste, eskompt in Inkaso menic ter nakazila v tu- In inozemstvo, safe-dtposltl Itd. itd. Brzojavke: Kredit Ljubljana Tel. ZON ZM7. Z548: interorban Z706. Z BDE Dnevna Koledar fledelja, 17. maja. 0. povelikonočna nedeljo. Paskal Bajl., spoznavalec. Bruno, škof. Mlaj ob 16,28. Herschel napoveduje spremenljivo vreme. Ponedeljek, 18. maja: Erik, kralj: Aleksandra, levica. Osebne vesli = Poroka. V nedeljo se je poročil v Ljubljani gosp. Ciril Sajovic, posestnik, trgovec in gostilničar v Velesovem z g. Marijo Rakove, posestni-kovo hčerko iz Slruževega pri Kranju. Mladima zakoncema želimo obilo srečel = Iz vojaške službe. Po službeni potrebi so odrejeni med drugimi na službo v štab telegrafsko-tehničnega poveljstva inženjerski kapetan I. razr. Edmund Turnaj; za vodnika voznega parka avto-poveljstva III. armijske oblasti pehotna podporočnika Vinko Ružič in Ljudevit Ulčnik; za vodnika voznega parka avtopoveljstva IV. armijske oblasti pehotna podporočnika Vladimir Dorman in Milan Matič, za vodnika avto oddelka topniško-tehnič-nega zavoda topniški podporočnik Vinko Rupnik; na službo pri referentu inženierskega poveljstva Boke Kotorske nižji voj. uradnik II. razr, inž. tehnične stroke Rudolf Blažek; na službo v moravsko Konjsko bolnico veterinarski poročnik dr. Ivo Ogo-relec; za vršilca dolžnosti intendanta savskega orožniškega polka nižji vojni uradnik III. razreda ekonomske stroke Robert Rebolj; za vršilca dolžnosti blagajnika dunavske orožniškega polka nižji voj. uradnik I. razr. ekonomske stroke Anton Ro-došek; za vršilca dolžnosti upravitelja skladišča dravskega orož. polka nižji voj. uradnik I. razr. ekonomske stroke Ivan Bukovnik; za knjigovodjo tehn. skladišča 2. zrakoplovnega polka nižji voj. tehnični uradnik IV. razr. zrakoplovno tehnične stroke Franc Najbauer; za vršilca dolžnosti upravitelja tehničnega materijala telin. skladišča 1. zrakoplovnega polka voj. lehn. uradnik IV. razr. zraVoplovno tehnične stroke Anton Cegnar; za vršilca dolžnosti upravitelja materijala aeroplanske delavnice 1. zrakoplovnega polka nižji voj. tehn. uradnik IV. razr. zrakoplovno tehnične stroke Vinko Krelj; na službo v lovsko pilotno šolo 6 zrakoplovnega polka zra-plovni podporočnik Alojz Steberrjak; za pobočnika tehničnega polka inženjerski kap. II. razr. Mladen Srnec in za vodnika kačaniškega voda vardarskega orožniškega polka novoimenovani orožniški podporočnik Ivan Čauš. Enotno Složne načrte,'^roraču ne i n' mub HIUIIIU UIIIUUMII« zorstvo Tehnični biro prihranke tTebzifsresl- Ostale vesti — Z otoku Krka doznavamo, du bo na Petrovo v Omišlju evharistični kongres, predvsem ta otok Krk; prišli bodo na kongres verniki iz tlrvutskcga Primorja sploh. Svečanost se bo cačela s slovesno tridnevnico v petek 26. junija »opoldne; pričakuje so velika udeležba pri sv. cakramentih. Omišljani se z izrednim veseljem pripravljajo na proslavo in hočejo složno sodelovati, da se proslava čim lepše izvrši. V ne-leljo 28. junija bo posebna svečanost za otroke; na praznik sv. Petra in Pavla bo pontifi-kalna sv. maša, ki jo bo daroval škof (lr. Sre-brnič. Po sv. maši bodo govori na prostem, popoldne bo slovesna procesija. Omišelj je Slovencem najbolj znano mesto na otoku Krku. Sv. Vojska jc napravila že več izletov tja. Slovcnci bodo tudi na kongresu dobrodošli gostje. Za Petrovo bo v Omišlju lepo. zelo lepo! — Družba sv. Vinconciin Pavclskega v Ljubljani (Marijanišče, Poljanska cesta 28) se s tem obrača na družine na deželi, da bi sprejeli za nekaj časa v počitniški dobi na hrano in stanovanje (brezplačno) učenca ozir. učenko iz mesta Ljubljane. V poštev bi prišli samo ubožui otroci v šolski dobi, ki niso bolni, pač pa potrebujejo solnca, zraka in tečne hrane, šlevilnim teh otrok oskrbe velikodušni dobrotniki okrepljen ja in oddiha na raznih domovih, kljub temu pa bo ostal v mestu marsikak otrok, ki bi bil potreben iste dobrote, pa ga ne najde, da bi mu to skazal. Prosimo dobra srca, naj se usmilijo tudi teh. Blagohotne prijave in želje sprejema Družba sv. Vincencija Pavelske-ga, Ljubljaua (Poljanska cesta 28, Marijanišče) do 10. junija t. L (mleko) K!^! Dunajska cesta štev. 17. — Naročila se sprejemajo. — Na Trsntu bo o Binkoštih kongres Brez-tlkoholne produkcije, kakor smo že poročali. Vozila bosta na binkoštno soboto zjutraj dva posebna vlaka in sicer: iz Ljubljane, glavni kolodvor, ob 8.22. Ta vlak bo pobiral udeležence po Dolenjski progi do Metlike na vseh postajah. Iz Maribora bo odpeljal posebni vlak isti dan ob 6.15 ter bo pobiral udeležence ob celi progi preko Zidanegu mosta do Dobovc. Oba posebna vlaka se vrneta že v ponedeljek. Ker je vožuju z vseli postaj polovična in vozita oba vlaka direktno, je prilika za udeležbo izredno ugodna. Vozni red za vse postaje in točna pojasnila dobi vsakdo brezplačno poštnoobrutno, uko javi svoj naslov Brezalkoholni produkciji v Ljubljani, Kolodvorska ul. 3 (nasproti Mestnega kopališča). — Letovanje Jugoslovanskega ferijalnega učiteljstva v nčiteljski koloniji v mestu Veliluki (otok Korčula). Kakor lansko leto v velikih počitnicah bo letovalo tudi letos od 15. julija do 15. avgusta okrog 100 jugoslovanskih učiteljev iz vseh banovin v prijaznem in družabnem mestecu Veliluki ob zelo ugodnih finančnih pogojih. Vabim vse učiteljstvo, ki želi letovati, da se prijavi najkasneje do 1. junija na spodnji naslov. Pogoji: Članarina Din 30.—, kolonijalni fond Din 100.— (za stare člane samo Din 50.—), stan in hrana za 30 dni Din 800.—I Ob priliki letovanja se bodo vršile tudi ekskurzije, kakor na otok Vis, na otok Biševo c večno lepo jamo, otok Hvar itd. Lansko potovanje v Veliluki je v vseh ozirih v zadovoljstvu "seh kolonistov lepo uspelo! Kdor se želi udeležiti «i ■»■mm milini ■■—w i umi—— Rabite samo Sigurna smrt vsemu mrCesu 1 Uspeh Vas bo presenetil! kronika Ob ečemo Vas od nog do glave za mal denar Tudi na obroke! A. PRESKEB Ljubljana. Sv. Petra cesta 14 tega zelo ugodnega letovanja, naj pošlje članarino, nakar dobi čekovno položnico, s katero vplača do 1. junija Din 400.—, ostali znesek v koloniji. Vse podrobne informacije slede pravočasno v dnevnikih in v »Učiteljskem tovarišu« in v ostalih učiteljskih listih! Za vse informacije in podrobna pojasnila priložite znamko za odgovori Za UFS! Slavko Mrovlje, učitelj, Glavni poverjenik Dravske banovine, Slo-venjgradec. — Most čez Soro zaprt. AA. V torek in sredo 19. in 20. maja bodo popravljali provizorič-iii most čez Soro v Medvodah. ?.uto l>o tu dva dni most z,uprt za promet in naj vozila ta dva dni vozijo čez Goričane. — Udruženje jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov ima svojo letošnjo (XII.) redno glavno skupščino v Novem Sadu v dneh od 5. do 7. junija 193.1, Nn programu so poleg obširnih stanovskih in strokovnih obravnuv tudi številni ogledi in izleti po mestu in okolici. Vožnja po železnici je za člane, ki so poravnali vse svoje članske obveznosti, četrlinska, za njih rodbinske člane polovična. — Člani ljubljanske sekcije U. J. 1. A., ki se nameravajo udeležiti te skupščine, naj najkasneje do 21. maja 1931 prijavijo tajništvu Sekcije sledeče podatke: 1. Ime in priimek, 2. poklic, 3. točen naslov, 4: ime in priimek sopotnikov, 5. ali se udeleži slavnostne večerje in s koliko člani, 6. ali potrebuje sobo in s koliko posteljami. — Obenem z zgornjo prijavo mora vsak član poslati Sekciji pristojbino (za svečano večerjo, koncert, zakuske, uporabo avtobusov, tramvaja in parabrodov) za sebe 200 Din, za vsakega rodbinskega člana po 150 Din. Brez pravočasnega plačanja pristojbine se prijave članov ne bodo mogle upoštevati. — Program skujv-ščine dobijo interesenti lahko pri tajništvu Sekcije, ki bo dalo po možnosti tudi vsa pojasnila glede glavne skupščine. — Korist cestnega prahu. Iz št. Lovrenca na Dol. 10. maja. Ko sem čitul v sobotnem »Slovencu« zanimiv spis »Važna iznajdba za sadjarje in kmetovalce« in v njem trditev: »Narava sama kaže, da so n. pr. ravno drevesa ob velikih cestah najbolj zdrave rasti in tudi najbolj rodovitna« — sem se spomnil, da je to trditev lani pri nas potrdila lanska skušnja pri zelju. Lani je bilo namreč pri nas nenavadno malo zelju, in sicer zaradi »šušta-ric«, ki so ga uničevale po njivah od spomladi do jeseni in ga na nekaterih njivah skoraj vsega uničile. Pa sem šel v jeseni nekega dne iz St. Lovrenca proti Krtini in se mi pridruži neki posestnik. In temu pravim: Poglejte tale zelnik, kako krasne debele in zdrave so tele glave. V vsej fari ni takega zelja! Pa mi odgovori posestnik: Pač, še na eni njivi je tako lepo zelje, in sicer v Trnju pri Veliki Loki. In veste zakaj? To je naredil cestni prah. Obe njivi sta tik ob cesti. In po tej cesti drvi dan na dan veliko voz in avtomobilov, ki zaprašijo s prahom vse zelje večkrat na dan. In ta prah uničuje »šuštarice«, da ne uničujejo one zelja. Ta lanska skušnja f) r i nas torej uči, da je najboljši pripomoček zoper »šuštarice« na zelju cestni prah. — I. Š. OD 15 mM NOV! VOZNI RED za vse proge in avtobusne zveze Slovenije za 2 dinarja (po pošti Din 2.50 sc pošlje samo proti predplačilu v znamkah) dobite v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Preprodajalci popust. — Živalske nalezljive bolezni v območju Dravske banovine po stanju z dne 10. maja, t. 1.: Steklina 1 slučaj v Tlakah, okraja Šmarje pri Jelšah. — Mchurčasii izpuščaj govedi v Mali vasi, 1 dvorec, na Cesti 12 dvorcev, Predstruge 1 dvorec, Videm 4 dvorce, Vodice 1 dvorec, Zder.ska vas 1 dvorec, okraja Kočevje; Vanča vas 2 dvorca, okraj Murska Sobota. — Svinjska kuga v Blatah 2 dvorca, v Dolenji vasi 1 dvorec, Rakitnica 2 dvorca, Gorica vas 1 dvorec, Zapuže 1 dvorec, okraj Kočevje; Konjice trg 1 dvorec, okraj Konjice. — Svinjska rdečica na Mali Polani 1 dvorec, okraj Dolnja Lendava; v Trebnji gorici 1 dvorec, v Veliki Kostrelnici 1 dvorec, okraj Litija; v Buče-čovcih 1 dvorec, v Hraslju 1 dvorec, okraj Ljutomer; v Gornjem kotu 1 dvorec, okraj Novo mesto. — Gniloba čebelne zalege na Spodnjem Bregu 1 čebelnjak. — Kolesa bodo razstavljena na XI. Ljubljanskem velesejmu od -0. maja do 8. junija v sledečih znamkah: »Tribuna« in »Pelikan« domačega izvora, »Puch«-Graz in »Anker« ter »Wanderer« iz Nemčije. Vsi oni, ki se zanimajo za nakup kolesa, naj si ogledajo to razstavo. — Čevljarski mojstri si morejo na letošnjem XI. velesejmu v Ljubljani od 30. maja do 8. junija nabaviti vse kar rabijo v svoji stroki. N. pr. vsakovrstno usnje, kremo za usnje, olje za stroje, lesene in železne žeblje, pasto za. brušenje nožev, rinčice, vsakovrstne stroje za predelavo usnja, stroje za čiščenje spodnjih delov čevljev, stroje za izdelovanje igel za pritrjevanje spodnjih podplatov, čevljarske stroje sploh. Vse to so izdelki samo prvovrstnih, solidnih tovarn. — Filharmonična družba v Ljubljani, je sklenila podaljšati do 1. septembra 1931 rok za vpo šiljanje onih skladb, ki prihajajo v poštev pri tekmovanju za nagrado 15.000.— Din, razpisano maja meseca 1930 za najboljšo kompozicijo pisano za veliki orkester, zbor in eventualno soliste. — Zdravilišče Rogaška Slatina nudi svojim gostom izven glavne sezone popolno oskrbo (stan, hrana, zdravnik, kopelji in takse) za 670 Din tedensko. — Živ na mrtvaškem odru. V vasi Trešnjak pri Slavonskem Brodu je že dalj časa bolehal 19-ietni sin kmeta Pere Avdobašiča, Ibro. Njegovo stanje sc. je bolj in bolj slabšalo in nekega jutra je padel v nezavest. Ležal jo povsem mirno na postelji in se ni ganil. Vsi domači so mislili, da jo mrtev, in so začeli na vso pretege jokati. Oče je naročil rakev in Ibra so položili na mrtvaški oder. Čez nekaj časa pa se je začel Ibro na mrtvaškem odru nenadoma premikati, česar so se seveda vsi prisotni tako ustrašili, da so zbežali iz sobe. Mislili so, da je Ibro vampir, kar bi imelo za vso vas težke Dosledice. Naposled so se nckatori le toliko ojunačili, da so šli pogledat v sobo, kjer so našli I lbra, ki se jc v silnih bolečinah zvijal na mrtvaškem odru. 1/. krste so ga prenesli zopet nazaj na posteljo, kjer čaka smrti. — Roparski napad pred sodiščem. Pred su-botiškim sodiščem je stal te dni 22-letni Dikn Sziics, ki jc 22. februarja t. I. prišel k trgovcu z golobi Francu Sznbo in mu dejal, da pozna nekega železničarja, ki bi prodni rud nekaj golobov. Sznbo je vzel s seboj nekaj tisoč dinarjev in sta šla. Med pot jo pa je Sziics nenadoma potegnil revolver in ustrelil purkrat na Szubn. Zadel ga jc v desno oko. Sznbo je izgubil oko. poleg tega |Nt m ti tiči v glavi šc ena krogla, ki mu je zdravniki niso mogli spraviti ven. — Pri razpravi je Sziics dejal, tla je imel mimen Szaba oropati in gu nato položiti na železniške tračnice, da bi izgledalo, kakor du je Szubo izvršil samoumor. Povedni je tudi, du ga je k temu nagovorila njegova l jubica Nančika Tiimbns, ki da je hotela imeti denar zu otvoritev gostilne. Obsojen je bil radi jioskusu umora na deset let ječe, Nančika Tumbas in ostali sokrivci pa na večmesečne kazni. — Vse zbore Hubadove župe J. P. S. opozarjamo, da dobe nakaznice zn četrtinsko vožnjo v Sombor pri podpisani upravi, kjer naj jih pravo-časno liaroče. Zastopniki odpotujejo z brzini vlakom 29. maja ob 19.50 iz Ljubljane gl. kol. Društva, ki svojih delegatov no morejo poslati na skupščino v Sombor, naj na četrtinki lista pošljejo takoj župni upravi povcrilnico (brez vsakega besedila) s podpisi predsednika in tajnika ter žigom društva, da jih hodo zastopali ?e prijavljeni delegati drugih društev. Uprava Hubndove župe J. P. S., Vegova ulica 7, Ljubljana. — Občina, ki daje brezplačno stavbišču. Obči uu Biogrud nu moru v Dalmaciji namerava na lep način pospešiti gradbeno gibanje. Vsakdo, ki bi rad gradil, dobi od mestne občine brezplačno zemljišče nu razpolago. Zacherliii mrčesni prašek v originalnih steklenicah tn škat-ljicah uttICi ves mrč ■>«. Dobiva se povsod. »Zachcrlin«, Ljubljana Beethovnova ulici štev. 16- — Kmetje linčali kokošjega tatu. Prebivalci mule vusicc Mikuliči pri Zagrebu so v teku zadnjih mesecev večkrat opazili, da jim izginjajo kokoši, suho meso, viuo in drug živež. Du bi svojo vas očuvali pred neznanimi tatovi, so organizirali nočne straže, ki so jih menjaje vršile posamezne rodbine. — V noči na četrtek so stražarji opazili, da sta sc na dvorišče kmeta Marka Stosaru splazila dva sumljiva človeka, dvu pa lin dvorišče kmeta Mirka Noršiča. Stra-žeči kmetje so takoj obkolili obe hiši, vendar so tatovi preskočili potok, ki teče ob vasi iu sc izgubili v noč, neprestano streljajoč z revolverji. Eden izmed njih pu je imel na hrbtu dve vreči, v vsaki po tri kokoši in se radi tega ni mogel tako hitro izmuzniti. Na vpitje stražnikov in na streljanje kokošjih tatov .se je prebudila vsa vas. Številni kmetje so obkolili bežečega tatu, ta pa je jiotegnil sabljo in se začel s svojimi nasprotniki boriti. Posrečilo se mu jc, da sc je zopet izmaknil naprej v temo. Tam pa se je zadel ob neko drevesno korenino in padel nn tla. Kmetje so padli po njem in ga toliko časa tolkli, du jc s težkimi ranami ves v krvi obležal nezavesten, šele sedaj so se kmetje streznili. Nesrečnega ko.košjegra tatu so prepeljali v Zagreb v bolnišnico Sveti Duh. Tu pa ga iiieo hoteli sprejeti. Nato so gu peljali v bolnišnico Usmiljenih sester, kjer pa je umrl, predno so mu nudili zdravniško pomoč. T AR MOL bo ščitil najbolje Vaše obleko pred škodljivimi moli. Tarmol izdeluje »Chemotechna«, Ljubljana, Mestni trg 10 in se dobi v vseh lekarnah in drogerijah. — Kaznovani italijanski ribiči. Zagrebške »Novosti» poročajo: Kakor znano, je naša država sklenila s kraljevino Italijo konvencijo glede ribarjenja. Po tej konvenciji ne smejo italijanski ribiči ribariti v naših vodah eno miljo od obale proč. Te rini pa sc je pripetilo, da so prišle italijanske ribiške ladje prav do naše obule, in sicer pri kostrenski obali. Tu jih je zalotil pri delu motorni čoln naše finančne kontrole in jih pozval, naj mu slede na Sušak. Tu jih je izročil sušnškenm poveljstvu, ki jih jc kaznovalo z. dvesto dinarji globo. — Ker sc začenja čas izletov in potovanj, opozarja Nova založba v Ljubi j a n i, da ima v zalogi vseh vrst potovalna navodila, zemljevide za turiste in uvtoniobiliste, razne kažipote in najrazličnejše lahko čtivo za potovanje po železnici ali za oddih in razvedrilo. Opozarju tudi na majhne zabavne knjižice za otroke, ki se dobe za najnižjo ceno ol I Din navzgor. K| jjg g B EH |P pomladanske LVlSUt&fc irtocinu; barvah in oblikah, športne klobuke, siamnike in čepice v lepi izbiri kupite zelo ugodno vspecijalni trgovini klobukov Mirko Bogataj, Ljubljana, Stari trg št. 14 Cene zmerne Solidna postrežba Sprejemajo se popravila — Trije spevi za javno službo božjo. Za mešani zbor zložil dr. Fr. Kimovec; založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Part. Din 15, glasovi po Din 3. — Pravzaprav so štirje napevi in sicer: pridi sv. Duh, pridi Stvarnik sv. Duh (dva napeva) in hvalnica. Na koncu so pridejani Se re-sponzoriji kakor: K molitvi za sv. Očeta, za kralja oz. za kraljico, zahvalni pesmi k »Pokropi me« in k blagoslovu po rimskem obredu. Hvalnica je vzeta iz zbirke od imenovanega skladatelja »Srce Jezusovo vse hvale vredno«, ki je že davno razprodana. Za pričetek šolskega leta in pri drugih sličnih prilikah kakor pri sv. maši o binkoštih bodo ti lepi spevi prav dobro služili. Dva napeva »Pridi Stvarnik sv. Duh« se lahko pojetu eno- ali večglasno. Vsi spevi kakor responzoriji so seveda slovenski. — Opozorilo občinstvu. V trgovinski register je bilu tc dni vpisana družba z o. z. »Elck-tro-instulacija« s sedežem nu Bledu. Ta družba se namerava med drugim tudi baviti z elektro-instalacijami vseh vrst. Kot poslovodja fungira g. Bcncdik Gabrijel, zasebnik i/. Žclcč pri Bledu. — Podpisana zadruga obvešča ccnj. občinstvo, da z registracijo v trgovinskem registru tu družba šc nI upravičena prevzemati in izvrševati elektroinstalacijskih del, ker ji še od kr. brniške uprave ni podeljena zn to potrebna koncesija. Občinstvo opozarjamo, da naj ne oddaja teli del imenovani družbi, dokler se nc more izkazati s koncesijsko lislino, podeljeno od kr. banske uprave. — Strokovna zadrugu kone. elektrotehnikov zn dravsko banovino v Ljub-liani- Vedi no pri&ajfiifače novosti! A. & E. SKABERNČ _ LJUBLJANA_ — »Odmev iz Alrike«, misijonski mesečnik s slikami. Letnik 28. Blagoslovljen po papežu Piju X., Benediktu XV. in Piju XI. Stane za celo leto Din 10.—. Naroča se pri Družbi sv. Petra Klaverja, Ljubljana, Metelkova 1. — Vsebina št. 5 (maj): Majniški Kraljici — Lepi uspehi — Nove prošnje P. Mlakiča — V službi usmiljenega Samaritana — Skrb za mladino — Kratka misijonska poročila — Apost. prefekt kot kuhar — Črna cvetka — Pisma in misli novoizpreobrnjencev — Ob enajsti uri — Uslišane molitve na priprošnjo služabnice božje Marije Terezije Ledocliovvske. — »Zamorček«, misijonski mesečnik s slikami za mladino. — Letnik 19. Prinaša lepe povestice, slike in popise iz zamorskih dežel. Za mladino jako vzgojen in poučen, zato ga čč. gg. katehetom in cenj. starišem toplo priporočamo. Cena na leto Din 7. — Naroča se tam kot »Odmev iz Afrike«, Ljubljana, Metelkova ulica 1. — Vsebina št. 5 (maji: Materi božji — Iz sužnja otrok božji — Kako je prišel Ali v misijon — Kadidja, mala gobavka — Kako so zamorčki skrbeli za neko bolnico — Otroško pisemce iz Afrike — Kozliček v šoli — Kaj vse doleti misijonarja — Kako se igrajo ka-ferski otroci — Metkin dar za misijone — Uganke. Za vse naročnike »Odmeva« in »Zamorčka« berejo afriški misijonarji letno 500 sv. maš. Okrožnico papeža Lsona XIII. »Rerum novarumi je izdala pod naslovom Osnovna načela krščanskega socializma s komentarjem g. p. dr. Tum nec 0 F. M. Delavska založba r. %. z o. z. v Ljubljani, Delavska zbornica. — Kaj bi vsak za Binkošti? Bil lepo oblečen! Res ni samo ničemurnost, temveč neki nagon, neko toplo čuvstvo, ki sili človeka, da se pokaže za Binkošti v novi obleki. Kolikim manj premožnim možem, mladeničem in dečkom je ta želja vrhunec vseh pričakovanj za Binkošti. Kljub težkim sedanjim razmeram smo pa že tako daleč, da si tudi najskromnejši lahko privošči Tivar-obleko za Binkošti, ker je to le malenkostna vsota denarja. — Pozor avtomobilisti! Ličanje, tapecPanje avtomobilov točno in po nizki ceni izvršuje Ignac Kastrin, Karlovska cesta 22 Ljubljana. — Pri zaprtju, preobilici krvi v spodnjem delu telesa, pritisku krvi, bolečinah v boku iu ob straneh, pomanjkanju sape, utripanju srca, migreni, šumenju v ušesih, omotici, slabem razpoloženju povzroči naravna »Franz-Josef«-grenčica izdatno izpraiznjenic črev in osvobodite v te.snobnostnih občutkov. Mnogi zdravniki uporabljajo »Frnnz-Josef«-vodo z zelo zadovoljivim uspehom tudi pri ležkočah v letih menjave. »Fronz-Josef«-grenčica sc dobiva v lekarnah, drogerijah in specer. trgovinah. Takoj s prvini solncem moramo pričeti s solnčnimi kopel, mi Te.laj jo posebne važnosti maž.a z Niggerol oljem Glej ga spaka, primaruha — kmalu bi pomlad prespale.< Vrtnar in sv. Peter Minnla sta dva meseca. Vrtnar in njegova žena sta se v tem kratkem času za čuda spremenila: postala sta lepo okrogla in rdeča. Nekega dne je vrtnar dejal svoji ženi: »To se mi nikakor ne zdi prav, da hodiva pri vsem tem izobilju tako razcapana okrog. Človek, ki tako gosposko je, kakor midva, mora biti temu primerno tudi oblečen. Splezaj še enkrat po storžu do nebeških vrat in prosi svetega Petra za pest cekinov, da si bova nakupila vse potrebno.« Zena se je nekoliko obotavljala, slednjič pa je le podlegla skušnjavi in splezala navzgor. Sveti Peter se je solnčil v mehkem naslonjaču pred nebeškimi vrati in čital časopis. »No, kaj bi spet rada?« je skoraj nejevoljno zagodrnjal, ko je vrtnarjeva žena stopila predenj. »Naj mi ne zamerijo, preljubi gospod sveti Peter,« je žena pohlevno odvrnila, ida jih spet nadlegujem. Prav lepo jih prosim, naj mi no posodijo pest cekinov. Saj vidi vaša milost, dti stoji zima pred vrati. Si morava z možem nakupiti obleke, da bova oblečena gosposko, kakor se spodobi.« Sveti Peter jo je srepo pogledal izza očal ln nič kaj prijazen ni bil njegov obraz. Molče je vstal in prestopil prag nebeških vrat. Ko se je vrnil, je izročil ženi prazno mošnjo. »Na, tu imaš, pohlepnost nenasitna!« je dejal. >Kadar se ti bo zahotelo cekinov, za-kliči: ,Mošnjiček, napolni se!'« »Naj vam Bog stotisočkrat povrne, preljubi gospod sveti Peter in... in ...« »Je že dobro, že! Zbogom!« jo je nejevoljno prekinil sveti Peter in sedel nazaj v naslonjač. Zena se je ročno spustila po zelnatem Storžu navzdol, kjer jo je že čakal mož. Hoteč presenetiti, je zaklicala mošnjičku: »Mošnjiček, napolni se!« Mož je široko odprl oči in zazijal. — Iz mošnjička so se jeli v hipu vsipati žvenklja-joči cekini... Vrtnar in žena toliko da nista ponorela od veselja nad tem bogastvom. Nabavila sta si najimenitnejša oblačila in si kupila tudi lepo mestno hišo, ki sta jo opremila z najdragocenejšimi preprogami in zavesami. Vse se je lesketalo v svili, žametu, srebru in zlatu. Samo največji bogatini sveta bi si mogli privoščiti takšno razkošje. Prišla je nedelja, Gospodov dan. Vrtnar in njegova žena sto sedla v gosposko kočijo, ki je knez nima enake, in se s ponosno dvignjeno glavo peljala k maši. Pred cerkvijo je vrtnar vprašal ženo: »Kaj nič me pritrkavajo zvonovi?« »Niči« In se je vrtnar razhudil; »Škandali Če bi se pa pripeljal kakšen škof, bi gotovo zvonili!« Ko je bila maša končana, je vrtnar izvlekel mošnjiček iz žepa in jel trosili med zbrane otroke bakrene novce. Na moč imenitno se je zdelo obema — možu in ženi — da so ju otroci tako spoštljivo gledali in hlastno pobirali žvenkljajočo kovino. Ko pa sta zopet vstopila v kočijo in se peljala proti domu, so se otroci zaprašili za njima in posmehljivo kričali: »Mož in žena, bavbavbav — našopirjena kot pav!« Ogorčena je vrtnarjeva žena še istega dne pisala kraljici pismo, v katerem se je bridko pritoževala čez malopridne otroke in zahtevala, naj jili pusti obesiti... Vrtnar tudi ni mogel pozabiti zvonov. Takole se je jel širokoustiti: »To ni in ni v redu, da zvonovi zvouijo, kadar se pripelje v -cerkev škof, če pa se pripeljeva midva, ki sva vendar najbogatejša v tem mestu, pa molčijo. Daj, žena, splezaj še enkrat pred nebeške duri in razloži svetemu Petru, kakšna krivica se nama godi in zahtevaj od njega, da bova poslej tudi midva deležna istih časti kakor škof.« Žena si tega ni pustila dvakral reči. Splezala je vnovič po Storžu navzgor, a je bilo topol plezanje združeno z velikimi težkočami: žena se je bila medtem tako zredila, da je postala zavaljenemu sodu enaka. Kakor kovaški meh je sopla iu debele kaplje znoja so ji lile po tolstem obrazu ... Ko je slednjič vendarle priplezala do vrha, se je moško postavila pred svetega Petra in odločno zahtevala od njega, naj prisili župnika in cerkovnika, da bosta tudi njej in njenemu možu zvonila kakor škofu. Sveti Peter ni dejal ne bev no mev. Segel je v torbo in izvlekel iz nje krepelce, podobno zvonovemu kemblju. Izročil ga je vrtnar jevi ženi rekoč: »Če v nedeljo, ko pojdela k maši, zvonovi spet ne bodo zvonili vama na čast, vzemi to krepelce v roko in mu ukaži: ,Krepelce udari!'«-- Naslednjo nedeljo sto se vrtnar in njegova žena res napotila k maši ošabno in mogočno kakor vsako nedeljo. A zvonovi so tudi topot trdovratno molčali. Zena se je raztogotila. Vzela je krepelce v roko in besno zakričala: >Krepolce, udari!« O, zakaj ni molčala! — Krepelce se ji je izvilo iz rok, ljulo zaplesalo po zraku in ualo jelo udrihati po njej, da se je vse kadilo. Z njenega hrbta je skočilo na možev hrbet in tudi temu tako teme- Ivan Albreht: Nevidni koren Tudi v Šmarjeti se ne ustavi. Hiti, kar ga neso noge. Šele v Glinjah, sredi ravnine in daleč od doma, si dovoli malo počitka. Upehan, razgret in zasopel sede na kup gramoza kraj ceste in premišlja, kako bi dosegel, kar si je bil namenil. Kljub vsemu ugibanju ne more iztakniti nič pravega, dokler nazadnje ne vstane in ue odide dalje, ne da bi vedel, kam in kako naj se obrne. V Medborovnici, mdnji vasi pred Borovljami, dojde dckletce, ki je neslo cekarček in vsakih par korakov počivalo, ker mu je bil tovor cčividno pre-težak. »Ali težko neseš?- se zasmili Tinčetu. Mala ga nezaupno pogleda in molči, a Tinče spet: »Kam pa greS?« »V Borovlje,« se nasmehne deklica, kakor bi se ji nespametno zdelo tako vprašanje, ko bi moral vendar pobič vrvleti. da nese očetu kosilo v tovarno. Tinče je zadovoljen. j Ta bo kakor nalašč,« si misli in se ponudi : ;Če težko neseš, ti pomagam.« , Samo paziti moraš, da kaj ne razliješ,« pravi mala iu pove, kaj vse premore v cekarju in komu je namenjeno. »Kako ti je ime?« je Tinče vedno bolj domač. »Zalka.« odvrne mala in začne vedro praviti, kako je doma, kaj mora vse delati in kako pridno mora nositi iz gozda drva za zimo. »Drva nosiš iz gozda?« se čudi deček. »Zakaj jih rajši ne speljete domov?« »Saj nimamo vozne živine.« »Bi pa s kravami vozili,« uči Tinče, a Znlkn v smeh: ■>Kje bomo neki vzeli krave, ko premoremo samo dve kozi, lri kokoši iu staro muco?! Dečku se zdi na moč čudno in skoraj ne more verjeti. Od česa potlej žive? Nikakor se ne more premagati, da 110 bi spet in spet kaj vprašal. »Knkor vidim, si s kmetov,« nekam na-mrdano vzklikne Zalka in mu začne zapored pojasnjevati, kar želi vedeti. Njen nče je pu-škar in dela v tovarni za puške, dva brata pa delata v joklarni. Tretji se še uči in bo ludi puškar. Denar je Ireba trdo zaslužiti in hitro kopni, ker morajo domnla vse kupovati. Zato morajo mali z materjo vred po svoje pomagati. Po grajski hosti nabirajo d račje in suhljad ter nosijo domov, da ni treba kupovati drv. Razen tega nabirajo jagode, borovnice, maline in slično dnobnjavo ter jo pro-dajujo gospodi, da si z izkupičkom preskrbe obleke in perila tor tnalih potrebščin za šolo in dom. Tinče začne bolj in bolj spoštljivo ogledovati novo znanko. Nič dosti večja ni od njega, bosa kot on in morda celo šibkejša od njega. Pri tem opazi, da deldetu ne sega krilce niti do kolena, pn se mu milo stori: »Jeli, kadar kupuješ, ti rado zmanjka denarja?« >.Včasih ludi,« prizna Zaiku. »Potem 1110- Ijito preustrojilo kožo, da je tulil in skakal od bolečine kakor pobesnela žival-- Tako, vidite, otroci, sto bila vrtnar in njegova žena kaznovana za svojo ošabnost in la-komonst. Ono krepelce ni bilo navadno krepelce; bila je to pravičnost božja, ki jo pošlje Bog na zemljo, kadar se krivica le preveč raz-pase iu kadar je mera Njegovega potrpljenja polna do roba. (Konec.) Ivan Albreht: Modra brina Za ogrado brina stara, k brini leze uboga para, uboga para, rega-reg, Irudno skače žaba v breg. :Bog daj dobro, teto brina, huda danes je vročina, v senco rada k vam bi šla, dam v plačilo vam dežja!« Tolikšno imaš veljavo,« mirno zmaje brina z glavo, dežja sebi daj poprej, pollej zopet sem poglej!« Na travniku Pred vhodom v svoje podzemsko domovanje zadovoljno gode muren v črnorjavem plašču, ki se skoraj nič ne loči od barve sočne zemlje. Mimo se na pisanih krilili veselo pri-ziblje razigran metulj in sede blizu murna na cvetno čašo. »Kako je kaj, stric?« pravi metulj. »Zakaj pa ne odložite spomladi svoje žalostne obleke ?< »Čiri,« se zasmeje muren, :>saj ni žalostna. Prav dobro se počutim v njej, ker me s svojo barvo ugodno skriva pred sovražniki.: »Pa bi se le spodobilo tnalo bolj živo pisano oblačilo,« meni metulj. »Vsak po svoje,« se odreže muren in metulj se zopet veselo odziblje dalje. Kakor pijan je sani svoje lepote in niti ne vidi, kdaj šine v kljunu ptici, ki ga krepko stisne. »Joj, stric muren,« so zdajci zboji metulj, »na pomoč!« »Ne morem,« odvrne muren, »saj veš, da imam za ta veseli čas prežalostno obleko < In hitro smukne v rov, a metulja pogoltne ptica, ki se ji nič ne smili njegova lepota. Zajec in opica Pravilna rešitev. Izpuščeni so bili ti-le samostalniki in glagoli: Šla — polje — opica — zajcu — oziraš — bojiš — besede — očitala — svetu — pomirila — kraj — sedela — jutra — zahoda — ozrl — popraskala — časti — beseda — dne — prostora — uprl — naročju — pol.lne — opica — način — iztuhtala — čas — življenja — krogle — zadela — skrbi —• tlom — vrat — tuhtati — ukanil — zgodbo — fant — para — tekel — bal — skril — pogledi — lovec — praska — glavo. Pravilnih rešitev je bilo topot nad 150. Za nagrado izžrebana je bila: M n r g i c a Kresnik, učenka (?) razr. v Ljubljani, Ulica na Grad št. 8. — Dobi vezano knjigo pravljice »Najdenček Jokec«. ram pač počakati. Kako si se neki tega domislil?«: »Ker nosiš, revica, tako kratko krilce,« vzdihne deček, a ona se zvonko nasmeje; »Norčfe, to ni zaradi pomanjkanja, kaj misliš, ampak zato, ker mora biti tako!-*. Tega Tinče ne razume, vendar gn je sram bolj natanko izpraševali. Domisli se spet nevidnega korena in povzame tako okrog stave: »Ali si že kaj slišala o cirkusu.« »Oh, saj je Beta že naši mami prerokovala,« malomarno razodene dekle. »Kakšna Beta?« »Cirkuška, tista, ki nosi lepake okrog in prodaja razglednice.« Tinčetu že miglje jezik, da bi izblebetal, knj ga ženo v Borovlje, vendar so premaga in gre z deklico celo v tovarno, kjer z začudenjem ogleduje delavce, ki na znak tovarniško sirene kakor brenclji late z vseli koncev in krajev na tovarniško dvorišče, kjer jih čakajo ženske in otroci s kosilom. »Danes sem imela poniagača,« se s ponosnim zadovoljstvom oglasi Zalka, ko zagleda očeta Bošteja. »Ti je pobič poinagal?< se nasmehne oče Boste j, brkat mož v zamaščeni višnjevi jopi. »Čigav pa je?« (Daljo prih. nedeljo.) STRIČKOV KOTSCEh 160. Dragi Kotičkov striček! Vsako nedeljo z veselje hi pogledam » Tvoj kotiček, a takoj se uiatostim, ker ne vidim svojega pisemca v njem. Tolikokrat sem Ti ie pisala. Ti pa moje pisemce vedno raztrgaš in ga vržeš v koi. Ker ne dolrim od Tebe odgovora, sem vso nedeljo in ves teden žalostna. Veš, saj bi Te prišla v Ljubljano okrc-gat, pa imamo preslabo pot. Kadar bo peljal tramvaj proti Ljubljani, bom pa prav zares prišla. Gorje Tebi takrat! Zadnjikrat sem kupila pisemce in znamko. Če mi tudi topot ne odgovoriš, bom prihodnjič dinar raje darovala sv. Anionu. On mi bo pomagal pri učenju. Lepo Te pozdravlja Kat i K uhelj, učenka III. razreda v Zg. Šiški. Odgovor: Draga Kali! V življenju je že tako: za vsakim oglom preži ljuta žalost na nas in besno razočaranje. Temu se ni mogoče izogniti... Nisi Ti edina, ki mora loliko »pretrpeti* zaradi mojega kotička... Na stotine jih je — vsaj tako bi človek sklepal po vsesplošnem tarnanju v vaših pismih — ki jim je enako ali pa še bolj »hudo pri srcu*, nego Tebi. 1li se res kar spodobilo, da vsa vesoljna Slovenija razobesi črne zastave in sc ovije v žalno obleko — v znak vsesplošne žalosti nad grozovitim dejstvom, da se toliko in toliko otrok zaman prizadeva omehčati »neusmiljeno« moje srce —-- Zdaj pa šalo v kraj. Sapraboll! Ali naj ven in ven ponavljam eno in isto, da tisoč pisem naenkrat ne morem objaviti, pa če pridete s sabljami in puškami nad mene ?! Mar mislite, da jaz niše mnič žalosten zaradi tega? Še tisočkrat bolj kol vi! Potrpljenje je božja mast — z njo se mažite vsi, drugega vam ne morem svetovati... Tako. Zdaj sem jaz okregal Tebe, jutri pa pridi Ti mene okregat, čc hočeš. Saj je pot iz šiške v Ljubljano zdaj že v čisto dobrem stanju. Torej na svidenje! Te željno pričakuje Tvoj Kotičkov striček m. Dragi moj striček! ?.c dolgo se nisem oglasil. Pa nikar iw misli, da zalo, ker sem len ali ker sem pozabil nate. Nc! Zalo, ker tudi drugim privoščim, da pridejo enkrat na vrsto. Ljubi striček, ampak koliko očitkov moraš Ti preslišali od svojih količkarjev, ako jim nc objaviš vseli klobasarij! O, saj so šli tudi moji spisi v košev nenasilni Želodec — in če pojde ludi to pismo, ne bom nič hud nate in Ti bom vkljub temu časih kaj pisal. Prav lepo Te pozdravlja Z d r a v k o L e s k o v š e k , učenec III. razreda v Ljubljani Odgovor: Dragi Zdravko! Te moram na ves glas pohvalili, da fant, ki mu ni enakega tisoč metrov naokoli! Tudi drugim jirivoiiiš, da hi prišli enkrat na vrsto v mojem kotičku — to sc mi tako lepo od Tebe zdi, da bi Ti kar koj podaril zvrhano mošnjo cekinov, (e bi jo imel. .4 jo žal nimam in Ti zaradi tega nc morem podariti drugega kot zvrhan koš — laskavih besedi, ki so pa tudi nekaj vredne! Kajti ]>reden jaz enega pohvalim — hojej! — steče precej vode v morje. Si torej lahko na moč ponosen na to moje priznanje. Prepričan sem, da boš ostal vedno tak — skromen in nesebičen — in Ti v tem prepričanju za kličem iz dna srca: >Z»-vijo!« in še kaj in Tc prav lepo pozdravljam in ostanem do zadnjega diha Tvoj, samo T voj in vseh količkarjev Količkov sir i če k. Za zidano voljo Dobro sn pozna na vreme. Mihec: »Mama, bojim se, da bo spet grdo vreme.« Mati: »Zakaj pa?« Mihec: »Zato, ker je barometer padel « Mati: Kako pa ti to veš?« Mihec: »Kako ne bi vedel! Saj je 111 c n padel iz rok.« Mali prekanjene«. »Milček, zdaj pa morava domov. Ura j» že sedem.« »Ne, zdaj še ne pojdeva. Če prideva zda} domov, bova tepena, če pa prideva šele ob devetili, bova dobila poljubčke, ker se nama ni8 hudega ni Kgodilo.« Mati: Tonček, kaj lizeš kavo t žlico. Br) jo popij!« Tonček: ?Sem se v šoli zapisal med absti nente in abstinent ne sme piti!« Umni sadjar. Učitelj: Kdaj je najboljši 5as za trganj« jabolk ?< Tonček: r Takrat, kadnr ni gospodaril doma c Mih, Zofceenko: Kmetiški samouk Kako se je ta samouk in kmetiški pesnik pisal, tega si res nisem točno zapomnil. Zdi se mi, da Ovčinikov. Ime pa je imel popolnoma navadno: Ivan Filipovič. Prihajal je k meni po trikrat na teden, pozneje pa je hodil vsak dan. Stvari, zaradi katerih je prihajal, se niso prav nič skladale z mojim poklicem. S prav tihim glasom mi je čital svoja kmečke pesmice in me prosil, naj jih čimprej oddani kakemu mesečniku ali dnevniku. >Vsaj eno naj objavijo,« je dejal Ivan Filipovič. »Radoveden sem, kakšna je ta stvar natisnjena.« Včasih je Ivan Filipovič sedel na posteljo in vzdihovanje govoril: »Spoštovani sodrug, poezija me veseli, lahko rečem, že od mladih nog. 7.e takrat sem občutil lepoto prirode ... Drugi otroci so se smejali, lovili ribe in se igrali, jaz pa sem opazoval kak grmiček ali oblaček in pri tem užival... Prav dobro sem razumel vso to krasoto. Oblaček sem razumel in vetrček in grmiček... Vse to sem jako dobro razumel, spoštovani sodrug.« Ne glede na razumevanje grmičkov in oblačkov, so bile pesmi Ivana Filipoviča zelo slabe. Lahko bi bile sicer še slabše, pa je bilo že to dovolj. Rim te pesmice sploh niso imele nobenih. »Pesmic z rimami jaz ne pišem,< je priznal Ivan Filipovič. »Rime namreč vse zmešajo. Pa tudi napiše se manj. Plača pa je vedno enaka, naj bodo rime ali ne.« Nekaj časa sem res hodil po uredništvih, potem sem pa to opustil — niso vzeli. Ivan Filipovič je prihajal vsak dan na vse zgodaj k meni, sedel na posteljo in spraševal: >No, kako je? Ne vzamejo?« >Ne vzamejo, Ivan Filipovič.« >Kaj pa pravijo? Mogoče dvomijo o moje mpokolenju. Kar nič naj nikar ne dvomijo. Čistokrven kmet sem. Urednikom lahko kar rečete, da prihajam naravnost od pluga. Vsi moji sorodniki so kmetje. Pradedje, dedje in oče, vsi so bili kmetje. Tudi ženili so se Ovči-nikovi vedno le s kmeticami. Bog mi je priča, da so se nam sosedje mnogokrat smejali: »Zakaj se vi Ovčinikovi vedno le s kmeticami ženite? Vzemite enkrat kakšno drugo!« — »Mi že vemo, kaj delamo,« smo odgovarjali. Bog mi je priča, spoštovani sodrug. Kar nič naj ne dvomijo.« »Ne gre za to, Ivan Filipovič. Ne vzamejo in konec besedi. Pravijo, da ne odgovarja času.« »To pravijo?« se je pričel razburjati Ivan Filipovič. »To da niso času odgovarjajoče stvari? Kako naj neki ne bodo odgovarjajoče, ko sem pa že v mladih letih razumeval pri-rodo? Oblaček sem razumel, grmiček... Zakaj ne vzamejo, spoštovani sodrug? Naj povejo po pravici in naj me ne žalijo. Vsaj eno pesmico naj vzamejo.« Dva meseca sem imel pesnikov rokopis doma. Dva meseca sem jnr., nervozen in bolan človek, ki je bil v svetovni vojni zastrupljen s plini, iz spoštovanja do njegovega pokole-nja, prenašal posete Ivana Filipoviča. Čez dva meseca pa mi je stvar pričela presedati. Ko mi je Ivan Filipovič nekoč prinesel veliko pesnitev ali balado, vrag vedi, kaj j-prav za prav bilo, tedaj sem bil končno-veljavno vsega sit. »Aha!« sem dejal. »Pesnitev ste prinesli-« »Da, pesnitev sem prinesel,« je dobrodušno potrdil Ivan Filipovič. »Sijajno pesem 9em zložil. Dva dni sem jo pisal. Nikakih zadržkov ne bo več .. .< »Kako to?« »Sam ne vem, spoštovani sodrug. Kar ustvarjati sem pričel. Pišeš in pišeš, brez konca. Kakor da bi mi nekdo vodil pero. Navdahnenje...« »Navdahnenje!« sem dejal. »Ti pišeš stihe, ko bi prav za prav moral delati, tovariš, delati! Dal bi ti tolči kamenje na solnčni pripeki, potem bi videl...« Iva nFilipovič je ves oživel in obraz mu je zasijal: »Dajte,« je dejal. »Če imate, kar dajte. Najlepše vas prosim, dajte, ker tako ne morem več živeti. Ze drugo leto sem brez dela. Da bi vsaj kje dobil kak posel.. .c »Kako to misliš?« sem se začudil. »A poezija?« : Kakšna poezija?« je dejal Ivan Filipovič s tihim glasom. »Jesti moram ... Poezija ... kaj poezija, za vsako delo rad primeru, spoštovani sodrug... Poezija ...« Ivan Filipovič je vzel tri rublje, ki sem mu jih dal za prvo silo, in odšel. Čez teden dni sem mu preskrbel službo kurirja pri nekem uredništvu. Od takrat poezij ne piše več- "Zdaj hodi k meni bivši poslovodja tobačne tovarne — tudi pesnik. Cesar in konj Kitajski cesar Tsi je imel konja, ki ga je posebno ljubil. Po nerodnosti konjskega hlapca je pa žival zbolela in poginila. Cesar je v svojem srdu pograbil kopje in hitel v hlev, da bi hlapca prebodel. V tistem trenutku je prišel mimo mandarin Yentse in cesarju zaprl pot. »Vladar,« mu je dejal, »ta ubogi človek je bil v nevarnosti, da izgubi življenje, ne da bi se zavedal zločina, zaradi katerega naj bi bil vreden smrti.« — »Bodi,« je dejal cesar, »obvesti ga o tem!« Mandarin je vzel cesarju kopje iz rok in rekel hlapcu: »Hudobnež, čuj zločine, ki si jih storil: Prvič je po tvoji krivdi obolel najljubši cesarjev konj, ki ti ga je bil izročil v skrb; konj je poginil in ti si s tem zaigral svoje življenje. Drugič si s svojim zločinom cesarja tako razsrdil, da te je hotel lastnoročno usmrtiti; a i« /Joči!*, je nosiaj s* t^m večji po ief5, kfr si spravil vladarja v nevarnost velike srn-liiole pred vsemi sosednjimi knezi in državami, da bi zaradi konja usmrtil človeka « — O pusti ga, je cesar prekinil mandarina, »odpuščam mu! In je osramočen odšel iz hleva. Kurenčkova Nešha ma Sad beseda Jest tos na vem kua iullc kumedl, kom-tku naprej in use Ju sam zavle tega luhga sončka in zraka. Usi naš fasupisi sa dan-nadan pouhn jelke, al kokr se pu dolitarsk reče tuberkuloze. Tu je zmeri tulk upitja, da morja naš utručički — moj glih ne, ko jh nimam — na sonce in na zrak. Vs Tibuli, Krala Petra trg, Zvejzda, Ambrožu trg, iz ena beseda: usak prustorček, kjer še kašn kamnitn kumfini al pa kugle napota ne delaja, čja tku pre-nardit, da se uja lohka utroc na nem luvil, zviral, pretepaval in hlače trgal. Kam se uja pa ta star Ide djal, ke tud še kašn prustorček za udpučitek in uddih putrebujeja in maja sonce :n zrak glih tku rad, ket utroc. O, za te se pa nubedn na briga, če usi guzneja. Sej prauja: »Ta star Ide sa za h svetem Križ! Tam je zajne za enkat še dost pru-stora za udpučitek. Ce ga u tam zmankal, uma pa britof še mal prštukal.« Ja, tak je zdejšn svet! Tu je še naša sreča, da je še ene par bi pametnih Idi na svet, ke veja de brez starejših Idi tudi utrok na bo. Če uja use starejše Idi k svetem Križ puslal na udpučitek, kdu u pa pol ulrocm hlače kepvou, de jh uja mel za trgat. In te Ide sa s naprej uzel, da uja pu sojeh narbulšeh mučeh puskrbel, da uja pršli tud ta star na sonce in na zrak, ke če enkat ta star Ide u jetka padeja, se tud utroc nn uja mel kej za smejat. Sej jest nimam navade, de b naše dubrotnke na ta volk zgun ubešala, ke jest sm tega mnejna, da še levica ni treba da b vedla, kar da desnica. Ampak sa pa tud take dubrote, kc se jh na more kar ke u en dan zamoučat in u puzablejne pukopat. Zatu pa naj učitn puvem, de sa naš dobrotnki peki, ke nam uja iz pudražejnam kruha pumagal na zrak in sonce. Za nim prideja zelari, ke sa nam zele pudražl, de zavle te dragine še kvarterju na uma mogl plačvat in nas uja hišn pusestnki pustaul na zrak, sevede pa na sonce tud, kedr na u ublačn. Ampak use tu b še na zalegi dost, če b na prskoču pekm in zelarjem na pumuč še edn, ke prpuroča, da b Iblančani plačval šranga, kedr uja šli čez Pri-morsk al pa čez Kurošk must, kokr su ja plačval soje čase na muste pud Šmarna gora. Vite, ta je pa ta prava pogruntu. Zavle zela, če je mal draži, se Se na uma jetke ubranil, zavle kruha tud ne, ampak če uš mogu jt usak dan ene desetkat čez Kurošk must, ene desetkat pa čez Pri- «noralr. a« Ti n» 4« InHr mirna I H« t na U druigs kazal, kokr de greS na zrak. Jest b sam tu še predlagala, de b na Kuro-škem muste Korošci šranga puberal, na Primorskem pa Primorci. Kranci in Kranice tku use z ve-selam plačujema. Če nam u pa glih na plač gnarja zmankal za nazaj čez must, nam ute pa že nprosll, če uma šlo na Fužinah čez must nazaj, dokler še tam dol nauja kašne šrange puberal. Jest sm pa sploh za tu, de b se mogla šranga plačvat na ush mustoveh. Pa ne še sam na musto-veh, tud če greš pu kašn ulc b mogu taksa plačat. Ulco nej b so razdelile na kategurije, kokr pjom-tarji. U ker ulc je več prumeta, viši taksa naj b bla za plačat. Na ta viža b pršli lepi krajcari skp. In tu b blu prou. Sej flajšter tud ni zastojn. Iblančani b pršli pa na ta viža lepu usi: utroc in ta star, na sonce in na zrak. Zdej pa prosm, če ute gUh tistmu, ke je pred-lagu šranga na mustoveh, pustaul kašn spumenik za nepreccnlive zasluge, dejte skust, de ute tud inen kašn kumtin pustaul, ke prouzaprou je moja ideja šo Id dalekosežna in u šo več zalegla in nam prpumogla du sonca in du zraka. Uganka ■ ■ . / >/ v I »Losena hiša«. Nekdo si je kupil zunaj ua deželi leseno hišico z vrtom (glej sliko). Hiša je bila v tako slabem stanju, da jo je bilo treba podreti. Novi gospodar je sklenil zgraditi novo hišo, katera zazidana ploskev naj bi obsegala še enkrat toliko vovršino nego prejšnja. Vendar pa naj bi hiša stala na taistem mestu, zgrajena naj bi bila v kvadratu in ostati bi morale nedotaknjene tudi vse lepe jagnjedi, ki rastejo okrog stavbišča. Kako bi se dale to napraviti? Priporoča se prvi slovenski zavod Vzajemna zavarovalnica Linblfana v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti PODRUŽNICE: Celje, Palača Ljudske posojilnice, Zagreb, Starce v ičev trg 6, Sarajevo, Aleksandrova cesta 101, Split, Ulica XI.puka 22, Beograd, Poincareova 2 Za potovalno sezono kovčki in torbice v oaJreCJI Izberi po najnli.ceni priporoča ). Kravo s, Maribor Aleksandrova ccsta IU Dele m Dorvasfe ploščice za in oblogo kopalnic, kuhinj, mesnic itd. dobavlja in izvršuje nafceneie MATERIAL TRG. DR. I OZ. LiuDljana, Dunajska cesta 36/n. Teidoa 21-10 Brzolavl: Material SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE SOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. •j < se OS E3 o NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 IL NADSTROPJE Inserirajte v ..Slovencu"! izvršujem na najnovejšem aparatu priznanega izumi-^^ telja (llenkela, Berlin). — Izključena vsaka opeklii a fik ali spalenje las. — Avtomatično zračno hlajenje. — Po naročilu ludi ob nedeljah. — Se priporoča DNvsfcl In tesalnl salon JOSIP GORUPEC L|uni|ana Dunajska c. 31 (Itavarski dvor) — blizu gl. kolodvora Cene zmerne! Poliištvo Predno se odločite zn nakup pohištva, zahtevajte ponudbe tvrdke Franc Izgoriek, Šmartno pri Litiji Moderno urejone delavnice in velika zaloga suhega lesa Vam jamči za dober in soliden izdelek. Prevzema tudi stavbna dela, opremo za hotele, banke itd. Brezobrestna posojila za zidavo hiš, za nakup hiš in posestev, za prevzem hipotek na hišah iu posestvih daje svojim članom #,]ugrad" Jugoslovanska gradbena in kreditna zadruga r. z. z o. z. v Ljubljani, Kolodvorska ulica 35/L Krajevno zastopstvo: Maribor, Aleksandrova 48 Pravila proti plačilu Din 5-— v znamkah. Za odgovor prosimo znamko. / Uradne ure od 8—12 in 14—18. m Delniška družba pivovarne Pivovarna in sladarna. — Tovarna za špirit in kvas v Ljubljani I, Poštni predal 45. — Podružna pivovarna (preje T. Gotz) v Mariboru. — Priporoča svoje izborne izdelke in sicer svetlo in črno pivo v sodih in steklenicah. — Pekovski kvas. — Čisto rafinirani špirit. nion Ljubljana T e 1 c I o n: LJUBLJANA 2310 in 2311 MARIBOR 2023 Brzojavi: Pivovarna ,UNION' Ljubljana Pivovarna ,UNION' Maribor Pmga Kraljevo-Raška Belgrad. 13. ninja. Še nekaj tednov nas loči od dne, ko bo svečano odprl promet na novo /grajeni železniški progi med Kraljevom in Raško. To se bo j>o dosedanjih računih zgodilo v mesecu juliju. Na ta način dobi Belgrad poleg že obstoječe proge (Mla-denovne—Čuprija— Niš) še drugo zvezo s kulturnim in ekonomskim središčem Južne Srbije, s Skonljeui. To po paraleli I.apovo—Kragujevac— Kraljevo—Ruška— Kosovska Mitrovica. Dočim je prva, stara proga, zgrajena v dolini reke Morave. ieče nova ob lbiu in Silnici. Naša glavna prometna žila bi bila označena z linijo Ljubljana—Zagreb—Belgrad—Skoplje. Do nedavna smo imeli pri nas prav za prav samo eno dvotirno progo, med Mariborom in Rakekom. Z naraščanjem prometa v preteklih letih pa je postala aktualna in pereča graditev dvotirnih prog (ali pa vsaj paralelnih). V jesenski sezoni (september—december) so zlasti nekateri deli proge Belgrad—Zagreb bili v sila težkem položaju in se promet ni mogel vršiti brez neizbežnih zamud. Zato je prišlo do graditve drugega tira med Ze-niunoiu in Novsko (dalje teče druga proga preko Dugog sela v Zagreb). Deloma manj ie trpel promet na naši glavni južni progi Belgrad—Niš— Skoplje. Z razvojem domače industrije in novimi trgovskimi zvezami pa bo tudi la proga prav kma-u preobremenjena. Na vsak način je kazalo čim >rejc izvesti graditev pomožne trase. To je storje- no z novozgrajeno progo Kragujevac—Kosovska Mitrovica. Odseka Kragujevac—Kraljevo in Itaška — K os. Mitrovica sta že pred časom puščenn v javni promet. Nedograjen je ostal le odsek med Kraljevim in Raško. Danes so že skoraj vsa dela končana ludi na tem odseku. Tir je položen na večjem delu proge. Zgoraj omenjena odseka le proge (Kragujevac—Kraljevo, Itaška—Kes. Mitrovica) sta predana javnemu prometu brez večjih slovesnosti. Otvoritev cele proge bo v mesecu juliju. Nn la način je prestolnica po dveh progah zvezana z Južno Srbijo. Dolžina obeh prog je približno isla. Nova proga je grajena kot glavna proga. V slučaju rastočega prometa bi bilo zelo rentabilno, če bi se renovlrala in za lokomotive težjih serij usposobila že obstoječa proga Skoplje—Kos. Mitrovica. Nova proga bo veljala za pomožno traso v slučaju nesreč ali prekinjenj "a glavni progi. še eno stvar ne smemo pozabili. Predeli, skozi katere teče nova proga, so po naravi zelo bogati in zlasti radi številnih studencev mineralnih voda v teh krajih že danes, ko sploh niso bili prometno dobro zvezani z večjimi mesti, splošno znani in priznani kot zdravilišča. To velja zlasti za kraje ob reki Ibru, ki bodo z otvoritvijo nove proge dobili močan priliv obiskovavcev, posebej iz onih vrst, ki avtomobilov nimajo in jim je vožnja ž njimi predraga, dočim potovanje z železnico finančno zmorejo. p. Olepševanje Novega mesta Tujski promet je zlata ptička, za katero streme vsi kraji. Tudi Novo mesto, ki se prav gotovo lahko postavi s svojo lego na lepem polotoku, in krasno, za izlete tako prikupljivo okolico, je v zadnjem času pod vodstvom Olepševalnega-tujsko-promet-nega društva, začelo agitacijo v tej smeri. Resnica je, da ima dolenjska metropola vse prednosti in ugodnosti, ki so pogoj za razvoj tujskega prometa. Mnogo se je v zadnjem času v okviru finančnih moči napravilo za olepšavo mesta in za propagando, vendar nas čaka še mnogo dela. Sistematično delo bi sc moralo usmeriti v tri strani: Roj prahu, ki se v poletnih mesecih tako bohotno širi po mestnih ulicah, splošno olepševanje mesta in tretjič pametna propaganda, organizacija ugodnosti ter vzgoja prebivalstva. Ni samo dovolj, da Ima meslo škropilni avto, treba je tudi, da se glavne mestne ulice vsak dan vsaj dvakrat škrope. Poleg škropljenja je priporočati ludi strganje prahu in nasipovanje cest s trdim kamenjem v jesenskih in zimskih mesecih. Splošno olepševanje mesta naj bi se izvedlo na ta način, da bi se prepleskale hiše, okrasila okna s cvetlicami i. t. d. Javni nasadi, drevoredi, sprehodi naj bi se gojili z vso vnemo. K temu moramo omeniti pot ob Krki z Loko, ki bi morala tvoriti najlepšo sprehodno partijo( Novega mesta. Zelo razveseljivo je, da se je letos začelo s planiranjem in urejevanjem onega dela Loke, ki leži pred kopališčem in z napeljavo vodovoda, ter prh na kopališče. Ali ne bi bilo primerno, da bi se ob tej priliki prepleskalo kopališče v barvi, ki bi harmonirala z zeleno okolico in novo nastajajočim parkom pred kopališčem? -Prav bi bilo, da bi se pri popravilu kopališča postavil pod ležalnimi deskami mai oder, kjer hi se lahko ob kopalni sezoni shranjevali mali čol-nički, ki kot cvetlice krase zeleno poljano Krke in, ki tako zelo požive kopališko življenje. - Tudi oni del steze ob Krki od starega mostu do Loke, bi bilo nujno potrebno urediti, tako da se ne bi tu zopet letos kot lar.i ravno v polelnili mesecih širil zelo neprijeten duh po preperelih kosteh, cunjah in drugih ostankih, ki so v smeteh. — Materijala je nasutega dovolj, samo malo planiranja je treba, posejati po nasipu ob bregu travo in mnogo okus-nejša in lepša bi zgledala ta partija! Belokrajnski količek Z avtom na Krašnji vrh. Kdor ne ve, kje je in v kakšnem kraju ta Krašnji vrh tam gon pod sv. Jero, temu se soveda to ne bo zdelo nič posebnega. Kogar pa je že pot zanesla tja gori v Radovico, v ta skrajni kotiček Bele Krajine, ta bo pa že vedel, da je to nekaj posebnega. Z aeropla-nom že, n z avtom gori čez tiste groblje in pragove in klance, kamor se še z voli komaj prazen koš pelje...? Pa se je le rez zgodilo to dno U. maja. Kar drlo je vse skupaj, mlado in staro, sam Bog ve, kje se je toliko ljudstva vzelo, ko je ropotalo, trobilo, vršalo tja gori v klance in šlo je srečno, do cilja, brez nezgode. Bolj opasna je bila pot nazaj, pa tudi tedaj se je prav izteklo. Primeril se je le en neznaten defekt. Ni šlo za potrebo. Le za stavo je šlo in za čast Krašnjega vrha. Vozil je s Fordom g. Fister iz Metlike. Pa je lo bil avto na Krašnjem vrhu. Kdor bi rad zakon razdružil. To je pa čisto enostavna stvar. Kar k suhorskemu gospodu naj gre, ki so nad vso druge gospode, tako so jo po-g run tale modre glave, katere zakonski jarem preveč tišči. Stvar je pa takale: V suhorski župniji je bil zakonski par, ki jo bil poročen v Ameriki. Tam pa gre vse bolj na hitro in to je šlo celo prehitro. Bila sla si v drugem kolenu v sorodstvu, pa kdo se je v Ameriki brigal za zakonske zadržke. Sedaj v domovini je pa la stvar bolj natančna in dognalo se je, da jo zakon neveljaven, ker je drugo koleno krvnega sorodstva razdiralen zadržek. Omenjeni osebt sta se razstali, ker jih ni volja iskati oprostitev tega zadržka in sc pravilno poročiti in zato jo suhorski g. župnik ta zakon razglasil za neveljaven in sc moreta obe prizadeti osebi pr6sto vezati v drug zakon. Sedem far na okoli je šel glas o tem in so se hodili oglašat nesrečni ljudje h gospodu, ki znajo zakonski jarem odkleniti. Lokvlška prosveta. Prosvetno društvo na Lo-kvici pri Metliki je priredilo gospodinjski tečaj za domača dekleta, katerega vo lilu domačinki Kle-nienčičeva in Pezdirčevn. Učitelji se poslavljajo. Dne 12. maja se je poslovil iz Metlike g. učitelj Zaje Adolf in jo odšel na bolezenski dopust. Bil je jako priljubljen v svo-jem razredu, tako da so kar vsi otroci jokali, ko se je poslavljal in pa prosili, da naj se gotovo vrne, kadar ozdravi. Dne 13. maja pa se je poslovila gospodična Mitnica Korcnnrtt, ki je šest let skrbno in razumno poučevala na šoli v Drašičili. Prirejala je tudi razne lečaje za dekleta, tako da bo ostala celi generaciji v globokem spominu. Odšla je na meščansko šolo v Brežicah. Delovala Je tudi kot knjižničarka pri Prosvetnem društvu v Metliki in io bomo na leni mestu dolgo pogrešali. V propagandnem oziru se je tudi precej ukrenilo, vendar bi se propaganda morala voditi jio določenem načrtu. Odobravati je načrt, da se razobesijo v večjih mestih serije zanimivih motivov iz Novega inesta in okolice, ravno tako periodične publikacije, vendar bi bilo zelo koristno, da bi se v dnevno časopisje bolj pogosto dajali primerni članki. Tudi dobra organizacija hotelov, prehrane bi bi se morala še bolj izpopolniti. Sc vse premalo se vidi pri nas ona širokopoteznost, kakršno vidimo v drugih krajih. Se vse preveč £mo nekako starinskega, konservativnega duha. Toda tujec zahteva poleg lepote tudi ugodnosti. Tudi tukaj vidimo v najnovejšem času napredek. »Je že res in lepo — bo kdo dejal — toda kaj bi, ko so pri nas taki ljudje; kar se s trudom naredi, zgradi, jiostavi, vsadi, pa ti podero, jx>se-kajo in poškodujejo — in ves trud je zaman.« Resnica je in innogo lakih primerov je bilo, toda tudi drugod so imeli opraviti s takimi ovirami. Občinstvo je treba vzgojiti, da čuva olepševalna dela: parke, nasade, drevorede, sprehajališča itd. — Mnogo je prilike, da se že otrokom v vrtcu, ljudski šoli, osnovni šoli in obrtno-nadaljevalni šoli in odraslim na zborovanjih v društvih, v filmu itd., pove in vcepi, da je skupno dobro treba čuvati in spoštovati kakor svojo lastnino. Jasno je, da uspeh ne bo kar takoj sto procenten, in zato nikakor ni zavreči čuvarje in kazni. Držimo na se pravila: bolje nič začeti, kot pa popustiti sredi dela. Zato naj nas nerazumevanje, na katero včasih naletimo, ne moti, — nasprotovanje ne odvrne in ob posmehovanju ne izgubimo volje, temveč delajmo, da zgradimo našemu mestu — kras Dolenjske — lcjišo bodočnost! JL Kopanje v Krki. Nekaj dni sem imamo zelo lepo vreme. Solnce dobro greje. V jielek smo imoli že okrog 25 stopinj Celzija. Izredno gorko vreme je marsikoga izvabilo nn Krko. V petek so se pojavili v Krki prvi kopalci, ki so veselo rezali njene valove. Tudi čolnov in malih čolničkov je že vso polno na vodi vsnk dan. Vse kaže, da se bo l»rav kmalu začelo zo|>et ono lepo kopališko življenje. ko bo zelena Krka dan na dan polna kopalcev. Cerklje NaražaSte .SBovaraca*! Tabor dekliških Marijinih družb iz dolenjega dela naše deknnije bo pri nas v Cerkljah na binkoštni ponedeljek ob 10. Kot se je Ink labor na Vnebohod izvršil lopo na Stopnem za gorenji del deknnije, lako — upamo — da bo tudi pri nas. Kot cerkveni govornik nastopi g. župnik z Bučke Frančič, a nn taboru zunaj bodo govorila dekleta in ena govornica iz Ljubljane, t. j. gdč. Odlaskova. Umrla je na praznik hčerka tukajšnjega župana Francka Račič. Bila je članica Marijine družbe ter tudi cerkvena pevka. Več let je vdano prenašala bolezen, ki je srkala njene telesne moči. Oh, koliko je v teh časih te zavratne bolezni med ljudstvom! — Francka se že veseli pri Bogu! Majniški izlet so zadnjo sredo napravili semkaj šolarji z Velike Doline (200 jih jo bilo) pod vodstvom svojega skrbnega učileljstvn. Ob tej priliki so se otroci vsi tudi kopnli v tukajšnjem Zdrav-stvenoni domu ter so bili prav zadovoljni. Pa so, kar je res lepo, ti otroci ludi zelo lepega vedenja! V teh dneh so napovedani sem na majniški izlet ludi šolarji z. Itake in Čateža. Litija n n ln . ...1:1.:_ _t___4 .11 t 1 T* ..„ ... .. ,,>t.iiii da muhi. £.eiunu ie, ua »Lapa« po tej poti gre naprej in stalno napreduje. Med petjem je koncerliralo naše mlado orkestralno društvo pod vodstvom agilnega dirigenta davkarja Lojzeta Ja-godiča. S par zelo uspelimi pevskimi točkami jc tudi nastopil g. Darko Brilli, mnogo obetajoči .tenorist litijski. Z eno besedo, bil je prav lep večer ter si le želimo še več takih. Predsedniku »Lipe«, davčnemu upravitelju g. Lojzetu Jagodiču, ki ie bil duša prireditve, pa na uspehu čestitamo. Naše diiaštvo Slovenska dijaška zveza priredi tudi letos bnikoštno zborovanje iu sicer v Kranju. Priprave v teku, Z zborovanjem je zvezana tudi proslava 25 letnice Slovanske dijaške zveze in bo zategadelj celotno zborovanje posvečeno organizaciji. V glavnem bo spored zborovanja sledeč: V sobolo, dne 23. maja jirihod udeležencev » pojioldanskimi vlaki (iz I jnbljanie odidemo skupno z vlakom, ki odhaja oh 11.50). Ob S zvečer — n« večer pred zborovanjem — Akademija, h kateri bodo prispevali različni krajevni krožki (med drugimi bo proizvajala mariborska gledališka družina igro ajiostolov). — Nedelja, 24. maja in ponedeljek, 26. maja dopoldne pn bosta posvečena zborovanju samemu in predavanjem. — Podrobnejši s|>ored celotnega zborovanja bomo objavili v par dneh. Zajirnsili smo za četrtinsko vožnjo. — Vsled delitve počitniških zborovanj bo binkoštno zborovanje edino, na katerem se vsu naša družina sestane. Na veselo svidenje kliče Slovenska dijaška zveiu Iz raznih krajev Trbovlje. Danes v Društvenem domu ob pol 4 igra > Dobri vojak Švejk . Vstopnina po navadi. No zamudite! Dumžule. Izreden športni dogodek se obeta prijateljem nogometa danes v nedeljo, ko bo naš S. K Disk igral lekmo zn podeželsko prvenstvo s .S. K. Javornikom iz Rakeka na športnem igrišču. Oba rivala sla proccj močna, zato bo tekma j precej napeta. Pred tekmo promenadni koncert 1 Domžalske godbe. Tekma se vrši ob vsakem vre- i menu. Trzin. Petindvajsetletni jubilej svojega obstoja je obhajalo preteklo nedeljo prostovoljno gasilno društvo v Trzinu. — Ob tej priliki je bila tudi blagoslovljena nova motorna brizgalna, delo »Strojnih tovarn v Ljubljani«, in pa podelitev Častnih spominskih diplom sedmini gasilcem-ustanovite-ljem. Proslavo se je udeležila skoraj večina tova-riških društev kamniškega okraja. V imenu domačega društva je pozdravil goste g. Ručigaj. O razvoju gasilnega društva pa so imeli pomembne nagovore domači župnik g. Mol, šol. uprav. g. Arigler, kumica gosjia Sicherlova in v imenu župe g. Tome iz. Moravč. Proslava v zvezi z. ljudsko veselico je v vsakem oziru nad vse pričakovanje dobro uspela. Tržič. Pletiljska zadruga na Breznici, razprodaja od 15. do 30. maja v Tržiču pri g. Prosenu razne pletiljske izdelke. Damske vestje od 30 Din naprej. Retcče pri Škoiji Loki. Otroci narodne šole igrajo danes pod vodstvom svoje g. učiteljice igro: »Dve Marički«. Pridite pogledat, da bo tudi trud naših malih poplačan. — Naša najstarejša pevka se danes poroči z Ivanom Jenkom iz Godešiča. Pela je skozi 12 let na cerkvenem koru. Ves čas se je pridno udejstvovala v Prosvetnem društvu, kjer je mnogokrat nastopila kot izvrstna igralka. Bila je vse skozi tudi članica Marijine družbe. Želimo ji obilo sreče. Višnja gora. Imamo krasuo pomlad. Žito in trava bujno raste. Sadja pa bo zelo malo. skoraj nič. Sadno drevje je še bolno od lanske toče; veje so ranjene, mnogo dreves se je ludi zaradi toče posušilo. — Dedendolci so cesto do romarske cerkve M. B. v Dedendolu popravili, tako da ima romarska cerkev zdaj lep dohod. Ob nedeljah in praznikih prihaja mnogo ljudi v lo cerkev zlasti popoldne. Dobro bi bilo, ko bi tukajšnje tujsko prometno društvo postnvilo pnr klopi v bližini cerkve. — Ta mesec zopet dobimo Živiuozdravnlka g. L Drolca, do katerega ima ljudstvo veliko zaupanja. Štalcarji pri Kočevju. Nogo si jc zlomil znani kamnosek g. Skcnder. — V nedeljo 10. t. m, je napravil g. Loser iz Kočevja v Loškinu lov na divje prašiče. — Tam, kjer je bilo celo zimo največ živali, saj je bilo v Lo"kinu njihovo varno zatočišče, niso ne sledili in ne čuli v nedeljo niti ene, če tudi so imeli veliko število gonjaicv. — Kaj pestro sliko ima i tej dobi naš štalcarski klanec. Od jutra do večera sc čujejo na ovinkih hupe avtomobilov, priganjanje voznikov in škripanje težko naloženih voz. Komaj se zdan:, žc se pomikajo težki vozovi oglja ali želežniških pragov po napeli cesti. Treba je počivati in živina s hlapcem vred sc oddahne šele na vrhu klanca. — Celo zimo in še lansko poletje je bilo ob cesti zloženih par sto metrov drv. Slaba kupčija jc lastnike primorala, da so zače'i iz teh drv kuhati oglje. Naenkrat so postavili tik ob cesti več kop, ki ravno v tem času kadijo. •— Cele kolone ciganov prihaja od juga iz primorskih krajev in i»vadno taborijo na vrhu klanca pri kapelici. Iz velikih in malih šotorov si napravijo taborišče, od koder potem pošiljajo v okoliške vasi svoje odposlance. So vsiljivi, da se jih vaščani komaj otepajo. — Na vznožju klanca domujeta že par mesecev dve ciganski družini. V malem dolu sta si postavili šatore. Poglavarja tolčeta kamenje, a vidi se jima, da sta novinca in da jih to delo ne redi. E, ciganska kri! — Od 15. aprila dalje vozi skozi vas avto Ljubljana—Sušak. S to zvezo je mnogim prihranjeno dolgo potovanje. Senovo pri Rajhenburgu. Občinski odbor občino Senovo je na svoji seji dne 0. maja z večino glasov odobril 4000 Din kot nagrado popisovnlcem pri ljudskem štetju. ltečica ob Savinji. Oornjesavinjskn gasilska župa je imela preteklo nedeljo običajno vsakoletno župno vajo. Pri tej priliki so poizkusili svoje motorne brizgnlne. Gasilci so jirišli iz savinjske in za-drečke strani. Potrebno vodo so črpali prvi iz Savinje. drugi pa iz Drete. Na savinjski strani so stopila v akcijo štiri društva s štirimi motornimi briz-galnami. Daljava od Savinje do namišljenega požara znaša 1500 m. Nn zndrečki strani pn jo sto-pilo v akcijo pet društev s tremi motorkami in z eno ročno brizgalno. Daljava od le strani je sicer krajša, a vodo je težje dobiti, ker je na lej strani precejšnja strmina. Na dano znamenje so pričele motorke delovali in poizkus se je kljub laki daljavi izvrstno posrečil. Vajo jo vodil župni načelnik gospod Štrucolj. št. Janž na Dravskem polju. Tudi |>ri ihis nameravajo ustanoviti fantovski krožek, kakršne imajo že drugod. — Izobraževalno društvo je dne 3. maja z uspehom uprizorilo Finžgarjeve 'Razvaline življenja-. — Slaba navada, da fantje med sv. mašo postajajo zunaj cerkve, se je pri nas — hvaln Bogu — ludi slabo obnesln. V zgodnji jiomladi letos so se zbrali med sv. mašo taki fantje ob cerkvi. Ko so jih orožniki nagovarjali, naj gredo v cerkev, so sicer nekateri ubogali, nekateri so se pa zoperstavljali. Eden izmed teh se je postavil proti orožnikom celo s kamenjem. Seveda ga je ta hrabri nastop veliko stal. Drugi fantje so bili kaznovani s štiridnevnim zn|>oroni in 120 Din kazni, on pn z enoletni ni zaporom in 300 Din kazni. Poleg lega je knznovnn še njegov oče, ki se je r.i\ svojega sina potegoval in navalil nn orožnika s psovkami. ltečica pri Laškem. Tukajšnje prostovoljno ga--ilno društvo priredi nn binkoštno nedeljo ob 4 popoldne na vrtu g. ftkeln v Laškem veliko tombolo s krasnimi dobitki: šivalni stroj, moško kolo, električna svetilka s senčnikom iu stojalom, kuhinjsko pohištvo, vreča moke in š- okoli 500 drugih dobitkov. Tombolske tablice so po 3 Din ter se dobe pri vseli gasilnih društvih trboveljske gasilske žu|>e, gasilnem društvu v Celju in v tra-fiki g. Prinčiia v Laškem. Čisti dobiček je namenjen z.a zidavo gasilskega lirama. Pridite na tombolo, kupujte tombolske l«tblicc! RatHo Osebne vesti. Te dni je prevzel posle okrajnega ekonoma gosp. inž. Oton Muck, ki je prišel iz Brežic. Posle okrajnega ekonoma bo vršil za dva okraja in sicer: ljubljansko okolico in Litijo. Začasno bo uradoval na kr. banski upravi v Ljubljani. Novemu gosp. inženerju želimo v obeh okrajih obilo uspeha v prid našemu ogroženemu kmet-skemu stanu. — Na ljubljanski univerzi je diplomiral za elektro-tehničnega inž. domačin gosp. Maks Mihelčič, sin prejšnjega litijskega postaje-načelnika. — Mlademu inženjerju čestitamo. Lov banskega veleposestva Ponoviče v izmeri 440 ha je na javni dražbi, ki se je vršila na okrajnefn glavarstvu v Litiji 11. maja, izdražil za 2800 Din letne zakupnine litijski okrožni zdravnik gosp. dr. Polde Ukmar. Izklicna cena je bila 1200 Din. Tako visoka cena se je dosegla vsled tega, ker jc lov blizu Litije in ima idealno lego in dosli divjačine. Banska uprava pa je stavila pogoj, da se v revirju ne sme brakirati. Cement za polovično ceno za napravo gnojnih jam je dospel v 12 italijanskih vozovih na litijsko postajo in sicer za občine Litija in Šmartno ter se je vsa množina takoj razdelila med kmetovalce, ki so imeli lansko leto od banske uprave odobrene načrte za napravo gnojnih jam. Cement je iz dalmatinske tovarne cementa. Uspela prireditev. V soboto zvečer je pevsko društvo »Lipa« v restavracijskih prostorih na pošti priredilo zanimiv pevski večer za svoje člane in povabljene. Pevovodja gosp, učitelj Milan Pertot je pokazal, kaj zna energičen pevovodja v kratkem času napraviti iz dobrega pevskega naraščaja, ker so bile vse pevske točke podane eksakt- Proj»r«mi Nadio-Liabtjana« Nsdelja, 17. maja: 9.30 Dr. Kovačič: Pravne norme, ki zadevajo našega kmeta. — 10 Ferdo Jelene: Knjigovodstvo za hotelirje. — 10.30 Prenos službe božje z 1'udskim petjem iz Št. Vida pri Stični. — 11 Zvonenje. — 11.10 Salonski kvinlet. — 12 Čas, dnevne vesti. Plošče. — 15."0 Prenos koncerta Prosvetnega društva iz št. Vida pri Stični. — 20 Plošče. Tri predavanja o panevrop-ski ligi: 20.30 Belgrajska postaja, govori g. dr. Nin-čič. 20.45 Zagrebška postaja, govori g. dr. VrbaniA 21 Ljubljanska postaja, govori g. dr. Gosar. — 21.15 Samospevi Marjana Kusa. — 22 Časovna napoved in poročila. — 22.15 Prenos z Bleda. Ponedeljek. 18. maja: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesli. — 13.00 Čas, plošče, borza. — 17.30 Salonski orkester. — 18.30 Dr. A. Bajec: Italijanščina. — 19.00 Prof. France Vodnik: Poljščina. — 19.30 Zdravstvena ura: Dr. Osolnik■ O raku. — 20.00 Koncert kvinteta na pihala (člani narodu, gledališča). — 21.00 Salonski kvintet. — 22.00 Čas, dnevne vesti. Torek. 19. maja: 11.45 Akademija osnovnošolsko .mladine iz Bogojine v Prekmurju. — 12.15 Plošče (Donski kozaki. plesni šlagerji). — 12.15 Dnevne vesti. — 13.00 Čas. plošče, borza. — 18.00 Salonski kvintet. — 19.00 Dr. 1. Rakovec: Iz življenja predpotopnih živali. — 19.30 Dr. Ivan Gra-fenauer: Nemščina. — 20.00 Prenos iz Zagreba. — 22.00 Čas, dnevne vesti. — 22.15 Prenos z Bleda. Drugi programi i Nedelja, 17. maja. Belgrad: 12.30 Jugoslovanski koncert Radio-orkestra. — 20 Vokalni koncert. — 21 »Prijatelji«, drama. — 22.05 Plošče. — 22.30 Koncert balalajk. — Zagreb: 11.30 Dopoldanski koncert. — 17 Komorna glasba. — 18.45 Beethoven: IX. Simfonija IV. stavek. — 19 Belgrad: govori min. dr. M. Nin-čič. — 19.15 Govor zastopnika panevropske unije. — 19.30 Ljubljana. — 20.30 Klavirski koncert. — 22 Večerna glasba Radio-orkestra. — Budapesti 10 Nabožna glasba in petje. — 11.15 Uniatska služba božja; nato koncert opernega orkestra. — 17.15 Orkestralni koncert. — 19 Vokalni koncert. — 20.20 Drama; nato koncerl orkestra. — Dunaj: 10 Orgle. — 11 Koncert. — 19.25 Večer pesmi (norveški večer). — 20.10 »Nordische Heerfalirt«, igra, Ibsen. — 22.30 Večerni koncert. — Milan: 199.05 Pestra glasba. — 20.45 Opera. — Praga: 19 Orkestralni koncert. — 20 Češke pesmi. — Langenberg: 20 »Lep jesvet«, opereta, Fr. I.ehar. — 23 Plesna glasba. — Rim: 20.40 Gospodična iz kinematografa, opereta. — Berlin: 20 »Angelina«, opera, Rossini. _ 22.40 Plesna glasba. — Kato- vice: 10.15 Prenos corkvcnc glasbe. 12.15 Simfonični koncert Filharmonije. — .0 30 Koncert orkestra. — Toulouse: 20 Koncert. — 21 Vojaška godba. — 21.30 Popevke. — Stutlgart: 19.50 Cello-konccrt. — 20.30 I.cp večer. — 22.35 Plesna glasba. — London: 20 kimsko-katoliška svečanost. — 21.05 Nedeljski orkestralni konetrt. — Moravska Ostrava: 19 Praga. — 21 Brno. 22.25 Praga. Ponedeljek, 18. maja. Belgrad: 12.45 Radio orkester. 10.00 Narodna glasba. 20.00 Koncert ženskega pevskega zbora iz Novega Sada. 21.30 Sevilskl brivec , arije in dvospevi. 2235. lamburaški zbor. — Zagreb: 12.30 Plošče. 20.30 Prosto za prenos — Budapesl: 12.05 Vokalni koncert. 17.25 Koncert ciganskega orkestra. 19.30 Orkestralni koncert. 20.30 Koncert opernega orkestra, nnto ploščo. — Dnnaj: 11.00 Dopoldanski koncert. 20.00 (lustav Mafcler: IV. simfonija G-dur. 21.10 Večerni koncerl. — MIlan: 21.00 Zelen jopič', komedija. 21.40 Komorna glasba. — Praga: 21.00 Romantične pesmi. 22.20 Moravska Ostrava. — Lnngrnberg: 20.00 Večerna glasba. 21.00 Delovne pesmi. — Kini: 20.40 Pester koncerl. — Berlin: 20.00 Godalni orkester. 21.10 Ljudski sovrašnik . igra, Ibsen. — Katovice: 20.30 -Agri«, opereta, F. Sleffnn. 23.00 Lahka glasba. _ Toulouse: 19.00 Simfonični orkesetr. 20.00 Mandoline. 21.00 Orkestralni koncert. — Stutlgart: 20.40 »H. M. S. Roval Oak (Jazz-oratorij, E. Schullhoff). — London: 20.35 Koncert. 21.45 Igra. — Moravska Ostrava: 19.05 Brno, 20.20 Prr:a. 22.20 Ljudski koncerl. Torek. 19. maja. Belgrad: 12.45 Opoldanski kor..-ert. 17.30 Ire. 18.00 Koncert. 20.00 Koncert radio orkesu«.. 20.30 Zagreb. — Zagreb: 12.30 Plošče. 20.30 Ceno koncert. 21.30 Koncertni večer. 22.40 Večerna gin. ba. — Budapest: 12.05 Koncert radio kvari-;«. 17.30 Koncert vojaškega orkestra. 19.30 Pianinskl koncert. 20.30 Berlin; nato ciganska glasba. Dunaj: 12.00 Opoldanski koncert. 19.49 Kaj lahko uganemo iz človeškega glasu. 20.20 Vokalni koncert. 21.20 Večerni koncerl. — Milan: 21.00 Dvospevi italijanskih oper. 21.30 Simfonični koncert. — Praga: 19.30 Prenosi iz opere. — Langenberg: 20.00 Moški zbor. 20.50 Simfonični koncert. — Rim: 20.10 Vokalni in instrumentalni koncert in komedija. — Berlin: 19,:i0 Orkestralni koncert. 21.10 Pester koncert. — Katovice: 20.15 Ljudski koncert. — loulousc: 12 !5 Simfonični orkester. 20.15 Dunajski orkester. 21.'5 Popevke. 23.10 Vojaška godba. — Stutlgart: 20.00 liom - . drama. 21.40 Klavirski koncert. — London: 12.00 Instrumentalni koncert. 13.00 Orgle. 21.15 Vojaška godba. 22.35 Plesna glasba. — Mor. Ostrava: 18.00 Trio, kitare. 18.25 Brno. 19.00 Praga. Stran 12. XSVovenecc, dne 17. maja 1901. Stev. 110. Domače ognjišče Za naše Solnčenje in obsevanje z raznovrstnimi žarki je dandanes »visoka moda«. Kdor ne ve kaj početi s svojim zdravjem ali svojimi boleznimi, se solnfi ali se da obsevati z umetnimi lučmi. Spričo te splošne zmede v pojmovanju in brezmiselnega solnČenja kaže poudariti neka stvarna dejstva, ki naj nas vodijo pri utrjevanju s solnčnimi žarki. Solnce je vir vsemu življenju na zemlji, brez solnca bi bila zemlja pusta in prazna Dognano je in izkazano že precej umevno, kako omogoča solnce življenje rastlini in po rastlini tudi drugemu živ-stvu; s pomočjo solnčnih žarkov pretvarja rastlina nežive snovi v organske spojine, sestavine svojega telesa, ki dajejo hrano živalim in človeku. Izkazano pa je tudi, da vpliva solnce na človeka ugodno v marsikaterem drugem pogledu. Kako mučna je tema, vedo oni, ki bede iz tega ali onega razloga vso dolgo noč, s kolikim veseljem pozdravljamo prihod pomladi zaradi solnca, njegove svetlobe in toplote I Ali pa je vpliv solnca na nas zgolj čutno-duševne narave? V solnčnih žarkih je več kakor svetloba, ki jo občutimo z očmi. Že svetloba se da razkrojiti v sestavine, kar nam kaže mavrica v prirodi ali pa umetni šar ali spektrum. V mavrici in šaru vidimo solnčni žarek, ki se nam zdi enoten, razkrojen, enovita bela svetloba je razcepljena na sedem glavnih šar (ali barv), ki se razlikujejo med seboj po valovni dolžini, na rdečem koncu imajo svetlobni valovi 800, na vijoletnem pa samo okoli 400 miljonin milimetra dolžine. Te vidimo, so pa v šaru še onkraj rdečega in onkraj vijolet-nega konca tudi nevidni žarki, prekordeii žarki so toplotni, ki jih kaj lahko dokažemo s toplomerom, prekovijoletni pa so kemično delujoči žarki, ki jih spoznavamo po učinku na (otogratsko ploščo ali druge kemično občutne predmete. Toplotni in svetlobni solnčni žarki imajo na telesno vršenje svoj vpliv, močnejši in pomembnejši pa je vpliv kemično delujočih solnčnih žarkov; solnčimo se po-največ zaradi teh, kemično vplivnih žarkov. Kemični solnčni žarki so krepko dražilo za iivo snov, v majhnih množinah pospešujejo, v večjih ovirajo, v velikih pa ustavljajo in celo končujejo življenjsko vršenje. Ta vpliv se da kaj lahko zasledovati pri enostavnih, najbolje enostaničnih Eiveh, ki so prozorna ali vsaj prosojna. Znan je mogočni vpliv takih žarkov na bakterije, kužne kali, ki jih močnejše obsevanje v kratkem času zamori kakor kakšno močno razkužilo. A isti prekovijoletni žarki so zmožni v primerni jakosti tudi ustvarjati, ne samo razdevati. Tako so učenjaki dokazali, da se tvori pod vplivom teh žarkov v telesnih snoveh važni vitamin, ki preprečuje in zdravi rahito ali angleško bolezen. Mnoge telesne tekočine in sestavine tluorescirajo pod vplivom prekovijoletnih žarkov, kar kaže njihovo spoj-nost in občutnost Kakor se tvori pod vplivom teh žarkov v rastlinskih stanicah klorofil ali zelenilo, tako se dela v stanicah živali in človeka pigment, neko temno šarilo. Pomen klorolila za rastlinstvo je znan, saj je prav zelenilo tisto sredstvo, ki ž njim rastlina pretvarja nežive snovi v žive spojine, glede pigmenta pa je veda prišla komaj preko slutenj. Vemo iz izkušnje in poskusov toliko, da zastaja v telesu, ako ne dobiva dovolj svetlobnih žarkov, pravšni razvoj, notranja presnova sploh in tvorba krvi, vemo tudi, da je obsevana koža mnogo bolj odporna proti prisadnim okužbam, da obsevanje ugodno vpliva na zdravljenje raznih bolezni, splošnih pa tudi mestoma omejenih, ki so daleč proč od kože, v telesnih globinah. Neposredni vpliv solnčnih žarkov na kožo je znan, ker ga vidimo. Koža nam pordeči, ker se ži-lje v koži razširi in s krvjo napolni. Ako je ta dražljaj močnejši ali še traja več časa, se nam kota vname, kakor da smo se opekli. Taki spremembi pravimo solnčariea, ki nastopi tudi, če odvzamemo solnčnim žarkom vse toplotne (pri obsevanju skozi plast vode), kar dokazuje, da povzročajo vnetne spremembe kemično delujoči žarki. Poleg teh sprememb opažamo še druge, obsevana koža porjari, napolni se s pigmentom, temnim ša-rilom. Z drobnogledom (ali mikroskopom) lahko ugotovimo, da se tvorijo v stanicah naše kože, in sicer najbolj v rodni plasti vrbnjice iz staničnib Jeder drobna temna zrnca, ki pokrivajo stanična jedra kakor nekaka čepica na svetlobni strani ali pri močnejšem ali daljšem obsevanju kakor črn plašč okoli jedra. To znači, da se živa stanica odziva na dražljaj kemičnih žarkov s tvorbo pigmenta in si zavaruje jedro, ki je nosilec življenja v stanici, proti škodljivostim ali uničenju. Pigment (ali temno šarilo) vpija kemične žarke in jih ne propušča skozi. Pigment se nam tvori v dolenjih plasteh vrhnjice, žilje pa je razpleteno v usnjici, torej kemično delujoči solnčni žarki nc morejo skoz pigmentirano (zarjavelo ali potemnelo kožo) do iilja s krvjo in živcev. Ko preneha vpliv kemičnih žarkov na kožo, se pigment porazgublja, kri ga odnaša. Kje in kako upotreblja telo pigment ali njegove razpadline, ni točno dognano. Istotako ni še ugotovljeno, kako se uporablja kemična moč solnčnih žarkov v živčevju, ki jih sprejema v neštetih kožnih vlakenrih in pletežih. Po tej obrazložbi nam bo menda jasno, kako se solnčimo v utrjevalne svrhe. Smešno je tisto splošno rabljeno vodilo, češ, da je glavna korist solnčenja v porjavenju ali potemnenju polti. Ljudje se valjajo ves dan po solncu, da čim prej zarjave kot Indijanci, tudi dojence in novorojence izpostavljajo solnčnim žarkom po načelu: čim več, tem bolje! Kolikrat nastopijo zaradi neprevidnosti in pre-tiranosti resne motnje pri otrocih in odraslih, namesto blagodejnega vpliva škode! Pojdimo v šolo k vrtnarju, ki svojim nego-vankam-rastlinam odmerja solnee, izprva prav malo in na kratko, polagoma več, ker ve, da solnce, ki daje rastlinam življenje, v neprimerni množini rastline zamori. Splošno navodilo za solnčenje je to-le: Prvi dan obsevanje nog za 5 minut, drugi dan nogi 10 minut, goleni (do kolen) 5 minut, tretji dan nogi 15 minut, goleni 10 minut, stegna 5 minut, četrti zdravje dan pridejo na vrsto lahti, peti dan trebuh, šesti dan prsa. sedmi dan hrbet (glave ne solnčimo, marveč jo imamo pokrito s slamnikom ali platnenim klobukom). Meni bolj ugaja drugi način, ki ga priporočam: Izpostavi se s pokrito glavo solncu, in sicer prednjo stran telesa za 5 minut, potem zadnjo za 5 minut, oprši ali oblij se s hladno vodo in obleci. Ako se počutiš po tej solnčni kopeli dobro tisti dan (če si oprezen, kar je pri bolebnem Človeku potrebno, meri se s toplomerom, ki ti pokaže telesni odziv v obliki topline), potem podaljšaj drugi dan solnčenje za 2—3 minute, torej spredaj 7 minut, zadaj 7 minut. Nadaljuj solnčenje stopnjema, da prideš na 30 minut (pol ure) za vsako stran, torej skupno eno uro na dan in pri tem ostani, ker je daljše solnčenje odveč! Ako se pa kateri dan ne počutiš dobro po kopeli, kar se pokaže tudi v zvišani toplini (nad 37.5" C), potem se solnči drugi dan samo tako dolgo, kakor si se prejšnji dan in ostani pri tem času dotlej, da prenašaš solnčenje brez neprijetnih občutkov, brez zvišanja topline, potem, šele podaljšuj kopel. Zaključi vsako solnčenje z opršenjem ali polivom ali kratkim umivanjem. Tako ravnanje, solnčenje, ki je združeno z zračenjem in vodno uporabo, učinkuje čudovito, koža niti ne potemni dosti, kar pomeni, da propu- Pokojnina vdove drž. uradnika- F. M. M. Ker j je mož umrl, preden je preteklo eno leto po poroki, vdovi ni pripadala pokojnina. Zato je bilo tudi pritoževanje na državni svet zaman. Kar se tiče milostne podpore, jo je država mogla vdovi nakloniti, ne pa morala. Zato tudi v tem oziru pritožba ne more pomagati. Edino domovinska občina je dolžna podpirati vdovo, če se ta ne more sama vzdrževati ali če nima nikogar, ki bi bil po zakonu dolžan jo vzdrževati. Tablice na vozilih. L. G. R. Vprašate, kateri vozovi morajo biti opremljeni s tablicami, na kateri je ime lastnika itd. — Uredba o zaščiti javnih cest določa, da mora imeti vsako vozilo omenjeno tablico. Dalje določa ta uredba, da se vozila, ki niso registrirana pri občini in torej ne opremljena s tablicami, ne smejo rabiti na jav-n i h cestah. Iz tega izhaja, da smete na domačem posestvu, na katero ne vozite po javni poli, rabiti vozilo brez tablice. Gradba hiš na občinskem svetu. L. G. R. Občina je dala nekaj zemljišča v najem (zakup). Sedaj pa najemniki na tem zemljišču hiRe zidajo. Čigave bodo te hiše? — Ako je občina, ki je lastnica zemljišča, na katerem zakupniki zidajo, vedela za gradnjo in je ni takoj prepovedala, bo mogla zahtevati le občno vrednost za svet. Sicer pa ni verjetno, da bi zakupniki brez vednosti in dovoljenja občine zidali na njenem svetu. Ce se edini hranitelj matere oženi. M. V. M. Edini sin, ki je bil potrjen na naboru leta 1927., je oproščen vojaščine, ker skrbi za mater-vdovo. Ali bo še nadalje oproščen, če se sin poroči? — Ako bo sin do dovršenega 25. leta starosti ostal edini hranitelj matere in bodo do tega časa tudi ostali pogoji, ki sfr bili merodajni za oprostitev (davek do 120 Din) neizpremenjeni, mu ne bo treba služiti kadrovskega roka. Zakon sicer določa, da za edinega hranitelja ni šteti onega, ki bi se po naboru ali usposobitvi pred vstopom v kader o d -delil iz zadruge in oženil ter postal s tem edini hranitelj svoje žene. Če pa sin tudi po oženitvi obdrži mater pri sebi in jo vzdržuje. šča solnčne žarke ▼ globino, telo se napoji e blagodejnim solncem. Seve, seve... Kako težko je marsikomu priti na solpcel Kdor nima sreče, da bodi solnee k njemu v vas, ga mora pač poiskati. Kje in kako, uravna vsakdo po svojih razmerah. Vedeti treba, da prah in dim, pa tudi vodena para v zraku močno vpijajo kratkovalovne, torej kemično delovne solnčne žarke, zato je solnce v čistem gorskem srak« ali ob morja neprimerno učinkovitejše nego v dolinah ali celo v večjih seliščib, kjer je toliko naprav, ki zrak kvarijo. Tudi glede dnevnega časa je treba izbrati onega, ko je nebo najbolj jasno in zrak najbolj čist. Pozimi se lahko solnčimo tudi o poldanjib urah, v poletju priporočam jutranje ure do devetib ali pa popoldnevne po treh, vmesni čas je zavoljo nepotrebne vročine neprimeren. Dobiti treba seve tak prostor oziroma zavzeti tako lego, da padajo solnčni žarki na kožo kar se da navpik, poševno obsevanje je manj izdatno. Novodobna civilizacija preplavlja tudi našo majhno domovino z darovi dvomljive vrednosti, dozdevno udobje in navidezno lahek zaslužek plačujemo — z zdravjem, ki je edino zemsko bogastvo. Zato treba zdaj bolj ko kdaj poudarjati in razširjati zmisel za prirodo in njene neizčrpne zaklade zdravja, ki so v vodi, zraku in solncu. * Na«veti oziroma odgovori na razna vprašanja pridejo na vrsto v prihodnjem nedeljskom »Slovencu«. je še vedno njen hranitelj, čeprav ima poleg nje skrbeti tudi še za ženo. Zato bo v tem slučaju po našem naziranju še vedno oproščen. Upamo, da bo tudi vojaška oblast takšnega naziranja, ko bo reševala ta konkretni slučaj. Merodajna bo pa seveda njena odločba. Odškodnina za popisovalce. L. S. Sv. A. Zakon o popisu prebivalstva določa, da se povrnejo popisovalcem, kateri ne poslujejo v občini, kjer stalno prebivajo, iz državne blagajne prevozni stroški za odhod in povratek. Občinska oblastva pa so imela skrbeti v tem slučaju, da so dobili popisovalci po potrebi brezplačno vozila in prenočišče v občini, kjer so poslovali. Kar se tiče odškodnine za trud in izgubo časa popisovalcev, je bilo to stvar dogovora med občino in popisovalci in so to vprašanje v večini občin uredili v obojestransko zadovoljnosL Pretiran račun. Š. B. K. S posredovanjem vaškega trgovca ste naročili 1% kg težak utej za slamoreznico iz vlitega železa. Ko ste ga prejeli, Vam je trgovec rekel, da stane 101 Din, kar se je zdelo Vam preveč in sle plačali le 41 Din. Po preteku pol leta Vas tir ja trgovec za ostanek, t. j. še za 60 Din. — Zdi se nam, da ste železo že z 41 Din preplnčali. Zahtevajte od trgovca izviren račun; če se Vam zdi sumljiv, vprašajte pri tvrdki, ki je železo dobavila za ceno in to ceno plačajte. Odškodnina za nepravilno zdravljenje. M. S. G. Pred 2 leti ste si dali popraviti zobOvje po zobo-tehniku. Med popravilom zob pa ste ga opozarjali, da Vas zobje bolijo in da se Vam zdijo zobje preslabi za delo v zlatu. Kljub temu pa je z delom nadaljeval in Vam zagotavljal večletno garancijo. Plačali ste račun nad 3500 Din. Sedaj Vas pa zopet bolijo popravljeni zobje in si boste bržčas morali dati zobe izdreti. — Zahtevek na povračilo že plačanega računa za delo in zlato boste mogli uspešno uveljaviti le tedaj, če boste mogli po izvedencih (zobozdravnikih) dokazati, da Je bilo Vaše zobovje že pred dvemi leti tako slabo in korenine tako bolne, da bi zobotehnik kot strokovnjak ie takrat moral vedeti, da se zobje ne dajo popraviti brez predhodnega zdravljenja korenin in je to zdravljenje sploh opustil. Modne novosti iigiiip Elegantni komplet. Predpasnik za serviranje (desno) iz belega platna s čepico in ovratnikom. Predpasnik iz platnenega blaga avetie barve s pisanim obšivom in velikim žepom. Hugon Turk, izp. trž. nadzornik: Kaj človek je, uživa in pije Prva hrana in pijača, katero uživa Človek, je mleko, ki vsebuje vse, česar potrebuje mlado teio v najpopolnejši in najprikladnejši sestavi. O mate-terinem mleku za otrokn-dojenčka tu ne bomo govorili, tudi ne o mleku raznih sesalcev, pač pa o kravjem in njenem sorodnem mleku. Na trgu v tržnem prometu razlikujemo: nepo-sneto (opresno ali polno) mleko, potem posneto mleko in v nekaterih krajih tudi polmleko, t j. mešanica prvih dveh vrst, pri nas slednje ni dopustno v trgovini. Sestava neposnetega mleka se izpreminja prav zelo in je odvisna od krme, krave, pasme, starosti živali, molže i. dr. Povprečno ima neposneto mleko 87% vode, 3.7% maščobe, 3.5% beljakovine (sirni-ne), 4.97e mlečnega sladkorja in 0.7% soli. — Iz tega se jasno spozna velika redilna vrednost tega živeža, ki je istočasno popolna hrana. Polno mleko mora imeli rumenkasto, belo barvo, značilen prijeten duh in sladki okus, lolšče mora bili najmanj 3.0%, povprečno 3.5%. Posneto mieko ima modrikasto barvo, je bolj redko in vsebuje le 0.1—0.8—1.2% maščobe. Natančnejša preiskava mleka se more izvršiti le s pomočjo posebnih priprav in kemijskim načinom: nadzorstvo mleka v prometu je silno važno. Mleko ima lahko različne napake in bolemi, ki se spoznajo na barvi, okusu, vonju, pogledu, gostoti, sestavi in izdelavnih zmožnostih, posebno na izpremembah pri kuhanju, izdelavanju in dr. — Napake mleka povzročajo razne bolezni živine, posebno na vimenu, n. pr. krvavo mleko zaradi najrazličnejših bolezenskih vzrokov; napakam so vzrok dalje slaba ali spridena krma, nesnaga, slabo shranjevanje v neprikladnih, umazanih in vlažnih prostorih, nečistih posodah itd. Razne klice (bakterije) povzročajo rdeče, modro, rumeno mleko, dalje izpremene mleko, da postane žlemasto, nitkasto-vlečljivo, da se izmili, da nrično kipeti (vreti). — Mleko postane lahko grenko, tudi slano, to posebno pri starejših kravah zaradi gotove krme (repa, repni listi), mleko dobi dostikrat neprijeten duh in okus, postane gruščasto, peščeno, iarko (žavtavo), testnato, oljnato, sirasto, gnilo, dobi okus po ribah (pri krmljenju z ribjo moko), duh po hlevu, rdečih jagodah, po oljnih pogačah, duh in okus po zdravilih (karbolu, lysolu, jodoformu, karbolineju); lahko je po svoji unravi vodeno, se nenavadno lahko zgrize ali pa nasprotno se ne se-siri ali ne da umesti in če zaidejo v mleko strupi, postane strupeno (tudi od strupene krme). Csako mleko se na zmerno gorkih shrambah v nekaterih dneh »kisa in sesiri, to pa pod vplivom bakterij iz zraka. Da bi lo preprečili, prido-devajo ljudje razna nedovoljena sredstva. Prodajalci kaj radi popačijo mleko s tem. da dolijejo vode, da posnamejo smetnno i. dr. Nepo-rabno je za človeka tudi mlesva (kolostralno mleko), t. j. prvo mleko po porodu teleta, to mleko je gostotekoce, žlemasto, rumeno do nimenorjavkasto. V mleko zaidejo prav lahko bolezenske klice (bakterije), povzročitelji človeških in živalskih nalezljivih bolezni in mleko se okuži (s Člov. tifusom, jetiko, škarlatinko, davico, grižo, kolero, s slinavko, govejo tuberkulozo, vraničnem prisadom i. dr.). Iz kravjega mleka se napravljajo mlečne kon-ierve (zgoščeno ali kondenzirnno mleko, mlečne ploščice, mlečni prah), katerih se poslužujemo, ko nam svežega mleka manjka. V naši državi se obilno uporablja tudi koije in ovčje mleko, ki ima več maščobe in beljakovine nego kravje mleko, oboje pa ima poseben oku& Kako ravnati s perilom Dobro, lepo perilo je dragocen družinski zaklad, ki ga je treba skrbno čuvati. Seveda takega perila ne najdemo na raznih cenenih razprodajah, in cenene moderne cunjice, ki se dobivajo tod in tam v trgovinah, komaj da zaslužijo ime perilo«. Boljše je, dlje počakali in hraniti ter si potem kupiti res dobro perilo. Potem je pa treba s perilom tudi pravilno ravnati, če je le mogoče, naj se pero doma. da more gospodinja pranje nadzirati. Ob sebi se razume, da se morajo pri pranju izključiti vsa jedka sredstva: paziti je treba, pri mencanju, da se ne trga, in kuha naj se perilo čim manj časa. Pet do deset minut zadostuje. Cunje, s katerimi se snažijo kovina- j sti predmeti, naj se perejo posebej, kajti čistilna sredstva za kovine vsebujejo kisline. Sredstvom za odpravo madežev ne zaupajmo, izvzemši najpotrebnejša — da n. pr. še moker madež — od črnega vina posipljemo s soljo ali da svež madež od črnila čistimo z limoninim sokom. Vodikov dvokis. ki se rabi za grgranje, pa tudi za belenje las, učinkuje na perilo uničujoče. Mnoga mazila za kožo vsebujejo živo srebro in so škodljiva perilu. Celo nekatere šminke in zobne paste uničujejo perilo. Nobeno perilo naj ne leži predolgo nerabljeno v omari, ker se tkanina na zgibih pod vplivom pritiska in svetlobe kvari. V teku leta naj pride vse perilo v rabi na vrsto. — Enako je napačno hraniti platno in druge tkanine po cela leta in šele potem napraviti iz njih perilo; tako perilo ne bo trpežno. Pri rabi perila je treba paziti: da ne poškodujemo brisalk, brisač, prtov itd. z brisanjem nožev in vilic ter poškodovane posode, potem pri rezanju jestvin brez podlage, s postavljanjem zdravil, tinktur, črnila, z gorečo cigareto ali smotko, s predolgo uporabo (kar velja posebno tudi za nogavice). Vsako poškodbo, ki jo opazi gospodinja na perilu, je treba takoj zašiti in popraviti. Madeže, ki jih l ne moremo sami odpraviti z navadnimi, ne- j Škodljivimi sredstvi, dajmo kemično oprati. ' Jedilni listi za mai (Dr. Krekova meščanska gospodinjska šola.) Nedelja, 17. maja. Kosilo: Krepka juha z ocvrtim grahom. Praženo meso z različno zelenjavo (Pickelsteiner). Solata in dunajska jajca. Torta iz karlovarskih oblatov. — Večerja: Broj;oIi s kisom in oljem, grahova rižota. Ponedeljek. 18. maja. Kosilo: ftpargeljnova juha. Mrzle nadevane svinjske prsi, praženo korenje s krompirjem. Rabarbarov štrukelj. — Večerja: Pečen krompir v oblicah in kislo mleko. Redkvica s črnim kruhom. Torek, 19. maja. Kosilo: Krompir v zelenjavni juhi. Ocvrt kozliček in mešana solata. Rižev obroč z vkuhanim sadjem. — Večerja: Narezek, mali por. presno maslo in črn kruh. Sreda. 20. maja. Kosilo: Grah z rezanci na juhi. Sočna pečenka s čebulo. Kuhan krompirjev štrukelj. Solata. Sadje. — Večerja: Spinača s posajenimi jajci, vkuhana rabarbara, kom pol. Četrtek, 21. maja. Kosilo: Telečja obara z grahom. Omaka iz suhih češpelj in pražena polenta. Narastek iz rezancev. — Večerja: Rajželčev peče-njak in solata. Petek, 22. maja. Kosilo: Mavrohova juha z rižem. Brokoli z majonezo In črn kruh. Korenjeva torta. — Večerja: Miečen zdrob, v oblicah krompir in presno maslo. Sobota, 23. maja. Kosilo: Karfijolova juha. Telečji vampi s sardelami, ob robu sklede za vsako osebo po eno posajeno jajce. (Kuhana jajca za ozalj-ševanje solate postanejo modrikasta, če stojijo dalje časa. Pokapaj Jih z llmonovo kislino in ostanejo ti popolnoma bela.) Zdrobovi hlebčki. Sadje. — Večei-ja: Makaroni s paradižniki. Solata. MM mm tudi po 50 kg bate, vedno ||||||1|1 na razpolago. — Zahtevajte ■ III I II vzore« in ceniki — U U I U TOVARNA VATE, Maribor. ■ ■■ II O Dravska ulic (5. Otomane Najcenejše in najboljše modroce, feder-modroce divane, fotelje, zložljive postelje, mreže in garniture Vam nudi r. Salovic, Pravni nasveti Vsaka beseda SOpar ali prostor drobne vrstico 1'SODin.Najmanjši B znesek 5 Din. Oglasi nad 9vrstic sc računajo višje. Za oglase slro- ■ go trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica2Din.Najmanjši |j zneseklODin. Pristojbina za šifro 2 Din.Vsak oglas treba plačati pri H naročilu.Na, pismena vprašanja odgovarjamo te,če jc prilofel naznamka.Čekovni račun Ljubljana lO.^t«?. .»' """ B KoroSKo. Okolica BeS^r natem kraju, z zvezami na vse strani penzijon-go. stilnu Agacs Puschnig, Ratnitz, Post Faak am See. Cena- za junij—september 6 S, za julij-avgust 7'50 S Šofer z dobrimi spričevali, zmožen popravil, želi službo. Velkovrk, Babna gora — Polhov gradeč. Kuharica varčna, pridna, dobra ia poštena gospodinja, vsega dela zmožna, išče službe k priletnemu gospodu, fi-nancarjem ali orožnikom. Ponudbe pod »Spretna Jožefa* na upravo lista. Absolventinja trgovske šole, s polletno prakso, zmožna slovenščine, nemščine in srbohrvaščine, išče primerno službo. Ponudbe z navedbo pogojev pod »Takoj« na podružnico .Slovenca« v Celju. Mlinar z dobrimi spričevali, vojaščine prost, vešč vseh popravil, išče službe. Najrajši grem v valjčni mlin. Ponudbe na upravo lista pod »Nekadilec« St. 5279. Za dcklico iz boljše hiše, staro 18 let, se išče mesto učenja v veliki trgovini z mešanim blagom. — Oglasni oddelek »Slovenca« pod šifro »Pomlad« št. 5507. Trgov, pomočnik železninar, mlajša moč, priden in pošten išče službo za takoj. Naslov v upravi pod št. 5378. Upokojenec zmožen vrtnarstva, nekoliko mizarskih del, — sc sprejme. - Stanovanje 2 sob, kuhinje, pritiklin, takoj na razpolago. Naslov v upravi pod št. 5391. Hišna ki zna šivali, dobi takoj stalno službo. - Upoštevamo samo dekleta z dobrimi spričevali. Naslov v upravi pod št. 5499. Gospodična srednjih let, z znanjem nemščine, išče za časa sezone nameščenja hotelske sobarice ali kaj slič-nega. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod Pridna in poštena« št. 5570. Gospodična srednjih lel, zanesljiva, resna, ki je radi bolezni svoje matere morala izstopiti iz službe, sedaj pa n« more najti primernega mesta, išče tem potom kakršnegakoli nameščenja v pisarni, trgovini ali trafiki. Ima večletno pisarniško prakso in obvlada popolnoma nemščino. Gre tudi na deželo. Prijazne ponudbe pod »Zanesljiva« na upravo Slovenca- v Celju. Mizarski pomočnik dobro izvežban v splošnem mizarstvu in polaganju parketov, mlajša moč, dobi trajno delo pri Ferdo Primožič, mizarstvo in parketi, Trnovski pristan št. 4, Ljubljana. Sprejme se tudi vajenec. Samostojna kuharica Krojašk. pomočnika se sprejme k boljši dru- za boljše malo ali veliko zini. Biti mora predvsem delo se takoj sprejme. — poštena, zanesljiva, snaž- A. Vrbinc, Vidovdanska na, zdrava, katera opravlja tudi druga hišna dela razen velikega perila. — cesta 20, Ljubljana. Dva klepar, vajenca Starost do 40 let. Nastop ' sprejme Golob Alojzij, tako). Naslov v upravi izdelovanje emajl. peči, pod št. 5576. splošno kl.eparstvo, Ljubljana, Puharjeva ulica 3. Dekle z dežele, zdravo, priduo in poštenih staršev, dobi ; službo v dobri hiši takoj ali pozneje. — Naslov v upravi pod št. 5569, Krojaškega vajenca poštenih staršev sprejmem takoj. Prednost ima- i Vega, Ljubljana, poštni jo talentirani fantje. Fran predal 307. — Priložite 2500 dinarjev zaslužite najmanj mesečno, če obiskujete v Vašem okolišu ljudi! — Tovarna Lukman, krojaštvo, pošta Trzin pri Domžalah. znamko za odgovor! Čevljar, prikrojevalca za prvovrstna dela in čevljarskega vajenca — išče čevljarna Zalokar, Mengeš 41. 5000 dinarjev mesečnega zaslužka potnikom, ki posečajo špecerijske trgovine. Brez konkurence. — Sombor, poštni predal 45. Dvoje stanovanj po dve sobi in kuhinja, se odda s 1. junijem v Stožicah št. 132. Na Jesenicah iščem štirisobno stanovanje s pritiklinami. — Dr. Stempihar. Stanovanje 4 do 5 sob s pritiklinami, ena ali dve sobi sposobni za pisarno, se išče za avgust ali november v bližini justične palače. Ponudbe na upravo pod »Justična palača« št. 5452 Opremljeno sobo separaten vhod, elektrika, parket, takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod št. 5573. Lokal trgovski odnosno pisarniški (3 prostori), se odda v najem z avgustovim terminom. Leži na zelo prometni ulici Ljubljane. Naslov v upravi pod št. 5496. Gostilno ali vinotoč z delikatesno trgovino, dobro idočo, na prometnem kraju, vzamem v najem ali na račun. Dopise pošljite na oglasni oddelek »Slovenca« pod >Promet- 5572. lm&\ nesreče inventurna odprodaja manulaklurnega in konfekcijskega blaga po gl< boko znižanih cenah. — Se vljudno priporoča Marija Rogelj, Sv. Petra cesta št. 26 Ljubljana Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo-avto), Prva oblast, koncesijonirana. Prosoeiu št. 16 zastonj. Pišite ponjl Hiša z vrtom Mariboru, v bližini gl. kolodvora, naprodaj. Pojasnila daje Ašič Ivan, javni notar, Maribor. Mesar, pomočnika z dobrimi spričevali sprejmem. Naslov: Ivan Javornik, Ljubljana, Domobranska 7. Trgovsk, pomočnika zmožnega slovenščine in j nemščine, vojaščine prostega, z lepim nastopom, sprejme galanterijska trgovina. Ponudbe z navedbami referenc in zmožnosti ter zahtevami pod Prvovrsten« št. 5422 na upravo. Gospa — profesorica angleščine in francoščine, vešča tudi nemščine, išče čez počitnice mesto kot vzgojiteljica k otrokom ali gospodičnam Gre tudi kot družabnica k starejši dami. Z. Kulakova, Skofja ulica 17. Vzgojiteljica otroška vrlnarica išče mesto. Naslov v upravi Slovenca« pod šf. 5585. Krojaški pomočnik pošten, trezen in marljiv, ižče stalno mesto. Naslov r upravi pod štev. 5208. Uradnik popolnoma samostojen v knjigovodstvu in korespondenci, z večletno ban-ino in industrijsko prakso, vojaščine prost, želi pre-meniti mesto. Ponudbe na oglasni oddelek Slovenca« pod šifro -Bilanca« št. 5559. Poslovodjo za dobro idočo, z vsem potrebnim orodjem opremljeno kovačijo v Goričah nad Kranjem h. št. 14 — iščem. Mesarskega vajenca poštenih staršev sprejmem. Naslov: Ivan Javornik, Ljubljana, Domobranska 7. Učenka močna in zdrava, se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe je poslati na Stanko Spun, Planina pri Sevnici. Mizarske pomočnike takoj sprejmem v trajno delo z vso oskrbo. Henrik Hočevar, mizar, Struge na Dolenjskem. Trg. naobiaž. dama simpatična, vešča strojepisja, se sprejme. Ponudbe na upravo -Slovenca« pod značko »Tajnica« št. 5547. si morate nabaviti AMERIŠKO travniško kosil-silnico »Oi.E&BjVG' ker predstavlja DEERINGOVA kosilnica vrhunec amerikenskegu tehnič-j nega dela in je zgrajena Iz najtrpežnejšega materijalo ker ima DEERINGOVA kosilnica izredno lahek tek in je delo z njo pravi užitek in igrača ker je košnja z DEERINGOVO kosilnico naglo opravl|ena, kar je va/no zlasti ob deževnem \remenu ker je DEERINGOVA kosilnica za Vas najpotrebnejše in najkoristnejše orodje, ki Vam prihrani ves denar, ki bi ga morali sicer izdali za kosce, in se Vam zalo že v prav kratkem času samo od sebe izplača ker so vsi sesiavni deli DEERINGOVE kosilnice vodno pri meni na zalogi ker je DEERINGOVA kosilnica ponos in velika pridobitev zo vsakega gospodaria DEERINGOVE travniške kosilnice najnovejšega modela, želne priprave, grablje in obračalnike ima stalno v zelogi tvrdka FR. STUPICA VELETRGOVINA Z ŽELEZN1NO IN POLJEDELSKIMI STROJI LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 1. Služkinjo I Zastopnike g2S° vesel^e^opravljati I »« /»stopilice vsa domača dela, sprejme iš£e za obisk privatnih Franc Jakoš, Dobrunjo, p. strank neka dunajska za- Hrušica pri Ljubljani. ložba prvorazrednega pri- ■ --krojevalnega podjetja pri Gospodična k otrekom visokem zaslužku. — E. . , , Pečnik, Celje, Glavni trg ki govori perlektno nem-, jtgy j- ško in ki poseduje letna ! *1"__ izpričevala^—^ se išče za 0krajne zastopnikc Tri slikarske pomočnike sprejmem takoj, kakor tudi pridnega in poštenega učenca ki bi imel izrecno veselje do slikanja. Hrana in stanovanje prosta. Peter 2e-leznik, cerkveno dekorativni slikar, Predovičeva ulica 11, Moste p. Ljublj. —--- za vse sreze sprepnemo, Lesni strokovnjak j sposobno tudi proti fiksni , . 1 plači. Pripravno za pen- za nakup m prevzemale zionirane orožniko, llči. lesa se tiče Kavc.ia po- telje ud Ponudbc na. trebna. - Ponudbe pod Union zavarov,,. družba Eksistenca« st. 5589 na upravo »Slovenca«. Vajenca za kamnoseško obrt takoj sprejme Karol Novak, kamnoseški mojster v Št. Vidu pri Ljubljani. — Oskrba v hiši. Itcnlllctnn pisarim, tir z o. i. LJUBLJANA MiUloAKevu cedlu 4, odda v najem sledeča stanovanja: Dvosobna: Kodeljevo, kopalnica, za junij 900 Din, Bežigrad, 800, 900 Din, center 1000 Din proti povrnitvi adaptacij, Dunaj-Ljubljana. Miklošičeva c. ska cesta, 950 Din, Stari Mcblovana soba j Čisto brezplačno se odda. — Naslov pove poučujemo vsakega na do uprava Slovoacu pod mu v pletenju kot hiš št. 5538. i nem obrtu. Brezhibno iz - ! delano blago prevzema-CCCI^ll | mo stalno proti plačilu v l(! £ gotovini Obširne infor- ■ macijc dajemo, če se poš Ije znamka za odgovor. št. 7/III. Prvovrstnega polirja iščemo za težje vodne in železobetonske zgradbe. Ponudbe na Slograd d. d., Ljubljana. Sprejme se starejšo osebo v do-' smrtno oskrbo, s posojilom do 100.000 Din. -Posojilo se vknjiži na po Udinat 650 Din. Stožice 500 Din, cele. hiša, St. Vid, 300 Din, Sp. Šiška, 650 Din, Moste 400 in 500 Din. Trisobna: center 1500, 1800 Din, Kodeljevo 1500 Din, Moste 600 Din, Sp. Šiška 1100 Din in 1400 Din, Bežigrad 1300 Din, Dunajska cesta 1100 Din, pri kolodvoru, za avgust, 1700 in 1500 Žtidrtiga jugosl. pletača Osijek Enodružinska hiša z nekaj zemljišča, v lep legi, na Viču, naprodaj Poizve se na Viču 47 pri Vovku. sestvo. Vse drugo po do- i Din. Štirisobno, pri »Zve-govoru. Ponudbe na po- zdi«, 1800 Din. Enosobna Priporočamo izredno poceni Blago za obleko in kompletno podlogo: Sportni-mode ševiot 3 m blaga in celotna podloga za....... . . SflH " Modni polkamgarn, kupon — - _ « 3 m in kompletna podloga za..........Vsili " Modni čisti kamgarn, kupon eet nogometne tekme, Zaenkrat pa, ker še ni organizirano redno tekmovanje za svetovno prvenstvo, skušajo uvesti nov način tekmovanja, in sicer bi tekmovala moštva vseh državnih prvakov dvanajstih evropskih dr/jiv. Nekaj podobnega so skušali napraviti že lansko leto s turnirjem v Ženevi. Zadovoljili so se pa samo z ronomiranimi klubi. Kajti dobiti dvanajst državnih prvakov je skoro nemogoče, ker se v raznih državah prvenstvo drugače konča. Poleg tega imamo pa še razno druge konkurence, v katerih sodelujejo tudi prvaki. To je tekmovanje za srednje evropski pokal. Letos je hotel izvesti tako tekmovanje Ran-cing klub v Parizu pa ni uspel. Tako, da bo še vedno najboljše, ako ostane pri starem, da tekmujejo nogometno reprezentance pri olimpijskih igrah. Tedenski pregled inozemskega športa Prvenstveni boj nogometnih klubov v posameznih državah je po nekod že končan, drugod pa ■e tudi že nahaja v zadnji fazi. Razumljivo nam bo, da prihajajo zato na površje že prve turneje posameznih moštev. Poleg tega se bo pričela tudi kmalu borba za srednjeevropski pokal. To pot ni bilo kake mednarodne reprezentančne tekme, toda vsekakor podobno temu je bilo prvo letošnje angleško gostovanje v Berlinu. Finalist t borbi za angleški pokal Birmingham FC je posetil Nemčijo in se najprej ustavil v Berlinu, kjer je nastopil napram kombinaciji berlinske Viktorije. Vladalo je veliko zanimanje za to tekmo, kajti ljudje so upali na nekaj velikega. Kritike pa kljub angleški zmagi z 2 : 1 nič kaj niso zadovolme z igro. Pravijo namreč, da je očividna namera Angležev, ki na kontinentu nočejo pokazati kaj vse znajo, temveč igrajo le toliko, da niso poraženi. Nemci pravijo, da nima več smisla vabiti angleška moštva na kontinent, ker pridejo le zato, da odnašajo denar. Birmingham je zahteval namreč skoraj 100.000 Din za eno lamo igro. No, Dunajčani io imeli pa ta teden dovolj •enzacij. Vienna je le remizirala z Wackerom (1 s 1), kar je prišlo povsem nepričakovano. Admira pa je doživela s 5 : 1 katastrofalen poraz po Wie-ner Sportklubu. Ker je Rapid s 4 : 3 zmagal nad Austrijo, je z boljšo gol diferenco zasedel drugo mesto, dočim je Admira padla na tretje mesto v tabeli. Le i eno samo točko naskoka pa vodi sedaj Vienna. Tako koncem konca na Dunaju nič ne vedo natančno, kdo bo letos avstrijski prvak. Bolj jasno v tem oziru pa je na Češkem. Tu je praška Slavia z zmago (3 : 0) nad Bohemians vnovič postala češkoslovaški prvak. Največ upania na drugo mesto pa ima praška Sparta, ki bo zato poleg Slavije smela zastopati Češkoslovaško v borbi za srednjeevropski pokal. Francozi pa imajo že definitivno svojega novega prvaka. Je to Club Framjais, ki je obenem najstarejši pariški klub in je pravkar praznoval svoj 40 letni obstoj, Tudi Angleži bo ie pospravili svoje prvenstvo. Angleški novi prvak je postal v 6 točkami naskoka londonski Arsenal. Prvikrat je ta čast doletela London. Ni pa tako v Italiji, kjer manjka še 7 prvenstvenih nedelj do konca prvenstvenega boja. To pot je ostala situacija ista. Juventus je s 3 točkami naskoka še vedno na čelu, toda trdno se ga pa drži čudovita Roma. Oba sta dosegla krasne zmage. Prvi nad Triestino s 4 : 0, drugi nam Pro Vercelli s 5 : 0. Nekoliko v ozadju sledi obema gruča 3 borbenih moštev: Bologna, Genova, Napoli. Opažati je, da čim bolj prihaja prvenstveni boj v končni stadij, toliko bolj raste zanimanje prebivalstva. Velika lahkoatletska prireditev se je vršila r Monakovem prd 10.000 gledalci. Sodelovali so poleg Nemcev še Italijani in Ogri. Odlikoval se je posebno Knrnig. Omenimo naj le par rezultatov: 100 m Kornig 10.5 sek.; 200 m Koroig 22,4 sek.; »00 ra dr. Peltzer 1 ; 57.1 min.; 1500 m Beccali (Italija) 4 : 11.6 min.; skok v viSino: Orban (Ogrska) 1.78 m; krogla: Darany (Ogrska) 14.73 m; kopje: Szepes (Ogrska) 61.30 m. V Buenos Aires se je vršilo že južnoameriško Siara in nova gnojila Birmanska daril (Nadaljevanje.) Reakcija tal, ki je lahko nevtralna, kisla ali bazična, je dana ali po notranjih talnih izpremem-bah različnega izvora, ali pa je posledica uporabo umetnih gnojil. Pri uporabi umetnih gnojil se reakcija tal izpreminja najčešče v kisli smeri. V meri namreč, kakor so širi iu veča uporaba umetnih gnojil, se opaža, da ginevajo iz pognojene zemlje bazične talne snovi. Tako polagoma zemlja obuboža na bazičnih svojih snoveh in še zlasti na apnu in se okisli. S ponovnim umetnim gnojenjem se stopnjuje kislost tal in je po nekod napredovala že tako zelo, da je v prav resni nevarnosti rodovitnost zemlje. Sicer pa se tvorijo kisline tudi vsled kemijskih in mikrobilskih procesov v raznovrstnih tleli in še posebno v barskih, zamočvirjenih in vlažnih zemljinah, ki veljajo zaradi tepa splošno za kisla tla. Talna kislost izpreminja prav neugodno lastnosti zemlje. No le, da se zaradi kislosti tal zgosti zemlja v taki meri, da ne prepušča zraka, temveč zatira v njej tudi mikroorganizme. Vse to so končno izraža v zmanjšanih in slabših pridelkih, ki pa tudi lahko popolnoma odpovedo. Vendar more tudi visoka alkaličnost tal prizadeti rastlinskim kulturam veliko škodo in še posebno na takti zvanih solnih tleh, kakršne pa za naše ožje (slovenske) razmere ne prihajajo v poštev. Visoka alkaličnost tal je večinoma naravnega izvora, pa jo more povzročiti tudi umetno gnojenje, kakor bomo še slišali pozneje. V splošnem se lahko reče, da jo za dobro uspevanje kulturnega rastlinstva najboljša nevtralna ali slabotno-alkalijska zemlja. Kisla talna reakcija ni ugodna za razvoj kulturnih rastlin. Vendar treba v tem pogledu razločevati med rastlinami, ki prenašajo zmerno kislost tal in med takimi, ki jim je zelo kvarna, odnosno med rastlinami, ki so za apno brezbrižne in takimi, ki si ga silno žele. Za talno kislost izredno občutne so n. pr. sledeče kulturne rastline, in sicer: fižol, grah, frna detelja, lueerna in pesa. Te zahtevajo zatorej za dobro uspevanje ali nevtralna ali pa slabotna alkalijska tla. Oves, rž, ječmen, pšenica in trave uspevajo najbolje na nevtralnih tleh, vendar se jim prilegajo prav dobro tudi nekoliko kislaste zemlje. Krompir pa je prav hvaležna rastlina za zmerno kislost tal in prenaša ajda celo višjo stopnjo talne kislosti. Zategadelj ajda prav lepo obrodi na srednje kislih zemljinah in jo moremo zatorej s pridom pridelovati tudi šo na barskih in kislih tleh v najprimitivnejši kulturi. To nam daje pravec pri uporabi umetnih gnojil. Vendar pa ni dovolj, da poznamo zgolj reakcijo tal, temveč nam mora biti znana tudi reakcija umetnih gnojil in prvači v tem pogledu njihova fiziološka reakcija, ki določa danes smer, katere se je držati pri uporabi umetnih gnojil v kmetijski praksi. Oledo na fiziološko reakcijo umetnih gnojil razločujemo fiziološko-kisla, fizioloiko-alkacijska in fiziološko-nevtralna umetna gnojila. Fiziološko-kisla so umetna gnojila, ki se vsled fizioloških procesov pri prehrani rastlinstva pretvarjajo v zemlji tako, da zapuščajo svobodno kislino v tleh, katera pospešuje in, če ni dovolj apna v tleh, tudi poninožujo kislost tal. Fiziološko-alkacijska pa so umetna gnojila, ki se fiziološko preobrazujejo v zemlji tako, da puščajo svojo bazo v tleh in vplivajo na ta način razkislujoče na kisla tla ali pa pomnožujejo alkaličnost v nevtralnih in alkalijskih tleh, dočim j ne povzročajo fiziološko-nevtralna umetna gnojila ne enega ne drugega. Poudariti pa je treba, cja j nima fiziološka reakcija umetnih gnojil nic skup-" i nega z njihovo kemijsko reakcijo, kakršno moremo ! spoznati z indikatorji, kot je n. pr. lakmus. Tako n. pr. Važejo superfosfati v kemijskem pogledu od- | ločno kislo reakcijo, pa jih prištevamo kljub temu , k fiziološko nevtralnim umetnim gnojilom, ker se zadržujejo v fiziološkem pogledu popolnoma nevtralno v tleh. Žveplenokisli amonijak pa. ki je i v kemijskem oziru popolnoma nevtralna sol in je kljub temu tipično fiziološko-alkalijsko umetno j gnojilo. K fiziološko-kislini umetnini gnojilom prištevamo predvsem amonijalkalična dušikova umetna gnojila kot so žveplenokisli amonijak (amonijev sulfat) in solnokisli amonijak (amonijev hlorid), kakor tudi zmesna gnojila, ki ju vsebuje, kot je n. pr. amonijev superfosfat. Pa tudi solitrovokisli amonijak (amonijev nitrat) in fosforovoki«li amonijak (amonijev fosfat) moramo prištevati zarodi njihovega zadržanja pri prehrani rastlinstva k !i-ziološko-kislim umetnim gnojilom, četudi bi morali ti soli pripadati po svojem kemijskem sestavu k fiziološko nevtralnim umetnim gnojilom, ker ju použijejo rastline docela brez vsakih ostankov. To znači, da si rastline prilaščajo amonijak hitreje nego solitrovo in fosforovo kislino, ki se zaradi tega vsaj začasno pojavljata v svobodni obliki v tleh. Tako bo treba najbrž popraviti naziranje, po katerem sprejemajo rastline najhitreje in najlažje dušik v obliki solitrove kisline, ker gre, kakor vse kaže, prvenstvo v tem pogledu amonljalkaličnemu dušiku. — K fiziološkim kislim umetnim gnojilom spadajo nadalje vse kalijeve gnojilne soli, kot so: lilorov kalij, iveplenokisli kalij. žveklenoki v Ljubljani za hitro in korektno dodelitev brezobrestnega posojila za prevzem obrestne hipoteke in zato zadrugo vsem najtopleje priporočam. Ooliše, dne 15. maja 1931. Valentin Iskra. Vaša hiša bo le tedaj lepa in prijazna, če boste gospodinjo razveselili z dobrim in lepitn štedilnikom. Soba brez lepe peči je malo vredna. Naše vsakovrstne peči in štedilnike dobite pri sledečih trgovcih: Josip Elsner, Litija, Franc Huber, Kočevje, Avgust Klabus, Jesenice, j Obrnite se na gornje naslove. V vseh krajih se cenj. ; naročila pečarske stroke vedno izvršijo točno, solidno in po najnižjih cenah. •rane lerko, pečarija, Črnuče pri Ljubljani ! 0> VINO fz vinske razstave v steklenicah in sodčkih prodaja od sobote od 8. ure naprej v dvorani »Unionc po znižani ceni. Vinarsko društvo. P VIII 221/30/95. Prostovoljna javna dražba v Št, Vidu nad Ljubljano V nedeljo 17. maja ob 13 se bo nadaljevala dražba in se bo med drugim prodalo 16 stavbnih parcel v izmeri od 600 do 800 m', ki ležijo ob Škofovih zavodih. Kupnina je plačljiva v obrokih. Ostali dražbeni pogoji so na vpogled pri podpisanem sodišču soba št. 37. Pričetek dražbe ob 13 pri hiši št. 17 — Cirman vulgo Lovrenc v Št. Vidu poleg cerkve. OKRAJNO SODIŠČE V LJUBLJANI, ODD. VIII, dne 15. maja 1931. J. PICEK !iVOVO MESTO ŽELEZNINA IN S P E C E*R I J A Poljedelci pozor! .•Ali«? ■ Kakor vsako leto, imam tudi letos veliko izbiro v kosah: gorenjske, korošice, turške, peklenske, magnetna kosa in druge, fine brusne kamne, polnovredni Trboveljski in dalmatinski cement, betonsko železo, štulcatur in druge stavbne potrebščine, Težakovo olje, najfinejši Arenarius karbolinej, ga-lica, cepilni gumi, žveplo, gumi, cevi. Najnižje dnevne cenel „FAMfl" asbestni tlak Ksilolitni tlak Plutovinasti tlak za kuhinje, kopalnice, hodnike, pisarne, bolnice,hotele itd. — je topel, elastičen, lahek za čistiti. — Polaga vedno najcenejše: Keramični in gradbeni materijal L.BATTELINO A C O. LJUBLJANA., Miklošičeva c. 15 Telefon 2037. Preselitveno naznanilo! Vljudno naznanjam ccnj. občinstvu, da sem preselil svojo slikarsko delavnico iz Rožne ulice štev. 8 na Karlovsko cesto štev. 2, vhod iz Vo-zarske poti štev. 1. Blagovolite mi ostati še nadalje naklonjeni in bodite uverjeni, da bom izvrševal Vaša cenjena naročila in vsa v mojo stroko spadajoča dela najhitreje, najtočneje in po zmernih cenah. Joško Majhenič sobno slikarstvo Karlovska cesta št. 2 — Vozarska pot št, 1. [ ,1 pri PREVOZU np ovorni Ford Vam nudi najlažjo rešitev ekonomičnega prevoza. Prištedite pri nakupu, prištedite pri popravilih, prištedite pri vzdrževanju voza, prištedite pri porabi olja in bencina, zakaj on potroši manj po toni in kilometrih, kakor pa katerokoli drugo prevozno sredstvo iste kategorije. O tem se lahko tudi sami prepričate, ako opazujete na ulici število Fordovih tovornih avtomobilov, katero o«l dneva do dneva narašča. Po drugi strani pa lahko precenite konstrukcijo, ki je zelo odporna, kakor tn-di kakovost jekla itd. itd. Uredili smo tudi postrežbo za popravila, ki Vam nndi največje jamstvo. Pri vsakem Fordovem zastopnikn boste našli špecijalista. ki Vam je na razpolago. Zahtevajte pojasnila pri najbližjem zastopnilni. Najboljši šivalni stroji in kolesa ..Adler" ■ ..Gritzner" švicarski pletilni stroj ..Dubled" za dom, obrt in industrijo edino le pri JOS. PETEIINC Ljubljana — Telefon 2913 Elegantna oprema, neprekosljiv materijal I Novost! Šivalni stroj kot damska pisalna miza. Nizke cenel Tudi na obroke 1 ttNCOLK Forasoiv ABROPLAN1 F0I0 ODDELEK JUGOSLOVANSKE KNJIGARNE 1/ LJUBLJANI nudi amaterjem hamerc in vse fOfO pOlreMtlfie svetovnoznanih tovarn. Imamo stalno izbiro plošč, filmov, papirjev, kemikalij in drugih amaterskih pripomočkov. — RAZVIJAMO plošče in filme ler kopiramo slike po zmernih cenah. Zafitevaile cenih! Zahvala Češke tkanine dobite direktno iz ČSR franko, Izcarinjeno. - Pišite po vzorce (dopisnica Din 1-50) VOLNENIH in drugih tkanin, ki jih dobite tranko na vpogled. So izvrstne kakovosti in po zmernih cenah. Hočete tudi znati pogoje prodaje na obroke? Tkalnica MAREK, Bystr6 na Metnji, CSB. PUCH motorna kolesa 259 in 500 cm3 nn odplačilo v 18 mes. obrokih samo pri goneralnem zastopniku ALOJZ USSAR zaloga šivalnih strojev, koles in motorjev Maribor, Trg Svobode št. 2 (prej Gosposka nt. 20) L SLANOVIC SPLOŠNO KLJUČAVNIČARSTVO, LJUBLJANA GAJEVA ULICA ŠTEV. 2. se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Specijelno za delikatesna in slaščičarska namizna in izložbena stojala iz _medenine ali železno poniklovana._ l. Mikuš - Ljubljana priporoča svojo zalogo dežnikov, solnEnikov in sprehajalnih p?lic Popravila točno In solld Ob nenadni, težki izgubi našega nadvse ljubljenega soproga, očeta, dedka itd., gospoda Ivana Kregarja nam je došlo toliko izrazov iskrenega sočustvovanja in nam je bilo izkazano toliko ljubeznivosti, da nam je nemogoče zahvaliti se vsakemu posebej. Tem potom se zahvaljujemo vsem, ki so v teh težkih urah z nami sočustvovali in nam stali zvesto ob strani. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, zdravniku g. dr. Misu, vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja, prav osobito zahvalo izrekamo upravnemu odboru »Ljudske posojilnice«, kr, banski upravi v zastopstvu podbana g. dr. Pirk-mayerja in ban. svet. g. dr. Vočine, vsem gg. banskim svetovalcem, županu gosp. dr. Pucu in podžupanu g. prof. Jarcu, vsem gg. občinskim svetovalcem, magistrat-nemu uradništvu z direktorjem g. dr. Zamikom na čelu, predsedniku in podpredsedniku zbornice za TOI, gg. Jelačinu in Ogrinu in gen. tajniku g. dr. Windischerju, uradništvu »Ljudske posojilnice« z g. ravnateljem dr. Kržanom na čelu, zastopnikom denarnih zavodov z g. dr. Slokarjem na čelu, komisarju OUZD g. dr. M. Kreku, predsedniku Pokojninskega zavoda g. Vrtovcu, predsedniku Kat. tiskovnega društva gosp dr. Pečjaku, bivšemu oblastnemu komisarju g. dr. Natlačenu, ministru n. r. g. prof. Sušniku, bivšemu prosvetnemu šefu g. dr. Capudru, glavnemu uredniku in ravnatelju uprave »Slovenca« gg. dr. Ahčinu in Rakovcu, vsej številni duhovščini s preč. gg. stolnimi kanoniki: Nadrah, A. Stroj, dr. Klinar in dr. Opeka, čč. sestram usmiljenkam, zavodoma Marijanišču in Lichtenthurnu, upravi in uslužbencem električne cestne železnice, Prosvetni zvezi, Rokodelskemu društvu in Šentpeterski Prosveti, čč. oo. frančiškanom, pevskemu društvu »Ljubljana« in pevcem ostalih pevskih društev za prelepo žalno petje, zastopnikom raznih korporacij, društev in organizacij z zastavami, pokojnikovim stanovskim kolegom, gg. govornikoma Ogrinu in prof. Dermastji za prelepe tolažilne besede pri hiši in ob grobu ter končno vsem številnim prijateljem in znancem, ki so dragega nam pokojnika v tako častnem številu spremili k preranemu grobu. Vsem še enkrat naša ponovna in prisrčna zahvala. V Ljubljani, dne 16. maja 1931. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI. Polyteehnična univerza — Pariš SO. leto. Študij za inženerje »In Absentiac. Oddelki: gradnja avtomobilov, aeroplanov, elektrarn, železobeton. -Centralna kurjava. - V nemškem iu v francoskem jeziku. Krajši študij za kandidate s posebno pred-izobrazbo. — Pravila in programe daje: General Sekretariat, dept. L. S. 38, rue Hallč, Pariš. Najnovejši 1 motorji dvokolesa, otroMd vozički. Šivalni stroji, no«& mezm deli. pneumatika. Ceniki fnmko. Najnižje cene. ..TRIBUNA." F. B. t. Ljnbljana, Karlovska cesta št. 4. ■ U ; . Aluminijasto ali emajiirsnc modro, sivo, rujavo ali belo kuhinjsko posodo v veliki izbiri in po najnižjih cenah, dobile odinole pri tvrdki z železnino STANKO FLOR3ANČIČ Ljubljana Sv. Petra cesta 35 Razpis sMžhe Pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani se odda dve mesti provizoričnih uradnikov pravnikov s pravico do definitivne namestitve in napredovanja po pragmatiki. , Letni službeni prejemki znašajo Din 31.563. Prosilci morajo dokazati, da so izvršili pravne j študije in položili vse tri državne izpite. Prošnje, katerim se mora priložiti krstni list, domovnica, spričevalo zadnjih dveh razredov gimnazije, maturitctno spričevalo in spričevalo o vseh treh juridičnih izpitih, nravstveno in zdravniško spričevalo kakor tudi curriculum vitac in dokaz o odsluženi prezenčni vojaški službi, sc morajo vložiti pri ravnateljstvu zavoda Gledališka ulica S/111 najkasneje do L junija t. I. ob 12 dopoldne. V Ljubljani, dne 16. maja 1931. Pokojninski zavod za nameščence, Ljubljana. mfSHBHnHKBBMi HjHI La MU Pisalno mizo iz trdega lesa, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na upravo pod »Pisalnik«. Srečke, dclnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«. Ljubljana - šelenburgova ulica 6. II nadstr. Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina Kolesa na 12 mesečna odplačila! Tovarna koles«, Ljubljana, Poštni predal 307. Pozor, čevljarji! Radi odhoda se proda večja čevljarska delavnica s štirimi stroji in vsem ostalim orodjem, na željo tudi s pohištvom, na prometnem kraju na deželi brez konkurence, kjer je tudi trgovina z usnjem. -Ogleda se lahko vsak dan. Eksistenca zagotovljena. - Naslov v Upravi »Slovenca« pod št. 5205. 1 vagon hrast, plohov lepih, širokih in suhih, 50 mm, kupimo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5462. Akacijev med kupim za zdravje. Naslov v upravi pod št. 5565. 2000 komadov strešne opeke, rabljene, in tri stara kompletna okna, visoka 1.10 do 1.20 cm, široka 75—85 cm — kupim. Franc Čadež, Dobrova 38 pri Ljubljani. Fižol vsako količino kupi — Fran Pogačnik Ljubljana, Dunajska cesta štev 36 Vsakovrstno z lato po najvišjih cenah CERNE. iuvelir Ljubljana Wolfova ulica It. 3. hitledUr Harmonike Izdeluje in popravlja dobro in poceni Anton 2e leznik, izdelovatelj har monik, Vrhnika, Stara cesta 101. Prodamo Čevljarji, pozor! Prave vzorce in gornje dele dobite pri Karlu Blatniku, Ljubljana, Hrenova ulica 20. Premog, drva, koks prodaja tudi na obroke Vinko Podobnik, Tržaška cesta štev. 16. Tel. 33-13. Pletilne stroje vseh številk, na enoin-p leti., odplačevanje! -»Persson«, Ljubljana — Poštni predal 307. Puhasto perje čisto čohano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg, čisto belo gosje po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg. Razpošiljam po poštnem povzetju. L. BROZOVIC - Zagreb, llica 82. Kemična čistilnica peria. Fiat-auto 503 Stirisedežni, v zelo do brem stanju naprodaj. Naslov v upravi lista pod št. 5533. Brusnice prvovrstne, nudi v vsaki množini tvornica Srečko Potnik in drug, Ljubljana Metelkova ul. 13. Volno za modroce ielo poceni razprodaja: Sega — Cankarjevo nabrežje 5/1. Gasilski voz za 16 oseb se po ugodni ceni proda. Franc Iskra, Vič 16. Spalnice iz trdega lesa, lepo poli-tirane, kupne že po Din 4200. Ne zamudite ugodne prilike. Za malenkostno ceno odpremim pohištvo na dom ali na bližnji kolodvor. Ogleda se pri Josipu Štolfa, strojno mizarstvo, Krašnja, pošta Lukovica. Avto zveza od Figovca z Adamčiče-vim avtobusom. Trame, deske, drva in premog dobite pri Jos. Prelesnik nasl. Drobnica, Janševa ulica. Telel. št. 3389. Hišna kapelica se odda. Pojasnila iz prijaznosti v trgovini A. Ver-bajs, Gosposvetska 10. Kanarčke rollerje večkrat odlikovane, dobre pevce, razpošiljam po ovzetju od 150 Din. — rane Golob, Hranilni-ška 8, Ljubljana. V Oprava: Omara z.a knjige, pisalna miza, mizica, 2 stola, ter usnjata garnitura, vse dobro ohranjeno, se proda po zelo ugodni ceni. Naslov se poizve v upravi »Slovenca« pod št. 5564. Gradbenim podjetjem nudim div. deske, dobro široko blago. Naslov v upravi pod št. 5571. KRASNA NOVA SPALNA OPREMA zelo ugodno naprodaj. — Vpraša in ogleda se pri Ž 1 i č a r , Ponikva ob južni železnici. Uradni listi od 1. 1918. do 1930. naprodaj po zelo ugodni ceni Naslov v podružnici Celje Čebelarji! V lastnem interesu uporabljajte le zajamčeno pristne satnice, katere Vam nudi blagovni oddelek Čebelarskega društva, Ljubljana, Vošnja kova 4. Dinamo motor izmenični tok, 7 in pol k. s., v brezhibnem stanju, prodamo radi nabave večjega. Cena zelo ugodna. Poizve se: Hinko Šimenc, Kongresni trg 8 Ljubljana. Radio aparat štiricevni, anodna baterija, slušalke, za 800 Din naprodaj. Vprašati Dunajska cesta 36, pri hišniku. Majhen žel. štedilnik in več »Singer« šivalnih strojev prodam. — Kolodvorska ulica 27, dvorišče Radio aparat trocevni »R e n ia r e « z zvočnikom in akumula torjem. prodam za nizko ceno. Ogleda in poizve se čmuče 76, Moško kolo dobro ohranjeno, poceni naprodaj. Vprašati: Krekov trg 11, pri Košaku. Več spalnic hrastovih, bukovih in tudi mehkih, ter kuhinjskih oprav, po znižani ceni prod.v Josip Kurnik, mizar, Zg. Šiška 51 (pod hribom. Športni čoln dvosedežen, naprodaj. Hradeckega vas 5. Drehstrom generator 220'380 V. 51 P. S. Siemens Sclii'ckertkompleten z aparatoma in marmorno ploščo, elektromotor 32 P. S. 220/380 V. kompleten, vse popolnoma novo, poceni proda — Elektropoduzeče - Josip Murvar, Zagreb, Vlaška «1. 68 a. Otroški voziček na peresih, prav dobro ohranjen, prodam. Krakovska 21, pritličje. Prikolice k motornemu kolesu prodam. Maribor, Koroščeva št. 32. BSA motorno kolo 500 cm1, naprodaj, Maribor, Koroščeva 32. Mecesn ove deske raznih dimenzij, popolnoma sohe, za mizarje, ima stalno v zalogi »Ilirija«, d, z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta 46, Butare smrekove in bukove naprodaj pri Jos. Babnik Dravlie 44. 2000 uinarjov mesečnega pavšala in poleg tega še provizijo zaslužite lahko pri nas. Mi Vas namestimo z dogovorom za zaposlenje v Vašem lastnem bivališču, ako hočete /.a nas delati marljivo in pošteno. Dela se z brezkonkurenSnim mnogo-iskanim Specialnim predmetom. Akcepriranim da-mam in gospodom dajemo kolekcijo proli plačilu 28 Din. Prosimo samo pismene ponudbe z znamko za odgovor. »Commercia«, trgov, podjetje, Osijek. Starorenomirana delikatesna trgovina z zajutrkovaimeo (gostilno) v O e I j u , na prvovrstni točki, že desetletja najbolje vpeljana, se odda z opravo in zalogo. Oglase naj se le resni intereseutje s kapitalom pod šifro: »R. H. 500.000« 55110 nn upravo »Slovenca«, na kar dobe pojasnila. Žemtna ponudba Trgovec s samostojno trgovino in posestvom, v prijaznem kraju Slovenije, se zaradi pomanjkanja znanja želi zaradi takojšnje poročitve spoznati z mladenko čedne zunanjosti in zdravo, od 24—30 let, katera je trgovsko naobraženn ali pa ima veselje do trgovine, iz dobre in poštene hiSe, s čisto preteklostjo. - Ozira se samo na pošteno, resno in pridno ter vajeno ludi gospodinjstva, ki bi bila v vseh ozirih v pomoč. - Upošteva se samo resna ponudba, ako mogoče s sliko, katera se vrne. Na neresne pouudbe se ne ozira; tajnost častna zadeva. — Ponudbe sprejema iz prijaznosti uprava »Slovenca*- pod »Srečna bodočnost«. Politirano spalnico lepo, iz trdega lesa. poceni proda Jože Vižin, mizarstvo, Dorfarje pri Škofji Loki. Jcdilnica dobro ohranjena, naprodaj. Naslov v upravi pod št. 5497. Rlekt ropod jel je a. mm i Celovškti cesta 80 Sp. Šiška prevzema vsa električna dela in inštalacije pod ugodnimi pogoji Jamči se za solidno delo in nizke f II Pljuča! Pljučne bolezni ozdravi dr. Pečnik, pljučni zavod (Privat Lungenheilanstalt) Sečovo, postaja Rogaška Slatina. Speciijelni entel oblek Vezenje zaves, perila, mo-nogramov — mehanično, umetno in ročno. Tambu-riranje namiznih prtov, kuhinjskih garnitur, pred-tiskanje, entlanje perila. Matek & Mikeš, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. »Breda« žepni robci, komad 2 Din. Modroce ' in vse ostale tapetniške , izdelke izvršujem po na-j ročilu. Delo solidno in po zmernih cenah. — Franc ' Iskra, tapetnik, Vič št. 16. Skobelnike (hobelbanke) izdeluje najceneje Franc Mušič, rai- Izar, Mengeš. ■ Stavbno podjetje Rudolf Terčelj, Vodovodna cesta, Ljubljana, se i priporoča. Izvršuje ceno | in solidno vsa v to stroko spadajoča dela. Za selitve in prevoze kakršnegakoli blaga v Ljubljani ali na deželi, je najpripravnejši velik tovorni auto, katerega lahko dobite z izurjenim osobjem, po nizki tarifi pri »Brzopromel«, autoprevozništvo, Miklošičeva cesta 4. Tel. 2182. UNIFORME za gg. oficirje in činov-nike vse vrste, točno in solidno izvršuje od najboljšega blaga po zelo nizki ceni pri tvrdki za uniforme in civil. Anton Vrbinc, Vidovdanska cesta št. 20, Ljubljana. Za Vašega birmanca S je največje veselje foto-kamera. Foto Centrala Ulasič, M°ribor, Trg Svobode 6 Zahtevajte cenik ŽE IZDELANE POROČNE PRSTANE r. ČUDEN PREŠEKtNOVA UL. 1 Nikar ne čitajte tega oglasa, če si ne daste nič dopovedati! Saj ste že neštetokrat čuli, da stane Nikoprost za odvado kajenja samo 76 Din, Avinal za odvado pijančevanja pa 235 Din, pa vendar še niste naročili! Še danes pišite Brezalkoholni produkciji, Ljubljana, Kolodvorska 3. Domača opoldanska hrana se išče za gospodično. Bližina Tabora. Ponudbe s ceno na upravo »Slovenca« pod »Čisto«. Priporoča se Josip Bajde Gosposvetska c. 12. Specijalna delavnica za generalna popravila klavirjev, politiranje, uglaše-vanje priznano najboljše. Gostilniške stole in pletenje stolov izvršuje Nekovar Fr., stoiar, Breg 14, Ljubljana. »Javor« lesna industrija v Logatcu ima svoi lokal za pohištvo tudi v Ljubljani, v novi palači Vzajemne zavarovalnice. Modroce posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma-ne, divane in tapetniške izdelke nudi naiceneje RUDOLF RADOVAN tapetnik. Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave, žime, cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva IE Ure popravlja z enoletnim jamstvom — Fran Korošec, urar, Sv. Petra cesta 55, preje Barvarska steza. Čebelarji, pozor! Prevoz čebel prevzame s poldrugtonskim in triton-skim automobilom po ugodni ceni »Brzopro-met«, autoprevozništvo, Miklošičeva cesta 4. Tel. 2182. JSOKLIČ Viktor Klešnik, sedlar in jermenar, Ljubljana, Poljanska cesta 79, se priporoča vsem gg. trgovcem, posestnikom za vsa sedlarska dela. Ima vedno v zalogi vsakovrstne konjske opreme. Prevzame tudi staro popravilo. Dela tudi po naročilu. Točna potrežba in konkurenčne cene. Koruzo za Krmo oddaja najceneje veletrgovino žito in moke A. VOLK, LJUBLJANA Resljovn cesta 24. Nalinovec pristen, naraven, na malo in veliko prodaja lekarna Dr. G. PICCOLI, Ljubljana, Dunajska c. 6 Okvirji za svete slike in podobe po znatno znižanih cenah v steklarni M. Rauch, Celje, Prešernova ulica 4. Zunanja naročila se izvršujejo takoj in brez doplačila franko oa dom. Čitajte in širite »Slovenca«! RAZPIS. Oddelek naše Zadruge za »hišni obrt« ustanavlja rajonska zastopstva. Iščemo nujno agil-ne in zanesljive zastopnice za prodajo naših strojev za pletenje in za poučevanje v obratovanju istih. Prosimo samo pismene ponudbe s priloženo na ime reflektanta gjasečo se markirano povratno kuverto. - Zadruga jugoslov. pletača (oddelek za »■hišni obrt«), Osijek. Drž. razredna loferiia Poročilo iz kolektnre Ant. Golež. Maribor :: Aleksandrova cesta štev. 42. Pri žrebanju drž. razredne loterije včeraj, dne 15. maja, so bili izžrrbani naslednji večji dobitki: Premija 400.000 Din srečka št. 77.401 30.000 Din srečka št. 47.693 20.0110 Din srečka št. 9.709 10.000 Din srečka št. 20.416 4.000 Din srečke š-t. 18.770, 39.559, 56.976, 62.358 2.000 Din srečke št. 1272, 5753, 8493, 12.279, 18.356, 13.661, 23.579, 33.078, 47.009, 47.196, 49.627, 53.678, 57.550, 58.339, 64.239, 76.647, 77.093, 77.856, 83.768, 85.829. 93.126, 03.191, 97.743. M t V globoki žalosti naznanjamo, da je naša nad vse ljubljena hčerka, sestra, teta in svakinja, gospodična Štefka Simončič trgovska sotrudnica dne 16. t. m. po kratki, mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, mirno umrla. Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek 18. maja 1931 ob pol 4 popoldne izpi od mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 16. maja 1931. ŽALUJOČI OSTALI. 'i*,::'; Botrom in botrieam se priporoča za nakup ur, zlatnine in srebrnine po nizkih cenah zlatar • Stanko Japel j Dunajska cesta 9 Lastna delavnica. Popravila in nova dela točno in poceni. TVRDKA LENASSI & GERKMAN naznanja tužfio vest, da je njena dolgoletna, zvesta uslužbenka, gospodična v Štefanija Simončič Krušno moko in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Liubliana. Stari trg št. 32. dne 16. t. m. po kratki, mukepolni bolezni, boguvdano umrla. Pogreb bo v ponedeljek, dne 18. maja 1931 ob pol 4 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Marljivi uslužbenki in sotrudnici ohrani tvrdka trajen hvaležen spomin. V Ljubljani, dne 16. maja 1931. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. ZAHVALA. Ob bridki izgubi našega nepozabnega moža in očeta, gospoda Antona Kolarja izrekava najtoplejšo zahvalo vsem, ki so nam na katerikoli način lajšali trpljenje v težkih urah. Posebno pa se zahvaljujemo gospodu dr. Fedranu za pri-jateljsko-požrtvovalno zdravniško pomoč in gospodu dr. p. Romanu Tomincu za tolažilne obiske. Istotako izrekava zahvalo vsem darovalcem vencev in cvetja, ter vsem, ki so pokojnega spremili na zadnji poti k večnemu počitku, predvsem udeležencem iz Višnje gore. Ljubljana, dne 17. maja 1931. Terezi ja Kotar, žena, dr. Marija Kotar, hči. Večino iprihajajoče novosti! A. & E. SKABERNE LJUBLJANA 4> zajamčene, tudi novi patent »Flit^s«, brusne kamne in drugo železnino ter specerij- kupite dobro pri Jos, Jagodic, Celje, Glavni trg. V zalogi drevesne in vinogradske škropilnice. Tmli letos so na prvem mestu francoska kolesa Se Prvovrstni izdolek in materijal. Nujlažji tek. Cene lirez konkuroncel VIKTOR BOHINEC - LJUBLJANA Dunajska costa 21 Ceuikibrezplučno! ti je pretkrbel za Blnkoitl in birmo vse MOŠKE iN DEŠKE OBLEKE kar Vas more v pogledu Evo male izbire: TIVAR-moške obleke . TIVAR-obleke za dečke . « « « TIVAR-kamgarn-moške obleke že od « TIVAR-deške obleke za 3-6 letne že od « TIVAR-deške obleke za 7-10 letne že od « TIVAR-mornarske obleke za 3"6ž'eet^ « TIVAR-mornarske obleke za710zlect^ « TIVAR-raglani udobni in priljubljeni žc od « TIVAR-hlaČe V ogromni izbiri . . . žc od « TIVAR-hubertUS-plaŠČi speci aliteta že od « TIVAR-hubertus-raglan "eP"m°ž'iiv TIVAR-lovski-raglan že od Din 240-« « « 200'-480-110-130-130-150-560-90- žc od izvanredno praktičen že od 290-270.- radostno iznenaditi. Zakaj pn nss sadi | kupujejo B Zato, ker se trudimo, da prinesemo vedno nekaj novega, brega, ker ne želimo prodajati samo enkrat, marveč damo v lastni tvornici izdelano blago za originalne tovarniške cene, da pridejo odjemalci zopet k nam. Oglejte naše prodajaine v: Aleksinac Seograd Bezdan Bjelovar Bos Šaraac Brčko Brod n/Savi Celje Crvenka Čakovec Daruvar Dubrovnik Gospič Karlovac Kotor Koprivnica Kragujevac Kraljevo Kranj Kruševac Ljublj sna Maribor Niš Novjsad Pančevo Ptuj Sarajevo Senta Slov. Konjice Solin Saraobor Split Subolica St. Bečej Sv. Ivan Zelina Sušak Šibenik Tcslič Tuzla Valjcvo Varaždin Vel. Bcčkcrek Vel. Zdcnci Vinkovci Zagreb Zcmun Zvornik LJUBLJANSKI PRODAJALNI: gjSaS *gg g; Morate priti šm videttl Razbite za vse? Violino • ■ • .od »In M"- Kitare.....01! Din Tromlie .... oil I) n 4SI) Harmonike . .od Diu S5" -KriuiiHtlCnp ln klnvlrsko harmoniko. ]nz7. Instrumenti Zalitcviijlc vi-llkl brorplnfnI CENIK ,„1 največjo io n«lcem]sc !>»rud. podr. Maribor sii 102 l>ri'/nlaf.|.|i mm k v sviriui iii. Nn vodila v «nlUu. n PRESELITEV SLAŠČIČARNE Cenjenemu občinstvu se najlepše zahvaljujem za dosedanjo naklonjenost ter obenem sporočam, da sem se preselil iz hiše štev. 14 v Gosposki ulici v hišo štev. 26 v isti ulici (nasproti pekarne Janič) ter se za številni obisk priporočani. Karol Mantel, Celje. neoženjenega, po možnosti absolventa mlekarske šole, ali takega, ki ima dobre večletne izkušnje v mlekarni, iščemo. Naslov v podružnici Slovenca« v Celju. Odjemalcem izven Zagreba Samo kdor v miru izbira - dobro kupi Ako morate iz trgovine do trgovine, da pregledate blago, so boste v naglici odločili morda za nekaj, za kar se boste pozneje kosali. ZATO IZBIRAJTE BLAGO DOMA. Tu imate čas, da pregledate in precenite vzorec kos za kosom.; nihče Vas ne bo prigovarjal za nekaj kar ne bi ugajalo Vašemu okusu. ZAHTEVAJTE ZATO NAŠO KOLEKCIJO tkanin za ženske obleke, kostume in plašče in v par dneh jo boste imeli doma, soveda brezplačno in brezobvezno. Potem sedite iu izberite 0110, kar najbolj odgovarja Vašemu stasu in Vašemu okusu. Ker nabavljamo mi blago naravnost iz tovarne in ga prodajamo direktno Vam, odpadejo razne provizijo; Vi kupite torej boljšo kvaliteto za manj denarja. Že pol stoletja strežemo zadovoljnim odjemalcem Največja trg. in odpr. tvrdka O^aer/OJJer ' Zagaib. ' Ako še nimate našega glavnega kataloga, zahtevajte ga. Čez nekaj dni ga boste imeli v rokah brezplačno. svetovno znano sredstvo za izoliran je vlažnega zidu Kot zunanji in notranji omet je CERESIT najuspešnejše sredstvo proti stenski vlagi in njo posledicam : plesnoba. goba, tapeti, pokvarien.to pohištva, odpadanje ometa itd. — Samoprodaja Keramični in gradbeni materijal L. BATTELIN0 iV CO. Ljubljana, Miklošičeva 15. Telefon 2037 Novost! Najboljše obleke iz pravega angleškega šport tekstnega blaga in kamgarna Vam nudi Maks Zabukovšek, Celje, Cankarjeva ul. 2 modna krojačnica. Ozebline vsakovrstne, na novo od mraza nastale, bodisi na roki, prstu, nosu, licu ali uhlju, ki so otekle in srbe, izginejo takoj, ako jih namažete z znano Bartuličcvo ZDRAVILNO MASTJO. Cena škatljice samo 10 Din; po pošti pošljemo le po 6 škatliic po povzetju za 60 Din. hdino prava sc dobi v I. 1599 ustanovlieni Kaptolski lekarn V. Bartulič, Zagreb. Jelačičev trg 20. _ _______CatE8S&BVv___________________________________ RAZMNOZE VALEČ - PRESEK VAT in FIRSAT - <*.» * ,„<«, C M C? ."7 a t. o ' ~ 3 ? o « S « „ ^ . • Q ■It 3 J r- 55 M a, XI o * .. To f|||I§ ^srif *£ »'"Sijio o, -S ■ EigSf Šg S"-. "T K — is 5 S* I - =>°C-1 1 C « a « _ O S i n I — 7 I o 'Du a a _ ^ ti - c -^i u C3 ^ CI rJ s S "S S ■• ** Z " -a >:5 ji . c, c N > v a ^ n 1 n > - » O > , > n ..S _ J2Q I _ . ci. V S c ■ v mostnega tržnega nadzorstva češče pritožbe glede visokih cen mesu. Mnogo je o tem žo pisalo dnevno Časopisje. Vedno bolj in bolj je poslalo boleče |o vprašanje, zakaj se mesne cene ne znižajo. V kratkem bo o tem razmolrivalo mestno tržno nadzorstvo, pa pričakujemo, da bo kakor vedno zavzelo stališče za obrambo svojega prebivalstva, ki občuti vse splošno gospodarsko krizo. Ob tej priliki bi novdarili še to, naj bi se na stopnjicah na trgu prodajalo samo kvalitativno najboljše meso p° cenah, ki jib naj določi tržno nadzorstvo, da si bo mogel ludi revnejši Iu in tam kupiti kaj dobrega. □ Za poveljnika maribnrskeea vnjneca okroi- ja je postavljen polkovnik Anton Pet r in? i č. Za poveljnika 45. pešpolka pa polkovnik Vili L u 1 i č. n Iz dijaškega semenišča. Na praznik Vnebo-boda Gospodovega je bil v našem zavodu imeniten dan. Zjutraj jo bilo sprejetih v kongregacijo Rrez-madežne 16 članov in 13 kandidatov. Sprejemne obrede je izvršil z lepim nagovorom pomožni škof dr. 1. Tomažič, ki je nato daroval v semeniški kapeli sv. mašo. Popoldne se je izvršila glasbena produkcija gojencev v proslavo 80 letnice skladatelja p. H. Satlnerja. Sedmošolee .laroš Kotnik je orisal v izbranih besedah jubilantovo življenje in delo, gojenci pa so nastopili z raznimi pevskimi, klavirskimi in violinskimi točkami. Ta glasbena akademija je bila ob enem zaključek letošnje pevske in glasbene šole v dijaškem semenišču. Ob koncu akademijo sla spregovorila prevzvišeni kne-zoškof dr. A. Karlin in ravnatelj dr. Tominšek, ki sta ugotovila lep napredek v letošnjem šolskem lotu ter vzpodbujala dijake k nadaljnemu vztrajnemu delu. □ Opozarjamo na komorni večer, ki se vrši jutri v ponedeljek, dne 18. t. m. ob 20. v Apolu kinu. Na programu je komorna glasba in siocr Mozartov kvartet v d-duru, Novakov klavirski trio in Ravellov kvartet. Komomi večer se pod okriljem Ljudske univerze. K obilnemu pose tu vabita vse interesente Ljudska univerza v Mariboru in ravnateljstvo drž. konservatorija v Ljubljani. □ Telefonski promet. Novo telefonsko številko je dobil I. Jemčev Cvetlični dom v Prešernovi ulici in sicer št. 2766. Na omenjpno številko se lahko izvrše tudi razna naročila. □ Požar je včeraj uničil gospodarsko poslo|>-je posestniku Germeku v Rošpbhu. lV.slopje je zgorelo do tal, ker so gasilci vsled pomanjkanja vode imeli težavno delo. Kako je ogenj nastal, se ne vo. Škoda je krita z zavarovalnino. □ Slovenska otvoritev novih teniških igrišč in klubovega doma ISSK Maribora bo danes pred-poldne ob pol 11 Ob priliki otvoritve jo na programu tudi velik interni leniški turnir. O Nova ferijalnn kolonija na Kobanskem sc otvori letos pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu za slabotno deco iz Studencev pri Mariboru. Hvalevredno akcijo vodi z vso požrtvovalnostjo odbor Rdečega križa v Studencih, ki priredi danes popoldne pomladansko slavnost. posvečeno novi koloniji. Ker je delavskemu otroku potrebna izdatna pomoč, so vabljeni prijatelji od blizu in daleč. □ Sobotni trg. Včerajšnji Irg je bil dobro založen. Okoliški kmetje so pripeljali na 14 vo-zeh 168 vreč krompirja in 16 vreč čebule. Na Vojašniški trg so pripeljali) kmetje na 12 vozeh 31 zaklanih svinj. Na perutninarskem trgu je bila bogata izbira: 137 kokoši, 318 piščancev, 10 puranov in nekaj gosi in rac. Kozličkov je bilo 23. Mnogo pa je bilo najrazličnejše zelenjave. Na se-neuem trgu je bilo naprodaj 16 voz sena, 12 voz slame in 8 voz škopov. □ Smrtna kosa. V starosti 46 let je umrl na Koseskega ulici 119 strojevodja držav, železnice Ferdinand Ledvinka. Pogreb bo danes ob Ki iz mestne mrtvašnice %na magdalensko pokopališče. Svetila mu večna liič. □ Moški zbor »Maribora« ima v torek oh Iri-četrt na 20 pevsko vajo. Udeležba obvezna. Novi člani se ta dan sprejemajo v pevski sotii, Slomškov trg 20. □ Posestne izprcntcmhe. Kupili so: Alojzij Kiihar od Miho in Matilde Holinjec hišo v Klav-niški ulici 14 za 385.(ICO dinarjev; Marija Lesjak od Albina Ceha hišo v Betnavski 4 za 60.000 dinarjev; Matija in Marija Zadravec od Marte VVurzijtger parcelo pri Magdaleni za 15.0oska 28. □ Reslavrarija in kavarna >Promenada< t Mariboru nudi spoštovanemu občinstvu prahuprost in senčnat vrt, radiokoncert, dobro leni|>erirano unionsko pivo iz sočka vrč po Din 3.50, dobra vina. Ob nedeljah predpoldne kol specialitelo: gulaš — kvartet. Ponija po Din 6.—, a popoldne, delikatesne jedi. 1 Spoštovanemu občinstvu naznanjam, da otvori m danes zvečer ob 19 strešno kavarno hotela .Orel«-. Vsakdo, ki hrepeni po svežem pohorskem zraku in prijetnem vdihu brez prahu in ropota najde v kavarni najboljšo postrežbo z dobro kavo in ljutomerskim vinom. Dnevno koncert. □ Nova trgovina živil, Lesjak, Gosposka It nudi svežo in praženo kavo, čaj, kakao, riž, olje po najnižjih cenah. Se priporoča za obisk. Celje še enkrat nedeljsko delo v celjskih Irgvinnh. Koncem aprila t. I. so se začele širiti med celjskimi trgovskimi nameščenci različne vesti, no katerih bi se dalo sklepati, da jr gremij kljub zakonskim predpisom in od oblasti potrjenih p ru v i I napravil brez vednosti pomočni-;kega /.Utru potrebne korake, tla so sedaj veljavni delovni čas (devetnrnik) podaljša za pol Ute in ukine nedeljski počitek. Ker je nedeljski počitek uveden žo nad 15, devetnrnik pu nad II let in ker smo hoteli pomiriti razburjene duhove, smo zaprosili premij za potrebne informacije. Prejeli smo sledeči prepis vloge, ki jo jc gremij dostavil zbornici za TOI. »Na cenjeni dopis z dno 8. marca I9TI, St. 3636 Vam vljudno »poročamo, dn sc je na seji gromijalnega načelstva, dne 16. apriln t. I. v gornji zadevi soglasno sklenilo kakor sledi: t. delovni čas v trgovinah navedenih v t.. 2. in 3. čl. n« red bo z dne 6. maju I«Tmi. so naj določi enotno ob delavnikih od pol 8 do pol !"> in otl 14 do pol 19 ure. — 1. C.lodr nedelj stoji načelstvo vsled ponovnih sklepov na občnih zborih in na včerajšnji seji na stališču, da naj počiva delo v vseli gori navedenih trgovinah v celi državi, tako v mestih kakor na deželi ves dan, pri tem se naj pa uvede najstrožja kontrola in t9 Najugodnejši nakup |/"A|AC prvovrstnih znamk ludi na iVUlviJ obroke pri TEHNIK" Josip Banjai, Ljubljana Miklošičeva cesta 20 (palača Okrožnega urada) Prepričajte se, da so naše cene najnižje! Velika zaloga gramofonov, ploSč, športni predmeti i. t. d. vsestranska zaščita. — Ce bi nn to ne bilo izvedljivo, je za popoln nedeljski počitek v mestu Celje pod pogojem, da so tudi ravnoisti obrati v najmanj 15-kilomotenskem okolišu mesta Celje zaprti, v nasprotnem slučaju pa zahteva, da se v mestu Celje dovoli nedeljsko tlelo v istem obsegu kakor na deželi.< Sledi par odstavkov manjše važnosti. Iz tega dopisa greanija torej sledi, da je načelstvo gremija sklepalo o zapiralnem času 16. aprila t. 1. in je torej trditev gremija v članku »nedeljsko delo v celjskih trgovinah« 8. t. in. v »Slovencu«, da ni sklepal o zapiralnem času, v nasprotju s citiranim dopisom njegovim. V omenjenem članku izraža gremij željo, da bi se dnevno časopisje in tudi celjski trgovski nameščenci bolj zavzemali za splošni nedeljski počitek, da bi bili tega deležni tudi njihovi tovariši na kmetih. Komaj in komaj odbijamo stalne napade na nedeljski počitek od strani nekaterih članov gremiju in sedaj nam pa gremij očita, da se premalo brigamo za nedeljski počitek. Sodbo naj m napravi vsak sam. Pomočniški zbor pri gremiju trgovcev v Celju. Predsednik: Pibrovc, •'e Spielmann in Pire v Celju. Na praznik vnebo« hoda popoldne sta prispela v Celje s popoldanskim brzovlakom šahovska mrjstra Spieln 7325 Din. Društvo ima 1957 knjig, ki jih posoja potrebnim učencem. Ker ima to socialno-humanilarno društvo upravičenost do obstoja, ga bodo v bodoče še bolj popularizirali. TVORNICA CIKORIJE Okusna in zdrava je KOLINSKA KAVA Lrutomcr Tako žalostno že dolgo niso peli naši zvonovi, ko prejšnje dni, ko so pelj pesem slovesa ] mladi materi, gospej Mariji Simouiičcvi, soprogi I finančnega stražnika g. Antona Simončiča v Lju-) tomeru. V najlepši dobi materinega življenja. 36 i let, je ovcncl cvet, žrtev materinstva. Blaga žena | zapušča dva otroka, starejšemu je 5 let, mlajšemu | 9 mesecev. Preostalemu soprogu naše sožalje. Pet mrlifov smo imeli v petek v enem dnevu j Ljudje umirajo dn je strah Konjske dirke na Cvenu se višijo 31. t. m. Nagrado 8409 Din. Materinski dan dane- popoldne. Vprizori se Mati Ljudmile PoljanČeve. Materam v zadoščenje. Zdravstveni dom v UL Soboti M. Sobota, 16.' mu ju. V Grajski ulici za paikom so /učeli graditi stavbo, ki Ik> velikega pomena ne le za M. Soboto. marveč za vso Slovensko krajino in za sosedne kraje Slovenskih goric. To je »Zdravstveni dom«, ki je namenjen pred vsem ambulantnemu zdravljenju trnhomu, ki je za vso Slovensko krajino pravu kuga. Zgradba je tako zamišljena, da bo namenu v polni meri odgovarjala. V podzemskih prostorih IkhIo: kleti, čakalnica, kopalnice, kurilnica in pralnica. V pritličju bo prostor za: kuhinjo, čakalnico, traliomski ainbulatorij, operacijsko sobo, dve bolniški sobi (ločeno za moške in ženske in zasebno kopalnico. V nadstropju se razvrstijo: sobe za sestre, čakalnica, nmbulntorij, izolacijska sobn in stanovanje za zdravnika. Podstrešje Iki tudi tako izdelano, da se v slučaju potrebo lahko spremeni v sobe. Stavbišče za doni je podarila občina brezplačno, zida |mi ga Ililiijenski zavod. Dom bo stal okrog t milijon Din. Približno polovico tega znesejo gradbeni stroški. Dograditev doma vsakdo težko pričakuje, ker je jasno, da ravno ta dom mnogo pripomore k zboljšanju naših ne ravno zadovoljivih zdravstvenih razmer. Slovenska Krajina Zasedanje kmetijskega odbora. V ponedeljek, dne 18. t. m. bo imel kmetijski odbor za okraj Dol. Lendava v Dol. Lendavi pomladansko zase-1 danje. Razpravljalo se bo o važnih kmetijskih zadevah, zlasti o proračunu. Usmiljenim srcem. V Rakičanu živi žena, kateri se je zmešalo. Ima dve zdravi, lepo razviti hčerki (4 in li letno). Ker mali ni pri pameti, sta dekletci veliki revi. Ako bi se jih kdo usmilil ter | sprejel eno ali drugo za svojo, se naj javi pri ob-■ činskem uradu v Rakičanu (p. M. Sobota). Popravljanje cest. Te dni so je po vsej krajini j i veliko vnemo začelo popravljanje cest. Povsod čistijo obcestne jarke, ravnajo zdrte ceste in ponekod trosijo šoder. Nekatere ceste bodo po tem dobre, drugim pa je potrebno bolj temeljito popravljanje. Slovenjgradec v torek 12. maja se je pred senatom trojico pri okrožnem sodišču v Celju vršila razprava proti edinim članom latinske družbe, ki je, kakor smo že svoj čas poročali, kratila blago v trgovini Klo-bnsa-sinolčnik. Obsojeni so bili: Legal Frančiška na 18 mesecev robije, Apšner Cecilija na 16 mesecev robije, Marija Apšner na 15 mesecev zapora, Stalckar liliznbeta na 8 mesecev zapora, Franc Sla-lekar na 6 mesecev zapora, eden na 4 mesece iu eden na 2 meseca zapora pogojno ler na tri leta izr gube častnih državljanskih pravic. Vsi skupaj pa so tudi obsojeni na povrnitev škode na 19.500 Diu Preiskovani zapor se jim šteje v kazen. Izvajanje ljudskega dela se prične za mestno občino Slovenjgradec v ponedeljek 18. t. m., v občini Stari Irg pa se je pričelo v petek 15. t. m. Poštni urad se jo s ir>. majem preselil iz prejšnjih tesnih in neprikladnih prostorov v svoje nove, svelle in vsem zahtevani odgovarjajoče prostore pr/ Schullerju. Dobova Odlikovanje. Naš g. župnik in duhovni svetnik, z.l itomašnil; Anton Pirnat, je prejel red sv. Save IV. stopnje. Izročila sta odlikovanje g. župan in šolski upravitelj. Čestitamo! IVrutniiiar-tvo je pričelo v naši fari zavzemati precej večji razmah. Našo domačo štajersko kokoš je močno začela izpodrivati plimotka So pa p i-motke jako hvaležne kokoši In ravno kokoši pli-motke iz Dobove so dobile lako v Ljubljani kakor v Zagrebu i.a zadnjih velesejmih 1. nagrado. Vinotočcv je v naši fari dovolj, ln zakaj? Kmet vinogradnik vina ne more prodati drugam. Domači gostilničarji ne morejo pokupiti vsega, doloma imajo tudi sami vinograde. Vina je dosti, denarja malo. pa si pomagajo na ta način, da odpro vinotoč. Gostilničarjem sicer |)recej škodujejo, pa kako naj proda kmet svoje vino. Do tu je vso v redu. V teli vinotočih pa se kmetje no drže predpisanih ur in včasih se ga domačini preveč nasr-kaio in pride do prepirov in batin. V takem slučaju je na mestu, du se tak vinotoč takoj zapre. Le treznost ali zmernost je na mestu, pijanec pa zapravlja težko zasluženi denar in zdravje. Kulturni obzornik MARIBORSKO PISMO Dogodek v mestu Oogi od dr. Slavka Grunta je uprizorila mariborska drama v sretlo kol mariborsko krstno predstavo. Dvo-dejanska groteska; v svojem bistvu niz scen m sliK, ki jih spaja navidez zdrobljene in razbito v neko celoto predvsem dvoje z erotičnimi motivi groteskno prekvašenih zgodeb in sicer ona o liani in druga o grbavi u Toobnldu, ki stopala v tem oder-skem kolektivu prav posebej v ospredje. V obeli teh krogih delujejo malodane vse nastopajoče osebe razen blaznika Gaplta, čigar pojav ni menda v smiselnem oziru ler iz vidika celotne izgradnjo nujno fundiran. Organičcn slik med obenta krogoma tvorijo osebe, ki predstavljajo nekako obelcijo te nesrečne Goge, ki v bolestnem pričakovnnju znamenitega in senzačnega dogodka ne more priti na svoj račun. Najvcrnejši glasnici Ieli gogijskih bolesti sla sestri Tarbula in Atra. Glede literarne vrednosti dvodojnnke, ki je očividno le nakazan osnutek večjega dela, je spregovorila že revijama kritika. Režiser J. Kovič je gradil iz napol naturalističnih, naj>ol realističnih prikaznih osnov ter vrinil v la okvir še nekaj simbolističnih elementov (pajčevina spredaj na odru s sveliljko in pa pajčo-vina. zagrinjnjoča prostor Mirno žene). Opredelitev Sesterih prostorov, kjer so dejanje odigrava, je izr v.šil v sledeči shemi: ua desnetn krilu prizorišče llnnine ljubezenske zgodbe, na levem krilu prizorišče Teobaldove tragedije. V sredini nu levi polovici prostora Mrtve žene in blaznika Gapita. na desni ploskvi pa prostor sester Tarbulo in Afro ter zgoraj v drugem nadstropju celica pisarja Kli-kola. Zdi sc, da bi izvedba zasnutka iuž. arh. Ccr-nigoja bila brez dvojbe znatno učinkovitejša. Gotovo pa jc bila mariborska predstava S. Grumovega >Dogodka« za naš teater nekak dogodek, liržčas pa navedena groteska, požmahtena z, obiljem persiflaž-nega, psihoanalitičnega in še drugega gradiva, 110 tlaje poedinim igralcem jireveč prilike za podčrtano stvaritve. V vse lo groteskno okolje so je z zvokom besede, mimiko in razigrano živahnostjo najade-kvatneje pognala Savinova, ki sploh žanje v letošnji sezoni zavidanja vredne uspehe. Izredno močna sta bila tudi Skrbinškov umrli nnddavkar in Blažov Gapil. Z uspehom se več ali manj lahko ponašajo ludi ostali igralci: Kraljeva. Dragulinovičeva, Za-krajškova, Založnikova, Starčeva, Tovornikova, Go-rinškova in Barbičeva, nadalje Rasberger, Grom, Furijan, Tomašič, Tovornik, P. Kovič, Nakrst in Gorinšek. Pač pa izzvenevajo zelo učinkovito posamezni kolektivni nastopi kakor je u. pr. tercet pisarja Klikola, biriča Kapsa in Kvirinn v prvem dejanju, nadalje zaključni sceni prvega in drugega dejanja. Predstavi je prisostvoval ludi avtor, ki ga je občinstvo toplo pozdravljalo in ki je prejel venec in več šopkov. Tudi igralci so bili deležni zasluženega priznanja. Zal je bilo radi neko prireditvene kolizije občinstva liolj malo. Po predstavi je bil bojda nek večer na čast avtorju, o čemer jva nam ui mogoče ničesar poročati. -c ■■MHMHMHHHHaMHBVKaBi ZADRUZNA GOSPO SKA BANKA BRZOJAVNI NASLOV:GOSPOBANKA TELEFON STEV. 2057. 2470. '297y D. D. V LJUBLJANI (mmlošičeva cesta io) Vloge nad Din 500,000.000 - IZES^^SES Kapital in rezerve nad Din 16,000.000 -Izvršuje vse bančne posie naf kulantne je Poslovne zveze s prvovrstnimi zavodi na vseli iržiščih v tuzemstvu in inozemstvu Ferdo Primožič mizarstvo in parketarstvo Trnovski pristan 4 — Ljubljana se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Dobava in polaganje parketov. popravila, struženje starih parketov. Delo solidno! Cene Ogledala seb vrst, velikosti in oblik Steklo zrcalno 6—8 mu. mašinsko 4—6 mm, porlalno, leoasf alabastcr itd. Spectrum d. d. Ljubljana VII - Telefon 23-43 Zagreb Celovška 81 Osijek je sveto .. ; ",.> zdravilišče za bolezni želodca, čreves, leiiv.c iu eler, srca in živcev. Naravna, mim-nru-i zdravilna voda iz znamenitih vrelcev TJfcMPEL STYRIA DONAT se razpošilja kot zdravilna in namizna voda po vsem svetu. SEZONA od 1. maja do oktobra Izven glavne sezone t. j. od 1. maja do 15. junija in od 1. do 30. septembra je zdravljenje najuspešneje, bivanje v zdravilišču najudobneje in znatno ceneje. Za glavno sezono naročite stanovanje takoj 1 — Prospekle dobite v vseh pisarnah „PUTNIK-a". Podrobna pojasnila zahtevajte od RAVNATELJSTVA ZDRAVILIŠČA VRTNAR]!, POSESTNIKI! Prvovrstno šoto (Hochmoor Torfmull) za izboljšanje vrtne zemlje nudi po najnižji ceni Javno skladišče nasl., Celje. MAIVtClA ZALOOA KOVINASTIH ftftST V DRAVSKI DANOVSNI Kovinaste krste za deco: 80 do 160 cm dolge, Din 650 — do 1100 — Kovinaste krste za odrasle: 200 cm dolge, Din 1500 — Mnhs Ussar. naritnor. do 2300"— iz zaloge v Mariboru. Izbira v vseh velikostih. Najmanj 40% prihranka potom nakupa pri izdelovalcu. Gregorčičeva ul. 17 V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nas je nadvse ljubljeni sin, brat in svak, gospod Anton Guerra zasebni uradnik in rezervni podporočnik zadet od kapi, dne 14. maja ob 11 dopoldne za vedno zapustil. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, 17. maja ob 16 iz zdraviliške kapelice na pokopališče Slatina-Radenci. Ljubljana, 16. maja 1931, 200m3 U. mecesnovih hlodov imamo na zalogi ter jih prodamo po ugodni ceni, event. jih razžagamo po naročilu. Prodamo in raz-žagamo tudi manjšo količino. — Ponudbe na upravo lista pod označbo: „Mecesnovi hlodi" 5503. moj f,<&eicl)ert" nad dela 0Sc m© I c izjavi! neki izkušeni mizarski mojster, ki je videl v obratu že mnogo kombiniranih skobelnikov. Novi Te ich orlov model nudi tako izdatne prednosti in je tako poceni, da si mora vsak kupec predvsem vpo-gledali našo neobvezno ponudbo. - Zlata svetinja Bratislava 1930. TCICflERI & SOM, MEONIfZ 35 Beograd: Robert Fleischer, Zrinjskoga 58. Ljubljana: Ludovik Ustanovil. Ileršič, Glednliška ul. 12. na ljubljanskem velesejntu od 3G.maja do B. junija dragocene novosti. Zahvala Zahtevajte cenik in vzorce 1 OSTANKE: na KG in METER Zahtevajte cenik in vzorce! raznega blaga, posebno izdelkov ..Jugočeske" kot „Dagmar-svile", Sava, Marica kambrik dvojni tisk, ripse, štofe, kamgarne i.t.d. v veliki izberi kupite vedno zelo ugodno od l3"/0 — 7O0/„ pod običajno engros ceno. — POSEBNO KONKURENČNI smo v direktni dobavi za rujavo, belo in pisano kotenino ter v oxfordih za perilo. Dospela velika partija kosov Sava kambrika lO»/0 pod, Dagmar svila vzorci od 1. 1930 17% pod engros ceno. FRANC CROBATH, družba z o. z., KRANJ. Veletrgovina manufakture. Trgovci, ne zamudite ugodne prilike! Ustanovljeno leta 1885. lil v juta in papirnatih vrečah, nadalje vseh vrst limcta gnojilo za spomladansko gnojenje, ©V€S, fi in Uravna SČIliena dobite najceneje pri Ob prebridki izgubi naše nepozabne, blage soproge, ma mice, stare mamice, tete, svakinje itd., gospe Ferdinand Guerra, oče Marija Guerra, mati Ema Jakin, sestra ŽALUJOČI OSTALI. ''"laiuteli Ivan Kakovec. Jožef Jakin, svak Frančiške Werhole soproge trgovca se najiskrenejše zahvaljujemo častiti duhovščini, Marijini družbi, požarni brambi, vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev, vsem gg. zdravnikom in častitim usmiljenkam, ki so pokojni v njeni bolezni vestno pomagali, vsem onim, ki so jo ob ogromni udeležbi spremili na njeni zadnji poti, prav prisrčna zahvala. Medija-lzlake, dne 6. maja 1931. Jugoslovansko tiskarno v Liublianl: Karel O* Urednik: Frane Kremiar, ■HNHBONHiBiNBflfiHBffHMH^