no idalje« idboJK1 Silne« sle;' PRIMORSKI DNEVNIK ■j-SKVSr - Cena 35 lir Leto XVIII. - Št. 239 (5323) TRST, četrtek 25. oktobra 1962 NA POBUDO IN ZAHTEVO 45 IZVENBLOKOVSKIH DRŽAV Tant je ponudil Kennedyjn in Hruščovu posredovanje ®_ W m • M + mm m. m. d Jap« 3:0 g DV SV® loraja odp>* Di niti iasloVt HiillH'"1 m začasno premirje** za ves čas pogajanj PA _ •_ II jr _ f mrmmmm&tmmmmss. ■ ...... rouv U Tant a vsem narodom sveta ob dnevu Združenih narodov, L!Maj se posvetijo načelom miru V/"l aZbidvXf’ da bi d086?"11 neke vrste «premirja». Zvedelo se je* T e. ki ni« S°vjetska zveza pripravljena odrediti, da njene lad-»do £ uJejo na Kubo- krenejo drugam, če bi ZDA ukinile blo- ll nirNi **•» I *Ch ,y * i*1 v IU HO' ,Stvo j že' v Washington, Mo- ’ SS5M’»odne,r,etUie nitE^r,KORK’ 24- — Noc°i so uradno javili, da je glavni čiv!!1 ,OZN u Tant poslal enaki poslaniciJKennedyjuCin Hrn-- ln ponudil svoje posredovanje v zvezi s Kubo. U Tant 6 ip „ ruuuul1 svoje posreaovanje v zvezi s Kubo. U Tant tevenj, teku dneva razgovarjai tudi z ameriškim delegatom m- “s°nom in s sovjetskim delegatom Zorinom. U Tant si ravni in da bo v ta na- ai njiključeno, da bo u Tant , ^iso> °bud° za posredovanje na sei&n ko® pafmka jsn j imi'voditelji ■RIJO err®dstavnik Bele hiše Salin- k«š|!»'>noooa, S”. ?KS£ a n°s!anic°. vsebina odgovora 1, » Ho -"“■“-u, vscumi bo objavljena. l°slavlj,1VOri, Ps0nJohk0-re-Ujei0 z raz‘ enKI e*uitat p0*aJ®n'Jl ln spravami. g0,&a v t Jpostop.15? J5 rS bS0ila^e' ie svetovna javnos“t BrnaSt°ve J?]3! usPela opiliti ostre ro-0l>lOgS v • * nasprotna stališča «”’■ spi« pra, Gane, Iraka, Jugoslavije, Sierre Leone in ZAR. Gana in ZAR, ki sta članici Varnostnega sveta, pa pripravljata resolucijo, ki bi pozvala Sovjetsko zvezo, naj odredi, da njene ladje, ki so namenjene na Kubo, menjajo smer, ZDA pa naj prekinejo blokado med pogajanji za sporazumno rešitev spora. Davi se je ponovno sestal Varnostni svet in nadaljeval razpravo v zvezi s Kubo. Venezuelski delegat je podprl ameriško tezo, vendar pa je izrazil upanje, da bosta obe atomski državi našli spo- q. '■ ODiemici usiai s'.as,■Vl«,,. omilil' *ili n„ rac|i te proslave so od-0111 .,°p°ldansko sejo Varnostne- Ive sviral Lenin- se p sveto I tl ta^(na 22. uro. iOučjj"'11 Pa je medtem skrbno nol«<8l*av ,,pte?!06 45 izvenblokovskih V ,b' svečano pozval ZDA zvezo' naj. začneta Q - -.. nuj. začneta n* J? °kofi Kube"21 ' sed*nj‘m spo’ , edstavniki izvenblokovskih dr. ,j#tn sicer vseh, ki so se bile stri ežet ca 11 ečifl' rvaS* i-ci vseu, su se uue —, . beograjske konference, PKdstavpiki Mehike, Bolivije, I S&sS “ l e,” Posvetovanju, da bo- ‘»ntu V f’ omenieni predlog U .i k tj namen je danes pri- J bili v= = kf1 razum. Tudi britanski delegat je podprl ameriško tezo, medtem ko je romunski delegat podprl sovjetsko tezo. S tem je bila seja zaključena in odložena na 22.30. Še prej pa je irski delegat Aiken izjavil, da sicer razume kubansko zaskrbljenost za svojo varnost spričo prejšnje invazije, po njegovem mnenju pa se zdi oboroževanje Kube nesorazmerno s to grožnjo. Aiken je ugotovil, da sta ameriški in sovjetski delegat omenila v svo jih predlogih možnost pogajanj, ter je pozval, naj se pogajanja zapnejo, preden bo prepozno. Na večerni seji je francoski delegat podprl ameriško stališče, dodal pa je. da Francija želi mirno rešitev. Prav tako je podprl a-meriško resolucijo formoški delegat. Čilski delegat je predlagal, naj na Kubo odidejo opazovalci OZN, in je napovedal podporo a-meriški resoluciji. Delegat ZAR je skupno z delegatom Gane predložil resolucijo, ki poziva U Tanta, naj se nujno posvetuje z neposredno zainteresiranimi stranmi za takojšnje u-krepe, da se prepreči ogrožanje miru in da se na karibsko področje povrne normalnost. Resolucija poziva prizadete strani, naj podprejo U Tanta v njegovi nalogi in naj se medtem vzdr- Tito predlaga posebno sejo generalne skupščine OZN Nujno je treba prenehati z izvajanjem vseh ukrepov, ki so povzročili sedanji položaj (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 24. — Predsednik republike maršal Tito je danes v zvezi s položajem okrog Kube ponovno opozoril na nevarnost, ki grozi človeštvu, in izrazil prepričanje, da se je z dobro voljo moč izogniti nesre- či. V ta namen je potrebno takoj sklicati posebno sejo generalne skupščine OBN in takoj prenehati z izvajanjem ukrepov, ki so privedli do sedanjega po ložaja. Izjava predsednika republike maršala Tita se glasi: «V imenu vlade in narodov Jugoslavije tolmačim globoko zaskrbljenost vseh držav na svetu zaradi položaja, ki se razvija okrog Kube in ki grozi Ameriški mornarji v bojni opremi na letališču v Gu antanamu na Kubi OKrof ^UDe m K1 grozl ........................................................................................................ POLC RAZGOVOR AMERIŠKEGA INPUSTRIJCfl KN0Xfl V KREMLJU Hruščov: Sestanek na vrhu bi bil koristen Osebno pismo za predsednika Kennedyja Predlog za sestanek na vrhu omenja Hruščov v svojem odgovoru na pismo filozofa Russella MOSKVA, 24. — Predsednik sovjetske vlade Hruščov je sprejel danes v Kremlju predsednika ameriške družbe «Westing-house Electric International* Williama Knoxa, ki je zaprosil za sprejem. Agencija Tass javlja, da je razgovor potekal v prisrčnem ozračju. Trajal je tri ure in en četrt. Po razgovoru je Knox izjavil, da mu je Hruščov izročil pismo za predsednika Kennedyja. Kjiox ni hotel povedati, kakšna je vsebina pisma, izjavil pa je, da sta s Hruščovom seveda govorila o Kubi. ^H=.°^-3endal3e #avll> n% C^NGTON, 24. — Ameriška aPiU ka blokada Pr»ti Kubi je \et>° veljav° danes ob 15. uri. n . a mornarica je objavila fl< ----- J' crujavna (Ufe. ac*jam naslednje «opozori- a a, h »p„ •--- »usuiuu- pad*; tat), edsednik ZDA je razglasil Ža«., I... ano nad ofenzivno vnin&lrn žad 'Wer>o nad ofenzivno vojaško -nL, % ’ namenjeno Kubi. Pri izva-. #1 ga ukrepa lahko postanejo a in.,, a Pod roči n 1, n.ini Vllonton .•hsii'1 Področja v ožini Yucatan, njokov Pod vetrom in v ’ Dsl*1 ožini. Prizadetim ladjam ’ Pri*,-* “‘“n. r-nzaaetim laajam uPoroca, naj uporabljajo pre-med D nm i.n i Ir n n n rp- ;Uh!ik°na. med Dominikansko Uj)0° 'n Portorikom. Ladjam, .‘Potn^^ajo Floridski preliv, se , Pln^jnai Plujejo v bližini juž--skih otokov, ladjam,' ki i Plui^0 ^ucatanski preliv, pa a j1 p'°ka »° °b obali Yucatanskega r ! °brat^,'Cnik. ameriškega tajništva al\#S J?,.0 i® izjavil, da «se zdi«, d«*5 °ka» ®katere ladje »sovjetskega i*e sm plujei° na Kubo, «me- ai ^ 1 oni6n*-- Pozneje je izjavil, >Pa' jK^ga hi lUdi druge ladje ‘so' až 11 Pf0, ^ bloka», ki plujejo na tvoj., jj^dnik Kennedy je pozval • ■ l^rng1 rf X*ade, naj se vzdržijo 'i 8.ifne i,„_ nejavnosti v okviru vo- lt® ’re!i,i ,^S?'a,T“n';,rv okviru v> n JyWavsh‘ngtonnu.in P5i b°d° Sta'n° , išVlj^nih in kongresnih krogih . ,9vo i',da nadaljujejo tudi pri iegO' I.tritnp., t°,v za invazijo Kube Sen da bi ta ukrep postal ip j( ‘..r.elkov a, ?dstranitev sovjetskih 3 ° ’ Ani« 50 redaj naperjeni i Sdn!1- S' V vladnih krogih ..‘tva,;,’ da pripravljajo načrte ,/š 'S. ?samn Kube. pravijo pa, da ^ oaVlje»tostiZa- ukreP vojaške pn-a' sPor tu..In da »upajo, da bo kdo S lesiti v okviru OZN, ta-,2 d1 V^^iria b° invazija potrebna«. ČiO? Seni0Sepat°rjev in poslancev & jSSE" , rti iv wer .eriški predsednik Ei-Iftl 1H«tU v v svojem volilnem LPrl Kan ,ttysburgu v celoti •» t»Uant?edy3eve ukrepe. )ja»i trPtčč?iama javljajo, da je rSo pS”0 ob ‘la ameriško naS!jalo n2no .letaI°. ki se ie \.aniu __ na pristanek v Guan- Anki tr . , vt povsem mo-_e »ta ne bo izstreljevanje na l- v uuan- ‘adk. ,ubi. Vseh sedem čla- jA 0bljuhi,3avlia, da je Kolum-l05* v0jn a, da bodo nekatere h, di u , ladje sodelovale pri 4ila dnbe' Perujska vlada je ti čete na karibsko področje če bi nastalo »izredno stanje«; vendar pa s pogojem, da tak'sklep sprejmejo vse druge latinsko-ame-riške države. Tudi Honduras je ponudil sodelovanje pri blokadi Kube in prav tako tudi Gvatemala. Argentinski zunanji minister je sporočil, da je vlada sklenila, da bo argentinska mornarica sodelovala »pri obrambi ameriškega kontinenta«. V Washingtonu sporočajo, da je tudi Kostarika ponudila sodelovanje pri blokadi. Predsednik brazilske vlade Hermes Lima pa je izročil tisku izjavo, v kateri poudarja, da je brazilski predstavnik v Organizaciji ameriških držav glasoval za resolucijo o ukrepih, »za okrepitev varnosti ameriškega kontingenta«, toda brazilski predstavnik ni odobril tistega dela resolucije, ki pooblašča uporabo oborožene sile ali katero koli intervencijo na kubanskem ozemlju. Nota pravi, da, čeprav je sedanji položaj zelo resen, Brazilija upa, da bo OZN znala rešiti to vprašanje, da se zagotovi ohranitev miru. V Ankari je predsednik republike Gursel, da je Turčija ameriška zaveznica in da bo spoštovala svoje obveznosti. To je izjavil tudi predsednik vlade Inoenu v poslanski zbornici. Predsednik kanadske vlade je izjavil, da ni dobil nobene zahte-ve za sodelovanje pri ameriški blokadi Kube. Dodal je tudi, da 8a i®; Kennedy obvestil o svojih val lb’ a se n* 2 "jim posveto- Kanadske oblasti so danes za nekaj časa pridržale na letališču Goose na Labradorju sovjetsko letalo, ki je pristalo, da se oskrbi z gorivom. Po pregledu dokumentov potnikov, med katerimi so bili tudi nekateri tehniki, je letalo nadaljevalo pot na Kubo, Med drugim pravi: »Sovjetska zveza ne bo sprejela prenagljenih ukrepov. Ne bo se dala izzvati po neopravičenih dejanjih ZDA. Storili bomo vse, kar je od nas odvisno, da preprečimo izbruh voj ne. Naše mnenje je, da bi bil sestanek na najvišji ravni koristen. Ameriška vlada mora pokazati zmernost in mora ustaviti izvajanje svojih piratskih groženj, ki bi utegnile imeti najhujše posledice. Če pa bodo ZDA izvajale svoj piratski načrt, bo sovjetska vlada prisiljena sprejeti obrambne ukrepe proti napadalcu. Tedaj ne bomo imeli več drugega izhoda. Dokler Se ne uporabi atomsko orožje, je mogoče preprečiti vojno«. Zatem omenja Hruščov stanje, ki ga je ustvarilo piratsko delovanje ameriške vlade, in dodaja: »Tega ne moremo v nobeni obliki sprejeti. Ce bi ameriška vlada kršila mednarodno pravo, bi v tem primeru skrajno napeti položaj lahko povzročil svetovno vojno z vsemi žalostnimi posledicami za narode obeh držav. Zaradi tega so sedaj potrebni napori ne samo Sovjetske zveze, socialističnih držav in Kube, temveč tudi vseh držav in narodov in vseh razredov, da se preDreči vojna katastrofa«. V današnjih prvih jutranjih lirah je ameriško poslaništvo v Moskvi izročilo Kennedyjev dekret o uvedbi blokade proti Kubi skupno s spremnim pismom. Sovjetsko zunanje ministrstvo je pismo z omenjenim dekretom vrnilo ameriškemu poslaništvu. Agencija Tass, ki poroča o tem, poudarja, da je sovjetska vlada * * - --- ---------- *-----------J«- *mv jctoiva ..................................m.....n.,11.1.1.1................................................................................... Mac Millan ne misli iti v Washington Protest britanskih pristaniščnikov Demonstracije v Moskvi, Melbournu in Tokiu - Laburisti pozivajo ZDA in SZ, naj merita svoja dejanja LONDON, 24. — V poučenih kro-zjdvljajo, da gih v Londonu izjavljajo, da Mac Millan ne misli za sedaj oditi v Washington na sestanek s Kenne-dyjem. Danes je Mac Millan povabil na razgovor ameriškega poslanika. Jutri bo podal izjavo v zvezi s Kubo v spodnji zbornici. Zunanji minister lord Home pa bo govoril v lordski zbornici. Predstavnik ministrstva za 0-brambo je izjavil, da britanska vlada nima v načrtu sedaj nobenega vojaškega ukrepa zaradi položaja okoli Kube. V poučenih kru-gih pa pravijo, da je vlada pozvala britanske ladje, naj «koli;kor mogoče« sodelujejo z ameriškimi oblastmi pri izvajanju blokade. Izvršilni odbor britanske laburistične stranke je objavil danes izjavo, v kateri zahteva posredovanje nepristranske komisije OZN v la, jja v re.ruJska vlada je nje nepristranske komisije OZN v d Je pripravljena posla- sporu okoli Kube, ki naj bi ugoto- vila, ali so ameriške obtožbe upravičene. izjava pravi tudi, da so laburisti zelo zaskrbljeni zaradi a-meriške blokade Kube, in dodaja, da ta ukrep temelji na dvomljivi pravni podlagi in bi lahko pripeljal do najhujših posledic na karibskem področju in drugje. Laburistična stranka poziva ZDA in Sovjetsko zvezo, naj merijo svoja dejanja in naj v celoti sodelujejo pri naporih OZN, da se odstrani nevarnost svetovne vojne. Ze včeraj so bile v Londonu demonstracije pred ameriškim poslaništvom. Policija je aretirala 124 ljudi. Sindikat britanskih pomorščakov, v katerem je včlanjenih 25 tisoč pomorščakov, je soglasno izglasoval resolucijo, ki protestira proti poizkusom oviranja svobode pomorske plovbe Sindikat pdloč-no obsoja »tako ZDA, kakor So- vjetsko zvezo zaradi njihove nevarne politike, ki lahko pripelje svet na rob vojne«, in poziva britansko vlado ter vlade drugih držav, naj poskrbijo, da Združeni narodi rešijo spor okoli Kube in vse druge spore, ki lahko ogrožajo mir. »Gibanje mater proti vojni« je Poslalo papežu Janezu XXIII. brzojavko, s katero ga pozivajo, naj takoj posreduje pri Kennedy-ju, ker je ta katoličan in «ne bo mogel nastopiti proti avtoriteti poglavarja krščanstva«. Pnstaniščniki v Melbournu so danes organizirali mirno protestno demonstracijo proti blokadi Kube. V Tokiu je večja skupina štu-dentov demonstrirala pred ame-riškim poslaništvom. Nastopila je policija in jih razgnala. Danes so bile v raznih mestih Sovjetske zveze demonstracije proti ZDA. V Moskvi je bila večja demonstracija pred ameriškim poslaništvom. Nastopiti je morala policija, da je demonstrante razgnala. •lllimilllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllttllllllllltlll,,!, Russell Kennedyju in Hruščovu LONDON, 24. — Angleški filozof Bertrand Russell je nocoj brzojavil Kennedyjj in Hruščovu. Kenne-dyja roti, naj spravljivo odgovori na predlog Hruščova za sestanek na vrhu v zvezi s Kubo. «Toplo vam svetujem, da ste spravljivi, ponudba Hruščova je življenjska pobuda. Svetujem vam tudi, da preprečite incidente s sovjetskimi ladjami, da se omogoči začetek pogajanj.« V brzojavki Hruščovu pa izraža Russell zadovoljstvo zaradi njegovega «pogumnega ravnanja v korist zdravega razuma«. «Upam, da boste upočasnili plovbo vaših ladij, ki plujejo proti Kubi, tako da bo moč doseči privolitev Američanov za tak sestanek. Svet vas bo blagoslovil, če boste uspeli preprečiti vojno. Ce lahko kaj storim, človeštvu z novo vseuničujočo vojno. Nemogoča se je izogniti vtisu, da je vlada ZDA s svojim enostranskim sklepom sprejela nase zelo hudo odgovornost. Dosledno z našo politiko miru in mednarodnega sodelovanja je naše prepričanje, Ja je bilo mogoče in nujno vse spore, ki so povzročili sedanji težki položaj, reševati v Organizaciji Združenih držav ter z neposrednimi in enakopravnimi pogajanji zainteresiranih strani.« »Prepričan sem, da še niso izčrpane vse možnosti, da je s potrebno dobro voljo in prej ko bo prepozno, mogoče izogniti se najhujšemu in najti miroljubno rešitev v interesu vseh narodov. Za izvršitev te naloge so najbolj poklicani in najbolj učinkoviti organi Združenih narodov. V ta namen bi bilo potrebno takoj sklicati posebno sejo generalne skupščine Združenih narodov.« «Za zagotovitev uspeha te akcije so nujni naperi vseh držav na svetu, predvsem pa sodelovanje med sprtimi državami. Menim, da je Castrov odgovor na izzivanje ZDA prvi pogoj in prvi korak za uspešen izid takih pogajanj takojšnje --- '....... taivujsilje prenehanje izvajanja sprejetih ukrepov, ki so neposredno povzročili sedanji položaj, kakor tudi s prenehanjem napovedanih nadaljnjih ukrepov. Istočasno menim, da je nujno potrebno, da se vse druge države obvežejo, da se bodo vzdržale katerih koli ukrepov in ravnanja, ki bi ovirali pomirjevanje v nastalem položaju in sporazumno rešitev.« B. B HAVANA, 24. — Na Kuki se od včeraj mrzlično nadaljujejo ukrepi za splošno mobilizacijo. Ves civilni letalski promet nad otok,m je ukinjen. Fidel Castro je me-vzel poveljstvo oboroženih sil. Ob obali so postavili protiletalsko o-rožje. Okrepili so tudi vso nadzor« no službo. Fidel Castro je danes govoril po radiu in izjavil, da so kubanske čete od nonedeljka »večer v stalni pripravljenosti. Poudaril je, da ni nobenega razloga izgovore, ki jih Kennedy navaja, da bi opravičil blokado Kube. Dodal je da je Kennedy obtožil Kubo, da ima atomsko orožje, samo da bi se lahko skliceval na »pakt o vzajemni pogodbi iz Ria De Janeira«. Castro je dodal, da so ZLA z.c-čele to svojo spletko v upanju, da bodo z iznenadnim napadom naglo dosegle svoj namen. Blokada Kube ima namen prikriti lzne-nadni napad, toda kubanska vjj- ska je pripravljena, da ga cdbijre. Dalje je izjavil, d '— ' —, _a so ZDA or-v Organizacij: ameri- Grordikovc izjave v Berlinu BERLIN, 24. — Sovjetski zunanji- minister Gromiko si je danes ogledal berlinski zid in se je razgovarjai z obmejnimi stražami v vzhodnem Berlinu. Kakor je znano, je prišel Gromiko včeraj v Berlin na poti iz New Yorka. Sestal se je s predsednikom vzhodnonemške vlade Ulbrichtom in z zunanjim ministrom Bolzom. Pot v Moskvo je Gromiko nadaljeval ob 13.30. Gromiko je govoril pred univerzo Humbolt, kjer se je zbralo okoli 3000 ljudi. Izjavil je, da je sporazum z zahodnimi državami mogoč samo s pogojem, da se spoštujejo suverene pravice Vzhodne Nemčije. ~ -—- - sporočite mi.« lvemcije. ...................................I............................................................m....um,.... ganizirale _____________ ških držav spletko proti Kubi, da so začele gospodarski napad in so se končno odločile za organiziror-o invazijo. Nadaljeval je: »Nobena država ne more blokirati ladij, ne da bi pri tem kršila mednarodna načela. Gre za kršitev suverenih pravic naše dežele in vseh drugih dežel«. ^ Zanikal jfe zatem vsg Kar.nedy* jeve trditve glede ofenzivnih vojaških naprav na Kubi m je pij. pomnil, da, če so fotografirali nekatera področja Kube, jn s tem prekršili kubanski zračni prostor. »Naše orožje ni ofenzivno, je dodal Castro, nikoli nismo vodili napadalne politike ter nfm-imo namena napasti ZDA in nooene druge države Latinske Amerike«. Zatem je Castro izjavil, da bo Kuba sprejela vse ukrepe proti ameriški blokadi. Odločno ie zavrnil prihod kakršnih koli preisk> valnih komisij na Kubo, kar bi to kršilo kubansko suverenost. Dodal je, da Kuba ni Kongo, in da ne_ bo nihče prišel na Kubo na inšpekcijo. Na koncu je Castro izjavil, da »odločno stališče Sovjetske zveze pomeni pravo lekcijo za ameriški imperializem« MINISTER MEDICI NA €POLITIČNI TRIBUNI Reforma državnega aparata terja uveljavljenje deželne ureditve Predsednik republike Segni bo obiskal Grčijo - V Rimu so neofašistični študenti napadli sedež CGIL in KPI, pred španskim poslaništvom pa vzklikali Francu RIM, 24. — Predsednik republike Segni je sprejel vabilo grškega kralja Pavla in bo obiskal Grčijo od 26 do 28 novembra. Segnija bo spremljal podpredsednik vlade in zunanji minister Piccioni. s tem bo Segni vrnil obisk grškega kralja v Italiji. Segni je sprejel danes na razgovor predsednika vlade Fan-fanija in zunanjega ministra Piccionija. Pred tem ie Fanfani govoril s Piccionijem, ki se je vrnil s konference zunanjih mi- nistrov dežel evropske skupnosti v Bruslju. V večernih urah je imel Fanfani razgovor z voditeljem PSDI Saragatom. Poslanska zbornica je odobrila s tajnim glasovanjem proračun ministrstva za javna dela im proračun pravosodnega ministrstva, nato pa je nadaljevala razpravo o Proračunu ministrstva za prosveto. V senatu pa so odobrili vseh 70 členov zaikona, ki ustanavlja avtonomno deželo Furlanijo - Julijsko krajino, nato pa je, po zaključku splošne razprave o proračunu ministrstva za državne udeležbe, spre. govoril minister Bo. Po govoru ministra je senat odobril proračun. Na televizijski oddaji »Politična tribuna« je minister za reformo centralizirane državne uprave Medici obrazložil pomen te reforme, nato pa je odgovarjal na vprašanja novinarjev. Izdatki za državni upravni aparat znašajo danes 10 odst. vsega nacionalnega dohodka, tnedtem ko so znašali od leta 1861 do 1881 'komaj 5 odst. nacionalnega dohodka; izdatki za državni u-Pravni aparat so se torej podvojili, kljub temu, da se je nacionalni do. kodek močno povečal v enem sto-‘*tju. Minister je podčrtal, da namen reforme državnega upravnega aparata ni le v tem, da bi državljani mogli dobiti odgovor na svo-le Prošnje v čim krajšem roku in da se ne bi dogajalo kot sedaj, da mo-rajo na tak odgovor pristojnih ura. dov čakati tri, štiri, pet in celo več Mesecev, ampak predvsem v no- žavnimi nameščenci. Seveda bo tre-ba pri tem poskrbeti tudi za dostojno gmotno stanje državnih u-radnikov in jih plačati tako, kot juh plačuje zasebna industrija. Na vprašanje, ali se mu ne zdi da bo z decentralizacijo državnega aparata postala nepotrebna deželna ureditev, je minister dejal, da je deželna ureditev temeljna postavka republiške ustave in temeljna postavka za izgraditev demokracije; ne le, da deželna ureditev ne bo potrebna zaradi upravne decentralizacije države, ampak deželna ureditev je nujna, če hočemo uresničiti reformo državnega aparata, ki naj zadovolji potrebe moderno organizirane države in potrebe državljanov. Kar zadeva decentralizacijo samo, je minister dejal, da to ne sme biti le tehnično in hierarhično dejanje, ampak mora pomeniti decentraliza-cijo funkcij, ki jih je treba prenesti na demokratične skupščine, ka-Krsne so deželni, pokrajinski in ob. črnski sveti. Deželna ureditev in decentralizacija državnega uprav-nega aparata pa je hkrati potreb-"A,5a izvajanje politike gospodar, načrtovanja, ki se bo začela MSal> s prihodnjo legislaturo. “'mater Medici je zatrjeval, da ff. °° spremenila tudi funkcija pre-I* ,a m da bo prefekt imel «v de mu*ratični državi večje funkcije zi nih nameščencev, pa bo trajalo dalj časa. Demonstracije študentov v zvezi z nedavnimi terorističnimi atentati v Veroni, Trentu in Bocnu so v glavnem prenehale; le v Rimu je bila danes demonstracija kakih tisoč fašističnih študentov, ki so sku. šali napasti sedež KPI v Ulici Bot-teghe Oscure, a jih je policija razgnala, nekatere pa priprla. Neka druga skupina je šla pred špansko poslaništvo pri Vatikanu, kjer so vzklikali Francu in pozdravljali s fašističnim pozdravom. Med dopoldanskodemonstracijo je prišlo do manjših spopadov s policijo, ko so demonstranti skušali napasti sedež Delavske zbornice na Trgu Esqui-lino in centralni sedež CGIL na Korzu Italija, a jih je policija razgnala. Priprli so kakih petnajst študentov; od teh so tri prijavili sodiscu. - — arzavi večje iunxc P°rdinacijo, pomoč, študij in »pod. vlij*' Minister je tudi dejal, da ie ada naklonjena vključitvi večje-ieV'3a ^ensk v javne službe. Načrt reforme državnega uprav-,e?a aparata bo gotov v roku še. Šolski proveditor v Rimu je pozval študente, naj prenehajo z demonstracijami, kajti sicer bodo šolske oblasti prisiljene sprejeti »neljube ukrepe«. Podtajnik ministrstva za prosveto Magri je po nalogu ministra Guija sklical na sestanek predstavnike sindikatov šolnikov, da bi se posvetoval z njimi glede dokončne priprave zakonskega osnutka o študijski dokladi za leto 1963, ki ga bodo preflložili čez nekaj dni v odobritev ministrskemu svetu. DANES . ® naraščanjem nevarne napetosti okrog Kube se stopnjujejo tudi pobude za posredovanje. Začasni generalni tajnik OZN U Tant je ponudil posredovanje med Kenned.v.iem in Hruščovom in je izrazil pripravljenost obiskati VVashingcon in Moskvo. Skrb- no je proučil predlog 45 izvenblokovskih držav, ki so predlaga- le naj pozove ZDA in Sovjetsko zvezo, da začnejo pogajanja. Se- Stanka, na katerem so ta sklep sprejeli, so st poleg držav beograjske konference udeležili tudi predstavniki Mehike, Bolivije, Čila, Brazilije, Venezuele, Avsti m, urazuijc, Venezuele, Avstrije in Švedske. Maršal Tito je pred- ukrepov okrog blokade. _____iidyju, _____j ,________ novo pismo zanj predsedniku a-meriške družbe "Electric International« VVillamu Knoxu. Medtem pa se je zgodilo sledeče: 1. Zunanje ministrstvo SZ je vrnilo ameriškemu poslaniku pismo s Kennedyjevim dekretom o blokadi. Hruščov je izjavil, da Sovjetska zveza ne bo sprejela prenagljenih ukrepov ter ‘da’ bi Pogajanja med predstavniki sindikatov kovinarjev in predstavniki industrijcev, ki se vodijo na mi-nistrstvu za delo, so se danes nadaljevala tudi popoldne; na jutrišnjem sestanku bodo sindikati dali odgovor na predloge industrij-cev glede «>nagrad» in »kvalifikacij« kovinarjev. Jutri se začne v Bariju 17. kongres komunistične mladine. Predvideno je, da bosta spregovorila na kongresu tudi delegata zveze mla- sestanek na najvišji ravni koristen, vendar pa mora ameriška vlada pokazati zmernost in ustaviti izvajanje svojih piratskih groženj. 2. Blokada proti Kubi je stopila v veljavo včeraj ob 15. uri. V krogih vlade ZDA so potrdili, da pripravljajo uačrte za invazijo: Eisenhower je v celoti podprl Kcnnedyjeve ukrepe. 3. Na Kubi mrzlično nadaljuje- jo z ukrepi za splošno mobilizacijo. Castro je zavrnil prihod kakaršnih koli preiskovalnih komisij. 4. Danes 00 Mac Millan podal izjavo v zvezi s Kubo v spodnji zbornici. Francoski minister za informacije je po seji vlade izjavil, da je vlada dala navodUa svojemu predstavniku v Varnostnem svetu, naj podpre ameriško stališče. Dodal je, da bo Francija izvajala vse določbe atlantskega * " ' oQ» zavezništva, če bi sedanja akcija imela posledice v Evropi. Kolum- pc________ I____r_. ,, bija, Peru, Honduras, Gvatemala in Kostarika so ponudile sodelo- rn^ecev, ampak predvsem v no- ridh mesecev nleno uveljavljen e; I dlh kubanskfh odnosu med državljan, in dr- ki je odyisi}0 Qd sodelovanJa jav-ipedr0so in Eduardo Častasneda * ske zveze. vanje pri blokadi. 5. Demonstracije proti blokadi sn hile v Londonu, Melbournu, ToHn v raznih mestih Sovjet- Četrti načrt francoskega gospodarskega in družbenega razvoja Preteklo desetletje je bilo v gospodarstvu Zahoda v znaku • gospodarskega čudeža*, vendar pa ne do konca. V zadnjih letih Je *čudež» počasi prenehal biti Čudež. Poleg nemškega sta se v Zahodni Evropi začela uveljavljati italijansko in francosko gospodarstvo. Za razliko od italijanskega, ki se je razvijalo več gli manj kontinuirano, se je »azvijalo francosko gospodarstvo V zadnjem desetletju skokovito. Med članicami EQS sodi Francija med države, ki je verjetno najbolj odpravljala in ponovno vzpostavljala liberalizacijo svoje zunanja trgovine. Dalje je bila Francija edina zahodnoevropska država, ki je na njeno gospodarstvo več ali manj vplivala vojna — od 1. 1939 pa tja do pred nekaj meseci. Francija pa Je hkrati tudi država, v kateri *e je v Zahodni Evropi planiranje v gospodarstvu, resda v splošnem obsegu, še najbolj u-veljavilo. Nedavno je ment odobril francoski po vrsti parla- četrti pro- IV. predvsem na neposrednjih duktivnih investicijah. Po planu pa se gospodarstvo usmerja v prvi vrsti k iskanju novih trgov, izpopolnjevanju komercialnega omrežja, k boljši predelavi, večji konkurenčnosti, prizadevanja pa osredotoči ne samo na povečanje proizvodnje, temveč zlasti na znižanje proizvodnih stroškov pri tistih proizvodih, ki so najbolj iskani, to pa so goveje meso, sadje in zelenjava. Plan predvideva skupen porast kmetijske proizvodnje ob povprečni letni stopnji 4,5 % in ob letnem zmanjšanju kmetijskega prebivalstva od 75.000 na 70.000 oseb. Največji porast proizvodnje pričakujejo pri žitaricah, zlasti koruzi (v 1. 1965 73 % proizvodnje 1. 1961), ki bodo lahko njene presežke brez težav plasirali v države Skupnega trga. Da bi omogočil pospešitev kmetijstva predvideva IV. plan 5,5 milijarde novih frankov izdatkov nasproti 2,8 milijarde, ki jih je plan ekonomskega in družbenega 1 predvidel III. plan. Najbolj bo- fazvoja. Ta plan velja za obdobje 1962—65. Zanimivo je seznaniti se z njegovimi temelj-Itfmi postavkami, zlasti glede na Čedalje večji pomen, ki ga dobiva Francija V evropskem gospodarstvu, zlasti pa glede na ftjeno vlogo v Skupnem trgu in pa glede na to, da je IV. plan sestavljen v luči pričakovanih gospodarskih gibanj v državah Skupnega trga in zaostrovanja mednarodne medsebojne konkurence. Izhodišče francoskega IV. plana gospodarskega in družbenega razvoja je, da se bo notranja proizvodnja v štiriletnem razdobju povečala za 24 %. To bi ustrezalo povprečni letni stopnji porasta za blizu 5,5 %. V družbenem brutoproduktu, ki ga v 1. 1965 cenijo na 472 milijard NF, je najbolj udeležena predelovalna industrija — z blizu 200 milijardami ali 42%. Vendar pa pričakujejo največje povečanje proizvodnje (po temeljnih dejavnostih) v gradbeništvu, javnih delih, proizvodnji gradbenega materiala, v kemični industriji, energetiki in drugod. Plan predvideva povečanje e-nergetskih potreb, vendar pa po stopnji, ki bo nekoliko nižja od stopnje porasta notranje proizvodnje in proizvodnje energije. Med leti 1960 in 1965 planirajo za blizu 10 %, računajo pa tudi s pomembnimi spremembami v strukturi potreb. Delež trdih goriv se zmanjša s 54,2 % v 1. 1960 na blizu 49 % vi. 1965. Hkrati se povečuje delež naftnih proizvodov in naravnega plina s 33,4% na več kakor 60%, medtem ko se zmanjšuje delež hidroenergije z 12,4% na 10,5%. L. 1965 že računajo z jedrsko energijo. Njen delež je resda zelo majhen — 0,4 % od skupnih potreb, vendar pa pomeni glede na sedanje stanje tudi to korak naprej. V industriji pričakujejo največji porast v gradbeništvu, javnih delih, gradbenem materialu, dalje v kemični in predelovalni in pri proizvodnji kovin. Proizvodnja surovega jekla naj bi se povečala nekako za tretjino — s sedanjih 18,5 na 24,5 milijona ton. V barvasti metalurgiji si prizadevajo nadalje povečati proizvodnjo aluminija (z 230 na 260 tisoč ton), dalje svinčevega koncentrata (z 28.500 ton 1. 1960 na 60.000 ton 1. 1965) in cinka (z 31.500 na 38.000 ton). Predvidena proizvodnja aluminija bo presegala domače potrebe in bo ostalo tega presežka za več kakor 60.000 ton. Investicije, ki jih planirajo za barvasto metalurgijo, se gibljejo okoli 130 milijonov dolarjev. S pomembnejšim povečanjem proizvodnje računajo v kemični industriji — 42%, zlasti v organski kemiji, kjer pričakujejo nadaljnji razvoj na področju plastičnih materialov in sintetičnih vlaken. V predelovalni industriji računajo s povečanjem proizvodnje po letni stopnji 8,8%. Posebno velik porast proizvodnje planirajo v elektromehaniki, v proizvodnji električnih strojev in aparatov, dalje v avtomobilski, tekstilni in drugih industrijskih panogah. Glede na čedalje hujšo mendarodno konkurenco si prizadevajo predelovalno industrijo usmeriti predvsem k nadaljnji koncentraciji in specializaciji proizvodnje ob izpopolnjevanju raziskovalnega dela in sistema distribucije in finansiranja. Zaradi povečanja lastnih investicij, dalje zaradi razširitve samega evropskega trga in udeležbe v razvoju ostalega svata, se vsiljuje potreba, da se na tem področju posebno forsira proizvodnja opreme, ki ji posveča plan veliko pozornost. Prejšnji, III. plan, je slonel do povečali izdatke za kmetijski pouk, za popularizacijo in raziskovanje, dalje za komasacijo zemljišč, sredstva za stokiranje in predelavo kmetijski proizvodov. Ce k temu prištejemo še sredstva, ki jih bodo vložili v specializirane organizacije, potem bodo dosegle investicije v kmetijstvu med 4-Ietnim obdobjem 11 milijard' NF. Plan računa z dvema elementoma. Do 1. 1960 bodo že skoraj povsem odpravili carine v trgovini med državami Skupnega trga, nasproti tretjim državam pa bo v glavnem veljala skupna carinska tarifa. Z druge strani cona franka ne bo več tisto, kar je bila prej. S pridobitvijo neodvisnosti je postal trg držav članic cone bolj odprt za tujo konkurenco. Plan računa s povečanjem uvoza po stopnji 6 %, tako da bi dosegel 1. 1965 uvoz nekaj več kakor 6 milijard dolarjev. Ker planirajo povečanje izvoza tudi po isti stopnji, bi bilo leta 1965 ustvarjeno ravnotežje na ravni, ki bo veliko višje od sedanje, računajo pa tudi s presežkom izvoza nad u-vozom za blizu 250 milijonov dolarjev. Računajo, da se bo povečal uvoz premoga, ki ga bodo pa kompenzirali z zmanjšanjem uvoza nafte. Posebno veliko zmanjšanje uvoza planirajo pri kme-tijsko-živilskih proizvodih, medtem ko računajo s povečanjem uvoza mehanike in elektro-pro-izvodov (128 % v primerjavi z letom 1959). Največje povečanje izvoza pričakujejo pri kmetijskih proizvodih. V letu 1965 planirajo izvoz 50 do 60 milijonov stotov žitaric, 330.000 do 370.000 ton mesa in 20 milijonov hi mlečnih proizvodov. Realizacija tega izvoza terja razširitev sedanjih in pridobitev novih trgov. Pričakujejo, da bo to mogoče ‘zahvaljujoč skupni kmetijski politiki Skupnega trga. Nadaljnje povečanje uvoza predvidevajo zlasti na področju visoke tehnike, kot sta mehanika in elektroindustrija, kjer pričakujejo, da se bo v primerjavi z letom 1959 povečal izvoz za skoraj 90 odstotkov. Uresničitev plana naj bi omogočilo povečanje življenjskega standarda za 20 odstotkov, v povprečju na vseh področjih (zlasti v kmetijstvu), hkrati pa bi ustvarili blizu milijon novih delovnih mest. ZARADI NAPETEGA MEDNARODNEGA POLOŽAJA Mendes-France poziva de Gaulla naj odloži nedeljski referendum Vlada izkorišča mednarodni položaj, da bi izboljšala lastni notranji položaj PARIZ, 24. — Bivši predsednik vlade Mendes-France, član zedinjene socialistične stranke, je naslovil na predsednika de Gaulla poziv, naj zaradi mednarodnega položaja odloži referendum, določen za 28. oktober, da bi se tako zmanjšala razdvojenost in bi ponehale polemike, ki sedaj razdvajajo Francoze. Mendes-France je za danes sklical časnikarje, da bi jim razložil svoje razloge proti načrtu de Gaul-love reforme. Omejil pa se je samo na to, da je zahteval odložitev referenduma. Časnikarje je prosil, naj mu ne stavijo vprašanj. Tiskovna konferenca je tako trajala le nekaj minut. • Prizadelo me je, priznam, ker so oblake, ki so se nakopičili na mednarodnem horizontu, uradni glasovi izkoristili za svoje teze in za priporočila v zvezi z bližnjim glasovanjem. Zdi se, da naj bi zadeva Kube na nas vplivala, da bi glasovali «da». Ni prvič, da kaka vlada izkorišča mednarodno situacijo, da bi izboljšala svojo notranjo situacijo. Mi smo gotovo soglasni v želji, da se za problem Kube najde miren izhod, in mi vsi bi hoteli, da bi Francija zelo učinkovito sodelovala za tak izhod,* je dejal Mendes-France. • Pozivam državnega poglavarja, naj odloži referendum, določen za prihodnjo nedeljo. V preteklih tednih je vsakdo priznal, da za ustavno reformo ni take sile. I-meli bomo časa, ko bomo spet mirno zadihali, da se povrnemo k temu vprašanju in spet pričnemo debato. Imel sem namen, da bi tukaj razložil svoje negativno stališče do vprašanja, ki ga je postavil de Gaulle. Toda v tej uri, ko nam vsaka minuta lahko prinese najbolj grozne vesti, se raje odpovem temu namenu. Z vso silo moje privrženosti k miru, z vsem mojim patriotizmom bi hotel, da bi po vsej Franciji nastopilo premirje in mir. To je odvisno od državnega poglavarja. Ce se bo odzval na moj poziv, bo Francija zopet pridobila na ugledu v OZN in drugod, zlasti pa pri toliko narodih, ki so tako pogosto pričakovali glasu naše države. Jaz sem med tistimi, ki se nočejo odpovedati temu, da bi videli Francijo, da je zopet glasnik univerzalnega zaupanja. Danes lahko s primerno odločitvijo de Gaulle k temu pripomore. Ne morem si misliti, da take odločitve ne bo sprejel,* je zaključil Mendes-Fran-ce. Ministrski predsednik Pompidou pa je imel na televiziji intervju, v katerem je predvsem odgovarjal na kritike tistih, ki pozivajo, naj se v nedeljo pri referendumu glasuje z «ne». Nemec z bombami aretiran pri Livornu LIVORNO, 24. — V bližini Ce-cine je policija aretirala Nemca Hansa Schneiderja, starega 23 let, za katerega pa ni čisto gotovo, če so res to njegovi pravi osebni podatki. Imel je dve bombi ter drug material in priprave za peklenske stroje. Izročili so ga kvesturi v Livornu. Gilbert Becaud je s svojo «Opčra d’Aran» že dosegel uspeh pri pred-premierski predstavi, ki je bila za 2000 članov «Lions Ciuha« v Thča-tre des Champs-Elysčes v Parizu. Uradna premiera pa bo v petek. Na sliki avtor s sopranistko Rosanno Carteri, ki ji je poverjena glavna Zenska vloga .....................................................................................nuni........................................................................tun.................................. OBOROŽEN SPOR MED KITAJSKO IN INDIJO Indija se ne mara pogajati dokler se Kitajci ne umaknejo «7 j Prvič po petih mesecih je včeraj sovjetski tisk pisal o indijsko-kitajskem obmejnem sporu - Razgovor Nehruja z veleposlanikom ZDA za morebitne dobave orožja PEKING, 24. — Nota s predi,)-1 položaje, ki so jih zasedli pred 8. gom za pogajanja za rešitev ki-tajsko-indijskega obmejnega spora je bila danes dopoldne Izročena indijskemu odpravniku poslov v Pekingu. Kitajski predlog je objavila agencija «Nova Kitajska* ter Radio Peking. NEW DELHI, 24. - Indijska vlada pravi v svojem sporočilu, da bi morala imeti pogajanja ta namen, da bi olajšala napetost in spremenila položaj, ki je nastal z enostransko in nasilno spremembo »status quo» vzdolž kitajsko-indijske meje. Vlada dostavlja, da ni nikakega smisla v kitajski ponudbi za umik vojakov 20 km od • črte sedanje kontrole*. Ce gre namreč za črto, ki se je zarisala po napadih v času po prvih dneh septembra, bi bila kitajska ponudba varljiva poteza, ki pa nikogar ne more potegniti v prevaro. Če pa bi se Kitajci umaKnili vsaj na septembrom, bi bila Indija pripravljena začeti pogajanja, n. pr. s tem, da bi v New Delhiju sprejela ministrskega predsedhika Čuenlaja. Medtem pa poročajo, da Kitajci še naprej napadajo in da so se tudi polastili nekaterih novih položajev. Sedaj ogrožajo s severa in zahoda mesto Tawang. Iz Colomba se je izvedelo, da je ceylonski ministrski predsednik ponudil svoje posredovanje v ki-tajsko-indijskem sporu ter je v tem smislu pisal ministrskima predsednikoma v New Delhiju in v Pekingu. Iz ameriških virov se je izvedelo, da je imel včeraj ministrski predsednik Nehru razgovor z ameriškim veleposlanikom Johnom Galbraithom. Pretresala sta možnost, dobav ameriškega orožja Indiji. Domnevajo, da je Indija pro- ---, r* - Pred letom so v Vohamu blizu Brescie cigani ukradli malega Fabia, ki ima sedaj tn leta in pol. Pred kratkim pa so dečka našli na Sardiniji in ga vrnili domov. Nekoliko je spremenjen in govori drugačen dialekt. Spominja se ne skoraj ničesar. Na sliki je deček z materjo in očetom ter starejšim bratcem sila transportna letala «C-130 Heri cules* in drugi vojaški materiali Te dobave bi bile za takojšnje plačilo. Isti viri domnevajo, da ima Kennedy pooblastila, da na podlagi zakona te dobave odobri, j Iz Moskve pa poročajo, da se danes sovjetski tisk po petmesečnem molku prvič spet vrača h kitajsko - indijskemu obmejnemu sporu. Vladno glasilo Izvestija objavlja v celoti današnje poročilo kitajske vlade, s katerim vlada predlaga pogajanja. Dolg molk v sovjetskem tisku so zahodni diplomati tolmačili kot nekako indk rektno moralno podporo Indiji. Se-daj pa kaze, da je želja SZ, da bi prišlo do pogajanj med Pekingom in New Delhijem. Italijan v Franciji obsojen na 15 let ječe DOUAI, 24. — Alfonso Marconi, bivši italijanski rudar, ki je 28. oktobra preteklega leta ubil svojo prijateljico Malvino Moura, je bil obsojen na 15 let ječe. Marconi je bil že z mladega pri jatelj z Georgesom Moura, možem Malvine. Potem je postal ljubimec Malvine. Ko pa je ta povedala, da misli z njim prekiniti zaradi nekega tretjega moškega, jo Marconi izgubil razsodnost in jo je ubil. Zdi se, da mož ves čas ni ničesar sumil. Presenečenje in bolest, ko je na sam dan tragedije zvedel za razmerje, sta povzročila, da je zbolel in umri. Marconi je po zločinu hotel napraviti samomor, toda potem se je raje predal orožnikom. Na sodniji je obtoženec vse priznal. Iz pričevanja raznih prič je bilo videti, da je govoril resnic? in sploh njegov lik ni bil naslikan negativno. Priče so tudi potrdile, da njegovo razmerje z Malvino ni bilo znano javnosti. Odvetnik zasebne stranke, 14-let-ne hčerke žrtve, zlasti pa javni tožilec sta ostro nastopila proti obtožencu, za katerega je tožilec dejal, da ni imel nikoli besede kesanja za svoj zločin. Zahteval je 15 let ječe in toliko jih je Marconiju sodišče tudi prisodilo. UDif iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin iiMiiiiiiii iiiiNiiiii n n iiiii min i litimi n i iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifitiiiiiiMiiitiiiitiiiu Zaradi potegavščine odpadel pouk PRAVDA 0 IZKUŠNJAH KOZMONAVTOV Kmalu še težji poleti v vesolje k n jig e ^ g ledu lili ce gluhcu ^ blihtrtbtvo Danes prejme kralj Gustav v imenu ustanove Nobel nagrado ustanove Balzan RIM, 24. — Jutri bodo v Rimu na Kapitolu izročili švedskemu kralju Gustavu nagrado ustanove Balzan. Pri slovtsno-sti bo navzoč tudi predsednik republike Segni. Švedski kralj bo prejel nakazilo za milijon švicarskih frankov (150 milijonov lir), spominsko kolajno ter diplomo »prve nagrade za mir in bratstvo med narodi«, ki jo ustanova Balzan podeljuje ustanovi Nobel. Švedski kralj bo torej nagrado sprejel kot predstavnik ustanove Nobel. Mednarodno ustanovo Balzan je u-stanovila Angela Lina Balzan v spomin na svojega očeta ter je v svoji oporoki določila, naj prvo nagrado po njeni smrti prejme ustanova Nobel. — (Slovesnost predaje bo danes od 12.40 prenašala televizija. Op. ur.) Beograjski študentje “ - lij Zaradi jedrskih poskusov je nastal okroj Zemlje radiacijski pas, ki pa ni mogel škoditi GENOVA, 24. — Nekdo je danes dopoldne anonimno javil karabinjerjem, da se v srednji tehnični «Vittorio Emanuele« nahaja šoli neka eksplozivna naprava. Karabinjerji z gasilci so takoj odšli na šolo ter izpraznili razrede. Potem so vse natančno preiskali, a našli niso ničesar. Dijaki so medtem odšli in pouk se ni mogel več nadaljevati. Očitno je, da je prav to bil namen osebe, ki je karabinjerjem telefonirala. Sedaj pa seveda karabinjerji skušajo najti tistega, ki si je izmislil to potegavščino. Ce ga najdejo, ga ne bodo pohvalili... Črvi v mleku BENETKE, 24. — Več črvov bilo v steklenici mleka, ki jo Jole Nordio koipaj kupila. Ko odstranila pokrovček, je izlila mleko v posodo, da bi ga zavrela. Tedaj pa je zagledala na površini mnogo črvov, dolgih približno 5 milimetrov do enega centimetra. O tem je bil obveščen urad za higieno. LONDON, 24. — Položaj v Fordovi tovarni v Dagenhamu pri Londonu se je še poslabšal, ker se bo stavka, ki je praktično u-stavila vso proizvodnjo, še nadaljevala. MOSKVA, 24. — Kot piše moskovska Pravda, so poleti sovjetskih kozmonavtov Nikolajeva in Popoviča dokazali, da lahko kozmonavti žive v vesolju celo nekaj sto ur. Časopis povzema to trditev po strokovnih informacijah in podatkih o prvem skupinskem poletu v vesolju, ki sc ga opravili v Sovjetski zvezi sred. letošnjega avgusta. Časopis piše, da načelno ni nikakršnih težav, da ne bi morda kmalu «z vesoljskimi ladjami zarisali še bolj zapletene in daljše tire v vesolju«. Pravda nadalje poudarja, da se je kozmonavt Nikolajev pri poletu za tri in pol ure odvezal od svojega sedeža, kozmonavt Popovič pa za tri ure. V tem času sta oba dobro izpolnjevala svoj program. Na podlagi tega sklepa piše časopis, da bo človek pri prihodnjih daljših vesoljskih poletih lahko normalno delal, ne da bi bil privezan za sedeže. Med poletom je prejel kozmonavt Nikolajev 13 millradov radiacije, kozmonavt- Popovič pa 42 milira do v, kar ni nobena nevarnost za človeško zdravje. Pravda nadalje poudarja, da priča točno funkcioniranje aparatov in instrumentov, da sta bila Vostok III. in Vostok IV. povsem zanesljivi kozmični raketi za polete v vesolje, in da jih je mogoče celo večkrat uporabiti. Po naknadno preverjenih podatkih sta bila Vostok III. in Vostok IV. oddaljena drug od drugega najmanj šest in pol, najbolj pa 3000 km. S prej lansiranimi ladjami tipa Vostok so po pisanju časopisa Pravde ugotovili, da srednja doza radiacije v kozmonavtovi kabini med poletom nikakor ni škodljiva za njegovo zdravje. Hkrati so ugotovili še dvoje pomembnih dejstev. Predvsem, da lahko erupcije na Soncu hitro okrepe intenzivnost kozmičnega Sarčenja do smrtne doze 500 radov. Zato so pred in med poletom obeh kozmonavtov Nikolajeva m Popoviča nenehno registrirali in prognozirali sončno aktivnost na podlagi optičnih in radioastronomskih opazovanj. Hkrati so vsak dan iz raznih delov ZSSR, vključno tudi s polarnih področij, spuščali radijske sonde, ki so merile Intenzivnost radiacije v zgornjih slojih ozračja. Pravda prav tako poudarja, da so s sovjetskimi Sputniki tipa Kozmos, ki si. jih letos lansirali v ZSSR, ugotovili, da se Je položaj glede radiacije v kozmosu dokaj poslabšal zaradi atomskih eksplozij v velikih višinah na Pacifiku v začftku julija. Zaradi teh eksplozij se Je ustvaril okrog Zemlje radiacijski pas, ki Je izredno nevaren za kozmonavtovo zdravje. Toda sčasoma se je Intenzivnost radiacije tegh pasu v višini, kjer sta letela oba sovjetska kozmonavta, zmanjšaia do dovoljene mere. Sele nato so začeli uresničevati prvi skupinski polet v vesolje. CAPE CANAVERAL, 24. — NA SA Je sporočila, da je zaradi tehničnih vzrokov za nedoločen čas odložena izstrelitev geodetskega satelita «Anna*, ki je bila določena za danes. MILAN, 24. — V prostorih milanske borze so davi razobesili sporočilo, da menjalni agent Ma* rio Onofri ne more plačati svojih obvez, ki znašajo čez sto milijonov. na turneji v Itali, BEOGRAD, 24. — V četrtek, 25. oktobra, odpotuje it Beograda v Italijo na večdnevno turnejo zbor in komorni simfonični orkester kulturno umetniškega društva «Branko Krsmanovič», ki ga sestavljajo študentje beograjske univerze. Pod vodstvom dirigenta Bogdana Babiča bodo študentje v Rimu in Turinu kot gostje rednega letnega abonmaja univerzitetnih inštitucij teh dveh mest dajali •Kantato št. 4» Jochana Sebastiana Bacha in kantato •Carmina burana» sodobnega zahodno-nemškega skladatelja Carla Orffa. Steinbeck bo prejel letošnjo Nobelovo nagrado STOCKHOLM, 24. — Ameriškega romanopisca Johna Stein-becka navajajo v Stockholmu kot kandidata, kateremu bo verjetno letos podeljena nagrada Nobel za literaturo. Odločitev o podelitvi bo sporočena jutri na zasedanju članov švedske akademije. Med drugimi kandidati za Nobelovo nagrado za književnost so še, kot se domneva, Angleži Robert Graves, Graham Greene in Laivrence Durrel ter čilski pesnik Pablo Neruda. Hruščov je čestital ameriškemu pevcu MOSKVA, 24. — Včeraj zvečer se je Nikita Hruščov udeležil v moskovskem gledališču Bolšoj predstave •Borisa Godunova», pri kateri je v naslovni vlogi pel ameriški pevec Ge-rome Hines. Hruščov 'je smehljajoč se odzdravljal občinstvu, ki ga je s ploskanjem pozdravilo po predstavi. Sovjetski ministrski predsednik, s katerim je bil v gledališču romunski ministrski predsednik Georgiu-Dej, je osebno čestital ameriškemu pevcu. Čudna usoda Matissove slike BENETKE. 23. — Matissovo sliko ePogled z okna na tanger-sko pokrajino« je leta 1913 kupil v Parizu ruski zbiratelj Ivan Morosov pri znanem prodajalcu umetnin Jeunu Bernheimu. ..........................Milim....... Tudi nadškof Sep er je posegel v diskusijo na vatikanskem koncilu VATIKAN, 24. — Šesta generalna seja koncila, ki se je pričela kmalu po 9. uri, se je zaključila ob 12.25. Zjutraj je imel mašo Filip Na-baa, nadškof iz Beiruta ter pod- Francoski kardinal Llčnart, nadškof iz Lilla, si je prvi pridobil na vatikanskem koncilu določeno popularnost s svojim predlogom, s katerim je odkloni) že pripravljeno listino imen IB0 kandidatov za 10 različnih komisij tajnik koncila, v grško-melhit-skem obredu. Pri tem obredu se uporablja grški in arabski jezik. Današnji šesti generalni seji je predsedoval kardinal Enricj Pia Y Deniel, nadškof iz Toleda. Navzočih je bilo 2337 koncilskih o-četov. Pred začetkom seje so sporočili, da je okrog 8.30 na stopnicah bazilike sv. Petra, ko je pravkar bil na poti na koncilsko sejo, nenadoma umrl 80-letni naslovni nadškof Aston Chichester. Pripadal je jezuitskemu redu ter je bil nadškof v Salisburyju do leta 1956. Njegova smrt ni prvi smrtni primer med koncilskimi očeti, odkar se je koncil pričel. Koncilskim očetom so razdelili delovni koledar za november. V prvih štirih dneh novembra ne bo sej, od 5. novembra naprej pa bodo generalne seje vse dneve razen četrtkov in nedelj. V današnjo diskusijo so posegli kardinali Tisserant, Gracias, Bea, Bacci in Meyer, med številnimi nadškofi pa tudi Franjo Seper, nadškof iz Zagreba. Odkrit virus ošpic BOSTON (Massachusetts), 24. — Sola za javno zdravstvo na harvardski univerzi sporoča, da so odkrili virus ošpic. To važno odkritje bo omogočilo sestaviti cepivo, s katerim bo mogoče imunizirati osebe pred to boleznijo. Virus so istočasno odkrili v dveh raziskovalnih centrih, na vojaškem inštitutu za raziskave «Wal-ter Reed* v Washingtonu in na harvardski univerzi. Brezposelni, ker ni cest MESSINA, 24. — Ker ni cest, ki bi bile pozimi prehodne, bodo najbrž delavci, ki delajo v kamnolomih marmorja v Sanmarco d’Alunzio, prenehali delati. Zaradi dežja namreč tovornjaki ne morejo voziti težkih tovorov na železniško postajo SanfAgata Mi-litello. Okrog 300 delavcev bo na ta način ostalo brez dela. ji VeČ Po revoluciji je slika z dr* irih nj Matissovimi deli prešla galerije Puškin v Moskvi prošnjo beneške Biennale * (ti en, tos poslali sliko v Benetk*■ v»», (, nesel pa jo je sam ravnattll Tak, žeja prof. Andrej Guber. ’j>°ln ni velika (80 c m X 60) in jo je nesel v posebnem oj brez okvira. Na meji na . olnijl°J. nerju pa je v zaspanosti P( *■ - “ prijaviti na carini, da ima eringe. boj najmanj deset milji' špranj vredno umetnino. Guber I1 Seo< stvar pouedal funkciov> o gj Biennale, nakar so bili ob1 a ni še drugi funkcionarji nr di sama carina. Nastala j* fefe!as va, ker Guber ni imel niW mu (, dokazila, da je umetnina f Zvet po redni poti iz Rusije. E' rPel iz velike vrednosti umetnine I i "a • Pa ji Pok umetnina 1 slika ne smela iz države, E1 sme nobena vrednosti. Po izpolnitvi jje'^ birokratskih zahtev in po ’ “a g[s matskih intervencijah se I1 ' Medc šla rešitev! čez italijansko-jugoslovantK1 l>n — jo v Beograd z izvoznim 1 o«0PrQ ijenjem, na katerem je na vrednost samo 150.000 1' Jhra,j pa je tako nizka vrednost, ’ ePngei predstavlja ovire za izvoz- '• ob , Dramsko delo koroški 'la dru mladega literata DtHca; Pod naslovom — •Mrtvo j S nilo» Bora Koslanka, ob P irMttlP on n /» otnnn im-nlelci? ' ftL.. jaVnem nastopu igralske ! oli„ ' ne •oder mladje» — smo j 7q ! lovškem •Slovenskem V.e* 1 Ponat zasledili sledeči sestavek: Og Po programatičnih nap®.1 , JCaJIcr, p rogramatičnih nur-m ob nedavnem srečanju s ia 0 Pc skih koroških študentov 1 tj 0^,sa Janžu v Rožu, kjer je 1 p®®1 pila tudi skupina mladik lem ,e ____ _____ ________ _____ !*nj je okoli literarnega lista ^ se je človek zadnjo ned1' ljol. — velikim pričakovanjem 1,1 e,Nelc( povabilu igralske skupine j ^ s< mladje», ki je vabila na ritev •prvega dramskega 'tnu' kusa* glavnega urednika “ '!o j,ot' in •pisatelja abstraktne ret1 ne proze» Bora Kostanka- ^ratih tvo oznanilo» se imenuje *nn , s katerim sta se javnost i g stavila mladi avtor in ZVar mladje» in ki naj bi bil°, izpoved programa mladih ' Oe* Toda ravno iz tega vzr°*. treba ugotoviti, da pri^ Prn m 1 or d m vvu um, u. r , 1 1 'U nje vsaj v gotovem *n,'*Va e ki dorro* Maxa Frischa. ki L kj,. teklo sezono dosegla t0,‘V'roj0an* eno h n «1 71'i mio h 11 T ®* speha v Zurichu in ben1', Ut-. ‘ Schiller Theatru (kjer se , , **8ič*r stave še sedaj nadaljuješ, dalje bo Enriguez prvi‘ zoril delo Oresta Del • Niente per amore%. Tn^lfr»irf0,h, izdal ' iik° 1 i?9ain ,?‘on nji dve nellt. deli je Repe.ioar mhanskeš* ii «Pi' colo Teatro« Ov'0'1 Milanski .Piccolo Teat«1j‘nij ln . ulja za sezono 1962-62 mi, či repertoar: Henrik hj, *Puti ja rasa; Bertolt Brecht, ^ »A. Obl, vo življenje; Silvano AJ* i„d lurosauri; Massimo ta H Male Sacro; ShakespeV\-'i-Ui.čoi - -,,0»« m ‘Cn» 1 t nau, reuot'1' Puecher, Ruggero Jacobb^ tiajii * * * ,1 »ii?0 P Pred* iti mo FIRENCE, 24. senata Merzagora je dave>j lači Strozzi otvoril prvo ^ vo eStarine v moderni h1 V«]? tobra z dr* šla n ;netkt. ^nnteli uber J in tem t na jsti P1 milji '■ ber I1 kciorri ^morski dnevnik — 3 — r ^ Četrtkova črtica ) Lepa soseda se m* zdijo ljudje, ki kot papige ponavljajo običajne .,«• «Z!očm-----------------------------’ • -• ■ " olnen "‘Jluc,n se .n® izplačan, uMorilca prej ali slej odkrijejo)), sPo-va umora ni» in podobno. ijj. !et sem bif zaposlen kot ilustrator pri neki časopisni agensih °.la nal°BO je bila, delati skice med sodnimi procesi, pri ka-ni bilo dovoljeno fotografiranje. .rlavno /=£=» loskvl inj( vno to prisostvovanje procesom je utrdilo v meni prepri-nall * iti L™ človek lahko napravi popoln zločin. Popoln zločin mora ijev n°staven, brez fantastičnih metod, brez konstruiranih ali-• 6rez očitnih motivov. »poln '\cjkor, na primer, umor Sama Beringerja. To je bil pravi )|jci™n zločin. Sam je bil ubit s kroglo v srce. Toliko je ugotovila ostala skrivnost. Nobenih prstnih odtisov, r, Dli-i/ “ucm. Ham je f&enib ~!--.dru,B° -T negotovih alibijev. ...°la agencija je sklenila, da bo objavila serijo reportaž o po- b riočinih, vštevši tudi tega. . Klical me je direktor in mi naročil, naj ilustriram sprimer Zn ®fr“' Nekaj časa sem se branil, toda z direktorji ni dobro „“uljati. In lotil sem se dela. s‘veda nisem niti črhnil, da sem Sama Beringerja in njegovo flMHo tri '•‘•»vin iitvi t/i u.iz oslu f lso dobro poznal. Stanovala sta ob1 j>Je.,n malo prisluhnil, sem lahko i namreč natanko nad menoj g -v- pnaiuruui, sem iuuko slišal, o čem sta razpravljala. t(' jr ®rtngerjeva sta prišla iz Texasa in nista imela prijateljev, l[a ji iefojo, čudno, saj je bil Sam Beringer antipatična oseba. Suh, ■I ni^ mi# k’. 2 izumetničenim smehljajem na ustnicah, zaradi katerega .j . O 1 M n i nnl« 1 -y#i n en i#i/i ■ „ 4 -#u bjl človek najraje prisolil zaušnico. 71 fDpi f . sern, da je bil Sam iz bogate družine, toda oče ga je Df- . 'z bije, da bi videl, ali je sposoben, da N ~ *“oc' ua ul viuei, an je spusuuen, aa se sam vzdržuje, nine i i „„ udarec usode je Sam odgovoril tako, da se je oženil z Elso it s O K* . 119 fl dri o 11 ni n n #i hi J #» li |p n ♦m/J/iJi/jn-* — t J J. — it>«, ^ £a je vzdrževala. Da bi lahko nadaljeval s svojim lenarjenjem, ina * ij(,[ wepel v qiavn, da je velik pesnik in da bo prej ali slej na-Ivi ts> jj^fcoj veličastnega. x po i ila jrj eTn. je bil Sam Beringer nezadovoljen in klepetav, je e . tisa tiha in molčeča. Lepa ženska, z velikimi svetlimi očmi U I k.*115'! ,#[ pe<*° poltjo, sanjav tip, ki bi lahko navdihnil pravega pesnika. J ut ttOi ajmere v zakonu Beringer sem precej dobro poznal po za-vanss’ Čudnega akustičnega pojava. Ce sem stopil v svojo shrambo, mi m 0vPrav lahko slišal vsako besedo, ki je bila izgovorjena v staje rt* nad menoj. i.OOO i' shra a^}ist’čni pojav sem odkril po naključju. Nekoč sem zlagal i stare slike, ko sem zaslišal ženski glas. Bila je Elsa n0!i, Tako jasno sem razumel vsako besedo, kakor da bi bila ~VO ^ 0 771 p Tl 1 Dn 4-rt/i rt «n*vi ?»m#l?z, zinn4#\»ta JeV(j ne živita ravno srečnega življenju. Z Elso st>a se sezna-ita 0trlca[Uff’ tretji teden po moji vselitvi. Nekegg večera je nekdo Irtvo 1( pine — Videč, jest zmiri pravem, de narlepši čas je votivni čas. In zmiri bol Videm, de je tu prou res. Denmo reč u pondelek, ke sm brou pikolo, sm se prou jokau od ganjenosti, ke sm brou, kaku lepu piše pikolo od Jugoslovanov. Znaš, vse be se čakau, ma de be uan taku lepu pisau od nas, pej ne. — Ma bejži, bejži, kadaj je uan reku kašno dobro besedo od nas! Tebe se sanja. — Te rečem jest, da je taku! Je pršu u nedelo u Trst našp'š kral Peter.... — Kašen Peter? — Ma Peter drugi pej/ Krni od Jugoslovanou. — Ma kej me čakoliraš! Sej Jugoslavja je republika jen nima nobenga krala. — Ma u pikoli je bi o taku napisano. Jenu de. je šou u cerku, de so jemeli tam ano mašo za njegove starše jen de je blo vse forte ganlivo jen de se je jokau jen pole de je šou na Repen-tabor gledat čez konfin jen de mi je blo forte težko jen pole de je šou koset u hotel Ečelšjor.... — Kamer ke hodejo koset vsi begunci.... — Jen pole, de je šou na žepen jen pole de je blo vse forte ganlivo jen žalostno jen pole de so držali u j;okah svečo jen pole de upajo, de bo hmali bulše, zatu ke uani zmiri držijo pržgano faglo svobode jen same take reči. Jen jest, ke sm vse tu brau, jest nisem mogu držat souz. Znaš, jest sm magari ordnar, ma jernam mehko srce. Jen mene me prime, al — O ti bogi Mihec! Kaku malo ke zastopeš.! Ma ne znaš, če so tistmi Petri povedali, de tisto zemlo, ke je uan gledau z Repentabra, uan ni nikoli regirau. de tisto zemlo so osvobodili partizani? Jen de ke je biu pr maši za njegovem očetam, de so mi tega očeta ubili ustaši, ke jeh je rovnov, podpirau jen jem dajau bombe glih duče jen de je biu tudi tabat u Trsti pikolo, ke je biu dekordo sez dučetam? Jen de mi trona jen države niso vzeli partizani, ma duče jen Hi- voia; jen de taljanski kral tler, ke so leta anajen-štirdeset razkosali njegovo kraljestvo jen postauli na Hrvaško anga druzga krala od dinastije Savoia, nekšnega Ajmone di Sa-bli tabat s tem dekordo tudi — se zna — tudi monarhisti, tisti, ke piše pikolo, de so tudi bli pr maši za pokojnega Aleksandra? Zastopeš? Jen partizani niso nardili druzga, ku de ga niso teli več, zatu ke so svojo zemlo sami osvobodili jen tudi tisto zemlo, ke se vide z Repentabra. Jen so se toukli jen trpeli jen umirali ta cajt, ke je uan celo vojsko biu lepu na gorkem u Londoni. Zatu, dragi Mihec, so vse tisto, kar si brou, same naumno-sti. Niagari dobro plačane, ma naumnosti. Vidi, denmo reč, uni dan so ble u Trsti spet nekšne demoštracje od štedentov zastran Tirolov jen zastran atentatov, ke jeh tam delajo nacisti. Jen — se zna so spet krčali fora i ščavi. Ma pikolo ne zna neč jen se dela, ku de ni neč slišou, zatu ke jem daje potuho, zatu ke je s takem krčenjem dekordo — Ja, ja! U Trsti je fora i ščavi ku ane sort medicina za vse; koker kašne aspirine ke zdru-vejo vse bolezni: nahod, reumatižme, kale jen kar češ. Ce vržejo nemški nacisti kašno bombo u Vej-oni, u Trsti odgovorijo: afora i ščavil» Ce u parlamenti delajo governo levega centra u Trsti odgovorijo: tfora i ščavi!« Ce nardijo deželo Furlitnijo-Venezia Giulia u Trsti odgovorijo: afora i ščavi-«. Se me prou čudno zdi, de niso rekli fora t ščavi, kadar je biu potres tam dol pr Napoli! — Ma boš vidu, de bomo spet krivi mi, če se bojo Amerikanci jen Rusi stepli zastran Kube. Ke tam ukuli so se začeli Amerikanci nekam nevarno jegrat.... “ Znaš kej, od tega se bomo kej pomenli pej drugi bot. Pej mo danes rajši na an kvartin tle dol u špacjo. Jemajo dobro novo vino z grozdja, ke so gg Jcuplj u Dolini. ~ Pei pejmo! V Moskvi menijo: vesoljski poleti povsem varni MOSKVA, 24. — Kakor poroča moskovska «Pravda», je skupinski polet «vesoljskih dvojčkov« Nikolajeva in Popoviča, ki je bil izvršen letos avgusta, prinesel nekaj zelo zanimivih podatkov, Predvsem je gotovo, da načelno ni več težav, da bi ne mogli v bližnji bodočnosti napraviti »še bolj zapletene in še daljše tire po vesolju*. Nadalje list ugotavlja, da sta se tako Nikolajev in Popovič med poletom za nekaj ur odvezala od svojega sedeža in kljub temu lahko o-pravljala svoje naloge. To se pravi, da bo bodoči kozmonavt lahko, ne da bi bil privezan, o-pravljal svoje naloge. Drugi podatek, ki ga daje «Pravda«, je ta, da bi bodoči kozmonavti mogli leteti tudi po nekaj sto ur. Kozmonavt Nikolajev je namreč med svojim poletom dobil le 43 miliradov žar-čenja. Popovič pa komaj 42. Potemtakem nevarnost žarčenja ni tako važna. Polet »dvojčkov« je bil tako popoln, da bi njuni kabini mogli ponovno uporabiti. Najdlje sta bila druga od druge med poletom 3.000 km, najbliže pa 6 km in pol. Nadalje se ve, da so eksplozije ameriških atomskih bomb v višinah povzročile močno žarče-nje, in sicer nekakšen pas radiacij, ki je bil nevaren. Zato je bil poizkus njunega poleta napravljen šele tedaj, ko je intenzivnost žarčenja popustila. naši šoli Ni še močno odmaknjen čas, ko je kmečko in delavsko ljudstvo menilo, da je šola le za gospodo in zanje kot vsakega navadnega človeka odveč. Gospodarski in o-stali razvoj je to mnenje izpod-mikal in v razmeroma kratkem razdobju popolnoma izpodmaknil. Danes se prav vsi zavedamo, ka ko pomembna je izobrazba v borbi za obstoj in napredek. Zaletno ali osnovno znanje posreduje osnovna šola. Današnja osnovna šola je v primeri z nekdanjo v vsakem pogledu spopol-njena in nudi boljše pogoje za dosego uspeha; predvsem ima boljše učne prostore, je bolje opremljena z učili, a učno osebje ni obremenjeno s prevelikim številom otrok. In vendar slišimo.da niso uspehi takšni kot bi morali biti. Srednja šola, na primer, kamor prestopi del učencev osnovne šole, se pritožuje, da pride v 1. razred visok odstotek premalo pripravljenih učencev. Ne vemo, koliko je v tem resnice, a sodimo, da očitek ni brez osnove, vsaj ne v mnogih primerih. Ne samo šolniki in drugi izobraženci, tudi ljudstvo more imeti o tem suoje mnenje in ga tudi ima, ker se za šolo vedno bolj zanima. Kje so torej vzroki omenjenih tožb? Navedel jih bom kot sem jih zbral iz kroga naših ljudi, iz-obraženih in preprostih, poklicani organi pa naj presodijo, če in koliko so utemeljeni. 1 na mo'a vrata. Ko sem odprl, sem zagledal njo. Sem nosna Berinaer z zaornieaa nadstronia. ■— ie ,0 __ gospa Beringer z zgornjega nadstropja, — je spregovo-ob t Gotovo niste vedeli, da sva z možem stanovala v tem sta- Iske ! Moram vam povedati, da je termostat v kopalnici STTlO * 7* nesi1 1 x>n?. }? bil očiten izgovor, da bi se seznanila z menoj. Ko sem X: or!1 v sob°. ie odbila. ,ve^\ tlcjil dne so me pričele preganjati misli na lepo sosedo. ||^ 867Yl JO 71 (l TH STIC'ry1 n mn/tnlsnl tin r š n n Mio n Ii n«#i rtn »ni ko 0^D°himala z glavo ii '.tov tj nnlsa]f0krat, kadar sta namenoma počakal na stopnicah, ona pa mi je z glavo in odšla mimo mene. Vendar ne popolnoše najina pogleda srečala, so me njene ,e I ffu"'e za svkundo dalje, kot bi bilo to potrebno, ladih 'en; •ern sta se nekega večera sprla in Sam je Elso udaril rer,?a.VT,'ia kri. „ed<'^al Ubila bi te, — je vzkliknila glasno, tako da sem jo lahko n o tieknF^ bi bila moški, bi te ubila.... U , j-e oi ona moški, bi te ubila.... e °ol5Ka se spominjam kot čudovitega sna. adib | t>eče * tri dni je bil Sapi Beringer ubit. Else tedaj ni bilo doma. vzrcfc Se je morala vrniti v pisarno zaradi inventure. naf°[ >■ a 'Mil p televizijo. Ko je odprl vrata, mu je nekdo nameril pištolo *- 1 'n sprožil. )de 9r.e za enega od tisoč kriminalnih filmov, ki jih ameri- roške'n oj.fjhzija oddaja vsak dan. Kljub temu je nekdo nekaj zasumil i bi*1' Polic1-1 h}šnika, ta pa policijo. itkoV! 'frhvai111 ie Poiskala stanovanje, vendar niso ničesar našli. lz- :iste, - grebtf toai !< l i* da stanovatoev je slišalo strel. Tisti, ki so ga slišali, so mi-Dre za čneaa od tisoč kriminalnih filmov, ki Uh ameri- ?e°jo°katf*U V UTad P° Elso in jo pripeljali domov. NeutolaS- lZ(ltri Kdo bi lahko ielel slabo mojemu Samu? — je govorila med ■%S1 fe Yorku ni po2nal nik09ar- o je bilo vse. Nobenega sledu, nobenega motiva. Fopoln zločin. OJORGE CARUSO (Nadaljevanje na 6. strani) čaš« lih, tt-ed, čnosi J; ■Ara’ d e' resi) W- - II rS jul)" no! ki 4H| rp la j1 ...................................................................................................................................................................................................................................................n..,m.........m ZDRAVILO, KATEREGA POSLEDICE SO DOBESEDNO POŠASTNE Talidomid, nesrečno pomirjevalno sredstvo, uničilo 10 tisoč otrok Po vsem svetu se znanstveniki ukvarjajo z vprašanjem njegovih strašnih posledic - «FokomeIia» in «amelia» najbolj pogosti primeri deformiranosti Znanstveniki in zdravniki domala vseh dežel, posebno pa pediatri in farmakologi, se danes na vse načine trudijo, da bi z raznih plati osvetlili tragični primer v zvezi z uporabo talidomida, pomirjevalnega sredstva žalostnega slovesa, in s tragičnimi posledicami, ki je do njih prišlo. Koliko žrtev je med novorojenčki zahtevalo to zdravilo, ©siroma pomirjevalno sredstvo? Na osnovi dosedanjih podatkov, število novorojenih deformiranih otrok presega 10 tisoč primerov. Od teh jih je okrog 5 tisoč umrlo, drugi so ostali pri življenju. Zahodna Nemčija, kot pravijo ti podatki, je bila v tem pogledu najbolj prizadeta. Tu je bilo namreč ugotovljenih okrog 3 tisoč primerov deformiranih otrok. To-do do žrtev je prišlo tudi v drugih deželah: nad tisoč primerov v Angliji, isto število na Irskem, precej primerov na Švedskem, Norveškem, v Belgiji, Švici, Kanadi, Avstraliji, Braziliji, na Japonskem. Manj prizadete so bile ZDA, kjer ustreznega dovoljenja za prodajo zdravila niso takoj izdali, ker je obstajal sum, da povzroča vnetje živcev. Isti primer je z Italijo, kjer se je zdravilo sicer prodajalo, vendar so ga ljudje malo poznali. Ali je res talidomid resnični ......................mu..................umi....u..................................................um deIS| •tnel'1 lo i 1 tržaških krojač- ri20<[ krznarne ------- modni kotiček I UCtf) bi 1/10 bi /GchClll * nouobti 'imije u £xeelbio‘iiu Trst se vključuje med mesta z visoko modo _____ »o ___________ in ena modist- !vš'?1kan» vferai predstavile Trža-Nšs'■'* morf< 6M°dna Rdefemu križu ki !si" JPV revija je doživela organizati Pričakovali. Ni to nam- t> ijker’ jeK1_,s,°. ga organizatorji . K " 1». jr* prvn , auovan. m 10 nam-ki r r>tu , rakšna manifestacija v ■na i ■ tem # Pretekla leta so bile pO lil.®«« ČABii___________________i_____ [vr)š i.,?' ki ki! '»c easu podobne modne reso vedno naletele na 1 modna revija je v celo prednjačila pred 'vii.P veH-,m°dnimi revijami, to ™f,t uJe^n.° zato, ker se tudi e holj približuje tistim ima “=a moda in - .“u priKazanuj muuc--atr°t ijj'), "ujaifka izbira krojev in n»a‘erim so ti modeli sle-• " narh ne dopuščajo, da ‘ 0bUA-,v opisovanje posamez-"' Nlo l*11! ker bi nas to pri: 1" ***0 j-i i Dl nas iu r še ta8le{- Pa tudi naši vtisi da bi bilo res Pe°. 1 n^ičn^^^odajat1 kakršno koli o? *cako naj jih tudi opi-in javilo prikazanih mode- Poročilo o letošnji mod- - Oašim L" Potezah, ki pa ur«o -...^‘tateljicam dovolj rnora'az,'le’ kakšni močeni li-i0 hUi3° letos slediti, če ho- *a la page« z letoš- njimi modnimi novostmi. Predvsem smo opazile skoraj na vseh modelih precej široka ramena, ki so bila poudarjena predvsem pri zimskih kostumih in plaščih. Jopice teh kostumov sn bile v glavnem precej daljše od tistih, ki smo jih nosile do sedaj, ter so se zapenjale z dvojno vrsto gumbov tako, da je bila njihova dolžina še poudarjena. Ovratniki na plaščih in kostumih so bili v glavnem majhni, večkrat pa so bili ti tudi brez ovratnikov, okrašeni samo s šalom iz volne, ali krzna. Kimono in raglan rokavi so skoraj povsem izginili in to predvsem pri oblekah in bluzah, medtem ko so imeli številni plašči zelo poudarjene kimono rokave. Barve, ki so prevladovale v kolekciji modelov na včerajšnji reviji, so bile v glavnem temne in pastelne. Največ je bilo modelov v črni barvi, ki bo tudi letos prevladovala pri popoldanskih in večernih oblekah. Nasprotno pa so bile bluze in jopice zelo živahnih barv, kar se je še posebno odražalo od temnih kostumov in plaščev. Krila so ostala še vedno nekaj pod kolenom, čeprav se je pri nekaterih modelih čutila tendenca na rahlo podaljšanje, Krila so bila gladka pa zvončasto krojena. Dosti je bilo krznenih ovratnikov, klobukov in tudi krznenih plaščev in jopic. Zanimivi so bili klobuki, ki puščajo odkrito čelo in ki so v glavnem zelo mladostni ter prikladni za vsako priložnost. Novost te revije so predstavljale tudi nove manekenke, ki so se tokrat prvič predstavile občinstvu, saj so komaj zaključile tečaj za manekenke, ki že nekaj časa deluje v našem mestu. Druga novost te modne revije so bile pričeske, ki so jih predstavili nekateri tržaški frizerji. Med temi je žela največ priznanja, pa tudi občudovanja, nova pričeska «Ducale», za katero šo se Tržačanke kar precej navdušile. Kakšna je ta pričeska? Predvsem zahteva srednje dolge In enakomerno rezane lase, ki jih spnemo sredi glave toda tako, da pustimo ušesa pokrita z mehko navznoter obrnjenimi lasmi. Prav gotovo se bomo k tej modni reviji še povrnile ter bomo bolj natančno opisale modele, Jci smo jih videle in ki so imeli največ uspeha. in edini krivec vseh primerov deformiranosti? Znanost je na to vprašanje odgovorila pritrdilno, vendar z neltaterimi pridržki. Ugotovljeno je, da talidomid najbolj učinkuje, oziroma vpliva na biokemične in celične procese v trenutku, ko se začne zarodek razvijati (škodljivost talidomida je namreč prišla naj- j bolj do izraza v prvih štirih-pe-tih tempih nosečnosti )s in sicer tako, da preprečuje delovanje encimov in neobhodno potrebnih vitaminov, ali pa, da s temi činitelji uravnavanja zarodkovega razvoja stopi v nekakšen tekmovalni odnos, V nekem svojem poročilu o tem vprašanju, se zdravnica Taussig sicer strinja z mnenjem, da talidomid povzroča «devita-minizacijo«, vendar poudarja obenem, da pa niso vse porodnice, ki so jemale to zdravilo, rodile deformirane otroke. Obstaja potemtakem možnost, da so še nekateri drugi činitelji, ki posegajo vmes in povzročajo, oziroma omogočajo, da je učinek zdravila tako porazen. Poizkusi s talidomidom, opravljeni na zajcih in podganah, to stališče potrjujejo: vprašanje tega zdravila je zatorej precej bolj zapleteno, kot se je v začetku zdelo, kakor so bržkone različni tudi tisti pospeševalni Činitelji (živčnega in toksičnega značaja), ki pojav deformiranosti omogočajo. V splošnem se je doslej ie lahko določilo, kolikšne so možnosti deformiranih porodov pri ženskah, ki so jemale talidomid. Po podatkih nemških strokovnjakov se te možnosti vrste okrog 20 odst., toda na osnovi najnovejših opazovanj je Petersen u-gotovil, da je treba primere deformiranih porodov zaradi uživanja talidomida dvigniti na 50 odst. Speirs pa pravi, da je povezavo med deformiranimi porodi ter uživanjem talidomida moč dokazati v osmih od desetih primerov. Tuchmann neko svoje delo s tem v zvezi zaključuje, da prejkone to sredstvo, kljub dokazani škodljivosti, vendarle ni edini krivec vseh deformiranih primerov, opisanih od angleških in nemških avtorjev. Obenem poziva, naj bi se raziskovanja o tem važnem vprašanju še poglobila, tako da bi se slika o njem še izpopolnila. Na osnovi zadnjih odkritij j® zdaj moč jasneje določiti tudi to, kakšni deformirani primeri so bolj pogosti. Tu je, postavimo, tako imenovana «fokomelia», ali primer novorojenčka z okončinami v obliki plavuti, zatem iiamelia«, oziroma primer novorojenčka, ki je prišel na svet brez rok in nog itd. Ugotovljeni pa so bili tudi primeri prirojenih anomalij na srcu, v prebavnem aparatu in sicer bolj redko — tudi na očeh. Iz tragičnega primera s talidomidom, pa se je potegnil tu-• dl (coristen nauk. Predvsem je pridobilo na veljavi staro tradicionalno zdravniško priporočilo, po katerem je treba vselej kazati izredno previdnost pri določanju zdravil nosečim ženam (posebno — in danes je to moč povsem zanesljivo trditi — v prvih treh mesecih nosečnosti). Torej so — kot izhaja iz tega — na docela pravilnem stališču stali naši stari, ko so trdili, da se mora noseča žena oborožiti tudi z dokajšnjim pogumom. Danes se noseče žene zatekajo k vsem mogočim tabletam, in to že pri najmanjši bolečini ali motnji, kar, seveda, ni najbolj previdno. To tudi ni naravno, zakaj žena, ki ima roditi, se mora znati bolečinam tudi postaviti po robu s svojo voljo in vedrim razpoloženjem. Nekako tako, kot je davno nekoč rekel italijanski zdravnik Giovanni Pasta: »Izredne važnosti je, da se noseča žena počuti veselo in pogumno ter da je njen duh strpen in poln zaupanja...« Noseče žene, naj nikoli ne u-porabljajo zdravil, ki jim jih njihov zdravnik ni izrecno predpisal. Toda takisto ni smeti pretiravati v nasprotni smeri. Ce je namreč v času nosečnosti obvezna največja previdnost, pa s tem še ni rečeno, da je treba na vsa zdravila gledati z nezaupanjem, tudi na ona, ki so koristna in neškodljiva. Tudi v takšnih primerih, ki jih je po tragični izkušnji s talidomidom čedalje več, so posledice bolj škodljive kot koristne. Uporaba pomirjevalnih sredstev za sedaj še ni izločena iz seznama koristnih zdravil, pri čemer je treba upoštevati da: 1. talidomid ni pomirjevalno, marveč hipnotično sredstvo; 2. ostala doslej uporabljana sredstva niso povzročila škodljivih posledic; 3. učinki pomirjevalnih in hip-notično-pomirjevalnih sredstev, kakor tudi onih proti tesnobi, v mnogih primerih živčnosti zelo koristijo. Važno pa je pri tem, da se človek točno drži zdravnikovih predpisov. iimiiii!iimniHitiiiiiiniiiitiii"ii'i'i"l,lllll,,,,l,,,l,l|iiiiiiiiMiimiimtiiiiiimHiiiiiiiiMiiitiiiiiiiiiiiiiiiii'"lliiiiiiiMinfiiii!iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMitHiiiiiiiiiiiiiiiii Še ena Kleopatra. Kljunu HIŠ Zgodovina kraljice Kleopatre daje vedno novo snov za film. Na sliki Pascale Petit z možem Espositom v Cinecitti, kjer snemajo film »Una regina per Cesare*, kjer ona igra Kleopatro OVEN (od 21.3. do 20.4.) Pomanjkanje vztrajnosti, bo občutno vplivalo na vaše poslovne uspehe. V primeru potrebe, bodite tudi popustili, vi. Utrujenost. , BIK (Od 21.4. do 20.5.) Ne Izgubljajte po nepotrebnem dragocenega časa Ne sanjajte z odprtimi očmi, ker bi vas utegnilo kaj presenetit'. vas Zdravje odlično. DVOJČKA tod 21.5. do 22.6.) Ogibajte se površnosti v svojem delu Utrdite neko prijateljstvo. Glavobol RAK (Od 23.6. do 22.7.) Zvestoba nekega sodelavca vam bo omogočila uresničitev važnega načrta. Sprejmite določene ukrepe v korist družine. Zdravje odlično. LEV (od 23.7. do 22.8.) Preden Izrečete svoje kritično mnenje v odnosu do nekega kolega, upoštevajte njegovo občutljivost. Bodite praktit- ni In realistični. Nervoznost. DEVICA (od 23.8, do 22.9.) Ne Izgubite poguma, če takoj ne dosežete uspehov, kt ste Jih želeli. Ne prisluhnite opravljivcem. Zdravje f*obro. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Posvetite danes svoj čas reševanju vprašanj, ki niso najvažnejša. Pre' Jeli boste darilo Zdravje izvrstno. ŠKORPIJON (Od 24.10. do 22.1U Previdnost bo vaše naiboljše orožje v borbi proti izredno zvijačnim nasprotnikom. Odpustite dragi osebi napako, ki Jo je storila nehote. Zdravje dobro. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Kljub težavam, boste naglo zaklju. čili neki posel. Pozno popoldne boste doživeli prijetno srečanje. Zdravje nespremenjeno. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) S svojo neodločnostjo lahko spravite v nevarnost uresničitev nekega zelo pomembnega načrta. Srečne ure v teku večera. ZdraVe zelo ugodno. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Dan Je ugoden za vse posle, ki se Imajo »praviti skupno z drugimi, preden Izrečete v družini neko obsodbo, u-Poštevajte tudi nekatere družinske težave. Zdravje dobro. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Uspeh nekega kolega bo v dobri meri spodbudil vašo voljo do dejavnosti. Dali boste dober nasvet svojem prijatelj. Zdravje ugodno. ČETRTEK, 25. OKTOBRA 1962 Radio Trst A 7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih; 11.45: Vrtiljak; 12.00: Potovanje po Italiji; 12,30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Parada orkestrov; 17.00: Orkester Car-lo Pacchlort; 17.20: Lahka glasba; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Koncert Trla Brandl. Jevdjenijevič; 18.00: Za Valvasorjem po naSi deželi; nato Večer s Perezom Prado, Carlo Boni In Phi-lom Nkolljem; 20.00: Šport; 20.30: Simfonični koncert; 21,30: Književnost in umetnost: Prvi zvezek izbranih spisov Ivana Preglja; 22.30: Iz zgodovine Italijanske veleindustrije: «Ustanova IR1»; nato Melo. dlje v polmraku. > bus; 12.00: Poje Lualdi, Mollni, itd.; 13.30: Operno gledališče; 14.55: Vreme na ital. morjih; 15.15: Glasbena beležnica; 15.45: ital. pesmi in plesi; 16.00: Program za naj-nUajše; i«.30: V diskoteki; 17.25: Glasbeni program za ekumenski koncil; 18,00: Dogodki doma ln v svetu; 18.30: Pianist joerg Demus; 20.25: Parada orkestrov; 21.00: Tro-dejanka Antonia Nedlanija: «Film, soggetto e scenegglatura«; 22.35: Plesna glasba. 12.00: Plošče: 12.25: Tretja stran; 13.15: Pet malih orkestrov; 15.30: Zgodovina in legende o ulicah In trgih; 14.00: Skladbe domačih avtorjev; 14.35: A. Boccardl: Življenje in delo. II. program 8.00: Jutranja glasba; 8.35: Do-menieo Modugno; 8.35: New York-R!m-New York; 10.35: Pesmi; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 14.05: Pevci; 14 45; Nove plošče; 15.00: Album pesmi: 15.15: Kolesa in motorji; 15.35: Pisan program; 16.50: Italijanske pesmi; 17.00: Glasba z onstran oceana; 17.35: Mala enciklopedija; 19.50: Operetni program; 20.35: Znanstvena oddaja: 21.00: Simfonična glasba; 21.35: Večerna glasba. Koper lil. program 6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobra Jutro; 11.00: Otroški kotiček; 11.30: Skladbe V. Perlčlča; 12.00: Glasba po željah; 12.45: Lahka glasba; 12.50: Nadaljevanje glasbe po željah; 13.40: Na programu dela M Vandecara in S. Ulricha; 14 00: Glasba po željah; 14.30: Melodije; 15.30: Bernardovi »Slovenski utrln-Ki«; 16.00: Izbrane melodije; 16.30: ,tne skladbe; 17.00: Solisti In zbori; 17.40: Ukrajinski zbor; 18.00: Prenos RL; 19.00: Veseli ritmi; if.30: Prenos RL; 22.15: Orkester Trigger Alpert; 22.40: Pesmi v rit. mu; 23.00: Prenos RL. 18.30; Gospodarska rubrika; 18.40: Problem tehnike; 19.00: Skladbe Franka Martina; 19.15: Severnoameriška kultura; 19.30: Vsakove-černl koncert; 20.30: Revija revij; 20.40: Na programu F. Couperin in J. J. Qilantz; 21.20: Brucknerjev »Te Deum«; 21.50: Literarna odda. Ja; 22.431 Enodejanka G. Marcela: »La pupa e la pupllla«. Slovenija Nacionalni program 6.30: Vreme na Ital. morjih; 8.20: Omnibus; 10.30: Sola; 11.00: Omni- 5.00: Dobro jutro; 8.05: Spomin na stare dni; 8.20: Glasba ob delu; 8.40: Petnajst minut na Madžar- skem; 8.55: Radijska šola; 9,25: lz francoskega opernega repertoarja; 10.15: Glasbena medigra; 10 20: Nova pesmica: 10.40: Ruski' tečaj; 10.55: Vsak, dan nova popevka; 11.00: Pozor, nimaš prednosti!; 12.05: Kmetijski nasveti; 12.15: ko- Sredine, ki mladina v njej živi, raste in se razvija, današnje tiči-teljstvo pri najboljši rolji n« more poznati. Za to ponori mnogo razlogov, ki jih na tem mestu ne bomo obravnavali. Enega pa se moramo dotakniti, ker ja močno povezan z vprašanjem uč» nega uspeha. Učiteljstvo (mislimo predvsem na podeželsko) bi namreč moralo čim temeljiteje poznati svoj šolski okoliš, njegove gospodarske, socialne, kultur- ne in ostale razmere, skratka: vse pogoje, ki vplivajo na razvoj mladine. V to sredino bi st moralo vrasti in se povezati z roditelji ter njihovo mladino (tu. di izvenšolsko). To bi bilo za u-spešno šolsko delo izredno velikega pomena. Le kar dobro poznamo, lahko z uspehom rešujemo. Tako naj bi btlo. š ni in n obstoječih razmerah niti ne more biti. Kako naj šolnik, ki je ua svojem delovnem mestu le ob pouku, izpolni pravkar omenjeno nalogo? Ali se more dovolj posvetiti pouku tako z učne kot vzgojne plati, pa čeprav je vesten, sposoben, s čutom odgovornosti in dolžnosti itd.? Njemu ja za učni program, za obravnavanje učne snov i, za kar odgovarja nadrejenim šolskim organom, Drugo vprašanje pa je, kako si je mladina obravnavano snov o-svojila. Praksa nam narekuje še to-le vprašanje: koliko je idealnih učiteljev, ki se zavedajo, da njih delo nima opraviti z mrtvim objektom, ampak z živim bitjem, ki ceni moralne vrednote (razumevanje, dobre'j, plemenitost i. r.) in jih išče prav v šoli? Nekdo, ki se v tem dobro spozna, mi je rekel: tNe morem si misliti, kako bi se v osnovni šoli z letečim učnim osebjem mogel doseči polnovreden uspeh. En sam dober vzgojitelj, ki bi pa stalno živel na svoji šoli, se zanimal za ljudstvo in skrbel za njegov napredek, bi v šoli mno-go več dosegel. Ce odloča kakovost za blago, velja to toliko bolj za šolo.« In sedaj preskočimo k besedi že zrelega moža: *Za moje čase smo se učili drugače in marsikaj, kar danes ne vidim. Večkrat smo šli v naravo, kjer nas je učitelj učil, kaj je na primer obzorje, kaj grič, gričevje, gorovje, in take reči iz zemlje-pisja. Dobro se spominjam kraja, kjer smo poslušali pouk o krasu, o apnencu, o nastanku plodne zemlje, o njenih vrstah i. dr. Kako radi smo natezali mero in izračunavali površino parceli Na. učili smo se cepiti. Se znam zpo-dovino o Ilirih in Rimljanih, o turških vpadih, od kod in zakaj so Turki vdirali v te kraje, kako so se naši predniki branili in še marsikaj, Lepo je bilo in kratkočasno v naravi in v šoli. Poslušali smo in si zapomnili. Danes ne učijo tako. Zakaj ne?» Kako se vam zde besede preprostega moža? Ali niso v bistvu podobne kritikam modernih pedagogov, sociologov, naprednih politikov proti zastarelemu sistemu italijanskega šolstva? Nedvomno je prav v tem krivda če se mladini, zlasti srednješolski, pouk upira ter v njem ne dosega zadovoljivih uspehov. Močno je občutiti pomanjkanje prirodoslovnega pouka. Kaj bo več služilo: mrtev jezik? Učni sistem ter program sta torej neživljenjska, čemur imamo pripisati domala vse zgoraj prikazane pomanjkljivosti. Ne čudimo se, potemtakem, če ne alt-širno tudi od današnjih učencev in dijakov priznanja: «Lepo je bilo v šoli«. Takšno priznanje je odvisno tako od vzgojiteljev, njihovega razumevanja in dobre volje, kot tudi od sodobnejšega, novim razmeram bolj ustreznega učnega sistema in programa. Toda predvsem, ponovno poudarjam, od dobre volje, J. F. Ž ’///////% w.vs//. roški akademski kvartet; 12.30: Popevke ulice; 13.15: Obvestila; 13.30: V vrtincu plesa ln fantazije; 14.00: Poročila; 14,05: Melodije od včeraj in danes; 15.15: V 1L ričnem ln epičnem izrazu; 15,30: Turistična oddaja; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Koncert po željah; 18.00: Aktualnosti doma in v svetu; 18.10: Prvi večerni ples; 18.45: Kulturna kronika; 19.00: Obvestila; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: Domače pesmi in napevi; 20.45: Napevi lz filmov in revij; 21.00: Izročila XX. stoletja; 21.40: Violončelista Paul in Maud Tortlller; 22.15: Skupni program JRT: Za ljubitelje Jazza; 23.05: Skupni pro-gram RTV: Naši umetniki muzicirajo. Ital. televizija 8.30, 8.55. 11.25 in 15.00: Sola; 16.15: Tvoja prihodnost; 17.30: Program za najmlajše; 18.30: Dnevnik; 18.45: Nikoli ni prepozno: 19.15: Simfonični koncert; 19.50: Kmetij, ska oddaja; 20.20: Šport; 20.30: Dnevnik; 21.05: Darlo Fo in Franca Rame v «Canzon!ssimi»; 22.20: Film danes; 22.50: Obe plati zvona; 23.55: Dnevnik. DRUGI KANAL 21.05: Film »Johnnv Belinda«; 22.30: Dnevnik; 22.55: Športni četrtek. Jug. televizija Zagreb 10.00: TV v šoli: Japonska. Beograd 18.00: Slike sveta — otroški filmski tednik; 18.30: Planet zemlja. Zagreb 19.00: Zagrebški tednik. Ljubljana 19.30: TV obzornik. Beograd 19.30: Nekaj tre. muitkov s pevNto Maro Gabor. JTV 20.00: TV dnevnik. Zagreb 20.30: Po Jugoslaviji. Ljubljana 21.00: TV tribuna. Beograd 21.00: Poštna kočija. Zagreb 21.30: TV helikopter. Ljubljana 21.45: Poslušajmo skladbe J. S. Bacha. Beograd 22.15: Knjige In pisatelji. !> J? I F I — 4 — Vreme včeraj; Najvišja temperatura 17.2, najnižja 10.1, ob 19. uri 13.2, vlage 57 odit., zračmi tlak 1022 stalen, veter 7 k,m vzhodnik, nebo Jasno, morje mirno, temperatura morja 17 stopinj. 25. oktobra Tržaški dneva k VIDAll (KPI) NA TRGU C0LD0NI, PITTONI (PSI) NA TRCU SV. JAKOBA I y Rjmil SO izdali Danes, CETP "K, 25. oktobl Darja Sonce vzide o. .. . im zaton« 17.04. Dolžina dneva 10.30. L vzide ob 3.10 in zatone ob 1* Jutri, PETEK, 28. oktobra Demetrij (Mo; Kuba in vojna nevarnost: nova tema volilnih govorov Namestnik kvestorja je skušal poslancu Vidaliju zabraniti, da bi govoril tudi « neupravmh zadevab» ■ Pravice Slovencev na zborovanjih PSI ■ Zborovanje SSL Kuba in grozotna nevarnost za vse človeštvo, ki je povezana s tem imenom, je v ospredju zanimanja in zaskrbljenosti vseh Povsem logično je, da je ta nov izredno važen mednarodni dogodek postal osrednja točka volilnih zborovanj in da je o njem obširno govoril na zborovanju na Trgu Goldoni poslanec Vidali. Presenetljivo novost pa predstavlja zadržanje organov javne varnosti. Namestnik kvestorja je namreč pred govorom zahteval od poslanca, naj se v svojem govoru omeji izključno na upravna vpru-šanja. Vidali je tako zahtevo odbil in na ponovne zahteve grožnje, da lahko policija zborovanje tudi zabrani, odgovoril, da ima policija možnost poslušati, kaj reče neki govornik in v kolikor je govornik prekršil zakon narediti prijavo zaradi kaznivega dejanja. N/T a rl tam n ^ „ • — Med tem razgovorom je policija zbrala v bližini trga pomembne sile: osem kamionet «celere» v Ul. S. Pellico, številne karabinjerje v Ul. Zudecche; številne policiste razpršene na trgu samem in v sosednjih ulicah. Med govorom je namestnik kvestorja poslanca dvakrat prekinil in ga je pozval, naj 'Omili svoje izraze«. Vidali je v svojem govoru ostro obsodil ameriške grožnje z napadom na Kubo in izrazil polno solidarnost z borbo kubanskega ljudstva. Orisal je položaj v zvezi z Berlinom ter zlasti obširno ril govo- o strahotni nevarnosti, ki jo tretja svetovna vojna predstavlja za obstoj človeštva na splošno 1er da se je treba zato upreti ameii-škim imperialistom in voditi tudi v Italiji odločno borbo za mir. V drugem delu govora pa je Vidali govoril predvsem o lokalnih vprašanjih in ostro obsodil KD ter njene dosedanje zaveznike. Kuba je bila tudi v ospredju govora, ki ga je imel tajnik tržaške federacije PSI Arnaldo Pitto-ni na zborovanju pri Sv. Jakobu. Pittoni je obsodil vse napadalne manevre in izrazil solidarnost socialistov s kubanskim ljudstvom. Nato je Pittoni podčrtal pomen sedanjih volitev za vso Italijo ,n zlasti za naše področje, saj gre za bistveni preokret na levo, ki ga je mogoče izvesti tudi v Trstu v korist vsega prebivalstva. V govoru je Pittoni podčrtal napore socialistov za zaščito pravic slovenskega prebivalstva. Na Kontovelu je včeraj govoril za PSI pokrajinski svetovalec inž. Josip Pečenko, ki je orisal program stranke ter podčrtal, da imamo tokrat Slovenci prvikrat možnost, da s svojim glasom prispevamo k stvarni ispremembi političnega položaja. Nato je govornik podrobneje orisal napore za zaščito slovenskih narodnostnih pravic. Sinoči so po tržaškem radiu pre-čitali volilno izjavo liberalne stranke, ki sicer mnogo govori o demokraciji, dejansko pa je skrajno desničarsko usmerjena in v njej uporabljajo vsa stara izgulje-na nacionalistična gesla. Danes bo na vrsti na tržaškem radiu v italijanski in slovenski večerni oddaji, Skupna slovenska lista. Kandidata te volilne grupacije dr. Jože Škrk in Franc Mljač sta imela sinoči volilno zborovanje v Lonjerju, kjer sta obrazložila socialni in narodnostni program liste. Pojasnila sta razloge, ki so narekovali štirim političnim skupinam, da so ustanovile skupno listo, Nato sta odločno obsodila fašistične izgrede, katerim smo bili priča v zadnjih dneh. na trgu v Padričah Dušan Hreščak. KPI: 10.30 Trg Perugino Cala-bria, 10.30 Trg Venezia prof. Šema, 11.30 Ul. Teatro Romano Bur-lo, 12. Trg S. Antona Tonel, 12.30 Trg Libertš Pescatori, 17. Piščanci Gombač, 17.30 Trg Goldoni Pogas-si in Semilli, 18. Trg Barbacan, poslanec Vidali, 18. Ul. Tartini Burlo in D’Agosto, 18.30 Ul. Cata-lani Tonel, 19. Ul, Archi Calabria. SSL: ob 20. uri zborovanje v Bazovici. PSDI: , . U. Trg Cavana Pieran- drei, 11.30 Trg Rosario Pierandrei, 17 Stara Tcfrclro nnoi« n« O: _ • 17. Stara Istrska cesta De Gioia in Iannuzzi, 17.30 Ul. Catalani Lo-vero in De Gioia, 17. naselje S. Sergio Cesare, 18. Kolonkovec Lo-vero, 18. Skedenj Lonza. PLI: 18.30 Ul. Bonomea S. Trau-ner in inž. Zanino, 19. Trg Garibaldi odv. Morpurgo. Brzojavki in poziv CGIL ob grožnjah proti Kubi Nova delavska zbornica CGIL je poslala včeraj v zvezi z dogodki pri Kubi dve brzojavki kubanskemu in amer iškemu poslaništvu \ Rimu. V prvi brzojavki pravi: Tržaški delavci Nove delavske zbornice izražajo popolno solidarnost in podporo kubanskim delavcem v borbi za obrambo nacionalne neodvisnosti proti napadalnosti ZDA. odposlane najkasneje do 15. novembra letos. Prošnji je treba priložiti denarno položnico za 500 lir, naslovljeno na tržaško prefekturo, za izpitne stpoške. Za informacije saj se interesenti obrnejo na tajništva občin ali pa na prefekturo, soba 47. V drugi brzojavki, naslovljeni na veleposlaništvo ZDA, pa pravi: Ti žaškt delavci Nove delavske zboi-nlce Izražajo svoje ogorčenje zaradi hudega napada na kubansko neodvisnost in zaradi resne grožnje svetovnemu miru. Na tržaške delavce pa Je Nova delavska zbornica naslovila poziv, v katerem pravi, da »ameriška zapo- ra proti Kubi ograža svetovni mir, pomeni napad na kubansko neodvisnost ter gazi pravico vsakega naroda, da si izbere lastno socialno ureditev. Delavci, včlanjeni v CGIL ne marajo vojne. Zato obsojajo ukrepe ZDA, ki spravljajo svet na rob jedrske vojne in izražajo solidarnost z borbo kubanskih delavcev v obramDo nacionalne svobode m neodvisnosti. Delavci, izražajte svojo voljo po ninnl Va .1.. ----__________ . . 1 miru! Ne dajte svojega 'glasu stran-in kandidatom, ki podpirajo kam napad na Kubo!» 23. dan stavke v podjetju Orion Danes teče že 23. dan, odkar se je začela v podjftjji Orion stavka delavcev proti .odpustu Štirih njihovih delovnih tovarišev. Tudi v podjetju Atlas še vedno traja nezakonito iiziprtje. Obe sindikalni organizaciji sta sklenili, da bosta začeli med kovinarji nabiralno akci- so 1.000 vozniških dovoljenj Izvedeli smo važno novico, ki____ razveselila lastnike tovornih avtomobilov. Trgovinska zbornica je sprejela od ministrstva za prevoze iz Rima 1.000 dovoljenj, ki jih je že poslala pristojnim oblastem v Beograd, da jih razdelijo avtoprevoznikom blaga med obmejnimi področji. S teni je odpravljena bojazen, ki se je upravičeno širila med gospodarskimi krogi, da bo izrabljanje števila vozniških dovoljenj zavrlo tovorni promet med Italijo in Jugoslavijo in s tem tudi škodovalo blagovni menjavi. Na Trgu Sv. Jakoba se je včeraj pojavil na drogu lepak, ki obsoja ameriško napadalnost proti Kubi. Predvčerajšnjim zvečer pa so na poslopju univerze izobesili zastavo Kube, ki pa so jo naslednji dan sneli Tržaška PSDI sporoča, da je prejela od tajnika stranke Saragata brzojavko, v kateri sporoča, da so za sedanja nsročila ladjedelnicam zvišali prispevke, ki jih predvideva člen 9 zakona 301, na nadaljnjih 24 milijard. Na ta način je minister Tremelloni šel na roko ladjedelnicam in preprečil preklic naročil. JUTRI SVEČANA POLOŽITEV TEMELJNEGA KAMNA v ' -------- Štiri leta po odobritvi načrtov začetek gradnje šole v Ul. llasari Zaradi zakasnitve del se bo izdatek povečal od 190 na 240 milijonov lir - Sola bo najmodernejša in bo lahko sprejela 864 učencev Ob prisotnosti predstavnikov oblasti bodo jutri ob 11. uri položili prvi_ temeljni kamen nove osnovne šole v Ul. Vasari kjer so v zadnjih mesecih podrli nekaj starih nizkih poslopij in tako zravnali prostor, na katerem bo zgrajena eno največjih in za sedaj najbolj modernih šolskih poslopij, ki jih je občina zgradila v povojnih letih. Pri tem pa moramo poudariti, da je tržaški občinski svet že septembra leta 1955 sprejel sklep za gradnjo tega šolskega poslopja. Septembra leta 1958 pa je ministrstvo za javna dela dokončno potrdilo predložene načrte z raznimi popravki. Toda prvi temeljni kamen bo položen šele štiri leta po sprejetih načrtih. To je povzročilo znatno večje izdatke, tako da je morala občinska uprava Šola bo najsodobneje zgrajena. Glavni vhod bo imela v Ul. Vasari ter bo imela tri nadstropja. V sredini poslopja bodo uredili upravne prostore z ravnateljstvom, ....................................„„„„„„„„....im„M1„„m„„„„«i„„,i„l|,llm„,......................... X. ZASEDANJE STALNE MEŠANE KOMISIJE V VIDMU najeti pri Tržaški hranilnici večje posojilo, kot je bilo prvotno predvideno. Po prvih ocenah bi morala šola stati 191.673.000 lir. Sedaj pa bo stala zaradi podražitve gradbenega materiala in večjih stroškov za delovno silo 239.787.000 lir. Kot torej vidimo, bo morala ob-činska uprava plačati za to šolo zaradi zapoznelosti pri začetku del skoraj^ 50 milijonov lir več, kot b: plačala, če bi se dela pravočasno začela. Od celotnih stroškov za gradnjo te šole bo občina dala 119.787.000 lir, država pa bo na osnovi zakona o pomoči občinam pri gradnji novih šol prispevala 120 milijonov lir. Za prehode s prepustnicami ukinjene omejitve po sektorjih tajništvom in dvorano za učitelje. V poslopju bo 24 učilnic. Vsaka učilnica bo imela 39 kv. metrov in bo lahko sprejela 36 učencev. Skupno bo torej šola sprejela 864 učencev. Učilnice bodo postavljene tako, da bodo imele vsa okna na zunanjo stran poslopja. V sredini poslopja bodo velike dvorane, skozi katere bo vhod v učilnice in v katerih se bodo učenci lahko razvedrili med odmorom. V stranskem delu poslopja bo telovadnica, ki bo obsegala 240 kv *n®*rov. 3650 kv. metrov zem-ljišča, ki je na razpolago za gradnjo šole, bo poslopje zasedlo 1350 kv. metrov. Delo za sestavo enotnega besedila videmskega sporazuma dobro napreduje Danes proučitev vprašanja okrepitve avtobusnih in pomorskih zvez Stalna mešana komisija za izvajanje videmskega sporazuma, ki od ponedeljka zaseda v Vidmu, je včeraj nadaljevala svoje delo. Dopoldne se je komisija sestala na plenarnem zasedanju, popoldne pa se je delo nadaljevalo v podkomisijah, od katerih se ena ukvarja s pripravo novega enotnega besedila videmskega sporazuma, medtem ko so v drugi predstavniki lokalnih organov. Vse kaže, da delo v zvezi s sestavo novega enotnega besedila dobro napreduje, tako da naj bi se letošnje 10. zasedanje stalne mešane komisije zaključilo že v ponedeljek ali najkasneje v torek. Danes bodo v posebni podkomisiji načeli tudi vprašanje avtobusnih in pomorskih zvez med obema področjema. V tej zvezi je na dnevnem redu tudi nekaj predlogov, po katerih naj bi se število prog povečalo oziroma okrepilo ter da bi u-vedli nekatere nove proge. Kot je znane je obmejno področje med Italijo in Jugoslavijo razdeljeno ni tri cone, ki so pod Jurisdikcijo tržaške, goriške in videmske kvesture. Imetniki obmej nih propustnic so doslej lahko vstopali oziroma izstopali preko blokov obmejnega področja cone, kar po- meni,’da če so recimo Tržačani šli v Jugoslavijo preko bloka škofije, so se morali vrniti preko bloka Fernetiči ali Gorjansko, ki je zadnji v območju tržaške kvesture Vse pa kaže, da bo tudi ta omeji tev odpravljena. Zvedeli smo nam PO ZAVRNITVI VSEII POPRAVKOV DESNICE Senat odobril vse člene zakonskega osnutka za deželo jo v pomoč delavcev v Orionu. Današnja zborovanja; PSI: 17.15 pri naselju INA-Casa Izpiti za agente trošarinske službe Tržaška prefektura je razpisala usposobljenostne izpite za agente trošarinske službe. Kandidati, ki morajo imeti stalno bivališče na področju in srednješolsko spričevalo, morajo predložiti prošnjo na kolkovanem papirju za 100 lir. Prošnja mora biti naslovljena na predsednika izpitne komisije za usposobitev agentov trošarinske službe, ki ima svoj sedež na Zakon bo postal polnvmočen drugi odobritvi v senatu čez tri šele mesece Včeraj se je v senatu zaključila razprava o zakonskem osnutku o ustanovitvi avtonomne dežele Fur-lanija-Julijska krajina. Potem ko je večina v senatu zavrnila vse popravke, ki 30 jih predložili senatorji desničarskih strank, je senat odobril vseh 70 členov predloženega zakonskega osnutka, kot jih je že 9dobrila poslanska zbornica. Senat je odobril zakonski osnutek po govorih ministia Medici ja, ministrskega podtajnika Girauda in poročevalca senatorja Pagnija. Z včerajšnjo odobritvijo v senatu, zakon o ustanovitvi avtonomne dežele s posebnim statutom Furla-nija-Julijska krajina še ni polno-močen, ker gre za ustavni zakon in mora biti sprejet v obeh vejah parlamenta tudi v drugem čitanju. Zato bo treba sedaj počakati tri Pines, 18. Čampi Elisi Pines, 18.30 lekturi, soba 73, ter morajo biti mii»i.lliii...iii,„...,„„„„1„111I111I11I111IllllllIIllllllllllMlllN,1,1111I1111111(1|I(1I1111((|llil(lliiiiji|ii)iiti(iiii|tiitiii..... ZANIMIVA PUBLIKACIJA STATISTIČNCCA URADA 22 statističnih razpredelnic tržaških gospodarskih indeksov reč, da Je komisija o tem razpravljala in da se baje načelno strinja mesece, nakar bo zakon ponovno prešel v obravnavo in odobritev v poslansko zbornico, nato pa še v obravnavo in odobritev v senat. Sele po drugi odobritvi bo zakon polnomočen in bo avtonomna dežela s posebnim statutom Furlanija-Julijska krajina z ustavnim zakonom ustanovljena Izpiti za turistične vodiče Zmanjšanje brezposelnosti in boljša struktura zaposlenosti - Nagel porast proizvodnje, ki pa /e še vedno pod državnim povprečjem Statistični urad vladnega generalnega komisariata je izdal zanimivo publikacijo «Tržaški gospodarski indeksi«, v kateri so objavljeni podatki o raznih gospodarskih panogah, socialnem stanju itd. za prvo polletje letošnjega leta in primerjava s prejšnjimi leti. Publikacija obsega 22 statističnih tabel, izmed katerih posnemamo nekatere značilne. Ugodni so podatki o številu zaposlenih in brezposelnih. Od leta 1954 dalje je število zaposlenih stalno naraščalo, saj je znašalo 1954. leta 86.356 oseb, letošnjega junija pa 92.998 oseb. Se po. sebej je pomembno dejstvo, da se je povečala zaposlitev predvsem v ekonomskih sektorjih (od 66.(95 na 69.445), medtem ko se je istočasno znižalo število zaposlenih v javnih službah (od 26 tisoč 167 na 22.335). To govori o določeni boljši strukturi, saj je znano, da zaposleni v javnih službah ekonomsko vzeto ne proizvajajo in torej bistveno ne prispevajo k blagostanju nekega področja, Vendar pa iz teh podatkov ni razvidna tudi notranja struktura zaposlitve. V omenjenem razdobju so namreč zrasla številna podjetja v žaveljskem industrijskem pristanišču, kjer gre predvsem za lahko industrijo, bistveno pa se je znižala zaposlitev v starejših podjetjih težke industrije (ILVA, ladjedelnice itd.). Tudi podatki o znižanju števila brezposelnih so ugodni, saj je bilo 1954. leta na našem področju uradno • registriranih 18.867 brezposelnih, medtem ko jih je bilo junija letošnjega leta le še 8.947. Število zaposlenih se je dvignilo vzporedno z naraščajem industrijske proizvodnje inue s industrijske proizvodnje je računan na osnovi stanja 1953. leta in je dosegel 1964. leta 112, 1961. leta že 208 in letošnjega junija 235. Porast proizvodnje je zelo nagel, čeprav ni tako hiter kot znaša splošno italijansko povprečje. Tudi tu ni upoštevano dejstvo, da se je proizvodna struktura izpre-menila na škodo pomembnejše težke industrije. Deseta tabela govori o pomorskem prometu, ki ga prvikrat originalno deli na «masovno» in »razno« blago. Ta delitev je gospodarsko upravičena, saj gre v prvem primeru za premog, nafto, rude in žitarice, ki se pristanišča samo nekako dotaknejo in kljub visokemu obsegu prinesejo relativno mnogo manj zaslužka kot razno blago (dišave, industrijski izdelki, les, bombaž, a-grumi itd.), s katerim imajo mnogo posla pristaniški delavci, pomorski agenti, zavarovalnice, špediterji itd. Iz omenjene tabele izhaja da se splošni obseg prometa od 1954. leta ni bistveno izpremenil, odnosno da stalno niha med 4.5 do 5 milijonov ton. Prav v zadnjih letih pa se je izboljšala struktura tega prometa, saj je dosegel promet raznega blaga 1954. leta 577 tisoč ton, medtem ko je znašal že 1960. leta 922 tisoč ton in 1961. leta 1.130 tisoč ton. V prvem polletju letošnjega leta je promet raznega blaga dosegel 562 tisoč ton, medtem ko je lani dosegel 558 tisoč ton. gel 2.567.000 prehodov, od česar je odpadlo 1.271.000 na prebivalce tržaškega področja in 1,286.000 na prebivalce jugoslovanskega obmejnega področja. 1957. leta se to število podvoji in smo zabeležili 5.120.000 prehodov, naslednjega leta pa rekordno število 5.527 000 prehodov. Od 1958. leta število prehodov postopoma pada vse do letošnjega prvega polletja, ko so zabeležili 2.668.000 prehodov (lani 2.221.000) in torej •K° Predvidimo, da se bomo približali rekordnemu 1958. letu. Tržaška prefektura sporoča, da bodo v februarju 1963 izpiti, na katerih bodo ugotovili strokovno usposobljenost za opravljanje naslednjih poklicev: vodiča in tolmača, kurirja, gorskega vodiča in jamarskega vodiča. Izpiti bodo ustni in se bodo nanašali na razne snovi v zvezi z opravljanjem teh poklicev. Med drugim bodo izpraševali kandidate o zgodovini naše dežele in Trsta, zemljepisju, zgodovini umetnosti, muzejih in muzejskih zbirkah, tržaški književnosti, toponomastikl, urbanistiki, jamarstvu, turističnih zanimivostih it a. Interesenti morajo vložiti prošnjo na kolkovanem papirju 200 lir na prefekturo do 31. decembra ter navesti poklic, ki ga mislijo opravljati, kje ga mislijo opravljati in o katerih Jezlkin hočejo biti izprašani. Prošnji morajo priložiti zdravniško spričevaio, da so sposobni opravljati ta poklic, ter spričevalo o opravljeni nižji srednji šoli. z odpravo con ter neomejenim kre-tanjem preko vseh blokov med Italijo in Jugoslavijo, z drugimi besedami povedano: Tržačan, ki bo stopil na jugoslovansko področje preko bloka Škofije, se bo lahko v Italijo vrnil preko Kranjske gore oziroma Bele peči pri Trbižu. To je vsekakor razveseljiva vest in če bo tudi uradno potrjena, po-tem lahko pričakujemo, da se bo obmejni promet med obema področjema v prinodnje še povečal. Na razpolago imamo nekaj statističnih podatkov, ki kažejo razsoj maloobmejnega prometa v času od 1.9.1960 do 1.10.1962. Po teh podatkih je prešlo mejo 7,803.841 oseb, in sicev 4,696.110 v Italijo, in 3,107.731 iz Italije. Italijanske oblasti so v tem času poslale jugoslovanskim oblastem v vidiranje 227.514 propustnic, Jugoslovanske italijanskim pa 165.649 propustnic. Poleg tega so italijanske oblasti izdale še 1.387 izrednih propustnic, jugoslovanska pa 1.146 izrednih propustnic. Včeraj demonstracije brez šovinističnih gesel Tudi včeraj dopoldne so bile demonstracije zaradi atentatov v Veroni in Trentu, ki pa niso imele protislovenskega in protijugoslovanskega značaja kot predvčerajšnjim. Dijaki nekaterih tržaških srednjih šol so se zbrali na Trgu Goldoni, odkoder so v povorki odšli na Oberdankov trg kjer so se nekaj minut ustavili pred spontan^?111, Od tu so odkorakali po Ul. Carducci spet- na Trg Goldoni in hoteli skozi predor a tode v Trstu, ki so privedle do tega, da so določeni elementi še pred meseci izvršili atentat proti prof. Schiffrerju. Letak zaključuje s pozivom dijakom, naj ne dopustijo tem elementom, da bi se postavili na čelo njihovih protestnih povork. Kot smo že omenili, bodo temeljni kamen položili šest let po sprejemu sklepa v občinskem svetu za gradnjo te šole in štiri leta po dokončni potrditvi načrtov Hkrati pa pade jutrišnja slovesnost prav med volilno kampanjo za občinske volitve. Zato je preveč očitno, da so dosedanji občinski upravitelji odnosno demokrist-jam počakali na to priložnost, da pokažejo 'veliko skrb« svoje upra-ve za šolske potrebe, kar naj jim hkrati tudi pomaga pri volilni kampanji. Res je, da je treba vsako tako delo pozdraviti, hkrati pa je tudi res, da Krščanska demokracija izrabi vsako priložnost za volilno propagando. Za kroniko naj še omenimo, da je bil avstrijski konzulat tudi včeraj dopoldne močno zastražen vendar ni prišlo do nobenih inči- dentov. Pravila o vpoklicu študentov k vojakom Uradni list italijanske republike, it i!e«ZSeJ y„čeraj’ objavlja zakon st 1466 od 29. septembra letos, ki °.oca začasna pravila o vpoklicu univerzitetnih študentov k vojakom. Na osnovi tega zakona ve-jajo omenjena pravila v mirni dobi do 31. decembra "L o.olo<;aio, da se vpokličejo pod 5}e, ^odenti, ki so vpisani na medicinskih in kirurških fakultetah. najkasneje v 28. letu staro- sti, študenti ostalih fakultet pa najkasneje v 27. letu starosti. Dva s čolnom vso noč na morju Vlačilec letno dekle je nesrečnico povozil na prehodu za pešce in jo V ladjedelnici Felszegy v Miljah m v Čistilnicii petroleja Esso Standard pri Sv. Soboti so izvolili novi notranji 'komisiji. V obeh podjetjih je Nova delavska zbornica CG IL napredovala in pridobila večino sedežev, kar kaže, da delavci upoštevajo njeno borbenost v o-brambi njihovih interesov adl‘niCi Fel®zeSy ie glaso-val 401 delavec, veljavnih glasov pa je bilo 352. Od teh jih ie dobila FIOM-CGIL 210, Delavska zbornica iz Ul. Duca d’Aosta pa 142. FI —. —— vi TAuoaci pa j OM je dobila enega predstavnika (1P avpftlf L-rs4 -- __ Avtomobilist vlekel Petnajsta tabela prinaša podatke o številu obmejnih prehodov na osnovi dokumentov izdanih v okviru videmskega sporazuma Le- ra b-«. • A______A- • i** j*®5, ko se je tovrstni promet začel, je bilo število prehodov še neznatno, sai ?( -ar-Nvalr-i še niso mogli priskrbeti Včeraj okrog 22.30 se je v Ul Giulia zgodila huda prometna nesreča, zaradi katere je izgubila življenje I8-letna Maria Grazia Ceselin iz Ul. S. Margherita 4. Maria Grazia se je vračala domov in je šla čez Ulico Giulia na določenem prostoru za pešce, da bi krenila po Ul. S. Marghenta domov, tedaj pa je privozil z avtom 18-letni Giorgio Gagliario iz Ul. Cologna 14, ki je bil name-njen v središče mesta. Mladi šofer je verjetno vozil s precejšnja brzino in je treščil s tako silo v dekle, da jo je povlekel še 45 m preden se je ustavil. Pešci, ki so bili priča groznega prizora, so se zgražali nad šofer, - propustnic. jem in so ponesrečenki takoj rri. že nasiednje 195o. leto pa je dose- skočili na pomoč, nato -- klicali rešilni avto, da so jo nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli s pridržano prognozo na II. kirurški oddelek Nesrečno dekle si je prebilo lobanjo in gornjo čeljust, zlomilo si je desno nogo in je hudo krvavelo. Nezavestno so jo pripeljali v bolnišnico in v nezavesti je dve j Pozneje podlegla hudim poškodbam. še 45 m s seboj Podlegel poškodbam prometne nezgode Na ortopedskem oddelku pa so po- iaj umrl 67-letni Renato Pontini iz Korza Italia 37, ki ga je 20. t.m povozil z vespo 18-letni Mario Di Doi iz naselja San Sergio, kO je šel čez cesto v Istrski u,,M Tedaj si je Pontini “ nogo m se je pobil levo ter ranil po glavi, zaradi česar so ga sprceli na ortopedski oddelek Upali 'so da bo okreval v dveh meseci ra zaradi meaecI‘}. to- škodbarn." S‘ar°Sti * ^legei Ukradli so mu kolo Na komisariatu javne sti pn. Sv. Soboti je varno-U1-C FlawLSt35 £"•£1 ’ v: .->e nekdo ukradel dvon^u pmijetja6San' Giusta‘1 ,h- £ čanein delu hotei ‘ Veljiti "domo£ delavcev več kot v" prejšnji n^tra! nji komisiji. Prej je imela tri predstavnike delavcev, sedaj pa jih ima »tiri, medtem ko je dobila Delavska zbornica samo dva predstavnika delavcev in enega predstavnika uradnikov. Razmerje sil znaša sedaj 4 proti 3 v korist FIOM-CGIL. Številčno je FIOM napredovala med delavci za 5,75 odst Tudi y podjetju Esso Standard je zgubila Delavska zbornica večino. V notranji komisiji je imela prej tri predstavnike, sedaj pa jih ima samo dva, medtem ko je imela Nova delavska zbornica CGIL prej samo dva, sedaj pa tri. CGIL je namreč pridobila enega predstavnika uradnikov, ki ga prej ni imela. Med delavci ie prejela 71 glasov (Delavska zbornica 35), med uradniki pa 14 (Delavska zbornica 37). V notranji komisiji zastopajo CGIL delavce Giuseppe Pao-letti in Carlo Canobel; uradnike pa Mirko Benčina. Delavsko zbornico pa delavce Attilio Pisan in uradnike dr. Giorgio Chermol. komisariatu javne varnosti v Mi- mu neznanci verjetno ponoči u-kradli zvočnik na plešišču za lokalom in tako povzročili 25 tisoč Capltol 16.30 «Srebrna puščica* , freccia d’argento). Techmicolo* ‘. za Impero 16.30 «Dogodil,o se je ,3e ta naju« (Acoadde a Vienna). trak Massurio 16.00 ((Vohunska n ra v* ' Toda di spia), Martine Oarrol ni kr Moderno 16.30 «Angelii z revolv*1 , Cesta (Angeli con ia pištola). Ted ; lor. Glenn Ford, Bette Davis., sm A stori a 16.45 ((Podikaipljivost» I, **Čelo zione), Ava Gardner, Rod Ta V .J^Vez. Astra 16 30 »Dva. vodnika« (I ,* do , resoialli). {■ ' Vittorlo Veneto 16.30 «Kakor flriSkee dalu« (Come in uno specohiol’ * 1 mar Bergmanov film nagrajen » lir škode. V begunskem taborišču pri Sv Soboti je nekdo ukradel 26-letnemu Roku Liculu torbo, v kateri je imel poletno obleko in nekaj pe rila. Licul je tatvino prijavil na komisariatu javne varnosti pri Sv l) tis1očmiir1;2iaVil' da ZMŠa škoda Vendar nimajo tatovi vedno sreče in morajo oditi praznih rok Ta-ko so Ponoči vdrli v urade labora- Ptr,dcJn quarta m quarta di"T* "aorši ne). Technicolor. Robert Lan*' S . ’ Ideale 16.00 »Gospodovalec r ?*r morij« (H domlnatore dei set**ftij{ ri). Technicolor. hietr Mia ta f Skedenj 16.00 »Divja dežela« selvaggio). Technicolor ElvU N 3 ley' ' J ne ob 15 oktobra IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Naužita pomirjevalna sredstva „ * jo skoraj spravila v grob _____b ;če v 1] bra ob •' omu na: ILU DELLO A IČKI» - Rado Odgovornost za skorajšnjo smrt hčerke so povsem neutemeljeno pripisali staršem - Mladoletna dvojčka sta kradla avtomobile Semlzzijem sta j”8.la nagovarjati včeraj 56-let-J!"9 Uughieri iz Ul. dell’Ere-i' t9r njegova 49-letna žena na S,ostato- Oba sta bila ob-.! da nista nudila potrebne ji svoji 26-1 etni hčerki Siilva-Pila°e le bi^a PreceJ hudo za- e Fiori Dm’*«e 3U našli doma sem pa et zavojčke pomirjevalnih Chiarcii je treba, da je ,osinell» etni v".?- brat razPolagal z 3'Andre m uvlt?llcino podobnih tablet, Inik — tem je Predpisal zdravnik. tem J ^ieuP15ai zaravmiK. dnik —llo ,ol]u Pa le nenadoma [arranct ,J(;oraj do tragedije. 7. okito-, »ou zvečer so vsi družinski pisal oaa ^ostv°vali neki televizij-»ni« •''1 Učerica Silvana je ne-ar r0 t 12l.avila, da se ne počuti artlovs Je, odšla v svojo sobo. N RUS rili" j6ga lutra. okoli 9. ure, so ie da si je dekle hotelo vzeti n liro t Pri* .?aradi raznih nevšečno-e Dri m, je bale zaužila večje ne P eVjS ei-,ter zasPala- Zjutraj, pil* zbudila, je odšla v bratovo ek le našla še en cel ~!)OfO *' k* ilh le Pale vse za- li /tre o^'Sie,Jso M rešili čisto slu-, r ičau oli 9- ure zjutraj jo je b 21.1 a neka soseda, ki ji je de-za , šteii|l° čaka na telefonu neka ki so Jlca. Dekle je vstalo s po- lednar« er odšlo v sosedino stano- vi11 .Vn St>roma,!u pa j* ie postalo sla-1 trž** »nil, i • 30 j° v domače sta- li Pa vto Wer le počakala na rešll-» pod «K. s katerim so jo prepe- a, eiiii x.žn° bolnišnico, kjer so tvom ^ j življenje. ).»tanil niso opazili, da je se morala zagovarjati mladoletna dvojčka Dario G. in Edi G., ki sta bila obtožena, da sta zagrešila vrsto tatvin avtomobilov. Na zatožni klopi sta sedela tudi 43-letna Marija Bradač po-r. Prašelj i-z Ul. Pie-traferrata 60 ter 47-letni Giuseppe Marcon i,z Ul. Corelli 6, katera so obtožili, da sta kupila ukradeno blago. Mladoletna dvojčka (stara sta komaj 15 let) sta vsega skupaj u-kradla 9 avtomobilov (enega izmed njiju so obtožili tudi, da je upravljal avto brez šoferskega dovoljenja). Zadnjo tatvino sta zagrešila 26. maja letos, ko sta vdrla v elektrokemično podjetje «Bah-ren» v industrijskem pristanišču. Pri tem sta razbila več vrat, oken in razno pohištvo ter povzročila okoli 100.000 lir škode. Na pisalnem stroju pa sta pustila liste'« z napisom; «Rabelj, mi smo tu!». Sodniki so oprostili Marcona nakupa ukradenega blaga (gre za dve svečki za avto), ker ni zagrešil kaznivega dejanja, Bradačevo pa so oprostili zaradi pomanjkanja dokazov (obtožili so fo, da je odkupila od enega izmed dvojčkov nekaj metrov bakrene žice). Oba mladeniča so sodhiki oprostili obtožb, ker nista zmožna pravilnega hotenja in presojanja. Vendar pa so sklenili naj ju pošljejo v po-boljševalnico za eno leto. • * * sedniik Rosano, tožilec Ballarini, zapisnikar Striippoli, obramba Mor-g»ra) j« p-rlilo do drugostopne razprave proti 47-letni Carolini De Radio por. Desanti iz Ul. C. Alberto 8. Zenska, ki živi z nekim drugim moškim v Ul. Commerciale 13, je bila obtožena, da je 21. julija 1960 žalila lastnika hiše, kjer stanuje. Obtožnica trdi, da je De Radio dejala dr. Francu Lanieriju, da je podlež in zločinec. Do prepira med obema je prišlo pri vhodnih vratih v poslopje, in sicer zato, ker je lastnik sporočil ženski in moškemu, ki živi skupaj z njo, da se morata izseliti iz stanovanja. Obtožnica je še trdila, da je De Radiova zagrozila Lanieriju, da ga bo ubila. Zenska pa je trdila, da jo je lastnik hudo izzval. Priznala je sicer, da ga je žalila, toda odločno je zanikala, da bi mu zagrozila, da ga bo ubila. Sodnik Brenči je pred časom spremenil smisel obtožnice ter je razsodil, da se ne more uvesti kazenski postopek proti De Radiovi, češ da je izvršila dejanje, ker ie bila prepričana, da se ji godi krivica. Proti tej razsodbi se je pritožil javni tožilec dr. Grubissi in tako je pri-šlo do ponovne razprave pred kazenskim sodiščem. Sodniki so včeraj sprejeli zahtevo obrambe (odv. Morgera), da se zaslišijo še nekatere priče. Zato so razpravo odložili. a sredstva. _ nao?ravl Je javni tožilec uvi-r iiPevai 0v.anost obtožbe ter je ,ersfl ,iJca nai sodnik oprosti obto-Karl q kradi pomanjkanja doka-I ni«i kkdUzzi pa ju je oprostil, asiilJeiU 'a zagrešila dejanja. mladi^iriit pktenskim sodiščem (pred->erutl-air^ar e b tožilec Ballarini, za-gioViljo, p Striippoli, obramba D’An-ko, Foillucci iin Berton) sta lan, mi uša» , h ii. Pred kazenskim sodiščem (pred- nillMIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllIlllllllllllllilllllllllllllliniiiiHiiifiHiiiiiiiitiiiiliiiilillilliiiiliiiiiiiiiiHiiltiiiiiiiiiiiiiili NA OSNOVI ZAKONA IZ L. 1958 Ustanovitev dveh seznamov za trgovske posredovalce Vsi posredovalci obeh seznamov imajo izkaznice, ki jih bodo vsako leto vidirali Tržaška trgovinska zbornica sporoča, da so na osnovi zakona od 21 marca 1958 št. 253 sestavili tudi v Trstu dva seznama posredovalcev. Gre za običajne in posebne posredovalce. Zbornica opozarja, da se je s tem zakonom prekinila stara praksa, da je lahko take posle opravljal kdor koli in je prihajalo zlasti pri kupoprodaji nepremičnin do zlorab. Zato je prišlo tudi do nezaupanja, ki pa je glede strokovno usposobljenih posredovalcev povsem neutemeljeno. Vsi posredovalci, ki so vpisani v seznam trgovihske zbornice imajo posebno izkaznico: rdečo vpisani v redni seznam, modro vpisani v posebni seznam. Zbornica je pred vpisom ugotovila njih strokovno usposobljenost, saj so morali narediti posebni strokovni izpit, poleg tega je zbornica uradnim potom preiskala njih moralnb in tr- tna P® od VV1«J /edan° o-v P°J ). Te«1 3repcv ""■niniui ... jORAj tri mesece pred rokom Cesta proti Kontovelu bnovljena skoraj do vasi S temi deli je zaključen drugi del programa obnove Furlanske ceste ism-l, I u. (jas o, ietfo dneh je gradbeno na*. )e inz. Brussija končalo s gmote na ce-ivven*1 ^ Pelje na Kontovel. Za se->■ !e«„ °bčinska uprava popravi- krinW z° Proti Kontovelu do kakih rechP*1 n ”®|rov pod vasjo. Zato se hali .d0^3) čudno, da občina zve* tro‘a denarja še za ostalih 600 rk C*1 » ri’ talco da bi bila cesta ure-lščica* ic a° vasi, iii'C°Wf 0.®r pa So uslužbenci , nip ?alcrPali najbolj nevarne da je vožnja tudi po ”®ktu za * ’ etl3°km <^,eZeV-''- *“~»**u pipauje «««♦» 8 u sP*re,in nato osta- ® DOnnvnn 'ir eloViom etn a). irav* i. ?a sedaj precej do- e * * ei ’>Qia Ponovno v slabem sta- j ev . ^ 4č|]'!'0 že. Poročali, je podjet- fW »bvi® ,z dali 2fi- ju»ja in se (I dl* i* Čo* n "k j a- bodo dela kon' Ji Prihodnjega januarja. Za- ror V %^,zadevnosti funkcionarjev •chiol' lehničnega urada in 'ratei v ne -so bila dK,a končana iaditil* ^'ho ■' Polovici tega meseca. '» (W ?Q?i)i ^fl0 rečeno, da bodo I. hov1 cestišče do kakih 4C0 *tgVe naprej od trošarinske iz-rlh <*’ 1 6a (pod. Kontovelom, dejan-diti* 3krie„. I?'!0 cestišče obnovlje-Lan«1' S do Kontovela. -- , '?> de*‘ ie 1*11 zaključen sed« tijja i programa za obnovitev it do"^an3ke ceste od svetil-la» ‘i .kontovela. Prvi del do Siviš N np, ^diše, je bil zaključen že leti. Se pričakuje, da bo no- va občinska uprava, ki bo izvoljena 11. novembra, v najkrajšem času sprejela sklep in nakazala zadevni denar še za izvedbo tretjega dela programa, da bo cesta do Kontovela in Proseka vsaj v takšnem stanju, kot so občinske ceste malih okoliških občin, ki jih vzdržuje pokrajinska uprava. Se enkrat naj omenimo, da je avtomobilski promet po tej cesti precej velik, zlasti pa je velik avtobusni promet, saj je bila pred kratkim mestna avtobusna proga do Proseka podaljšana do Križa. Poleg tega pa vozijo skozi Prosek tudi številni avtobusi,- ki povezujejo z mestom vse kraje na-brežinske in zgoniške občine. V Portorožu kongres geodetov in geometrov V Portorožu se je včeraj pričel III. kongres Zveze geodetskih inženirjev ln geometrov Jugoslavije, na katerem sodeluje pet delegatov iz Jugoslavije, in gostje Iz Madžarske, Poljske, Bolgarije in Avstrije. Pričakujejo tud) zastopnike iz lije, češkoslovaške in Romuni Ita-Romunlje. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I hedvaj, la danes 25. t. m. z začetkom ob 18. uri Lux barvni film: Mladina ponoči (Gioventu di notte) Posneto po romanu liga Morettija «Vsak večer gola* rTqD WINDSOR, CRI8TINA GAJONI, SAMI FRED, ° kantoni m magali noel govsko neoporečnost. Izkaznice bodo vidirali vsako leto, kar predstavlja nadaljnje jamstvo za kliente. saj zbornica V primeru nepravilnosti izkaznice ne bo ponovno potrdila. Do sedaj so v redni seznam (rdečo izkaznica) vpisali naslednje po sredo valce: Za nepremičnine: Lenardon Pie. tro (Agencija Julia), Nenzi Giov. Battist.a (Agencija Tergestum), Ažman por. Berini Giuseppina, Colbasso Emilio, Canciani por. £ccia^1 S.,lvia' Calligaris Enrico, Metelii Angela, Virgili Fausto, Maggiola Cesare, Benvenuto Va-lerio (Agencija Žara), Canevari Zoe vd. De Gavardo, Licciardello Concetto, Montini Giuseppe (Agencija Aurora), Montina Marco, Sca-bardi Sergio, Topau Mario, Seme-rani Giuseppe (ATEC), Giormani Antonia por, Romano, Vascotto Francesco, Geletti Bruno (Agencija Alabarda), Oliva Giovanni m Oliva Salvatore (Agencija Domus), Palma Maria, Gregoretti Vittoria }*?*_( Batt*11>ni, Crem Leonardo M n?C?tm),’TAnnibal Ele"a. Gre-sl?. ri(Ilnmobiliare Giuliana), Samese Giuseppe, Busetti Rena-to, Pezzi Licima (Immobiliare Ita-ha), Razzieri Enrico, Emili Ro-?a,"a immobiliare Adriatica), Salimbeni Clelia, Clementini Licia nor. Benedetti in Sancin Maria Sonia nor. Duca (Immobiliare Ci-vica), Happacher Elettra por. Pan-eoni (Immobiliare Vesta), Eceardi Plinio, Picerna Claudio. Per:«sin Fulvia (Immobiliare Visle), Bon-z.aninl por. Laoo Chiarina. Luzarrii Adele. Caste'11 Alessandro. Brai-nich Mario, Schiulaz Antonio. Za meso in živino: Obersnel An drej. Za rabljene avtomobile: Chlnel-lato Carlo, Duplica Giovanni, Bas-si Ferdinando, Catania Bernardo, 2er'al Ljubomir, Furlan Giuseppe. Za prevoz blaga z avtomobili: Triglau Antonio. Za agrume: Arena Santo. V posebni seznam (modra Izkaznica) pa so vpisani: Melingo Alessandro, les; Tagltaferro Renato, suho sadje; Godina Ottone, žitarice, moka, riž, sladkor in suho sadje; kap. Gerolimich Callisto. najem in kupoprodaja ladij; Volpi .Giordano, najem in kupoprodaja ladij; Marzari Ernesto, najem ladij; Bos Mario, najem ladij. Krajevno turistično društvo Pro Loco v Gorici, ki je bilo po precej dolgih pripravah ustanovljeno že pred nekaj meseci, praktično do sedaj še ni pokazalo nobene posebne pobude, ki bi bila vredna o-membe. To so ugotovili tudi na nedavnem sestanku vodstva v prostorih Ginnastica Goriziana. Obljubili pa so, da bo v bodoče boljše ter se pogovorili tudi o nekaterih ukrepih, ki jih bodo morali čimprej začeti Izvajati. Ker se bliža čas Andrejevega sejma, so se dotaknili vprašanja, kako bi z novimi pobudami poživili to tradicionalno goriško manifestacijo. Tako naj bi okrog razstave in pokuševalnice vina na pokritem trgu prganizirali še druge manifestacije kot n.pr. sestanek hotelirjev, izpopolnjevalni tečaj za natakarje itd. Za naslednje leto pa naj bi razstavo vin urediti na popolnoma novi podlagi, saj se v sedanji obliki ponavlja skoro vsa povojna leta. Naše čitatelje v Brdih pa bo gotovo najbolj zanimalo, da so tudi na tem sestanku govorili o turistični cesti skozi Brda, o kateri so prejšnji teden razpravljali na posvetovanju, ki ga je sklicala pokrajinska uprava in so se ga u-deležili tudi župani občin tega področja, vštevši one iz Stever-jana, Krmina in Dolenj. Vodstvo Pro Loco je razpravljalo o tej cesti kot o »cesti vina in češenj«. Tako cesto bi bilo treba čimprej urediti in naj bi med seboj povezovala Pevmo, Oslavje, St. Maver Steverjan ter tudi Grojno. Cesta' bi ne imela samo velikega turističnega pomena ampak bi prispevala v znatni meri tudi h gospodarskem razvoju briškega področja, saj bi njegove pridelke še bolj približala ne samo goriškemu trgu ampak tudi potrošnikom na splošno. Na sestanku so govorili tudi o drugih pobudah, kot o valorizaciji goriškega gradu, o ureditvi Bat-tistijevega trga za folkloristične merna, vsekakor bolj kot pa Videm, kjer so take manifestacije že večkrat in z uspehom priredili. Seja pokr. odbora Pretekli torek je bila v pokrajinski palači pod predsedstvom dr Bruna Chientarolija tedenska seja pokrajinskega odbora, na kateri so sprejeli razne sklepe. Odbor je najprej razpravljal in sklepal o jevnih delih, pokrajinskih financah ter juridičnem in mezdnem položaju raznih pokrajinskih uslužbencev, nato pa se je dolgo zadržal na odnosih med pokrajino in goriško občino glede pokrajinsKe-gn zemljišča, na katerem bodo sezidali državno višjo srednjo industrijsko šolo. Odbor je zaključil sejo s sklepom, da bo izdal dve odredbi gleda ribolova v morskih vodah pred obalo goriške pokrajine. Ti odredbi se tičeta lova školjk in ribolova z lučmi skupno z drugimi ribiškimi pripravami. GROZNA PROMETNA NCSRCČA PRI PUCCNU Trije avtomobilisti našli smrt pod kolesi goriškega tovornika Šoferja Ivo Obljubek in Franco Lupi iz Gorice se v nesreči nista poškodovala Trije mrtvi, to je obračun grozne prometne nesreče, ki se je včeraj ponoči pripetila v bližini Piacenze. Zaletela sta s6 Fiat 800 in tovornik podjetja Interbartolo — Plesničar iz Gorice. Ponesrečenci so 42-letni Renato Casella, 47-letni Remo Migliavacca in 53-letni Sergio Dosi, vsi iz Piacenze. Šoferja tovornika goriškega prevoznega podjetja 32-letni Ivo Obljubek iz Catterinijeve ulice 51 ter 24-letni Franco Lupi iz Ul. del Prato 17, ki sta šofirala tovornik, sta prometnim organom, ki so prišli na kraj nesreče, vedela povedati vse podrobnosti grozne nesreče. V trenutku trčenja je bil za volanom Obljubek, ki je vozil * pločevine natovorjeno vozilo iz Genove v Gorico, da bi nadaljeval pot proti Mariboru. V kraju Le Moše, oddaljenem od Piacenze tri kilometre, se jim je bližal z nasprotne strani fiat. Na vsem lepem je zavozil na levo stran ceste. Obljubek je skuša! z lučmi in zvočnimi signali opozoriti šoferja, naj se vrne na svojo stran, vendar opozorila niso zalegla, ker je verjetno zaspal. Tako je prišlo do hudega trčenja, v katerem se je osebni avtomobil zaril pbd tovornik. Eksplodiral je tudi njegov bencinski rezervoar, da je bilo vozilo na mah v plamenih. Tovor-nikova šoferja sta zapustila vozilo in skušala pomagati ponesrečencem, ki so bili vklenjeni v jek]e ni oklep, vendar je bilo vse zaman, ker so bili na mestu mrtvi. Plamen je uničil njihova oblačila in dokumente, da je morala prometna policija s pomočjo evidenčne tablice na vozilu in podatki pri znancih in prijateljih ugotoviti imena ponesrečencev. Vsaj približno sliko nesreče nam predoči dejstvo, da je tovornik, ki se kljub hitremu delovanju zavor ni mogel takoj ustaviti, potiskal razbito vozilo pred seboj še kakšnih dvajset metrov. Precejšnjo škodo je utrpel tudi tovornik; plamen je kabino skoraj popolnoma uničil. Šoferja sla odnesla celo kožo in sta bila včeraj podvržena zaslišanju; ponoči sta se vrnila v Gorico Nesreča je žalostno odjeknila med goriškim občinstvom, posebno pa med številno kategorijo šoferjev, ki so izpostavljeni stalnim nevarnostim na svojem delovnem mestu. Priprave za volitve v Ronkah Vollvna kampanja v Ronkah Je v polnem razmet u. Levičarska Usta «Alleanza socialista« je do sedaj priredila dve večji zborovanji, na katerih so govorili dosedanji župan Trevisan, puužupan Doria ter podpredsednik poslanske zbornice poslanec Li Causi Levičarji so te di pričeli z voiiitio agitacijo po hišah in med prebivalce razdeljujejo program liste. Pra\ tako izvajajo levičarji volilno propagando s kratkimi uličnimi zoorovanji, na katerih seznanjajo volivce s tem, kar je občinska uprava napravila v teh štirih letih m Kaj nameravajo oni, ako dobe občino ponovno v roke, Tri vozila in pet oseb žrtve hude prometne nesreče v Šoferja Vrlzovega tovornika sta si zlomila hrbtenico in lobanjo Ponesrečence so odpeljali kar v štiri bolnišnice Tri vozila in pet oseb so bile sledeč način. Tovornik, naložen protagonisti hude in zapletene: z železom, last industrijca Vitto-prometne nesreče, ki se je zgo-1 ria Vriza iz Ulice Caprln 18 v in druge prireditve itd. Kar se I in 30 8® prometni organi usta-folkiorističnih in drugih kulturnih da naložil ranjenca. Rešil-prireditev tiče, bi Pro Loco lah-1 ko organizirala podobne manife-j stacije tudi v mednarodnem obse-! gu, saj je Gorica tipično obmejno; mesto in zaradi svojega posebnega značaja za kaj takega najbolj pri- Odlok prefekture o tropinah in vinu Tržaška prefektura je izdala odlok, s katerim odreja, da smejo obdržati vinogradniki tropine letošnjega pridelka samo do 15. decembra. Po tem roku se bodo lahko tropine hranile le s temi pogoji; če bodo hranjene v prostorih destilerij in predložene v nadzorstvo finančnim stražam; če bodo posušene, močno okisane ali pokvarjene; če jih bodo zmešali z drugimi krmilnimi snovmi ali drugimi rastlinskimi ali živalskimi ostanki, da ae naredi iz njih gnojilo ali kompost; če jih bodo de-naturirali z vsaj enim kg živinske soli za vsak stot količine. Proizvodnja lahkega vina (*vi-ilello«) je dopuščena samo za destilacijo in proizvodnjo kisa. Kdor hoče pripraviti to lahko vino, mora to pet dni prej prijaviti kemičnemu laboratoriju trgovinske zbornice na Borznem trgu. Prepovedana je proizvodnja lahkega Vina če se uporablja za lastne uslužbence ali za prodajo v živilske namene. Ime »lahko vino« se pridrži za proizvod, ki se doseže iz fermentacije tropin svežega grozdja z dodatkom vode. Vsaka nespontana fermentacija in ponovna fermentacija vina t izjemo fermentacije v steklenicah se mora prijaviti od 16. decembra 1962 do 31. avgusta 1963. Prijavo je treba predložiti pet dni prej kemičnemu laboratoriju. V njej je treba navesti sladkorne snovi, ki se nameravajo uporabiti (mošti, koncentrirani mošti, sladka filtrirana vina, vinski mošti itd), količino ter sladkorno ali alkoholno stopnjo za sladka filtrirana viha ‘n vinski mošt ter količino vina, ki se namerava ponovno fermentirati kakor tudi količine fermentativnih snovi, ki se uporabijo v ta namen. “ni avto Zelenega križa, ki so ga prav tako poklicali na kraj nesreče, je prišel zaman, ker so medtem ranjčnce že odpeljali. Po ugotovitvah prometne policije se je nesreča najbrž zgodila na ..................................... SKLEP ODBORA 2fl POMOČ PRIZADETIM KMETOVALCEM ---- —:--------—r------: —I • —>4 I »»J —.» > Začelo se je drugo razdeljevanje krme za november Kljub zvišanju cene koruzne moke, bodo krmo prodajali po dosedanji ceni 3.950 lir stot Na sedežu trgovinske zbornice i sovin s prvin) zamahom krampa se je sestal odbor za pomoč kme-1 obsodil stavbo, ki je stala povprek napraviti v prihodnjem štiriletju. ...............................................................................................mniiiiiuini,iHii„„,iliii„iii ^ar S6 bodo< 1 ‘ ^dorovanj levičarske liste tiče, je skoro gotovo, da VČERAJ DOPOLDNE NA DRŽAVNI CESTI MED GRADIŠKO IN MARIANOM dosta govorila sofistična poslan- - * —-** ~ ~ zi----v... . ------- ca Marangor*3 in Luzzatto, ni pa še znano hk > bo nastopil tudi se kak vidnejši komunistični predstavnik Medtem so svojo volilno agitacijo pričeli tudi pristaši liste, ki sta jo predstavili krščansko-demokrat-ska in socialdemokratska stranka. V torek zvečer so imeli v neki mestni kino dvorani dosedanji de-mokrščanski občinski svetovalci javno debato c svojem opozictj-skem delovanju v preteklih štirih letih. Sinoči pu je imela sekcija krščanske demokracije svoj sestanek. Napovedujejo zelo oster boj, posebno še ker se ne ve. kako se bodo odločili novo priseljeni volivci, ki Jih je kar orecej. V volilnih seznamih je namreč skoro tristo volivcev več, ko« ji}, je bi)0 lanj t,a. ja za pokra unske volitve V obširnem volilnem programu levičarske liste «Alleanza socialista«, na kateri kandidira tudi Slo-venec Franc Jarc iz Vermeljana, je v prvi točki rečeno, «da bodo kandidati liste vodili vsako možno akcijo v prid mirovni politiki in miroljubni koeksistenci vseh narodov in da mora občinska uprava dati svoj prispevek za spoštovanje pravic vseh narodnostnih skupin, ki živijo v naši deželi, to v dobrodlt tukajšnjega ljudstva, ki živi ob meji dve držav«. m. w. dila včeraj okoli 11. ure na križišču državne ceste št. 305, med Gradiško in Romansom. Ponesrečence so z zasebnimi avtomobili in gasilskim rešilnim vozom odpeljali v krminsko, goriško in pal-manovsko bolnišnico, kar je bilo odvisno pač od smeri prvega avtomobila, ki se je peljal mimo tovalcem, žrtvam letošnje suše. Odbor je proučil dosedanje uspe he razdeljevanja sintetične hrane in ugotovil njegov popoln uspeh. Kmetovalci so pobudo toplo pozdravili, saj jim je omogočila, da so ohranili v hlevih skoraj nespremenjeno število glav. Koristnost te pobude pa dokazuje tudi dejstvo, da so skoraj vsi kmetje brez razlike odkupili razpoložljive količine krme po ugodnih cenah in da se na tržišču cene skoraj niso spremenile. Odborniki so na včerajšnjem sestanku sklenili, da se bo v ponedeljek 29. oktobra začelo drugo razdeljevanje krme za november, katerega bodo deležne vse tiste občine, ki so bile v seznamu za prvo razdeljevanje. Prizadeti si jo lahko nabavijo pri podružnicah kmetijskih konzorcijev najkasneje do 17. novembra. Čeprav se je v zadnjem času zvišala cena koruze, se cena krme ne bo spremenila in bo tudi vnaprej znašala 3.950 lir stot Živinorejci bodo prejemali za vsako glavo živine 60 kg krme, in sicer: 40 kg koruzne moke ln 10 kg ostalih sestavin. Ce imajo prodajalne kmetijskih konzorcijev tudi druga opravila, se živo priporoča kmetovalcem, da čimprej pokupijo razpoložljive količine. Bolnišnico v Krminu bodo preuredili in povečali Pred dnevi so začeli pri bolnišnici v Krminu z zidarskimi deli za povečanje in preureditev njenih prostorov. Najprej bodo zgradili nov paviljon za porodniški oddelek, ki bo opremljen z modernimi napravami ter bo nudil vse potrebno za matere in novorojenčke. Uredili bodo tudi stanovanje za redovnice-bolničarke in zgradili novo kapelo. Ko bodo ta dela gotova, se bodo lotili preureditve glavnega po-s'opja, da bo tudi to bolje odgovarjalo naraščajočim potrebam prebivalstva, ker je delovanje bolnišnice v sedanjih prostorih in razmerah absolutno pomanjkljivo- Kdaj bo »rejen podaljšek Ul. Roma? Minilo je ž« nekaj let, odkar je pokojni občinski odbornik dr. Gru v Ul. Roma in Je imela v njej svo je prostore neka Italijanska šola, da jo podrejo in tako omogočijo podaljšek te ulice do trga pred županstvom. Občinski svet je pozneje Še večkrat obravnavo! to zadevo ter odobril odkup nekaterih starih hiš, ki Jih bo treba prav tako odstraniti. Kolikor Je znano so vse take hiše odkupili, podrli so pa samo nekatere in Ul. Koma še vedno ni prebita do kraja, da bi lahko res služila svojemu namenu. Dokler pa se to ne zgodi, podaljšek ulice nl-ma nobene koristi In služi kvečjemu za parKirm prostor avtobusov ln avtomobilov. Med tem pa postaja promet po Ul. Mazzini vedno bolj nevaren, in je prehod skoro nemogoč kadar se Se kakšen av o ustavi pred to ali ono trgovino, kar se redno dogaja. Zato bi bilo prav, da bi se občinska uprava pobrigala za to, da se podere še tista zadnja hiša, ki je v napotje in da se končno uredi Izhod te Ul. Roma na trg pred županstvom. b tem bo končno razbremenjen promet po Ul. Mazzini, M bo potem lahko postala enosmerna ln odstranjena bo tudi nevarnost prometnih nesreč. Skušal je pobegniti iz zavoda Sinoči okrog 19. ure so pripeljali v goriško bolnišnico Franca Del Ponte iz Tržiča, ki je imel manjšo poškodbo na roki in na nogi. Zdravniki so mu nudili prvo pomoč in ga poslali domov. O-zdravel bo v osmih dneh. Del Ponte je malo prej zkušal preplezati zid pri zavodu San Luigi v Gorici ter se pri tem ranil. Trčenje avtov pri spominskem parku Sinoči okrog 20.30 je prišlo v Ul. Canova v Gorici do trčenja med avtom Fiat 600 in Volksvva-gen 1500. S Fiatom se je vozil 51-letni Renzo Gandusio iz Gorice Corso Italia 224, ki je prihajal iz Ulice Aosta proti Korzu. Iz Ulice Maseroli pa je hotel zaviti Proti Ulici Aosta Volksvvagen, ki 8a je vozil 44-letni Aristide Luc-chesi iz Gorice Ul. Alfieri 2. Na križišču sta oba avtomobila treščila skupaj in se precej poškodovala. Od šoferjev je bil ranjen samo Gandusio, ki so ga odpeljali v bolnišnico. Tam so mu ugotovili samo manjšo rano na Slavi, Nudili so mu pomoč in ga Poslali domov. Ozdravel bo v šestih dneh. Gorici, sta vozila proti Tržiču 28-letni Gastone Barchetta iz Krmina in 26-letni Luciano Galas iz Medeje. V nasprotni smeri, se pravi proti Marianu, pa sta vozila tovorni avtomobil 21-letne-ga Valeriana Zampara iz Vidma in angleški osebni avtomobil, v katerem sta sedela zakonca 46-let-ni Ronald Davies in 44-!etna Do-roty Davies. Očividci so naprej poklicali na kraj nesreče goriške gasilce, ki so se odpeljali v dveh skupinah pod vodstvom poveljnika inž. Ca-scarina, da je vodil reševalno akcijo. S seboj so peljali večji in manjši žerjav ter rešilni voz. Nemudoma so se lotili napornega dela, da so najprej postavili na kolesa prevrnjeni Vrizoš1 toVdmlk in rešili nezavestnega šoferja Lucla Galasa iz skrotovičene pločevine. Poskrbeli so tudi za prevoz drugega šoferja Barchette v bolnišnico. Oba so pridržali na zdravljenju s pridržano prognozo. Barchetta si je zlomil hrbtenico v križu, Gallasu pa je pločevina skoraj odrezala levo Dodlaktnico, zlomil sl je tudi lobanjo in se potolkel po vsem telesu. Oba sta bila v nezavesti. Zamparo so odpeljali v bolnišnico v Palmanovo, ker je dobil šok. Angležinjo so sprejeli v krminsko bolnico zaradi manjših poškodb, ozdravljivih v 15 dneh, njenega moža pa v videmsko, kjer se bo zaradi manjših poškodb prav tako zdravil 15 dni. Pri trčenju so se precej poškodovala vsa vozila, najbolj pa Vri-zov tovornik. Gasilci so ga odpeljali v Medejo, kjer ima indu-strijec svoj obrat. Videmski tovornik so pomaknili na rob ceste, da se je promet nemoteno mogel odvijati dalje, angleški av- o vzrokih nesreče je postavila prometna policija. Ker so vsi protagonisti pod šokom jih niso mogli zaslišati in zaradi tega ni mogoče z gotovostjb navesti vzrokov nesreče. V soboto bodo zaprli za promet «Stradalto» Uprava državnih železnic Je sporočila, da bodo v soboto 27. oktobra zaprli za promet med 8. In 12. uro občinsko cesto »Stradalta«, ki pelje iz Sovodenj proti mirenskemu bloku. Cesto bodo zaprli zaradi popravil na križišču v nivoju z železniško progo. Ostavka občinskega sveta v Trbižu Občinski svet v Trbižu v Kanalski dolini je podal ostavko na izredni seji, ki jo je sklical žu pan Lindaver zaradi odločitve pristojnega ministrstva, ki je proti obljubam sklenilo, da bodo ca rinili blago v Pontebbi. Za resolucijo, ki jo je predložila krščan ska demokracija, je glasovalo 13 svetovalcev, trije so s9 vzdržali, eden pa je glasoval proti. 2upan je pri utemeljitvi resolucije opisal korake, ki jih je osebno napravil zato, da bi blago carinili v 2abnicah. Poprejšnja vlada je bila naklonjena temu predlogu, nova pa zanj ni hotela nič slišati in je sprejela drugačno odločitev, ki jo je utemeljila s tem, da so 2abnice pozimi močno zasnežene, kar bi oviralo delovanje carine. se je pri padcu s kolesa. V bolnišnici so nju nudili prvo pomoč in ga poslali domov, kjer se bo zdravil 6 dni. Gasilce so poklicali na pomoč ob 11, uri in so zapustili prizorišče nesreče ob 17. uri. Zapisnik ......................... DOKAZ VITALNOSTI DENARNEGA ZAVODA Sovodenjska posojilnica bo kmalu pod streho Poslopje gradi domače podjetje z izključno domačimi delavci Gradnja osrednjega sedeža so-vodenjske posojilnice je v polnem teku. Kasor nam je izjavil gradbenik Tomšič iz Sovodenj, bo zgradba v polovici prihodnjega meseca pod streho. Ko smo pred dnevi obiskali gradbišče, so pravkar betonirali ploščo v pritličju. Ker je vreme ugodno, pa so že postavili zidove in se vsak dan bolj bližajo »likofun. Za sedaj nameravajo zgraditi polovico poslopja, ki je 10,5 m dolgo, 8,7 m široko, v višino pa bo merilo 7,5 metra. V pritličju bodo prostori denarnega zavoda, v prvem nadstropju pa stanovanja. Objekt bo stal na prostoru med nogometnim igriščem in karabinjersko vojašnico. Gradi ga domače podjetje z delavci, ki so vsi iz vasi. Gradnja lastnega sedeža je dokaz sposobnosti posojilnice in hranilnice, ki jo že toliko let vodi predsednik Andrej Pipan. Po vsakovrstnih dogodivščinah, prijetnih in neprijetnih, se je končno začel uresničevati dolgoletni sen, k' so ga marsikdaj samo naskri-voma gojili njeni voditelji. Z no-vim sedežem se bo nedvomno še bolj okrepilo delovanje krajevne-fia denarnega zavoda, v katerega imajo občani veliko zaupanje. Prometna nesreča v Štandrežu Ob 14.30 se je zgodila v Stan-drežu nesreča, pri kateri se je hudo poškodoval 24-letni Karlo Kovačič iz ui. Favetti 20 V Gorici. Peljal se je z motociklom po vasi in se zaletel v zid, ker se je hotel izogniti avtomobilskim vratom, ki jih je nenadoma odprl šofer ustavljenega vozila. Zlomil si je' desno zapestje, desno koleno in sl ranil levo stran glave. Z rešilnim avtomobilom so ga odpeljali v civilno bolnišnico v Ul. Vittono Veneto, kjer so ga pridržali na zdravljenju za 25 dni. Avtobusna vrata stisnila ženski prsni koš Včeraj nekaj pred 17. uro se je 52-letna Antonija Gabrijelčič iz Ul. Ascoli 14 peljala z mestnim avtobusom ATA na pokopališče. Ko Je izstopala, so se vrata prehitro zaprla in ji stisnila prsni koš ter levo lopatico. V bolnišnici so jo pridržali na zdravljenju za 5 dni. Štipendija 20.000 lir za doberdobskega dijaka Tržaška hranilnica je sporočila doberdobski občinski upravi, da je dala na razpolago 20.000 lir za enkratno štipendije zaslužnemu dijaku višjih srednjih šol za leto 1962-1903. Občinska uprava bo sestavila komisijo, kateri bo poverjena naloga, da izbere ime štipendiranega dijaka. Danes sejem Danes bo v Gorici na običajnem prostoru za Ljudskim vrtom redni periodični sejem, kot se vrši dva-kr&t mesečno. Potujoči trgovci bodo kot po navadi tudi tokrat razstavili svoje blago, predvsem čevlje In oblačila, saj se bo treba tudi v tem oziru pripraviti na zimo. Nesreča motociklista v Novi Gorici Ob 16.20 so v bolnišnici obvezali rani na desnem sencu in nosu motociklistu 21-letnemu Mariu Chinesu iz Ul. Colombo v Gorici, Dežurnemu zdravniku je izjavil, da se je vanj zaletet avtomobil v Novi Gorici. V bolnišnici so mu rano obvezali in ga poslali domov; zdravil se bo 5 dni. Srebrna poroka Na današnji aan sta n pred 25 leti r Mostu na S oči obljubila zakonsko zvestovo Vika Lipičar in Alojz Beguš. ki že dolgo Let vodita kavarno Adnotico v Gorici na Travniku, kamor zahajajo tudi Slovenci z obeh strani meje. Srebrno poroko bosta proslavila prav tako v Mostu na Soči. Čestitamo. mmmm VERDI. Zaprto CORSO. 16 SO: «Vlom po italijansko (Colpo gobbo aintaiiana), M. Carotenuio in M. Merilni. Italijanski Črni,beli film. VITTORIA. 16.30: «Tolpa iz Mambo-bara« (La gang del Mambo bar), K. Fish.er le G Locker. Francoski črnobeli film Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. CENTRALE. 17.15: »Jezdeci severo-zapada« (I cavalieri del Nord-Ovest), J. wayne in J. Dru. Ameriški barvni film. UEZUHNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna SORANZO, Korzo Verdi St 57, tel. 28-79. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj srna imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 18 stopinj ob 14. uri, najnižjo 2 stopinji ob 6.30. Povprečne dnevne vlage je bilo 70 odst. 5. SLOVENSKI ŠPORTNI TEDEN Preko 300 prijavljenih 14 ekip (10 moških in 4 ženske) za odbojkarski turnir Že same priiave, preko 300 mladincev, mladink, članov in članic, so nam dovolj zgovoren dokaz, da bo letošnji športni teden dosegel višek. Tokrat bomo imeli v Sporni areni poleg članov številnih prosvetnih društev iz mesta in okolice tudi udeležence, ki bodo zastopali Bane, Zgonik itd. Največ udeležencev je prijavilo prosvetno društvo CanKar, ki bo na športnem tednu nastopilo s 109 člani. Sledijo Rod modrega vala s 54, Škamperle 47, Dijaški dom 30, Barkov-lje 15, Slovensko planinsko društvo in Rocol 9, Zgonik in Gorica 8, Skedenj 6, Križ 4, Bani 3 in Opčine 1. Vsega skupaj bo v raznih panogah nastopilo 164 članov, 42 deklet in 94 mladincev. Samo za orientacijski pohod, ki ga skupno z Borom organizira SPDT, je poslalo prijavo 20 ekip. Vsako priča- udeležba na atletskih tekmah. V moški konkuienci bo treba na 100 m kar pet predtekov, v ženski na 80 m pa 4. Za mladinski troboj se je prijavilo 29 tekmovalcev, medtem ko bo kar 8 moških štafet 4x100 m. PRVI TRENING ZA TEKMO Z AVSTRIJO Nicole in Puia dvakrat uspešna Štirje goli, a premalo živahnosti FIRENCE, 24. Ob idealnem sončnem vremenu je bil danes prvi poskusni trening za sestavo italijanske nogometne reprezentance, ki bo v začetku novembra nastopila na Dunaju proti Av-stnji. Novi tehnični komisar Fabbri je po pozdravu predsednika FIGC dr. Pasqualeja, razdelil razpoložljive igralce v dve enaisto-rici, ki sta nastopili v sledečih postavah: Tudi za odbojkarski turnir se jc in prijavilo rekordno število ekip ... sicer 10 moških in 4 ženske. Ker bo odbojka otvorila v soboto športni teden so izžrebali tekmece, ki bodo nastopili po sledečem razporedu: DEKLETA v soboto ob 20. : Škamperle - Dijaški dom 20.30: RMV - Cankar MOŠKI ob 21. : Barkovlje - Cankar C 21.30: Rocol • RMV B 22. : RMV A - Dijaški dom kovanje pa je presegla najavljena I 22.30: Cankar B ■ Škamperle Moštvo v sivo-plavih dresih: Vieri (Torino); Burgnich (In-ter), Guarneri (Inter); Tumburus (Bologna), Janich (Bologna), Bol-chi (Inter); DelVOmodarme (Spal), Puia (Vicenza), Nicole (Juven-tus), Corso (Inter), De Sisti (Roma). Moštvo v plavih dresih: Vavassori (Catania); Maldini (Milan), Radiče (Milan); David (Milan), Salvadore (Juventus), Trapattoni (Milan); Renna (Bologna), Giacomini (Genoa), Alta-fini (Milan), Rivera (Milan) in Bean (Genoa). Začetni potek igre je bil precej dolgočasen in le tu pa tam so ".....................im, ......................................................„„„„,................................ NOV SVETOVNI PRVAK V SREDNJI KATEGORIJI Premagani Fullmer predal žezlo Nigerijcu Tiger ju SAN FRANCISCO, 24. — Nigerijski boksar Dick Tiger je osvojil naslov svetovnega prvaka srednje kategorije. Naslov si je pridobil s sinočnjo zmago po točkah v 15 rundah nad posestnikom krone Fullmerjem. Odločitev sodnikov je bila soglasna: glavni sodnik je prisodil zmago Tigerju v razmerju 10:1, Jack Downey Vem Bybee (stranska sodni- - ka) pa 9:5 oziroma 7:5. Elorba ni bila tako lahka kot bi lahko sklepali iz razmerja v točkah, a kljub temu je Nigerijec osvojil naslov in tako postal za Hoganom Kidom Basse-yem drugi nigerijski svetovni prvak. Boksarja sta si takoj izmenjala močne udarce. Fullmer je bil na slabšem, ker mu je tekmec že v drugi rundi odprl rano nad levim očesom, kar je svetovnega prvaka spravilo v zadrego. Ves čas se je moral namreč Fullmer boriti z okrvavljenim obrazom. Kljub temu handi- iiiniii n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiiiiiii MEDNARODNI NOGOMET Nemčija Francija 2 2 Nemčija in STUTTGARD. 24 Francija sta današnjo prijateljsko nogometno tekmo, ki je bila v prisotnosti 75.000 gledalcev, zaključili neodločeno 2.2 Prfri polčas se je končal z 2:0 v korist Francije. Prvi gol je v 25’ dosegel po odličnem osebnem prodoru Stako, sedem minut kasneje pa je Goujon z glavo povečal rezultat na 2:0. Nemci so že v 1. minuti drugega polčasa zmanjšali s Konietzkom razliko, Steinman pa ic v 9' po množičnem obleganju francoskih vrat izenačil. Danes se je. izvedelo, da je nemška nogometna zveza sklenila odpovedati srečanje z Brazilijo, ki bi moralo biti piihodnje leto. Do tega sklepa so Nemci prišli zaradi previsokih finančnih zahtev brazilske nogometne zveze. Svetovno prvenstvo v odbojki Današnji izidi: Finalni turnir (moški): Jugoslavija - Kitajska 3:1, Japonska-Romunija 3:2, SZ-Brazilija 3:0, CSSR-Madžarska 3:2, Bolgarija-Poljska 3:2. Ženske: Madžarska - Avstrija 3:0. Končna lestvica tolažilnega turnirja za ženske (od 9. mesta dalje) je sledeča: 9. Kitajska, 10. Koreja, 11. Madžarska, 12. Holandska, 13. Nemčija, 14. Avstrija. capu ni izgubil poguma, vendar je moral kloniti tekmecu, ki ni bil nič manj vzdržljiv kot on, a tehnično mnogo boljši. V deseti rundi je Fullmer začel krvaveti tudi z rane nad desnim očesom, kar je bil znak, da naslova ne bo mogel ohraniti in da ga bo moral prepustiti bolj borbenemu tekmecu s točnejšimi in silovitimi udarci. Številni napadi Nigerijca so presenetili Fullmerja, ki se je v zagati stisnil v obrambo. Tiger je prešel v vodstvo že s prvimi udarci in si je znal ohraniti precejšnjo prednost. Predvsem je prevladoval v hitrosti, s čimer je onemogočil Fullmerju napade, ki so bili osredotočeni v telo tekmeca. Deveta runda je bila odločilnega pomena. Tiger je ostro napadel in stisnil tekmeca k vrvem. Sledila je izmenjava silovitih u-darcev, s katerimi je hotel svetovni prvak vzeti pobudo v svoje roke. Toda v naslednji rundi je Američan, z ranami nad očesi, nosu in ustih, izgubil ves svoj pogum. Kljub temu se je slepo pognal v napad, toda točni in močni udarci z desnico in levico Tigerja so ga ustavili in mu onemogočili nadaljevanje ustrahovalnih akcij. Najboljša Fullmerjeva runda je bila osma, ko se mu je posrečilo s silovitim udarcem stresti Nigerijca. Američan je nato skušal nasprotnika utruditi z udarci po telesu. Vse pa je bilo zaman. Knock downov ni bilo, pa čeprav Premagani prvak je Fullmer dvakrat izgubil ravnotežje in se znašel na kolenih. Tiger, ki je že prvak britanskega cesarstva, si deli sedaj še naslov svetovnega prvaka srednje kategorije s Paulom Penderjem. Tega namreč priznavajo boksarski komisiji New Yorka in Massachusettsa ter številne evropske boksarske zveze, medtem ko je Fullmerju priznavala naslov samo WBA (World Boxing Asso-ciation). Fullmer si je osvojil naslov prvaka avgusta 1959. leta, ko je premagal v 14. rundi s k.o. Car-mena Basilia. V Fullmerjevi zlati knjigi je zabeleženih 55 zmag in pet porazov. Zadnji poraz datira iz 1. maja 1957. leta, ko mu je Ray Sugar Robinson odvzel naslov, katerega je bil izgubil štiri mesece prej v korist Fullmerja. se nekateri izkazali z osebnimi prodori in podvigi. Fabbri je moral večkrat spodbuditi igralce k večji živahnosti, ki pa je prišla do izraza šele v drugem delu igre. Prvi se je namreč končal brez gola, medtem ko so bili v drugem igralci v sivo-plavih dresih bolj učinkoviti in so nasprotnikom štirikrat zatresli mrežo. Vrsto golov je začel v 5’ Nicolč, sedem minut kasneje pa je Puia povišal rezultat, V 16’ je bil Nicole zopet uspešen in v 26’ je Puia spravil zadnjo žogo dneva v Vavassorijevo mrežo. KOŠARKA Po mnenju Fullmerjevega prokuratorja bo povratni dvoboj 19. januarja prihodnjega leta v Bo-zemanu v Montani ali v Las Ve-gasu. BEOGRAD, 24. — Inozemske časopisne agencija javljajo, da je predsednik Filipinov zavrnil zahtevo, da se ponovno prouči vladni ukrep o prepovedi izdajanja vizuma jugoslovanskim košarkarjem na svetovno prvenstvo, ki bi moralo biti decembra v Manili V zvezi s tem dokončnim sklepom filipinskih oblasti, je predsednik košarkarske zveze Jugoslavije Danilo Kneževič izjavil, da je ta sklep akt diskriminacije v mednarodni košarkarski organizaciji. Dopis, ki ga je košarkarska zve-za Jugoslavije poslala generalnemu tajniku SIRE, zahteva, da bi mednarodna košarkarska organizacija ožigosala primer kot poskus, da se- v mednarodno športno življenje in sodelovanje vnesejo metode diskriminacije in netolerantnosti ter predlaga, da se takoj prouči možnost organizacije svetovnega prvenstva v državi, kjer bi lahko nastopile vse države, ki imajo pravico do udeležbe. PRIJATELJSKI NOGOMET Napoli Lazio 5 1 RIM, 24. — Danes je bila v Rimu prijateljska nogometna tekma med domačim Laziom in gostujočim Napolijem. Gostje so si že v prvem polčasu zagotovili s 3 goli proti I zmago. V drugem delu igre so igralci Napoli j a še dvakrat pretresli vrata domačinov in postavili s 5:1 končni rezultat. Že v 2’ je padel prvi gol in sicer po krivdi domačina Seghedo-nija. V 15’ je Fernandez povečal rezultat za goste, medtem ko se je v 31’ posrečilo Floriu zmanjšati na 2:1. V 42’ je Cane ponovno vzpostavil prejšnjo razliko, ki je ostala do konca prvega polčasa nespremenjena. V drugem delu igre je Seref postavil 4:1, Tomeazzi pa je minuto pred končnim žvižgom spravil peto žogo v mrežo nezanesljivega Ceia. * TEKMOVANJE ZA POKAL «FABRETTO» V GORICI Ob zaključku sezone vrsta odličnih rezultatov Buffon rekord DVIGANJE UTEŽI Nov svetovni rekord v peresni kategoriji OKAYAWA, 24. — Japonski dvigalec uteži Yoshinobu Miyake, ki brani svetovni naslov v petelinji kategoriji, je s 375 kg izboljšal svetovni rekord peresne kategorije v treh dvigih (110, 115, 150 kg). Prejšnji rekord ja pripadal s 372.500 kg od 1958. leta Američanu Isaacu Bergerju. V Gorici so v nedeljo organizirali atletsko tekmovanje za pokal ima sicer osebni reko «Fabretto», ki je ena zadnjih letošnjih prireditev. Na šolskem sta- | je pa trenutno na p dionu v Campagnuzzi je nastopilo veliko število atletov in odlični ! ravni kot zmagovalec, rezultati v tako močni konkurenci seveda niso izostali. Kot ekipa Fiamma je na tekmovanju je bila prva Polisportiva iz Vidma, ki je dosegla 2 prvi mesti, za nekaj točk pa sta zaostali Ginnastica Triestina in CRDA, ki sta bili tudi dvakrat prvi. V posameznih disciplinah so bili najboljši rezultati doseženi v metu krogle in na 200 m. Po državnem prvenstvu v Neaplju sta se v prvi disciplini ponovno sestala Buffon in Franceschini. Atlet iz Vidma se je ne samo oddolžil za nedavni poraz, ampak tudi postavil s 15,17 m nov deželni rekord. Osebnega je zabeležil tudi Franceschini s 6 cm krajšim metom, Castellarin in Francescutto pa sta regularno metala čez 13 m. Na progi 200 m so bili kandidati za zmago Zanon, Degano in Nigli, nepričakovano pa je zmago odnesel Loru iz Tržiča, katerega vsi dobro poznajo kot odličnega 400 in 800-metraša. Cas 22”4, katerega je Loru dosegel, kaže, da je atlet sposoben na 400 m časa pod 50 sekundami, na 800 m pa Zanon je bil rezultat okoli 1’58” v tem teku z istim časom drugi, Degano pa z 22”6 tretji, medtem ko je Nigli razočaral. Na 100 m je zmagal Ogriseg, predstavnika Ginnastice Nigli in Bensi pa sta odnesla častni mesti Rezultati so bili normalni, na startu pa ni bilo Barbierija, ki je trenutno v najboljši formi. Povprečne rezultate sta dosegla državna reprezentanta Danellutti in Švara. Prvi je na 1500 m tekel le za zmago in prišel na cilj z majhno prednostjo nad Caenazzom, Švara pa tudi ni preveč nategnil mišic in na 110 m z zaprekami dosegel zanj zelo slab čas 15”4. Za Tržačanom se je plasiral Bu\ tignon, ki je zabeležil osebni rekord 16”2. Bolj zanimiv je bil podvig De Cecca na nizkih ovirah. Član Libertasa iz Vidma je premočno zmagal v odličnem času 56”3 in škoda je, da ni v tem teku nastopil tudi Zanon, ki .....................................................................................................................lili.................................................................................................. NAMIZNI TENIS PRI NAS NE BO PRIZNAN Svetovni rekord Korejke Shim Kcum Dan v teku na 400 m PYONGYANG, 24. — Severnokorejska atletinja Shim Keum Dan je s časom 51”9 izboljšala svetovni rekord v teku na 400 m za ženske. Tega rekorda pa ne bodo priznali, ker Severna Koreja ni včlanjena v mednarodno atletskp zvezo. Uradni svetovni rekord pripada sovjetski atletinji Mariji Itkini, ki ga je s časom 53”4 dosegla 1959. leta. Z mladinsko ekipo Bor premagal Soffitto 7:2 Prvi turnir GITeT v novi sezoni Po srečanju prejšnjega tedna s predstavniki UNI so se Borovi igralci pomerili še z mladinsko ekipo Soffitte. Borova ekipa je ‘bila močnejša kot tekmecev in zato je športno združenje zaključilo s_rečanje z visoko zmago 7-2. V glavnem se je že vedelo za zmagovalce posameznih tekem, vendar je prišlo tudi ao nekaterih presenečenj, ki, če niso spremenila končnega rezultata, so vsaj razživila zanimanje med gledal-ei. Najprej je presenetil Schiozzi, ki je dolgo kljuboval Tomšiču in se predal šele v tretjem nizu. Sledil je nepričakovano dober nastop Borisa Košute, ki je popolnoma nadvladal Milona. Skoro ravno tako dobro je Košuta igral tudi s Schiozzijem, vendar je tu aiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiaiivMaiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiviif&ivTiiiiiiiiiiiaiiiiiflitiiiiMaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitTnuimiiiiiiaiitiii KOPRSKA NOGOMETNA LIGA Porazno nedeljsko kolo za domače enajstoriee Tomos, Postojna in Jadran zmagoviti na tujih tleh V četrtem kolu nogometnega prvenstva koprskega okraja so dosegli sledeče izide: TABOR-TOMOS 1:5 PIVKA - POSTOJNA 0:6 SIDRO - JADRAN 0:1 Da bi gostujoče enajstoriee pobrale ves izkupiček se še ni pripetilo odkar so organizirali koprsko prvenstvo. Za ta izreden dogodek se je treba zahvaliti Jadranu, ki je povsem nepričakovano premagal Sidro v Piranu .Zmaga je še toliko bolj presenetljiva, ker so De-kančani vse tekme letošnjega prvenstva izgubili z visoko razliko, medtem ko je Sidro pokazalo odlično formo tn je med drugim premagalo celo Delamaris na pokalnem turnirju v okviru piranskega občinskega praznika. Ne glede na vse to pa je bila zmaga Dekanča-nov povsem zaslužena. Vodilni gol so dosegli že v prvem polčasu, v drugem pa so z dobro obrambno taktiko ohranili priborjeno prednost. Res pa je, da je bilo prejšnjo nedeljo v Postojni več Pirančanov poškodovanih in je moralo tokrat Sidro nastopiti s petimi rezervami. Glavno srečanje tega kola pa je bilo vsekakor v Sežani, kjer so mnogi upali, da se bo končal zmagoviti pohod Tomosa. Res so se domači odločno vrgli v napad in je moral koprski vratar Favento s skrajnimi naperi reševati mrežo. Toda Koprčani so se počasi zbrali in že v prvem polčasu dosegli dva lepa zadetka. V prvih minutah drugega polčasa so povišali vodstvo na 3:0, s čimer je bila usoda Tabora praktično zapečatena. Najboljši i- gralec na igrišču je bil Kavalič, pohvaliti pa je treba celotni napad Tomosa, ki je tokrat zaigral zbrano in učinkovito. Na koncu tekme se je žal pripetil incident, ko je domači igralec Stefanovič brez vzroka udaiil koprskega igralca Bertoka. Taki dogodki res ne sodijo na nogometna igrišča in jih tudi sežansko občinstvo obsoja Poraz Pivke s Postojno smo pričakovali. Moštvo Je nekoliko demoralizirano in oslabljeno. Domače občinstvo si želi, da bi kmalu prebredli krizo. LESTVICA Tomos Postojna Sidro Tabor Jadran Pivka 16:2 8 15:8 6 13:7 4 14:10 4 3:13 2 1:21 0 večkrat popustil, tako da je bilo stanje včasih izenačeno. V zaključni tekmi pa nas je presenetil tudi Vitez. Igral je zelo zbrano in gladko odpravil v samih dveh setih Milcma. Rezultati: Vitez-Schiozzi 0:2 (12:21, 7:21), Tomsič-Milone 2:0 (21:15, 21:18), Košuta B.-Gregoretti 2:0 (21:13, 21:14), Tomsič-Schiozzi 2:1 (19:21, 21:16, 21:16), Vitez-Gregoretti 0:2 (16:21 in 15:21), Košuta-Milone 2:0 (21:11, 21:14), Tomsič-Gregoretti 2:0 (21:15 in 21:15), Košuta-Schiozzi :0 (21:12, 21:17), Vitez-Milone 2:0 (21:11, 21:17). V soboto se je s tekmovanjem za juniorje in mladince uradno začela namiznoteniška sezona Gl TeT. Slovenski igralci so nastopili le v prvi skupini in kljub dobri igri niso mogli prodreti do vrha. Borove barve je zastopal le Morelj, ki je najprej premagal Palmalun-go, nato pa je moral kloniti pred Pečarjem. Kljub porazu je bil Morelj dolgo časa enakovreden pro-tivnik igralcu Soffitte, le na koncu vsakega seta mu je moral prepustiti prosto pot. Tekmovanja so se udeležili tudi igralci rojanskega Marijinega doma; najbolj pripravljen je bil Co-retti, ki je na tem svojem prvem nastopu zapustil prav dober vtis. Fant je atletsko pripravljen, njegov forhand je čist in precej močen, obramba zanesljiva, mora pa vliti posamezne elemente, ki jih trenutno obvlada, v organsko celoto, potem pa bo lahko upal še na boljše rezultate. Izmed vseh ostalih tekmovalcev te skupine je bil najboljši Pa-niccia. V finalu je odpravil Pečarja, ki se je tako moral zadovoljiti z drugim mestom, čeprav je bil glavni favorit za končno zmago. Rezultati: Schiozzi-Zagar 2:0 (21:5, 21:2), Coretti-Longo 2:0 (21:14, 22:20), Zer.ial-Velari 2:0 p.f., Milone-Liurato 2:0 p.f., Morelj-Palmalunga 2:1 (19:21 in 21:19, 21:14), Schiozzi-Coceani 2:0 (21:9, 24:22), Coretti-Paniccia (0:2 (21:7 in 21:15), Žerjal-Milone 0:2 (21:11, 21:12), Morelj-Paniccia 0:2 (14:21, 11:21), Schiozzi-Paniccia 0:2 (16:21 in 19:21), Pecar-Milone 2:0 (21:11, 21:14), Paniccia-Pecar 2:0 (21:13, 21:20). Končna lestvica mladinskega tekmovanja je bila naslednja; 1. Gregoretti, 2. Ermetici, 3. Palman. segla tudi dve zmagi in to V , skokih. Donati je poletel V v daljino in bil za 23 cm ? od Zampara, na tretje mest« se je uvrstil Cadin, ki je z« Hn Štafeta 4jl00 m, iuh«- n,., po zelo ostri borbi v svoje poh rist s 43”9 odločila Udinese I ,0 "ud Ginnastico (44”), je zaključil«! „ 2 sto dobrih rezultatov uspe tU(1j tekmovanja. je ^ BRUNO KRIŽS^ tako. S 100 m: 1. Ogriseg (Udinese) 1 S^FU 2. Nigli (Ginnastica) 11"* j'?tr Bensi (Ginnastica) 11”5. r— v s 200 m : (uimiasuca u 3. ,en„ L Loru (CRDA) 22’’ z,anon (Polisportiva Friuli) mik 0 3. Degano (Udinese) 22”6. „ 'l?1 1500 m: 1. Danellutti (Polisp°! nn*al Friuli) 4'08”. 2. Caenazzo ( «nia 4’11”7, 3. Brasig (TorriaD« vij,a t in 12”8, 4. Miani (CRDA) * i„J“ ° 110 m ovire: 1. Švara (GinnS* n 15”4, 2. Buttignon (TorflJjj^V noi ( "‘Oge 16”2, 3. Mecchia (CRDA) l'K K) m ovire: 1. De Cecco (t' i)], tas Videm) 56”3, Buttignon s_- . riana) 59”5, 3. Battistin <( i v" ziana) 59”5......... f|,0’p®r Višina: 1. Meden (Fiamma), g;n le 2. Zamparo (Goriziana) lil V Zampieri (Fiamma) 1,75. ej; Daljina: 1. Donati (Fiamma). *- *n 2. Zamparo (Goriziana) Cadin (Polisportiva Friuli), Jed iroela: 1 Rnffnn IPnlisD«1 , h" > Krogla: 1. Buffon (Polisp0 Friuli) 15,17 m (deželni re} 2. Franceschini (Ginn.) 15,11' isk: 1. Franceschini (Ginna* 44,82, 2. Mazzoli (CRDA) ,’ ji Ijlv 3. Buffon (Pol. Friuli) 43,1 *a. Štafeta 4kl00 m: 1. Udinese j uk nifazi, Furlan, Degano, Ogr' 43”9, 2. Ginnastica 44” *1 NI Zdi ričanom zaostal le za 1 cffl. den je v skoku v višino 1 ležil važno zmago nad drža* rekorderjem mlajših mladi' Zamparom, ki ni šel vile 1,80 m, občutno pa je napt-^1 val Deforza, ki je za 5 c® pravil lastni rekord. y 110 Za poraz v krogli se je \ 1jSxIC ceschini maščeval v metu ® to. Orodje je vrgel 4*4,82 m, ni' dlog^ tairu od njega tudi Mazzoli z n>* nJ?,? 44,56. Štafeta 4jl00 m, kater« "rou« o t Točkej 1. Polisportiva JTriaMp in P 2. 4. Ginnastica 34, 3. CRDMbi, , *j Udinese 29, 5. Liberta* ,raket' dem 19, 6. Fiamma 18. ......1..*..................„„„„„......mnuMaf1 1 Taflt ti F S* LEPA SOSEDA (Nadaljevanje s 3. strani) ne6, b Naslednji teden so prišli Samovi starši iz Texasa, da bi Bele, k neutolažljivo vdovo. To mi je preprečilo, da nisem tudi j&z * ^ojem tako. * * Slišal sem starko, ko je govorila molu; — Izgubila sva sina, zato sva pa našla hčerko. Nestrpno sem čakal, da se vrneta v Texas. nadalj bodo vojai isten Cez dva dni sta odpotovala, ampak skupaj z El so. Ni mi p1*1 ^enson nobenega sporočila. Nič. To se mi je zdelo nemogočeNisem mogel verjeti. tlnedyj( Zaman sem poizkušal razumeti Elsino vedenje, ko mi j1 rektor naročil, naj inlustriram eprimer Beringeru. Delal sem volje, avtomatično. Direktor je bil z risbo zadovoljen. Posebno mu je bila preciznost, s katero je bila izdelana. Cez nekaj dni je rev izšla skupno z mojo ilustracijo v nekem tedniku z veliko naK1 jie tedaj sem opazil, da sem zaradi svoje umetniške skrt1 in preciznosti napravil hudo napako. Ilustracija je prikazovala Sama Beringerja ob vratih nj«l, ga stanovanja. Na sebi je imel sobni suknjič, v levi roki PJ drvelčaC° Z tmČ?klm drčajem. Za njim se je videla soba: na KSj, “ S l- ,n steklenica whiskyja..„ Cn 1 Morilca se je seveda čisto malo videlo: samo hrbet in ro& ir fjv!a je držala revolver. Nihče od milijonov bralcev ni opazil te moje navake Ni^1 k „ , mogel vedeti, da je Sam zares držal v roki visoko čašo * stala na mizi dve čaši in steklenica. Ko so vdrli v stanovanj1 Ul jJ® slopih vanj samo policaji. ; J; Torej nihče ni mogel tega vedeti... razen policajev in me*1 1 ~!r J' upam, da ste razumeli, da sem jaz ubil Sama Beringerja. 1« m^t' na„?ntV se tratam na tisto, kar sem rekel v začetku: človek v, fe11’ S zločin. Jaz bom sicer končal na električnem toda moja trditev drži Mene je upropastilo to, da sem podzat1 i ;nkie: javno priznal svoj zločin v milijon izvodih P Ig e> FIsn°JatVroVi m°rilec Sama Beringerja ne bo nikoli kazn\ Je tisa nt storila nobene napake. Elsa je zdaj v Texasu m bo P° 1 Jvftre uala premoženje dveh starcev., če ne bTVapravdaValšTe ivaž KI? * VoVeJeč mudUc-dr biVoštZ^ * arr •?» *««« dala v oči za sekundo dalje, kot je potrebno L- IVAN CANKAR Hlapec Jernei Jernej je zravnal dolgi život in se je začudil. «Po pravico sem prišel! Nisem te prišel prosit ne kruha ne postelje! Poglej postave, razpečati pismo in razodeni pravico! Tvoj posel je!» «Kaj hočeš?> «Kar sem povedal!* »Gospodar te je spodil iz službe?* «Kateri gospodar? Iz kakšne službe?* «Ne budali, Jernej! Star sl, pa si že neumen, nič ti ne zamerim! Zakaj te je spodil?* «Kdo spodil? Od kod?* »Pojdi, Jernej, pastirjem pripovedovat svojo zgodbo, če ne maraš pametne besede! To razloži, drugega ne vprašam nič: kaj misliš zdaj, Jernej, ko nimaš ne doma ne gospodarja? Kam poj deš?* »Kam pojdem?* je vprašal Jernej počasi in je široko odprl oči. »Tako je! Odpri ušesa in nikar ne zijaj: spodil te je iz službe, ne doma nimaš ne gospodarja — kam zdaj?* Dolgo je molčal Jernej, preden je izpregovoril. »Kaj je to postava in pravica?* Župan se je razjezil. »Ne beseduj o pravici in postavi — kaj je pravica in postava, kaj so te reči hlapcu in kaj ga brigajo! — Zdaj se govori o tej stvari: kam nameriš svoje stare noge?* Jernej je sklonil glavo, srepo in natanko je pogledal. «Torej, tako je zdaj beseda, tako je napisana: hlapcu ne pravice, ne postave!* »Nisem tako rekel, nikjer ni tako napisano — ne obrekuj! Gospodar je gospodar in hlapec je hlapec; in če reče gospodar hlapcu: poveži culo, vstani in pojdi, je hlapcu ukazano, da vstane in gre po svoji poti. Tako je bilo, od vekomaj in tako bo na vse večne čase, zakaj drugače bi bil svet narobe. — Ali te ni sram, da ti moram take reči razlagati kakor otroku, ko imaš križev že dobrih šest?* Jernej je gledal v tla in je premišljeval. «Da torej povežem culo in vstanem in grem!* »Da greš po svoji poti!* «To je pravica!* »To je postava!* »Ampak še to mi povej, učenjak in župan: kako bom pa v culo povil in povezal svoje delo, kako bom spravil vanjo štiri-desetero let? To mi razloži, pa pojdem!* »Jerneju odpovedal?* se je začudil Salander. »Ni lepoNSf imročom’ -----------’ A ^ vc»ti vas aaa« je odpovedal; na stara leta odDovedali Orp mn 1 ka«r se Prenaglite z besedo! Poznate me vsi in, pečjo in žlica pri skledi! še oslepelega konla bi ne ? kakor ste možje,, ste bili mladež in otročad, ko sem že oral hleva!* p ga Konja 01 ne P°gi iC0s 1 Jernej je visoko vzdignil košate obrvi. izpregovoril. »Zdaj ste slišali, ljudje božji, zdaj presodite! Po vesti vas mizi. Zares se je tedaj razljutil župan in je s pestjo udaril po »Ali si prišel norce brit? Zberi paglavce, na cesti, pa jim pripoveduj, da se bodo smejali, da ti bodo jezik kazali in te vlekli za suknjo! Z odraslimi ljudmi si opravil, še med babe ne sodiš več!* Jernej je čudoma poslušal. »še včeraj so bile vse drugačne tvoje besede, župan! Ves drugačen je bil tvoj pozdrav in še tvoj obraz, se mi zdi, je bil drugačen! Kako čudno je, da se človek izpremeni kar pred očmi, ob belem dnevu — še včeraj je bil, pa ga ni več, nekdo drug sedi tam! Kaj sem ti storil, da mi pij uješ v lice, ko si me še včeraj krščansko pozdravljal?* »Nisem ti dolžan ne besede ne odgovora, hlapec! Ne delaj nadlege ne meni ne občini; poveži culo in se spravi po svojem potu!* Tako je rekel župan in je vstal. in zel in kosil. Moj dom je stal, moje polje je zorelo, ko niste imeli doma ni v materinem telesu! Tam gori je moj dom, tam pod klancem, vse tisto polje je moje, doli do potoka, gori do hriba; in moje so tiste prostrane senožeti in moj je’ tisti gozd, ki gleda s hriba teman! Kdo je tam delal, če ni delal Jernej? Kdo je ukazoval hlapcem in deklam, če ne Jernej? Kdo je priklical iz nebes božji blagoslov, da je vzraslo bogastvo iz kamna kakor drevo iz gorčičnega zrna? Kdo, če ne Jernej? — Zdaj je štirideset let, zdaj je vse obdelano, požeto in pokošeno in spravljeno — Jernej, zdaj si opravil, zdaj poveži culo in pojdi! Tako se je zgodilo: bodite vi moji sodniki, ljudje, premislite in presodite!* Ljudje so ga gledali, nekateri so se smejali, vsi so molčali. Jernej se je oziral od obraza do obraza in strah ga je bilo. «Zakaj molčite in me gledate kakor berača in nadležnega popotnika? Ljudje krščanski, le molčite; natanko premislite, ne prenaglite se z besedo in sodbo! Tam sedite po vrsti, vi porotni možje, moji pravični sodniki; razložil sem vam svojo pravdo, kakor se je vršila od začetka do konca; ničesar pri- s&irna ~ miloščino vbogajme, za pravico gre! Ce je človeška postava in boiž iLst poved, da mi ukaže; zdaj, ko si dodelal in ko se je nag^1 Ns&e r*pr nnvoiii m« a i« . . J . Ih* ™ “'•kS Mjasfiffr/žžs - “ ^ fes? BU sposieuau m so moicaii. iTe8a govori Salander!* je rekel Jernej. «Ali je to člo^ ei^n Postava m božja pravica?* J j i mu!»Tak° Ste ga sliSalil* se Je zasmejal župan. »Odgo^ In Salander je odgovoril. ^aresT «eioveška postava je in božja zapoved, da hlapec svojega gospodarja! Ampak tudi je postava, nikjer zap1? povsod veljavna, in tudi je Kristusov ukaz, da ne , » spodar hia-pca od hiše, kadar ti je doslužil in je star in abt. ZaB usmilili1’ Jernej’ pa pojdi sam’ pa mu razloži in se ‘e $*i £fr»tsi 8js v^1 a' «N^ej Pa je VZr0jU in je Sovoril na glas. .. VI. Ko sta se Jernej in župan tako pogovarjala in prerekala, so prihajali v krčmo ljudje. In ko je bil Jernej ves užaljen, se je »krenil k njim in Je Vejačev se je zasmejal in je rekel »Ali se ti je zmešalo, Jernej?* Jernej ni razumel, široko je gledal. »Cernu take besede? Nisem te vprašal o svoji pameti, o svoji pravici sem te vprašal! Pa če bi bil norec jaz in bi nečedne burke uganjal pred vami, v zabavo vam in pohušanje; moja pravica bi ostala takšna, kakor je. Tudi norec ima pravico!* «Naj razloži, kar se je zgodilo!* je rekel Salander. »Ce je znorel, ni znorel na lepem!» Pa je osorno izpregovoril župan. «Kaj bi se bilo zgodilo! Odpovedal mu je Sitar — gospodar je odpovedal hlapcu, to se je zgodilo!* TL Sf ~r™ tvoje je delo; to je postava! Našel bo^, [Ji« Kmetje so gledali mrko, župan se je posmehnil. J inj,držc .EdjerisSt ^ « s - .ji,, . ---------. ----- jovci aa,iu ne “ .« naredil! Ce sta se sprla z mladim gospodarjem in se ti 7 .°*?dur’ prositi — morda bi še našli zate kot v ubožni hiši, čepeli r j-iz naše občine. Dolgo si bil med nami; ni treba, da t j, ’»t «w (Nadaljevanje sledi) K3? K—S* zTSjjfer- Sa.' 2 I